Poštnina platana v gotovini
V Oubllanl, ponedeljek 22. febriuicja 1931
Cena din 1
Sttu. 42
Z Ilustrirano pclloao ,, Teden o slikali**
Ido ll.
Španska državljanska vojna v odločilni fazi
Sunek rdečih v Oviedo
Gion, 22. februarja, o. Havas poroča: Krvavi boji, ki so se te dni odigravali na bojiščih okrog Madrida in okrog Ovieda, so prinesli vladi uspehe. Prvi uspeh so imeli asturski rudarji, ki so zavzeli del Ovieda, Napad rudarjev se je začel včeraj ob 4. zjutraj in ga je spremljalo strahovito bombardiranje artiljerije, ki je prebila obrambno črto nacionalistov. Istočasno je močna kolona vladnih čet pretrgala vse zveze med mestom in okolico, nakar so čete vdrle v mesto, kljub ostremu odporu nacionalistov in pod generalom Arando. Vladne čete so zasedle vse mesto vkijučivši mestni vodovodni rezervoar.
Tri rdeče zmage?
Madrid, 22. februarja, o. Službeno poročilo vlade v Valenciji javlja, da so vladne čete dosegle včeraj tri važne zmage. S temi zmagami so se poboljšale pozicije vladnih čet, ker ®o zasedle točke, ki so izrednega strateškega pomena. Asturski rudarji so zasedli Oviedo, na madridskem bojišču so vladne čete napredovale od Morate do Deta-juna in so zavzele pozicije, ki obvladujejo Mara-nozo in s tem pretrgale vse zveze nacionalistične vojske med Talavero in Madridom. Tretja zmaga pa je zavzetje Valdemaquede, blizu Aville, katera leži 900 m visoko in s katere obvladujejo vladne čete Cebreros in vse zveze med nacionalističnimi oddelki, ki so zbrani okrog Aville. Te zmage so prisilile nacionaliste, da so umaknili in zmanj-Sali pritisk na Escorial.
Nacionalisti: nobene spremembe
AviOa, 22. februarja, o. Havasov poročevalec ▼ nacionalističnem štabu pa poroča, da je položaj na bojiščih nespremenjen in da nacionalisti oja-čujejo svoje položaje, medtem ko so vladne čete doživele neuspeh, ko so hotele zopet zavzeti cesto med Madridom in Valeocijo, ki jo imajo že sedem dni v oblasti nacionalisti. Poročilo pravi, da se obkoljevanje Madrida nadaljuje uspešno in neprekinjeno in je padec Madrida le še vprašanje čaaa nekaj dni.
Povsod krvavi boii
Almeria, 22. febr. AA. Posebni poročevalec
agencije Havas je na fronti pri Cadlaru v provinci Granadi, 30 km severnovzhodno od Motrile, prisostvoval napadu vladnih čet na uporniške postojanke. Uporniki so skušali vzdržati napad, vendar so se morali umakniti. Napadalcem so prepustili dva topa in pet strojnic. Vladne čete so v tem 6plošnem napadu zavzele več važnih strateških po-
nad nasprotnikom, ki se je pričel utrjevati na novih postojankah na Sieri Nevadi.
Salamanca, 22, febr. AA. Po uradnem poročilu so nacionalisti na aragonski fronti zavzeli več manjših vasi ter jim je uspelo pregnati nasprotnika predvsem iz Bibela del Rio, kjer se je bil dobro utrdil. Nasprotniki so pustili na bojišču več eto mrtvih, pa tudi večje število vojnega niateri-jala. Na madridski fronti pa je bil odbit napad na Vasija.
Barcelona, 22. febr. AA. »El Notisiere< poroča, da se je včeraj pričela huda bitka na odseku fronte Bibel del Rio in Porto Rubio. Boji so trajali ves dan. Nasprotniku kljub hudemu pritisku ni uspelo doseči zazelenih rezultatov. Bibela del Rio ter okoliških vasi ni mogel zavzeti. V teh bojih je padlo preko 1500 nacionalistov. Izmed teh je bilo skoro polovica ubitih. Nacionalistov se bori na tem odseku fronte okrog 10.000. Sestavljeni so iz legionarskih prostovoljcev, italijanskih oddelkov in maroške konjenice.
»Ultima Thora« poroča, da je bil v včerajšnjih borbah pri Bibel del Rio zdesetkan tudi oddelek maverske konjenice. Nasprotnik še nadalje napada. Po poslednjih vesteh, ki so prispele v Barcelono, so bile borbe izredno ostre.
Bilbao, 21. febr. AA. Odbor za obrambo ba-skiških dežel je objavil komunike, ki pravi, da je na sektorju Eibaru vladno topništvo uspešno obstreljevalo nasprotne postojanke.
Valencija, 21. febr. AA. (Fabra). V pretekli noči so uporniška letala brez vsakega vojaškega razloga bombardirala mesto Albaceto. Materijalna škoda je izredno velika; Preko 100 ljudi je bilo ubitih. Vladno letalstvo je takoj nastopilo proti upornikom in jim je uspelo preprečiti nadaljnje bombardiranje. Neko nacionalistično Junkersovo letalo je bilo sestreljeno. Padlo pa je tudi neko vladno letalo.
Nevme?avan?e se Izvaja
Hendaye, 22. februarja, o. Francija je že začela izvajati sklepe odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno. Od sobote na nedeljo o polnoči so francoske oblasti zaprle mejo in za v naprej preprečile prestop meje prostovoljcem iz vseh narodnosti. Francoska vlada pa zanika vesti, da bi preko meje v Španijo odšlo nekaj tisoč prostovoljcev, tik preden so posebne čete zaprle mejo.
Po atentatih v Addis Abebi
Rim, 22 febr. o. Italijanski listi poročajo, da se je stanje maršala Grazianija in generala Ljotte popravilo in ne obstoja nobena nevarnost več, da bi poškodbam podlegla. Oblasti pa še vedno iščejo prave atentatorje, ter so doslej aretirale nad 2000 ljudi. Nad Addis Abebo so proglasili obsedno stanje ter postavili na cesto 30.000 vojakov. Podrobnejših in točnejših vesti pa o vsem teni italijanski časopisi radi stroge cenzure ne prinašajo:
Rim, 22. febr. V Addis Abebi je bil v petek izvršen atentat na Grazianija v času, ko je maršal in podkralj razdeljeval darila mestnim ubožcem za proslavo lojstva sinu italijanskega prestolonaslednika. Med te reveže se je kljub pazljivosti varnostnih organov vrinilo nekaj ljudi, ki so vrgli pred Grazianija in njegovo spremstvo nekaj ročnih granat, ki so vse eksplodirale in ranile Grazianija, generala Liotto, poglavarja abesinske cerkve Cirila in nekaj visokih italijanskih častnikov. Granate so povzročile tako paniko in zmedo, da so se napadalci porazgubili in jih do sedaj, kakor javljajo vsa poročila, še niso izsledili. Vest o atentatu je presenetila svet, zlasti pa Italijo, kjer je časopisje stalno vzdrževalo fikcijo, da je Abesinija zavzeta, stojank na Sieri de la Salpujara. Sedaj dominirajo urejena in pomirjena. Ozadje atentata še ni po-
Sestanek, ki vzbuia nade
Neurath na Dunaju
Dunaj, 22. februarja, o. Danes bo prišel na Dunaj nemški zunanji minister von Neurath, da bo vrnil obisk, ki ga je lani napravil v Berlinu podtajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt. Obisk nemškega zunanjega ministra pa ne bo samo vljudnostnega značaja, temveč bosta s kanclerjem Schuschniggom obravnavala več vprašanj, ki zadevajo bistvo odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Najvažnejše vprašanje je prav gotovo vprašanje povratka Habsburžanov na avstrijski prestol. Znana je izjava kanclerja Schuschnig-ga, ki jo je dal pred tednom, da je vprašanje Habsburžanov zgolj avstrijsko notranje vprašanje in ne mednarodna zadeva. Znano pa je tudi, da je Nemčija povratku Habsburžanov nasprotna in doslej ni pokazala volje, da bi svoje stališče kakorkoli spremenila. Ob tej točki se zdi, da bodo razgovori med Schuschniggom in Neurathom precej dolgi, ne da bi se moglo kaj reči o rezultatu vnaprej. Poleg tega se bo na tem sestanku govorilo tudi o sodelovanju nacionalnih socialistov z avstrijsko zvezno vlado. To vprašanje je prav tako pred tednom načel kancler Schuschnigg, ko je označil podtalno rovarjenje nacionalno socialističnih organizacij v Avstriji za državo škodljivo in omenil, da zvezna vlada napram temu gibanju svojega znanega odklonilnega stališča še ni v ničemer spremenila.
Dunaj, 22. februarja, o. Za prihod nemškega zunanjega ministra von Neuratha so oblasti odredile obsežne varnostne ukrepe. Vlada hoče preprečiti morebitne nevšečnosti, ki bi se utegnile zgoditi ob prihodu ministra von Neuratha. Boje se tudi, da bi hitlerjevci sprejem izrabili za demonstracijo in ovacije hitlerjevski Nemčiji s klici >Heil Neurath, Heil Hitler«. Minister za javno varnost Neustadter StUrmer je za danes in jutri odložil svojo funkcijo in se odrekel vsaki odgovornosti za incidente, ki bi se dogodili na ulicah. Zaradi tega morata poskrbeti za varnost nemškega ministra, in za preprečenje morebitnih demonstracij dunajski župan Schmitz in policijski šef dr. Skubl.
Dunajsko časopisje posveča temu sestanku veliko pozornost in naglaša zadovoljstvo, da so prišli časi, ko se državniki obeh nemških držav neposredno posvetujejo med seboj. Pri tej priliki pa poluradno časopisje ne pozabi pripomniti, da obstojajo med Nemčijo in Avstrijo še mnoga vprašanja ki ne vzbujajo vtisa in upanja, da bi sestanek rodil res kak presenetljiv uspeh. Listi naglašajo zlasti, da je hitlerjevska politika glede katoličanov velika sporna točka, ki dela skrbi tudi avstrijskim katoličanom in povzroča nezaupanje do Nemčije. Želijo pa, da bi Schuschnigg in von Neurath izpopolnila sporazum, ki sta ga lAvatriia in Nemčija sklenili 11, julija lani ter
j razčistila dušečo atmosfero, da bosta Avstrija in Nemčija živeli v dobrem sosedstvu in tako izpolnjevali svojo nalogo velikega nemškega poslanstva.
Strogi policijski ukrepi
Dunaj, 22. febr. o. Dunajska policija je včeraj prijela več voditeljev avstrijskih hitlerjevcev, da s tem prepreči demonstracije ob prihodu nemškega zunanjega ministra von Neuratha. Prav tako je policija v naprej prepovedala Dunajčanom dostop na Heldenplatz, kjer bo nemški zunanji minister položil venec na grob Neznanega vojaka.
Povabilo Schushniggu?
Pariz, 22. febr. Tudi francosko časopisje se bavi z današnjim sestankom med Neurathom in Schuschniggom. »Ami de Peuple« pristavlja k svojemu poročilu, da prinaša nemški zun. minister s seboj povabilo Hitlerja na naslov Schuschnigga, da ga obišče v Berchetsgadenu.
Ameriško nevmešavanie
Washington, 22. febr. o. Zunanje-politični odbor senata je nekaj dni pretresal osnutek zakona za stališče, ki ga bo USA zavzemala do vsake vojne v Evropi ali izven nje. Zunanje-politični odbor senata je odobril načrt, ki daje predsedniku velika pooblastila. V prvi točki določa načrt, da Amerika v primeru vojne prepove izvoz orožja v vse vojskujoče se države. Dalje lahko predsednik države prepove trgovskim ladjam, ki vozijo pod ameriško zastavo, prevažati ne samo orožje, temveč tudi vse predmete, ki posredno pospešujejo vojna Predsednik bo tudi lahko prepovedal vse kredite in posojila za vojujoče se stranke. Amerikanski državljani se ne bodo smeli voziti na ladjah vojskujočih se držav, za katere bodo veljale še posebne določbe, kdaj, kje in kako se bodo smele v času vojne gibati v amerikanskih vodah.
Osnutek tega zakona daje predsedniku Rooseveltu široka pooblastila, da v primeru vojne brez predhodne odobritve zbornice izda potrebne ukrepe. Zdi se, da bo kongres ta zakon, kakor ga je odobril zunanje-politični odbor v senatu, v celoti sprejel, morda le z majhnimi in ne bistvenimi spremembami.
Belgrad, 22. februarja, m. Dne 25. in 26. i m. bo tu imel sejo glavni odbor JNS. Na seji bodo govorili o poizkusu rešitve vseh nastalih sporov, ki postajajo iz dneva v dan hujši ter skoro prete obstoju stranke same.
jasnjeno, vendar pa je gotovo, da atentatorji niso pri tem zasledovali zgolj demonstrativnega cilja, temveč so hoteli Grazianija ubiti.
V	Italiji je dogodek povzročil veliko razburjenje, značilno pa je tudi, da je vlada dala prepovedati za nekaj dni po vsej Italiji veselice in druge zabave. Stroga cenzura listom ne dopušča, da bi se kakorkoli bavili z zadnjimi dogodki v Abesiniji, vendar pa se ljudi polašča strah, ker so se po vseh mestih pojavile na cestah močne policijske patrole. Iz tega ljudje sklepajo, da je v Abesiniji stanje zelo kritično, resnejše kakor to poročajo časopisi, in da vlada boji doma demonstracij s strani fašizmu sovražnega prebivalstva.
Dšibuti, 22. febr. A A. Havas: Zaradi atentata v Addis Abebi je prišlo včeraj do spopadov med Italijani in Abesinci, ki žive v mestu. Skupina Italijanov je hotela odstraniti zastavo z abesinskega konzulata. Zaradi spopadov so oblasti zaukazale, da se morajo takoj zapreti vse kavarne. Čete stražijo italijanski in abesinski konzulat. Red je bil kmalu zopet vpostavljen.
Addis Abeba, 22. febr. AA. Stefani: Kolone generala Talaituchija so se spustile v bitko v okolici velikih jezer z uporniki. Našim četam se je posrečilo, da so jih razgnale. Ob tej priliki so italijanske čete ujele več uporniških poglavarjev, med njimi tudi dedšasa Merida Bejeha.
Rim, 22. februarja, o. V zvezi z atentatom na podkralja Grazianija je bilo aretiranih nad 2000 oseb, ki so vsi domačini. Glavni vojaški tožilec je takoj začel z zasliševanjem, da bi čimprej izsledil prave krivce. Po informacijah iz Rima bodo proti atentatorjem postopali po kratkem postopku. Vladni krogi zatrjujejo, da je položaj v Abesiniji popolnoma miren, ravno tako tudi v sami Addis Abebi, kjer se trenutno nahaja okoli 30.000 italijanskih vojakov.
Včeraj je odletel s posebnim letalom iz Rima v Addis Abebo neki znani italijanski zdravnik za očesne bolezni, ker obstoji nevarnost, da bo general Liotta, ki se je v trenutku atentata nahajal v bližini Grazianija, oslepel zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil na obrazu, ko so bombe eksplodirale.
Avtomobili In motorji niso luksus
Belgrad, 22. februarja, m. Na včerajšnjem zborovanju so tukajšnji trgovci motornih vozil sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se avtomobili in motorna kolesa črtajo iz seznama luksuznih predmetov.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 22. februarja, m. V kabinetu poštnega ministra bo danes popoldne ob 5 konferenca štirih članov finančnega odbora narodne skupščine. Ti štirje člani bodo s poštnim ministrom razpravljali o predlogu pogodbe med poštnim ministrstvom in obstoječimi radio-družbami za okrepitev radiopostaj v državi. Pogodbo za povečanje radiopostaj bo potem poštni minister predlagal v odobritev finančnima odboroma narodne skupščine in senata.
Belgrad, 22. februarja, m. Iz Lillea poročajo, da je včeraj moštvo tukajšnjega kluba »Jedin-stvo« z lahkoto premagalo moštvo prve profesionalne lige Olimpic z uspehom 5:4 (4:4).
Vremensko poročilo
(Po stanju danes zjutraj.)
Rateče: —5, jasno, mirno, 70cm snega, pršič.
Planica: —7, jasno, mirno, 90 cm snega, pršič, 40 m in 60 m skakalnica Uporabljiva, enako drsališče.
Kranjska gora: —8, jasno, mirno, 50 cm po-srenjenega snega.
Boh. Bistrica: —1, jasno, 35 cm snega, srež.
Dom na Komni: —6, jasno, vzhodnik, 200 cm snega; prisojno: sren, osojno pršič.
Dom na Krvacu: —4, oblačno, zahodni veter, 70 cm snega, pršič.
Vel. Planina: —2, oblačno, mirno, 110 cm snega.
Vesti 22. februarja
Prepoved zbiranja in odhajanja prostovoljcev v Španijo so izdale že mnoge države. Tako Portugalska, Irska in Grčija. Grčija je razveljavila tudi vse potne liste, ki so bili izdani za Španijo.
Nemiri v Palestini so se ponovno pojavili, ker
so Judje v Tiberiji priredili nek sprevod in s tem izzvali arabsko prebivalstvo, da jih je napadlo. Ko je policija intervenirala, so jo demonstranti napadli s kamenjem.
Tipografi * Lyonn so stopili v stavko in ustavili delo v vseh tiskarnah. Ko so nehali z delom, so zasedli tudi vsa poslopja in tiskarniške prostore. Stavka je izbruhnila zaradi sporov glede nedeljskega počitka.
Svetovni boksarski prvak Braddock se bo 22. junija udaril s črncem Joe Louisom. Prireditelji so morali svetovnemu prvaku obljubiti za to tekmo pol milijona dolarjev, njegovemu nasprotniku pa 12% vseh dohodkov na vstopnicah. Prireditelji so prepričani, da bodo prodali vstopnic za več kakor milijon dolarjev.
Grški kralj Jurij II. potuje s križarko »Ave-rovc okrog grških otokov ter bo najprej obiskal otoka Ciklos in Samos. Prebivalstvo mu je povsod priredilo navdušen sprejem.
V Šanghaju so italijanski mornarji s svojimi častniki vdrli v neki kinematograf, v katerem so predvajali sovjetski film o abesinski vojni. Italijanski mornarji so napadli zlasti oba operaterja ter razrezali film. Razbili so tudi vso aparaturo. Škode so naredili za 20.000 dolarjev.
Novo vojno ladjo, namreč veliko matično ladjo za letala, so spustili Nemci v morje. Ladji so dali ime »Hans Rolls Haven«.
Vesti o nemirih v Iraku so se pred dnevi razširile po svetu. Znani londonski poslanik te države pa je javil, da vladata v njegovi državi popoln red in mir.
Novo kolektivno pogodbo z delavci v tobačnih tovarnah je sklenila grška vlada. Pogodba je dala delavstvu velika izboljšanja in jo zato listi poveličujejo kot zelo velik uspeh vlade generala Me-taksasa.
Direktorji poročevalskih agencij držav Balkanskega sporazuma so se v času konferenc zun. ministrov sestali v Atenah. Sklenili so, da bodo jugoslovanska, grška, turška in romunska agencija v bodoče sodelovale med seboj in tako podpirale stremljenja svojih držav v čim večjem prijateljstvu.
Pruski ministrski predsednik Giiring je bil te dni na lovu na Poljskem. Lov se je že končal ter bo Goring potoval ijajbrže skozi Varšavo. Utegne se sestati ponovno s poljskim maršalom Ridz Smiglyem.
Romunski prestolonaslednik Mihael se je vrnil včeraj v Bukarešto. Kakor znano, je prestolonaslednik, ko je bival v Firenzi, zbolel in so ga operirali. V Bukarešti so mu na povratku priredili veličasten sprejem, katerega se je udeležila vsa vlada, generaliteta, parlamentarci in študentje.
V Moskvi so včeraj sežgali truplo pokojnega komisarja za težko industrijo Orzonikidzeja. Ko je
bil še na mrtvaškem odru, so imeli častno stražo ob njem komisarji Vorošilov, Molotov, Kaganovič, Kalinin in drugi. V krematorij pa je krsto pomagal nesti tudi sam Stalin. Pri upepelitvi pa so bili navzoči le predstavniki oblasti, prijatelji in ožji sorodniki pokojnika.
Trgovski stiki med ČSR in Poljsko se oživljajo in so že ustanovili mešani odbor, ki bo imel nalogo, da bo zasledoval razvoj trgovinskega prometa med obema državama.
Obletnico zavzetja Janine so včeraj slovesno proslavili v Grčiji. Ob tej priliki so bile prirejene velike svečanosti, katerim je prisostvoval v imenu kralja prestolonaslednik Pavel.
Avstrijski finančni minister dr. Neumeger se še vedno mudi v Rimu, kamor je prišel, da bi izposloval večje posojilo za Avstrijo. Včeraj se ja avstrijski minister sestal z Mussolinijem.
Prihodnji mesec bodo tudi manevri angleškega bojnega brodovja. Angleška vlada je sprejela sklep, da bodo nekatere bojne ladje, ki bodo na manevrih, vršile tudi kontrolno službo v španskih vodah po sklepih odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno. Zaradi tega se bo središče manevrov pomaknilo proti španski obali.
Francoski poštni minister Jardillier bo prišel v Kotor in bo prisostvoval slovesnostim, ki bodo ob otvoritvi pomorskega kabla za zvezo med Francijo in Jugoslavijo.
V začetku marca bodo ob poljski meji veliki manevri sovjetske armade. Manevri bodo največji, kar jih je bilo po vojni, ker bodo posvečeni preizkušnji za tehnično opremo armade. V prvi vrsti motoriziranih oddelkov in letal. Razen tega so manevri tudi še demonstrativnega značaja.
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta « letalom odpotovala v Mttnchen, kjer bosta gosta grofice Tering, ki je sestra vojvodinje Kentske.
Veliki fašistovski svet, ki se bo te dni sestal pod predsedstvom Mussolinija, se bo v prvi vrsti bavil z angleškim načrtom za oboroževanje. Italijanski Usti pa že sedaj naglašajo, da bo Italija poskrbela za svojo varnost in ne bo hotela zaostati za Veliko Britanijo. Tako se bo začelo zlasti tekmovanje v oboroževanju na morju.
Stavke so se spet začele širiti po Franciji.
Da prepreči morebitne nemire, je vlada v vse kraje, kjer so stavke, poslala močne odrede žan-darmerije in mobilne garde,
Nad 20 milijonov zarubljenih
Ljubljana, 22. febr.
Statistični podatki ljubljanskega okrajnega eo-idi&Sa o eksekucijah so v mnogem pogledu zanimivi za povojno dobo od 1918 do lanskega leta. Iz njih se zrcalijo valovi gospodarskega položaja in vplivi splošne krize. V krivulji bi bilo lahko ponazorjeno naraščanje odnosno padanje eksekucij. Od 1. 1918, ko je bilo le 867 eksekucij, se krivulja za prva leta dviga polagoma. Leto 1922 je prineslo prvi močan sunek, ko so po dobi verižništva in trgovanja z valutami, eksekucije narasle že na 2484, katero število pa je v primeri z lanskimi izvržbami še vedno malenkost. Hudi sunki so sledili leta 1924 tja do 1927, ko je bil znanamovan mal padec tja do leta 1930. Od tega leta pa so eksekucije silovito naraščale. tako da je nastala potreba ustanoviti dva izvršilna oddelka, ki ju sedaj vodita sodnika: dr. A. Svet in dr. Stojan Bajič.
Navajamo tu suhoparne letne številke za zadnjih šest let. V letu 1980 je bilo 8680 eksekucij, prihodnje leto že 9694, a leta 1932, ko je val krize vzburkal celo naše gospodarstvo, se je število eksekucij rapidno dvigalo na 12.242. Prihodnje leto 1933 zaznamuje padec na 11.718 in se v letu 1934 dvigne na 11.810, leta 1936 pade na 11.658 in se je lani znova zvišalo na 12.309.
Preteklo leto je bilo 755 realnih eksekucij, to je, da so se upniki za svoje terjatve vknjiževali na zemljišča in parcele dolžnikov. Število takih realnih eksekucij na videz pada, kajti predlanskim jih je bilo 831, letu 1934 celo 1058 in v letu 1933 rekordno 1176 za vsoto 8,085.3000 Din raznih ter-
Oddolrimo se mučeniku Lojzetu Bratužu!
Ljubljana, 23. febr.
Še tisti, ki eo poznali Lojzeta Bratuža, ne morejo verjeti in razumeti, da je moral nasilno prenehati s svojo pesmijo ter se vprašujejo, kako se je vendar moglo to zgoditi?! In vendar je resnica, da je ta, po vsej Goriški priljubljena in simpatična osebnost, ta tako idealno čista in dobrohotna duša, ki ni za las storila nobenemu krivice in bila celo pri Furlanih nad vse priljubljena in spoštovana, morala nasilno oditi v domovanje večne pravičnosti. Lojze, Ti, ki si bil simbol veselja in upanja, Ti, ki si živel le pesmi, si še na predvečer smrti, po skoraj dvamesečnem trpljenju, ko si slišal zadnje zvoke podoknice Tvojih prijateljev, dejal: »Goriške slavčke slišim, ki oznanjajo skorajšnjo pomlad« in s temi poslednjimi besedami prikazal vso veličino In čistost svoje duše. In vendar, dra-gec, odšel si... in še mrtvega so te ugrabili ter ponoči skrivaj pokopali, ne da bi se mogli od tebe poslednjikrat posloviti Tvoji dragi domači in številni prijatelji. Sedejeva družina vabi prav vsa v Ljubljani obstoječa društva, da pribite jutri, dne 23. t. m., ob 7 zjutraj v frančiškansko cerkev k maši zadušnici, kjer se bomo v molitvi skupno oddolžili našemu pevcu-mučeniku, kateremu slava in večna ljubezen za njegovo junaško zvestobo.
Občni zbor elektrotehničnih obrti
Ljubljana, 22. febr.
Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor predstavnikov elektrotehniških obrti iz vse Slovenije. V združenju so včlanjeni vsi samostojni elektrotehniki in elektro-instalaterji ter vse električne centrale, ki so poslale na občni zbor svoje zastopnike. Predsednik združenja g. Perčinlič je po uvodnem pozdravu med drugim sporočil, da je bilo lani ustanovljeno poverjeništvo združenja za okr. Celje in Laško ter da se ustanovitev takega poverjeništva pripravlja tudi za Maribor. V nadaljnjem poročilu je predsednik orisal vse delo združenja v preteklem poslovnem letu. Iz referata se vidi, koliko je tega dela bilo, a tudi uspehi niso izostali. Kako ogromno delo je združenje izvršilo, 6e vidi tudi iz ostalih poročil, ki so jih podali posamezni funkcionarji. Posebej se je združenje bavilo z okrožnici odbori Pri tozadevnem elasovanju se je večina izrekla proti odborom.
Občni zbor SKAS
Ljubljana, 22. febr.
Včeraj dopoldne je imelo katoliško akademsko starešinstvo svoj letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Po poslovnih poročilih, ki so bila soglasno sprejeta, eo sledile volitve. Za predsednika je bil soglasno izvoljen univ. prof. dr. Viktor Korošec.
Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o vseh najvažnejših problemih, ki zadevajo najgloblje v nase narodnostne in družabne razmere.
„Ein schSner Abend",
ki ga ni bilo
Ljubljana, 22. febr.
Bilo je v soboto zvečer v eni izmed najboljših ljubljanskih kavarn. Za mizo pri oknu sta sedeli dve sestri iz ugledne rodbine. Naenkrat se pri vratih pojavi star, že skornj siv, a tembolj elegantno oblečen gospod. Z vso svojo spretnostjo in sposobnostjo začne migati eni izmed obeh sester. Ko se ta na prizadevanja gospoda ni zmenila, je gospod izginil izpred vrat. Kmalu nato je prišel v kavarno nek šofer, stopil pred omenjeno gospodično ter ji ponudil kuverto, ki je bila brez naslova in je no-•ila le glavo hotela. Ko jo gospodična kuverto zavrnila, češ da se najbrž nje ne tiče, ko ni naslova, je šofer zatrdil, da je pismo za njo in da ga je dal gospod, ki je bil ravnokar pred vrati. Gospodična je bila v zadregi: gostje pri okoli stoječih mizah eo se začeli ozirati, šofer se je obnašal ne-voljno, ker gospodična pisma ni hotela takoj^ odpreti — skratka: pretil jo majhen incident. Zato je gospodična kuverto odprla; našla je to, kar je bilo pričakovati: v nemščini napisano pismo, v katerem jo gospod prosi »um einen schBnen Abend« v hotelski sobi številka ta in ta. Razumljivo je, da gospod, ki je bil toliko predrzen, da se je kakih deset minut pozneje, ko je gospodična, vsa razburjena šoferja odslovila, vrnil in znova začel mežikati izza vrat, tega večera ni preživel tako, kakor si je predstavljal...
Občni zbor Združenja zidarskih moistrov
Maribor, 21. febr.
V	restavraciji Emeršič na Aleksandrovi cesti eo danes dopoldne zborovali zidarski mojstri s področja bivše mariborske oblasti, ki so včlanjeni v mariborskem združenju. Občni zbor Je vodil predsednik Vinko Lašič iz Maribora, ki je uvodoma pozdravil navzoČnega zastopnika mestnega župana, obrtnega referenta mestne občine dr. SenkovlČa in zastopnika zbornice za TOl g. Vogrina. Izčrpno tajniško poročilo je podala gdč. Danica Lašičeva. Združenje, ki iuia 62 članov, se vztrajno bori proti
jatev, ko je bilo lani z realno eksekucijo vknji-ženo okoli 4,500.000 Din.
Nad 180 posestvi je bila odrejena prisilna uprava, predlanskim pa nad 227.
Število predlogov za uvedbo dražbenega postopanja se je od predlanskih 314 znižalo na 270 lani. Da so realne eksekucije po številu padle, je treba tolmačiti ta pojav z zakonom o kmečki zaščiti.
Eksekucije najhuje tarejo srednje sloje, zlasti obrtnike in male trgovce, kakor tudi javne in privatne nameščence. To se zlasti odraža v naglem naraščanju tako zvanih mobilijarnih eksekucij, odnosno pri rtibežnih premičnin. Lani je bilo predlaganih raznih rubezni na premičnine in druge stvari, skupno 8320, predlanskim 8982. Opravljenih rubežni pa je bilo v resnici le 4209. Prisilnih prodaj zarubljenih predmetov je bilo razmeroma malo, le 392, predlanskim 342. Zavezanci, ki so jim bili zarubljeni razni, tudi dragoceni predmeti, so skušali na vse mogoče načine, da so preprečili prisilne prodaje njim lastnih, zarubljenih predmetov. Prav značilno je dejstvo, da je bilo lani izredno veliko število rubežni na mesečne stalne prejemke državnih in zasebnih uradnikov, kakor tudi na razne terjatve. Takih rubežni je bilo lani 2803, predlanskim le 1831. Poznavalci razmer računajo, da je bilo lani pri eksekucijah zarubljeno raznih premičnih in nepremičnih stvari za več kot 20,000.0000 Din vrednosti. Pri nekaterih rubežni h je šlo za prav malenkostne vsote, pri drugih primerih pa za ogromne zneske, tud' oo 100.000 Din in še več.
šušmarstvu, ki hudo zadeva vso obrtnike bilo katere stroke. Združenje je povsod zagovarjalo pri merodajnih oblasteh interese zidarskih mojstrov.
V	imenu mestne občine je zborovalce pozdravil g. dr. Senkovič, ki je obljubil, da bo občina ijodprla vse upravičene zahteve zidarskih mojstrov. Zastopnik zbornice za TOI je poročal o pobijanju šušmar-stva, o starostnem zavarovanju zidarskih mojstrov, ki se pripravlja in ki je nujna socialna potreba, ter o davčnih vprašanjih in o reorganizaciji zbornice za TOI, ki je predvidena. Ker odboru še ni potekla poslovna doba, volitev ni bilo.
Nov odbor mariborskega Aerokluba
Maribor, 21. febr.
V	petek zvečer se je v Grajski kleti vršil občni zbor mariborskega Aero-kluba, ki pa je bil preložen, ker so se pojavili neki spori okoli volitev novega odbora. Občni zbor se je danes dopoldne nadaljeval in v redu potekel. Na dnevnem redu so bile le volitve, pri katerih je bil za predsednika izvoljen ravnatelj Krejči, v odbor pa so prišli med drugimi: inž. Šlajmer, dr. Kukovec, Fr. Pivka, ravnatelj Loos, okr. načelnika P. Popovič in dr. šiška, mestni župan dr. Juvan in predstojnik mestne policije dr. Trstenjak. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni msgr. Vreže, ravnatelj Rodošek in ravnatelj v p. Humek. Za častnega člana je bil izvoljen dosedanji predsednik, gimnazijski ravnatelj v p. dr. Josip Tominšek.
V Ameriki so legli v grob
Od Slovencev, ki žive v Ameriki, so zadnje čase umrli:
Iz Čerine v fari Čatež ob Savi na Dolenjskem Terezija Franko roj. Grdanec. Stara je bila 47 let. Zapušča moža in hčerko.
Iz Trbovelj Franc Kolar v starosti 72 let. V Ameriki je bil že celih 45 let. Za njim žaluje žena, trije sinovi in hčerka.
Iz Goriče vasi pri Ribnici M. Bajuk, živela je v ameriškem Walsenburgu.
Iz Bogdanje vasi v fari Žužemberk 56 let stara Ana Bole. Zapušča sedem otrok.
Z Žirovskega vrha pri Žireh na Notranjskem 49 letui Franc Pivk. Bival je v Ameriki 31 let, v zadnjem času v Clevelandu.
I/ Mrša na Krasu Jožef Mezgec, star 53 let.
Iz Lahovč pri Komendi na Gorenjskem Blaž Kern. Zapušča ženo, sina in dve hčeri.
Z Bevk pri Vrhniki 66 letna Marija Lenarčič roj. Marolt, p. d. Dežerjeva. V domovini ji živi še brat, v Ameriki pa mož, trije sinovi in dve hčeri.
Iz Metlike v Beli Krajini v visoki starosti 81 let Marija štajer. V Ameriki je največ živela v Minnesoti, pred dobrim pol letom pa je prišla v Milvauikee k svoji poročeni hčeri Faniki Geržin.
Iz Metlan pri Blokah na Notranjskem Alojzij štraj. Umrl je v Larmi.
Z Gorjuš pri Domžalah Viktor Opaškar. Bil je zaposlen pri mestni elektrarni v Clevelandu. Med delom ga je zadel električni tok in je bil na mestu mrtev.
Iz Št. Pavla ob Št. Vidu pri Stični Ivan Božič. Umrl je v bolnišnici v Clevelandu.
Iz Kozarij pri Dobrovi poleg Ljubljane Franc Zalar. Bil je star 61 let. Dve njegovi hčeri živita doma v Sloveniji.
Iz Otav pri Cerknici na Notranjskem Josip Zalar, gozdarski delavec.
Iz Dolenjih Poljan pri Velikih Laščah Štefan Lunder. V Clevelandu zapušča ženo in pet odraslih otrok.
Iz Kontna pri Bledu Franc Mulej. V Ameriko je odšel pred 27 leti in je bil takrat star 34 let.
Iz Loške doline na Notranjskem 58 letni Franc Nele. V stari domovini ima še brata in sestro, v Clevelandu ženo in tri hčere.
Iz Zidanega mosta 53 letni Martin Pompe. Umrl je v Burgettstovvnu.
Iz Ljubnega v Savinjski dolini Jakob Plešec. Podrl ga je avtomobil in mu zadal tako močno rano, da je na mestu izdihnil.
Iz Horjula pri Vrhniki Janez Škof. V 61 letu starosti ga je doletela smrt v Waukeganu.
*
V clevelandski bolnišnici se je zadnjič pripetil zanimiv primer, kjer je 26 letna slovenska rojakinja Helena Pirnat dobila krepkega dečka, ki je prišel na svet s popolnoma razvitim zobom v spodnji čeljusti. Glavna bolničarka, ki je priča že okoli 7200 rojstev, je dejala, da še ne pomni, da bi kdaj prišel na svet otrok s popolnoma razvitim zobom.
Morilec »Američanke" in Frlan-Kočevarjeve prijet
Metlika, 20. februarja.
Poročali smo že, da je morilec Kočevarjeve, ki ga je zasledoval kmet Govednik, zbežal v smrekov gozd »Boriho«. Ko pa io je Govednik ucvrl nazaj v vas iz strahu, je bežečega morilca opazil Kopinič Ivan iz Radovič. Morilec mu je vrgel v obraz besede: »če boš povedal, da si mene videl, kako so me lovili, ne boš dolgo trave tlačil, veš zato me lovijo, ker sem nastavljal zanke lisicam.«
Na podlagi teh govoric, ki so se med ljudstvom hitro širile, so orožniki stopili do Kopiniča v Radoviče, ki je na prigovarjanje, da se mu ne bo zgodilo nič žalega, priznal, da je bežal pred zasledovalci pred Govednikom Brodarič Stanko iz Rosalnic 43. Orožniki so okrog 4. ure popoldne odšli na Brodaričev dom in ga našU v postelji. Bil je aretiran in je tudi priznal, da je bil okrog pol devete ure zjutraj v Borihi, nikakor pa ni hotel priznati, da je bil v vasi Čurili in je trdil, da je on popolnoma nedolžen. Orožniki so nadalje primerjali stopinje v snegu z njegovimi. Vtisi so popolnoma enaki, celo število žAljev na podplatih se popolnoma ujema. Na podlagi teh indicij je bil odpeljan na orožniško postajo v Metliko.
Zvečer pa se je pripeljala v Metliko hči umorjene »Američanke« in vrgla v obraz Brodariču: »Tudi ti si se takrat, ko je bil izvršen dvojni popolnoma sličen umor v Dobravicah, potikal okrog
Vzroki slabega uspeha na sredinih šolah
Društvo »Dom in šola« na bežigrajski gimnaziji je v nedeljo ob 10 priredilo v risalaici novega poslopja roditeljski sestanek, na katerem je govoril o naslovni temi katehet na zavodu g. dr. Vilko Fajdiga. Predavanja se je udeieiilo precejšnje število staršev. Predavanje je bilo primerno, saj je nedavno bil zaključek prvega polletja. Statistično je bil uspeh na tem savodu precej slab, dasi boljši od prejšnjih let: od 1215 dijakov jih je padlo 613, t. j. več kot 50%, posebno je slab uspeh v nižji šoli, kjer jih je od 884 padlo 476 (54%).
Vzroke za slab uspeh je individualno težko ugotoviti, zato je g. predavatelj razinotrival samo
o	splošnih vzrokih, ki so nepravilna prosvetna politika. razmere na zavodu (pozen začetek pouka, popoldanski pouk itd), vzrok leži tudi v dijaštvii, ki je v dobi materializma brez ambicije, brez moralne življenjske opore, vzrok je v starših, ki včasih ne pojmujejo pravilno razmerja med domom, ki naj da temelj vzgoje, in šolo, ki dajo v glavnem izobrazbo; krive pa so predvsem socialne razmere, revščina, vožnja z vlakom itd. G. predavatelj je predavanje lepo zaokrožil z mislijo, da nam treba mladine, ki bo imela več značaja, vere in morale. Predavanju je sledila živahna debata, v kateri so starši povedali, kaj jih boli.
Pripominjamo, da odbor društva deluje zelo socialno: ga. podhanova ima zasluge, da je v blagajni že lepa vsota, s katero podpira društvo revne dijake (knjige, obleka, zajtrk).
Še o elektrifikaciji Slov. goric
Sv. Ana v Slov. gor., 18. febr.
Važna konferenca o elektrifikaciji Slovenskih goric, ki je bila dne 8. t. ni. v Mariboru v mestni posvetovalnici s predstojniki oblasti in krajevnimi zastopniki, je našla v Slovenskih goricah zadovoljiv odmev med ljudstvom. Nujna potreba glavnih krajev te pokrajine dobiva vedno več razumevanja.
Kot je »Slov. dom« že poročal dne 9. t. m., je načrt izborno izdelan in je prebivalstvo znatno zadovoljil in vse kaže, da se bo priglasilo mnogo odjemalcev ob glavnem daljnovodu, ki ga načrt predvideva od Sv. Kungote na Košake, preko železnice na Sv. Marjeto, na Močno in dalje do Sv. Lenarta in Sv. Trojice. S tem bi vod bil napeljan v središče Slov. goric. Zaenkrat bi bila elektrifikacija te proge ogromnega pomena, predvsem v trgu Sv. Lenart in Sv. Trojica, ki sta iz teh ozirov doslej nekako odrezana od Radgone in Maribora. Če bi se s pomočjo banovine na tej glavni progi ta zveza izpopolnila, bi se elektrifikacija izvedla tudi v Pesniški dolini in severni del Slovenskih goric, n. pr. pri Sv. Benediktu, Sv. Juriju in Sv. Ani ter Sv. Antonu kot znana razgledna točka. S tem bi bilo vsaj v petih letih električno omrežje v Slovenskih goricah v glavnem izpopolnjeno. Velika korist teh naprav bi se pokazala posebno v tujsko-prometnem oziru.
Kakor že rečeno, bo morala za ta dela banovina tudi še prispevati, da se končno uresniči 10-letna želja prebivalstva v teh krajih Slov. goric po električni razvsvetljavi.
Dobravic.« Vsa razburjena je hči z možem in hčerko ponoči odšla na kraj zločina.
Zagonetni dvojni umor v Dobravicah še do danes ni pojasnjen in orožniki sami so uverjeni, da bo tudi ta kmalu pojasnjen.
Danes zjutraj pa se je vršila na kraju umora sodna preiskava in nato raztelesenje v mrtvašnici Pri treh farah. Ob tej priliki je komisija našla v razmetani posteljnimi med cunjami »Desetarsko knjižico« nekako »Vojničko izpravo«, glaseče se na ime Brodarič Stankota iz Rosalnic 43. V postelji, kjer je ležala mati Kočevar-Frlan, pa so našli sekiro, vso okrvavljeno in na kateri so se držali še lasje.
To sekiro je spoznal Brodaričev brat kot lastnino Brodaričevih iz Rosalnic 43.
Morilec Brodarič Stanko je bil svojčas zaposlen kot progovni delavec pri železnici in je bil kasneje zaradi nerednosti odpuščen. Je velik cinik, ki kljub samih protislovij vztraja, da on ni morilec.
Za »Desetarsko knjižico« trdi, da jo jo izgubil na Štefano 1. 1936., a v njej je vabilo gasilske čete iz Rosalnic, naslovljeno na njega, datirano in izdano 16. januarja 1937.
V	zadnjih letih je bilo v naši okolici izvršeno že toliko najgnusnejših zločinov, da ljudje živijo v stalnem strahu za lastno življenje.
Z aretacijo Brodarič Stanka se je ljudstvo* pomirilo in vse pričakuje, da bo fant prejel tudi zasluženo kazen.
Tatvina v Kamniku
Kamnik, 21. februarja.
Tukajšnja orožniška postaja je prejela ovadbo, da je v četrtek 18. februarja natakarici Karolini Skrbinek v neki tukajšnji gostilni bila ukradena zlata ženska ura in prstan z modrini kamenjem. Ni bilo težko ugibati, kdo se je prilike poslužil. Sum je takoj padel na S. J., hčerko državnega uslužbenca, ki je že dalje časa brez posla in je vedno iskala le vesele družbe in zabave. Kot običajno, je tudi navedenega dne prišla v omenjeno gostilno pogledat, če je kaj gostov, da bi se z njimi zabavala. Ker ni bilo nikogar v gostilni, je šla v kuhinjo, kjer se je razgovarjala s svojo prijateljico in ob tej priliki ugledala zlato urico in prstan v kuhinjski kredenci, ki je bila od-klenjena. Po krajšem razgovoru je bila naenkrat sama v kuhinji ter si ob tej priliki prilastila uro in prstan ter neopaženo odšla iz hiše.
Danes se je dognalo, da je bil sum utemeljen. Ko je bila danes pripeljana na orožniško postajo, je prvotno odločno tajila dejanje in se še čutila nekako užaljeno za takšne očitke. Končno pa je le priznala. Ugotovilo se je, da je uro že odnesla v ljubljansko mestno zastavljalnico ter je imela samo še prstan in zastavni listek. Zadeva bo obravnavana pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, kjer bo mlada tatica prejela svojo kazen,
•
Človeško truplo v razpada so te dni našli V Vražjem Vršcu, nedaleč od Virovitice. Sedaj, ko je snega začel precej hitro kopneti, so ljudje, ki so prišli slučajno tod mimo, opazili, da leži pred njimi
nekaj čisto podobnega kot človeško telo. Truplo je morala na tein mestu ležati že precej časa, vsaj od takrat, ko je tu zapadel sneg. Ušesa in nos so od trupla že popolnoma odpadli.
Banski svetniki savske banovine bodo začeli zasedati dne 8. marca. Svet bo razpravljal o novem proračunu te banovine. Ker še vedno manjka nekaj banskih svetnikov, bo verjetno tudi ta svet do omenjenega 8. marca letos izpopolnjen, AifcLlNfe štel vsega 94 članov.
Konjiška avtobusna nesreča pred sodniki
Celje, 21. februarja.
Dne 3. avgusta lansko leto jo vozil Eržen Josip s svojim avtobusom iz Škofje Loke skozi Ljubljano in Celje v smeri proti Dunaju najmanj 14 potnikov. Na ostrem ovinku Križevskega klanca pri Slov. Konjicah se mu je zgodila huda nesreča, zaradi česar je bilo v nevarnosti življenje vseh oseb, ki so se vozile z njegovim avtobusom. Zavozil je namreč med dva z deskami in premogom naložena dvovprežna voza. V isti smeri je po pravilni desni strani vozil voznik Bornšek Edvard, ki je postal žrtev karambola, dobil je namere tako težko telesno poškodbo, da je za dobljenimi poškodbami umrl.
Pri prvi .razpravi, ki se je vršila 19. in 81. oktobra lani, je bil obsojen Eržen Josip na štiri mesece zapora in na plačilo povprečnine v znesku 400 Din.
Danes se je vršila prizivna razprava pri okrožnem sodišču v Celju. Preiskava je dognala, da sta oba voznika vozila pravilno vsak po svoji desni strani. Tudi obdolženec je orožnikom priznal, da je zavozil med oba voznika, da pa svojega avtobusa ni mogel več ustaviti, ker so mu skoraj gotovo odpovedale zavore. Imel je še toliko prisotnosti duhn, da je zavozil na levo stran v obcestni jarek, kajti ako bi zavozil na desno stran, bi se prevrgel avtobus v prepad, kar bi imelo za posledico neizbežno smrt, če že ne vseh, pa nekaj njegovih potnikov. Sodišče je upoštevalo obtožen-čev zagovor radi odpovedi zavore in druge olajševalne okolnosti in izreklo oprostilno sodbo.
Letno zborovanje mariborskih avtomobilistov
Maribor, 21. februarja. Danes dopoldne se je vršil pri »Orlu« redni letni občni zbor mariborske sekcije Jugoslovanskega avtombilskega kluba. Zborovanje je vodil
predsednik veletrgovec Pimter, na katerega predlog so bile odposlane pozdravne brzojavke pokroviteljici avtomobilskega kluba, Nj. Vel. kralji-
Naročajte Slovenski dom!
ci materi Mariji, predsedniku avtomobilskega kluba Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in centrali Avtokluba v Belgradu.
Predsednik je v svojem poročilu orisal prizadevanja mariborskega kluba avtomobilistov, ki so imela namen koristiti razvoju avtomobilizma in pripomoči k motorizaciji našega prometa. Podčrtaval je predvsem okolnost, da veliko obdavčenje pogonskih sredstev zavira napredek avtomobilizma. Klub se je trudil, da bi bile občinske davščine in takse uniiicirane, ker je praksa posameznih občin različna in so zato nekateri avtomobilisti bolj obdavčeni kakor drugi. Glavna zahteva mariborskega in drugih avtoklubov bi bile naslednje: črtanje motornih vozil iz seznama luksuznih predmetov, ukinjenje in ali vsaj znižanje trošarin na vsa pogonska sredstva in zgraditev modernih cest od St. lija do Ljubljane od drž. meje do Podkorena ter od Ljubljane do morja. Najnovejši čas je prinesel upanje, da se bodo naše ceste, ki so v skrajno slabem stanju, izboljšale.
O tem priča ustanovitev državnega in banovinskega cestnega fonda, razveseljiv pojav pa je tudi ustanovitev društva za izboljšanje cest.
Tajniško poročilo je podal ravnatelj Sertič. Klub ima 102 redna člana, 103 izredne člane in 21 članov moto-sekcije, skupaj 226 članov. Klub je bil v rednih stikih z drugimi klubi ter odposlal na merodajna mesta več spomenic glede važnih vprašanj pospeševanja avtomobilizma. Letošnja posebnost je bil šoferski tečaj za sodnike. Pobudo za tak tečaj je dal g. Goli, ki ga je tudi brezplačno vodil in več sodnikov mariborskega sodišča pripravil za šoferski izpit. Klub je posvečal pozornost športno-turističnemu udejstvovanju svojih članov.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik dr. Ma-rm. Klub je imel v preteklem poslovnem letu okoli 100.000 din dohodkov in Drav toliko izdatkov. Za Dom avtomobilistov v Mariboru je bil ix klubovega premoženja dotiran znesek 40.000 din.
Pri nadomestnih volitvah so bili v upravni odbor izvoljeni mag. Maver, veletrgovec Kozina in dr. Šnuderl, v nadzorni odbor pa veleindustri-jalec Hutter in Rosenbrg. Pri slučajnostih je občinski svetnik Ivan Sluga prosil odbor, da bi posredoval pri železniški direkciji, ki se vedno izjavlja proti izdaji novih dovoljenj za avtobusne proge in prevozniških obrti,
Kulturni koledar
Peter Bohinjec
21. februarja sc je rodil na Visokem pri Kranju pisatelj Peter Bohinjec Gimnazijo ia bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Kaplanoval je na raznih krajih in bil nazadnje župnik v Dupljah, kjer je tudi 14. decembra 1919 umrl. — Ze Kot bogoslovec je začel svoje pisateljsko delo. Svoje prve stvari je priobčil pri Ljubljanskem zvonu V 90 letih pa je bil vodilni pripovednik pri Dom in Svetu. Poleg Kmečkih povesti (Jarem pregrehe, Kovač in njegov sin) je najrajši pisal zgodovinske povesti: Najnilajši mojster, Zadnji gospod Ramenski, Za staro pravdo itd. — Petru Bohinjcu ne moremo odrekati nadarjenosti in smisla za rednost, vendar pa manjka njegovim delom psihološke utemeljenosti in podrobnega oblikovanja. Njegovo delo je zelo obširno. Udejstvoval se je kot zgodovinar, pisatelj gledaliških iger. krajših literarnozgodovinskih črtic in političnih poročil.^— V Vrtcu, Angelčku in Mentorju pa se je udejstvoval kot mladinski pisatelj in pesnik.
Stefan Kočevar
22. februarja 1883 je umrl v Celju zdravnik, narodni buditelj in politik Štefan Kočevar. Rodil se je 14. avgusta 1808 v Središču. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, medicino na Dunaju. Bil je okrajni fizik v Podčetrtku in Celju. — Navduševal se je ob skromnih začetkih slovenske poezije, ob Prešernu, bil ie v tesnih stikih z Vrazom in ga celo denarno podpiral. Bil je med prvimi, ki je dosledno rabil gajico — Vpliv Vraza na njegovo kulturo orijentacijo je bil velik. Pridružil se je ilirizmu in snoval slovar, ki naj bi obsegal ves besedni zaklad Slovencev Hrvatov in Srbov. — Dopisoval je tudi v Celjske slovenske novine. — Ko je prišel v Celje, se je njegovo delovanje mnogo bolj približalo realni politiki in potrebam slovenskega ljudstva Bil je med ustanovitelji celjski čitalnice, snoval je vinarsko in sadjarsko društvo in skliceval politične sestanke. — Dal pobudo za ustanovitev »Slovenskega naroda«. Med sodobniki je užival velike simpatije radi svojega nesebičnega dela.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 22. febr.: Stol. sv. Petra.
Jutri, torek, 23. febr.: Peter D.
•
Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Drama: Zaprto
Opera: Zaprto.
Kino Union: Cvetje iz Nice.
Kino Sloga: Vaški zdravnik.
Kino Malica: Ziegfeld — kralj žena.
O postanku majske deklaracije
Ljubljana, 22. februarja.
V	našem sobotnem poročilu o postanku majske deklaracije je treba dodati še to, da majske deklaracije niso podpisali samo vsi slovenski in hrvatski poslanci, ampak tudi oba Srba iz Dalmacije, ki sta bila člana dunajskega parlamenta. Moti tudi tiskovna napaka, da je Avstrija vzdrževala (namesto; zadrževala) združenje vseh Nemcev. Krek in Korošec sta prišla na Dunaj nekoliko prej nego večina ostalih poslancev.
UNION
Vesela opereta, polna sladkin melodij
Cvelfe las Nice
Erna Sack — Paul Kemp — Jane Tllden
raBEDomai
Vaški zdravnik
Napeta drama polna romantike a sodelovanjem ,.KANADSKIH FETOKK“
Jean Hersholt, June Lang
TEI. '
21*24
MATICA
Škofovske ugotovitve o sokolstvu resnične
Tako je ugotovilo tudi sodišče, ko je sokol tožil ikofa dr. Srebrniča
Zagreb, 21. februarja.
Pred nekaj dnevi je sprejel g. dr. Oskar iu-rina, odvetnik v Sušaku in zasebni branilec škofa dr. Jos. Srebrniča v procesu, ki ga je proti škofu začela Zveza sokola kraljevine Jugoslavije, oprostilno razsodbo zagrebškega okrožnega sodišča, s katero ta zadnja instanca oprošča obtoženega škofa vsake krivde in kazni ter nalaga sokolu dolžnost in povračilo stroškov kazenskega postopanja. Kakor znano, se je proces vlekel štiri leta ter je okrožno sodišče druga in zadnja instanca za ta spor, tako da je sedaj definitivno končan.
Kako in zakai proces
Kakor znano, je bila predmet spora znana škofovska okrožnica, ki smo jo slišali tudi po cerkvah v Sloveniji. Tako je to okrožnico, ki so jo podpisali vsi škofje Jugoslavije, prečital na Krku škof sam. Tako je poleg mnogoštevilnih duhovnikov, ki jih je sokol sodno preganjal, prišel pod obtožbo sokola tudi škof dr. Srebrnič.
Takoj	na prvi	razpravi je stavil	branilec dr.
Srebrniča	predlog,	da sodnik poedinec, ki naj bi
spor reševal, tega ne more storiti objektivno. Moral bi kot član SKJ braniti interese sokola, ker se je to obvezal ob priliki vstopa v sokolsko organizacijo. Zaradi tega je bila prva razprava preložena. Drugo razpravo je razpisalo sodišče na Sušaku, ki je prevzelo sodstvo tega kazenskega postopanja na prošnjo sodišča v Krku. Na su-šaškem sodišču pa so bili vsi sodniki člani sokola; bilo je še nekaj drugih formalnih nedostatkov, tako da je končno prevzelo spor v postopanje zagrebško sodišče.
Dne 2. aprila	je bila razprava v	Zagrebu. Tu
je	izdalo	sodišče	oprostilno sodbo,	s katero je
sokol pravdo izgubil. Vendar je zastopnik sokola g. dr. Hugo Werk (na Krku in Sušaku je zastopal sokola dr. Mikuličič iz Sušaka) vložil priziv ter je okrožno sodišče v Zagrebu 24. junija 1935 na ta priziv obsodilo škofa dr. Srebrniča na 7 dni zapora in 300 din denarne kazni pogojno na 1 leto ter na plačilo stroškov kaz. postopanja. Ker pa je okrožno sodišče izdalo sodbo na način, ki ni odgovarjal predpisom zakona (brez razprave!), je škofov zastopnik dr. Turina stavil pri državnem pravdništvu predlog, naj uvede postopanje^ za zaščito zakona. Na predlog vrhovnega državnega tožilca je končno kasacijsko sodišče 30. marca razveljavilo sodbo okrožnega sodišča z naročilom, naj se predmet vzame ponovno v pretres. Okrožno sodišče je na to sodbo ves predmet vrnilo okrajnemu sodišču v Zagrebu. Obenem je kasacija odločila, da je v zadevi dopusten dokaz resnice, česar prejšnje sodbe niso dopuščale.
Na prvi razpravi, ki naj bi nato sledila, je zastopnik sokola zaradi ogromnega dokaznega materijala, ki ga je predložil škofov zastopnik, predlagal, da se razprava odloži, da more škofov material preštudirati. Tudi naslednja razprava je bila kljub protestom škofovega zastopnika na predlog sokolskega zastopnika vendarle preložena.
Tri dni dokazovanja resnice -
Končno je prišlo do razprave dne 20. novembra 1936. Odstavki, ki jih je :s6kol inkriminiral in zaradi katerih je vložil tožbo, so znani že od vsega začetka. Odstavki iz poslanice, zaradi ka-
frekrasna operetna revija
ZlegfeM Kralj lena
WilUam eoweil, Myrna Loj in Lulse Rainer
Predstav^ v^m g»m »««.»» ou
Strokovno predavanje o žclcznisko-prometnih vprašanjih v zvezi z narodnim SJ*SP ‘ /hivs„ jutri ob 19.30 v glasbeni dvorani ^Slogec (bivša
restavracija Ljubljanski dvor, vbod	svetnik
ulice). Predavatelj: inz. Stanislav RogM,, »vetaik
direkcije drž. železnic. Vstop P1"0®1';trežijskih bodo le prostovoljni prispevki za kritje režijski
stroškov. Vabljeni vsi.	oddelka
Docent dr. Ivan Matko, Sef Internet» o«laeiM splošne bolnišnice v Ljubljani bo predaval i ljem Prirodoslovnega društva o pomenu vitaminov iloveiki organizem.	,jv0.
Predavanju so bo vršilo v torek 23. t. m. v rani Delavske zbornice ob 20. Vstopnina 4 in i •
Strokovno predavanju o ielezniško vprašanjih v zvezi z narodnim gospodarstvom bo »revi oh io 30 v glasbeni dvorani «Sii>ge» (lnvsa resta'ra-eiia Liubljausfc! dvor. vhod iz Pražakove ulice). Predavatelj- g. inž Stanislav Roglič. »vetnik direkcije državnih železnic in predsednik Oblastnega odbora l/druženja narodnih ielf/.ničnr.iov in brodarjev. Vstop »rosi pobirali se bodo le prostovoljni prispevki kritjo režijskih stroškov. Vabljeni vst. - Oblastni od-
b°T ^Podruiniea ^tBrav-i-bora* v Ljubljani bo imela 4 marca ob 20 redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega mestnega sveta. Claue. zastopnike društev in tiska vljudno vabimo, da so ga udeleže.
Kamnik
Podružnica SPD v Kamniku bo imela v krat kem izredni občni zbor, katerega je izvojevalo članstvo, ki je vt o svrho nabralo skoraj tri četrtine podpisov in izrazilo splošno nezadovoljstvo s sedanjim odborom. Večina želi, da se v odbor spravij ljudje, ki bi resno m z veseljem prijeli za delo za procvit kamniške podružnice. Zahteva opozicije je tudi, da se iz članstva planincev temeljito izloči vsaka politika m da se v bodoče vršijo občni zbori SPD v katerikoli dvorani ne pa v javnem lokalu. O poteku občnega zbora bomo poročali.
terili se je sokol čutil razžaljenega, so sledeči:
a) Potemtakem se življenje in delo sokola v Širšem duhu vrši in teče brez Boga in brez vere; sokol je torej po sebi popolnoma brezversko društvo, a ker sokol po teh načelih dela med mladino in narodom, ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zalo ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni samo brezversko, ampak tudi protiversko društvo.«
b) Še hujše, celo najhujše je to, da SKJ svoje člane kolikor mogoče tesno naveže na sebe in jih odvrača od Cerkve ter svoje sokolske sestanke končava redno s plesom in pijančevanjem pozno v noč, često do jutra.«
c) »Sokol nadalje v čedalje večji meri širi ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopili brez vsake potrebe ter tako mladini vzbuja duha poželenja, tako se odteguje Cerkvi in veri. Na ta način se ruši morala v našem mladem naraščaju in se izpodkopujb ler ubija vera. Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga res prodre v široke sloje ljudstva.«
d) »Ne dajiuo, da nas od vere odvrne sokolstvo, ki noče vedeti za našega Odrešenika, niti za naše pošteno hrvatsko (slovensko) ime.«
- potem delen umik tožbe -
Kakor rečeno, je ponudil škof dr. Srebrnič sodišču za vse te trditve tudi dokaze. Ko je moralo sodišče te dokaze v smislu sodbe kasač, sodišča, dopustiti, je trajalo dokazovanje cele tri dni. Pod silo tega dokaznega materijala je zastopnik sokola dr. Werk umaknil obtožbo pod b), čeravno je izjavil, da je to med ostalimi največja kleveta. Dne ‘23. novembra je padla obsodba: škof je bil obsojen na 7 dni zapora in 300 Din globe, pogojno na 1 leto. Proti tej sodbi je njegov zastopnik vložil priziv na okrožno kot prizivno sodišče v Zagrebu.
- in končno: oprostilna sodba
V	sobolo 9. januarja je okrožno sodišče v Zagrebu pod predsedovanjem predsednika okrožnega sodišča Malinarja Mateja izdalo sodbo, s katero se škof dr Srebrnič oprošča vsake krivde in kazni, sokolu KJ pa se nalaga povračilo stroškov kazenskega postopanja ter plačilo povprečnine 100 Din, nadalje povračilo stroškov dr. Srebrniču, in sicer za prvostopno postopanje v znesku 2507.85 Din in za drugostopno postopanje v znesku 445 Din.
Sodne ugotovitve o SKI
Iz vsebine oprostilne razsodbe, ki jo je izdalo zagrebško okrožno sodišče, sledi to-le:
S tem, da jo škof dr. Srebrnič iznesel očitke, naveden pod gornjimi točkami torej nekaj, kar utegne škodovali dobremu imenu in ugledu sokola, je škof dr. Srebrnič govoril samo resnico, ker odgovarjajo navedene trditve popolni resnici. Zato sokol kraljevine Jugoslavije nima prav nobenega povoda, da se čuti užaljenim.
Okrožno sodišče v Zagrebu je z imenovano sodbo ugotovilo, da je ideologija sokola res taka, kakor jo je poslanica katoliških škofov od 11. novembra 1932 označila ter je dolžnost tako sokola, kakor vse, posebno pa'katoliške javnosti, da s tem tudi računa.
Dvojni program na Hermesu
Od tu in tam
O zadržanju Ljotičevega »Zbora« proti Tehniški uniji, v zvezi s katero zadnje čase časopisi poročajo o večji aferi, se je razpravljalo na zadnji »Zborovi« seji v Belgradu. Dr. Korenič, ki je predsednik zagrebške Tehniške unije, je prinesel v Zagreb tudi točne direktive. Obenem z razvojem omenjene afere, se vse bolj širijo vesti, da bo »Zbor« prenehal biti politična organizacija, da bo stopil z JNS, morda pa tudi z nekaterimi drugimi političnimi strankami v splošni fašistični pokret. Je pa zelo težko rešiti vprašanje, kako se bo »Zboru« sedaj, ko se je zapletel v afero Tehniške unije, posrečilo, da se sporazume s kakšno drugo politično stranko.
Učiteljsko zborovanje je bilo včeraj v Karlovcu. Udeležilo se ga je okoli 80 učiteljev. Zborovanje samo je bilo precej viharno. Na njem so tudi ugotovili, da 6e v zadnjem času učitelji preveč vmešavajo v politiko, j)osebno njihova društva, kar je gotovo kvarno za ljudsko vzgojo. Tudi se društvo z vsem prej peča, kakor s svojimi stanovskimi zadevami. V resoluciji, ki so jo na tem zborovanju izdali učitelji, ostro obsojajo delo zagrebške sekcije in belgrajsko Učiteljsko združenje. Sklenjeno je bilo tudi, da od sedaj naprej morajo učitelji nastopati za svoje stanovske interese pri merodajnih čimteljih, politično pa naj se vsak učitelj opredeli po svojem lastnem prepričanju.
Občina Virovitici je na vprašanje predstavnikov Združenja inženjerjev, koliko bi ta občina rabila za javne zgradbe, odgovorila, da ji je nujno f>otrebno celih 30 milijonov dinarjev. Ta denar bi se uporabil za kanalizacijo, vodovod in drugo, kar spada k primerni ureditvi in olepšanju cest. Zanimivo bo vsekakor, če bodo tej zahtevi tudi tako hitro ugodili.
Stroj za trenje kamenja mu je vzel življenje. Na Selu pri Moravčah se je v torek minulega tedna prigodila strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Tu je že dalje časa v obratu drobilec kamenja, s katerim posipajo moravške ceste. Pri delu je bil zajjoslen tudi 32 letni mladenič Jože Cerar iz Stegenj, ki je usodnega dne popravljal gonilni jermen. Fant je bil vajen stroja ter mu ni bilo mar nevarnosti pri odprtem motorju. Nenadno pa se mu je jermen ovil okrog leve noge ter ga potegnil jxk1 motorno kolo, ki mu je nogo docela zdrobilo, spodnji del telesa pa grozovito raztrgalo in razmesarilo. Nesrečnik je izkrvavel po hudih mukah, ki so trajale še poldrugo uro. — Strahovita smrt je globoko pretresla vso okolico, ki je čislala pridnega mladeniča.
Med in klobase kradejo. O. Trdimi, posestniku na Limbarski gori, je nedavno izginil iz čebelnjaka lonec medu, iz panjev pa je bilo porezano satovje. Njegovemu sorodniku g. Bajdetu je razen satovja nekdo odnesel tudi panj čebel. Vrata so bila na obeh krajih odprta z umetnim ključem. Neznanemu požeruhu so dobrodošle tudi klobase, ki so bile nekje ukradene ponoči iz dimnika, drugod pa iz čumnate, ko so se komaj ohladile.
Sarajevski dogodki pridejo v torek popoldne za zeleno mizo Jugoslovanske zimskošportne zveze. Tu bodo pretresali poročilo tehničnega vodstva, ki je vodilo tekme ter poročilo sarajevske zimskošportne podzveze. Nato bo zveza izdala poseben komunike, v katerem bo zveza sporočila javnosti svoje ugotovitve spričo tega sarajevskega športne-
O ,'1/onrlnln O nn«.n« m hs Iva t	.Ji	.1	_	_	1_.2	i_1!
Hermes : Reka 9 :0
Komaj smo se dobro razgledali po blatnem igrišču in okoliških hribih, je že začel Jupiter Pluvius z vso jezo pljuvati dež in sneg na nas uboge zemljane, ki smo se njegovih vodenih izlivov morali otepati z dežniki in ^nepremočljivimi« haveloki vseh mogočih kontinentalnih znamk. Proti koncu prve tekme pa je skozi megle spet udarila jasnina. Kot prva partnerja sta se na belorjavi ploskvi pojavila Hermes in Reka. Kakor že rezultat pove, je imel Hermes od začetka do konca izdatno premoč na terenu. Z današnjo tekmo je moštvo spet potrdilo ugodno sodbo, ki smo jo zapisali zadnji ponedeljek o njem. Ta Hermes je vse kaj drugega kot oni jesenski šišenski klub. Iznebil se je nepotrebnega driblinga v nasprotnikovem šestnajstemu, opustil je komplicirano podajanje: ob odločnem Startu, odlični kondiciji in premišljeno izvajanih, le za neposredno koristjo stremečih akcijah zelo veliko in precizno strelja, tako, da sedaj po dolgem času zna terensko premoč tudi materialno v odgovarjajoči meri izražati. Solidna beka z dobrim vratarjem, energična in požrtvovalna lialflinija ter sijajno vigrani napadalni kvintet bodo v prvenstvenih tekmah — seveda, če bo moštvo znalo obdržati to formo — predstavljali oreh, ki ga najbrž ne bo mogoče zdrobiti. Če bo Hermes tako igral, mu drugo mesto ne bo ušlo. Reka je nekaj časa še predstavljala enakovrednega nasprotnika, toda kmalu se je moštvo povsem sesulo. Sodil je to srečanje jako dobro g. Mrdjen, ki obeta, da se bo prav kmalu razvil v zelo uporabno moč. Objektiven in natančen zna s primerno avtoriteto voditi igro v redu.
Ljubljana : Celje 8 : 2
Spočetka je kazalo, da bo Celje odšlo iz Ljubljane z izredno častnim rezultatom. Moštvo je hitro osvajalo teren, tehnično le malo zaostajalo za domačimi, tako, da je njegov napad domačo half-linijo in obrambo prisilil k prav resnemu posamičnemu delu, kar je imela za posledico, da se ljubljanska halflinija z obrambo in napadom ves prvi polčas ni znaia povezati. Zrahljani halfliniji sta morali hoditi na pomoč zvezi ter včasih colo krila. Ta defenzivna poteza v domači igri pa je razkurila plave Celjane, da so še z večjo vnemo prav nevarno pritiskali pod pametnim dirigiranjem kot obelisk visokega Slamiča. Dvakrat so do polčasa izenačili rezultat. Marsikdo med opazujočo občino je že zaskrbljeno kimal z glavo, češ, Ljubljana, če misliš v ligi tako igrati, je boljše, da se umakneš iz konkurence. Drugi polčas pa je prinesel obrat. Čudno, kako Kranjec rad hitro samega sebe občuduje in druge gleda iz ptičje perspektive. Ljubljana je zadnje čase, ko se je razvadila v težkih ligaških tekmah z lokalnimi klubi manjšega značaja že kar stalno igrala zgolj z rutino, brez elana in prave volje, češ, saj se ne splača. Zgrešeno naziranje! V obrambi se jo prav dobro obnesel Jež, dočim ima Šiška prilicen seznam kikserjev in fatalnih nepremišljenosti. Na le-I vem halfu je boljše krilo Furlana in boljšo zvezo ! Presingerja R. kakor brezhibna zavora ustavljal Boncelt, na desnem je z mešano srečo, vendar dovolj uspešno krotil Ahtika in Gobca. V napadu je bil dovoli dober Janežič, odličen Slapar, Lah ne-| koliko slabši kot običajiio iu zelo slab pri strelu,
i	Pepček zadovoljiv, Šercer pa se je pokazal v nadvse ugodni luči. Mož jo dobil iniciativo; morda postane kdaj poleg Laha še goalgeter teama. Eno pa je žc gotovo, da so za trio njegove žoge mnogo uj)orabnejše kot Zemljičeve. Ljubljanin napad je drugi polčas funkcioniral lepo kot že dolgo ne. To pot je bil v njem gonilna sila neutrudljivi, prebrisani in spretni Slapar, ki je vršil z deljenjem žog tudi velik del Lahovega posla. Za bližnja ligaška tekmovanja je Ljubljanin gol zaseden z Logarjem definitivno, vprašanje desnega beka in desnega halfa pa ostane še odprto, napad pa bi skoraj lahko ostal v današnji zasedbi. Gostje iz Celja so prvi polčas pokazali, da igrajo kar dober nogomet. Steber moštva je bil visoki Slamič, ki se je drugi polčas brez potrebe usajal in nazadnje odločno popustil. Sodil je to čedno prijateljsko tekmo nekoliko komodno g. Kušar.
Dve smučarski prvenstvi
V	soboto in v nedeljo je bilo na Črnem vrhu prvenstvo v alpski kombinaciji ljubljanske Zimsko športne zveze. Tekme so bile dostopne tudi drugim članom in tako eo startali poleg Ljubljančanov v medklubski kombinaciji tudi Jeseničani.
Na smuku v soboto: 1. Žvan Alojzij (ASK Gorenjec) 2:06.4; 2. Štumfelj Tone (TK Skala) 2:12; 3. Miceli Marjan (ASK Gorenjec) 2:22; 4. Koblar Stanko (TK Skala) 2:23; 5. Dolenc Karl (ASK) 2:52;
Rezultati nedeljskega teka ekozi vratca 1. Žvan Alojzij (ASK Gor.) 2:58.3; 2. Štumfelj Tone (TK Skala) 3:12.9; 3. Koblar Stanko (TK Skala) 3:26.3*, 4. Žmitek Janez (ASK) 3:30.7; 5. Šorli Marjan (ASK) 3:31.P
Ker je bila prireditev, kot rečeno, dostopna tudi drugim članom, nam je dala tri prvake, in sicer: v medklubskem prvenstvu je zmagal Zvan Alojzij (ASK Gorenjec.) in si tako priboril lepo darilo LZSP, drugi Koblar Stanko (SK Skala) in tretji Zmitek Janez (ASK).
Pri juniorjib je zmagal Štumfelj Tone (TK Skala)
Prvak LZSP pa je Žmitek Janez (ASK) 96.G3 točk; 2. Dolenc Karel (ASK) 85.44;	3.	Tepina
Franc (SK Tržič) 82.89; 4. Šorli 82.59 točk.
Marjan (ASK)
Torišče drugih tekem v 6oboto in nedeljo pa je bila Mojstrana. OZŠP je priredila prvenstvo v klasični kombinaciji v teku na 18 km in v junior-skih tekih.
Rezultati sobotnega teka na	18 km:	1. Jakopič
Avgust	Ljubljana 1:22.14, 2.	Petrič	—	Rateče
1:25.48, 3. Močnik — Ljubljana 1:27.52, 4. Rabič
—	Mojstrana 1:28.28.
V	teku za kombinacijo je bil 1. Klančnik Gregor — Mojstrana 1:25.01, 2. Knifič — SK Bratstvo 1:26.31, 3. Herič — Železničar,Maribor 1:32.30.
Po	nedeljskih skakalnih	tekmah	je	končni
vrstni red v klasični kombinaciji tale: 1. Klančnik Gregor	(Dovje - Mojstrana) 302.8 točk,	2.	Knific
Jože (SK Bratsvo) 273.7, 3. Herič Jože (Železničar, Maribor) 208.6, 4. Dekleva Milan (SK Ljubljana) 168 točk.
Rezultati skokov:
Naraščaj: 1. Penko Stanko (Dovje-Mojstrana) 145 7 2. Bukovnik Leo (Bratsvo) 141.4, 3. Lihtene-ger Ferdinand 137.2, 4 Polda Janez (oba Dovje-
se obnašali nedisciplinirano,
Najmlajša zdravstvena ustanova v Zagrebu,
privatni sanatorij dr. Gjure Vranešiča, je bil včeraj dopoldne svečano odprt. Otvoritvi tega sanatorija je prisostvovalo več zdravnikov in predstavnikov javnih in zasebnih ustanov mesta Zagreba. Sanatorij ie bil odprt za živčne bolezni, kajti pc*ebno v zadnjem času se ie opazilo v tem mestu, kako zelo primanjkuje takšnih prostorov, kajti druge bolnišnice so tudi vse prenatrpane. Vsi, ki so se te otvoritve udeležili, so bili kar začudeni nad moderno ureditvijo in okusnimi napravami sanatorija.
Redni občni zbor oblastnega Aerokluba, za katerega je vladalo že nekaj časa veliko zanimanje in se ie temu primerno tudi odzvalo veliko število udeležencev, je bil včeraj v Zagrebu. Pred. in pod-nred. ter še nekaj fttnkcijonar. je že prej odstopilo. Na mesto njih so bili na tem občnem zboru izvoljeni novi člani, nekaj tudi od opozicije. Zaradi tega se izraža tudi glede tega kluba zadovoljstvo, da je prišlo na občnem zboru do sporazuma z opozicijo.
V	naglici... je naslov Jutrove rubrike, v kateri skuša dokazovati, da je za vse kar je v »Jutru* napak, odgovoren tiskarski škrat. Ubogo »Jutro«, kako ga še ta škrat tolče...
Za častno članico Narodnega divadla v Pragi
je bila, kakor poročajo češki listi, imenovana po odi. prosv. min. dr. Franke-a znana igralka Mi-rija Ružička-Strozzi in zaradi zaslug, ki si jih je pridobila za češko slovaško in hrvatsko gledališko umetnost. V Pragi je ta igralka gostovala že leta 1886.
Dobro uspel občni zbor JRZ ie bil včeraj na Ježici pri Ljubljani. Na njem je bil ponovno izvoljen za predsednika minister brez listnice dr. Miha Krek. Minister je na zborovanju jx>dal tudi širše poročilo, v katerem je pojasnil med drugim tudi naš položaj z ozirom na to, kako ga gledajo v mednarodnem svetu.
Gospodarski svet Male zveze, ki je zasedal v Dubrovniku, je včeraj svoje delo končal. Na tem zasedanju je bil ponovno dosežen JPppoln sporazum glede izmenjave dobrin za leto 1937 med državami Male zveze. Napravljen je bil tudi podroben gospodarski načrt, ki obsega vse važne preobleme gospodarskega življenja držav Male zveze. Zastopniki, ki so se udeležili zasedanja gospodarskega sveta držav Male zveze v Dubrovniku, so včeraj napravili izlet v Kotor.
Potresni opazovalni zavod na Tašmajdanu je včeraj zjutraj ob 8.14 zaznamoval katastrofalen potres, ki se je moral dogoditi v oddaljenosti 8000 km od Belgrad. Potres je bil v več sunkih, ki so se končali šele malo čez 11. uro.
Mojstrana) 133.9, 5. Brun Berti (Bratsvo) 121.1, 6. Jeglič Ivan (Dovje-Mojstrana) 116.3, 7. Hrovat Beno (Bratstvo) 109.8, 8. Rebolj Janez 106.8, 9. Lihteneger Jože (oba Dovje-Moietrana) 105.3, 10. Kragulnik Karol (Sokol, Javornik) 101.5,
Seniorji: 1. Pribošek Franc (Ilirija) skoka 28.26, 153.2 točke. 2 Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana), skoka 26.5 27.5, 152.2 3. Zupan Ivan (Bratstvo) 25.3, 26.5, 146.7, 4. Legat Srečko (TK Skala) 24.5, 25.5, 133.9, 5. Bevc Edo (Sm. klub, Ljubljana) 27.5, 27, 97.6, 6. Hedenik Tine (Ilirija) 24.5, 25.5 p,
J. Jurca:	1
Beg čez Azijo
Kako so nas dolgi marši izmučili — Poljski jndje Alarm sredi noči, zopet marši, prvikrat v ognju
—	Kadet se hoče maščevati nad menoj
Po Štiridnevni naporni vožnji smo srečno dospeli skozi Karpate v prvo galicijsko mesto Stryj. Tu je naš bataljon izstopil m je odkorakal proti Boberki. Že od dolge vožnje izmučeni, smo zdaj delali v najhujši vročini dolge marše in pešali. Ueoden je bil v tem oziru zlasti dan pred prihodom v Boberko. Od jutra smo korakali po prašni cesti, sonce je neznosno pripekalo. Vojak za vojakom je opešal in legel kraj ceste. Od naše stotnije nas je s poročnikom — komandantom stotnije dospelo le 7 mož. Na tem maršu sem zadnjič videl četovodjo Jurjevčiča, ki se je peljal mimo mene na trenekem vozu. Mož je bil občinski tajnik na Vrhniki in prav tako kot jaz Vnet član Orla. Najbrž počiva kje na teh poljanah.
Komandant stotnije je bil Nemec, govoril je malo, a odločno. Ko nas je teh sedem prišlo v mesto, smo odložili puške in tornistre na nekem vrtičku. Po kratkem odmoru mi je poročnik ukazal, naj poiščem za stotnijo prenočišče. Našel sem ga nad mestom, kjer je v bregu stalo več kmečkih domov.
Po malem je cepala stotnija skupaj. It Ljubljane smo se odpeljali 17. avgusta ob dveh zjutraj. Dne 20. avg. smo dospeli v Stryj, ne da bi kdo kaj spali Toplo kosilo smo imeli enkrat ali dvakrat, o zajtrku ali večerji ni bilo govora. Po štirih dneh, odkar smo zapustili Stryj, smo samo enkrat spali vso noč pri nekem kmetu v slami.
Da, če bi smeli jemati od civilistov živila I V neki vasi nam je prinesel Galicijan na rešetu narezanih koščkov kruha. Kot volkovi so se vojaki zapodili v rešeto, toda častnik jih je z bičem razgnal. Zato ni čuda, da so nekateri pojedli mesne
konzerve brez dovoljenja. Komandant naše stotnije je med odmorom odredil preiskavo in je dal vse te zvezati z eno rok in nogo skupaj. Tako zvezani' so morali ležati na soncu! Menda se je zbal, da bi 6e mu kdo o priliki ne maščeval, ker jih je dal odvezati prej, preden jim je potekla kazen.
Kmalu nato je sonce mrknilo. Vojaštvo, ki je počivalo na planoti, je spreletela težka slutnja, da naši pohodi ne bodo imeli srečnega konca. Ves zmučen sem ležal v senci, na soncu pa sem sušil prepoteno obleko.
Predramil me je šele poročnikov klic. Skočil sem do njega. Odštel mi je pet ali šest novih bankovcev po 20 K in mi naročil, naj jih zmenjam in razdelim pri svojem vodu, če kdo nima denarja, da bi si kaj kupil. Lenungo, t. j. plačo, ki jo dobi vsak vojak dnevno, bomo pa prejeli, ko se bomo za delj časa kje ustavili. Takoj sem poslal vojaka po drobiž, toda vrnil se je brez njega. Zato sem se oblekel in šel sam ponj. V trgovini sem vzel steklenico ruma in še nekaj drugih malenkosti. Se preden sem hotel plačati, me je trgovec vprašal, Če imam srebrn drobiž. Pomolil sem mu bankovec za 20 K, ki ga pa ni hotel vzeti, češ da nima drobiža. Hotel je nazaj rum in bi mu ga bil tudi moral izročiti, če ne bi imel nekaj svojega denarja, s katerim sem plačal. Potem pa mi je bankovec menjal neki poljski legijonar, da sem dal nekaj denarja vsaj tistim, ki so bili čisto brez njega. Judje niso hoteli papirja, temveč le srebro in zlata
Naši fantje so že skoraj vsi prišli in so nekateri bili zelo slabi., Kosilo je bilo pozno zvečer. Nadalje je vse noč zazibala v bajno spanje, le straže so opotekajoč blodile okrog. Iznenada pa so se za-čuli klici: »Alarm!« Vse je bilo zmešano; mnogi, ki so se sezuli niso mogli najti čevljev.
Odkorakali smo v noč. Nihče ni vedel, kam gremo. Prišli smo pod neki hrib. Ozka steza je vodila preko njega, zato smo šli mož za možem. Stoje smo spali. Spredaj so se ustavili, zadnji so butali z glavami drug drugemu v tornistro. Zopet se je od ust do ust slišalo tiho povelje: »Marš!«
In zopet: »Halt!« Ponavljalo se je vso noč. Drugi dan smo ves dan marširali in z mrakom prikorakali do mesteca Przemyšlany.
Sredi mesta poleg ceste je sedel ponosno na konju general. Pozdrav je bil na desno. Korakal sem, kot da ga nisem opazil. Visok gospod je pričel kričati; kaj, nisem prav razločil, če izvzamem besedico »korporal«, ki je povzročila, da sem pospešil korak in se hitro pomešal med četo, da me ni več videl.
Mimo nas so peljali nekaj v rjuhe zavitega. Takoj smo uganili, da je mrtvec.
Konjenica je drla naprej, mi pa zanjo. Ponoči je nenadoma pričelo pokati z vseh strani. Vse je bilo zmešano, nihče ni vedel, kje je sovražnik. Pred nami se je začul vrišč in šum. Ukazal sem svoji Četi, naj mimo leži in bomo počakali. Na levi poleg pota je stala majhna cerkvica, zato nam krogle od te strani niso mogle škoditi. Stopil sem nekaj korakov naprej za močan plot in oprezoval, kolikor je pač dopuščala tema.
Od spredaj je pribežala mula. Skočil sem ji nasproti, prestrigel pot in jo prijel. Nosila je le na eni strani zaboj z nvunicijo, zato sem ji še tega vzel in jo izpustil. Patrone sem nato razdelil med moštvo.
Ko se je pričelo svitati, je ponehal ta čudni ples. Zdaj šele, ko je nevihta ponehala, je prisopihal od nekod kadet, komandant naše čete, in me plaho vprašal, kaj je novega. »Nič posebnega! Ranjen ni nihče, streljali nismo, pač pa sem razdelil med moštvo zaboj municije, ki sem ga odvzel spla-šeni muli.« — »Kaj? Vi ste se drznili napraviti to brez mojega dovoljenja!« — »Saj vas ni bilo tukaj, da bi vas vprašal!« Zaradi tega me je nagnal k raportu, od tedaj sva bila sprta.
Namesto s sovražniki smo se klali med seboj — Bitka pri Podkrasnemu — Zverstvo nemškega poročnika — Kako mi je ruski vojak rešil življenje _ Trobentač je dal znamenje za odhod. Odkorakali smo v vas, kjer je bil ponoči tak vrišč._ Nudil se nam je strašen prizor: cele mlake krvi. Vse
križem so ležali konji naših častnikov. Ob poti pa mrtva trupla naših vojakov. Nekoliko naprej sem opazil našega vojaka, ki je s puško v rokah klečal in meril v rusko stran. Skočil sem k njemu in ga pocukal za ramo: »Vstani, gremo naprej!« Bil je
—	trd! Krepko je držal paiško in oči je imel odprte, kot bi gledal v daljavo. Krogla mu je s tako naglico predrla srce, da je obstal na mestu. Streslo me je in sem odšel. Morda ne bo dolgo, ko bo tudi mene doletela ista usoda.
Kaj je bil pravi vzrok tega klanja, nam ni vedel nihče razložiti. Šele v ujetništvu sem zvedel
tole: Ko je naš polk drvel po cesti naprej, mu zaradi teme nista mogla slediti desno in levo krilo.
V	vasi je menda res čakalo nekaj ruskih kozakov, ki so napravili zmešnjavo, potem pa zbežali. Naši vojaki so v tisti temi in gneči mislili, da koljejo in streljajo kozaške konje. V resnici so pa našim častnikom pobijali konje. Desno in levo krilo sta izgubila zvezo s polkom, zato nista mislila, da bi bil polk že v vasi, ampak da je sovražnik. Zdaj pa udri po svojih ljudeh!
Nemo in tiho smo korakali proti vzhodu. Dospeli smo, ko je sonce vzhajalo, na polje. Žito je še v malih snopih ležalo na njem. Poročnik — komandant je da! znamenje in ustavili smo se. Poveljeval je razhod, potem je stopil pred nas in nas nagovoril: »Fantje in možje! Slovesen trenutek na® čaka! Tam, kjer vzhaja sonce, bomo danes trčili ob sovražnika! Naša stotnija bo sicer v re-z6iV *■ vem*ar’ bi se poskusili s sovražnikom, pokažite, da ste junaki! Zdaj si pa nanosite slame za kratek počitek!« Prižgal je cigareto in se zamišljen oddaljil.
Nismo se še dobro spočili, je bil že zopet alarm. Skočili smo pokonci in hitrih korakov odšli v bukov gozd. Ob porobu pred sabo smo začuli močno streljanje. Obstali smo. »To je dobro, da smo rezerva, mogoče niti ne bomo posegli v boj,« so modrovali po tihem naši fantje. Toda že se je glasilo povelje: »Vse čete v rojno črto!« Razpršili smo se v dolgo črto za korak razdalje med možem in tako prodirali drug poleg drugega naprej.
V romunskem kraju Radineste je pred nekaj časa zgrmel z bližnjega hriba ogromen plaz, ki je
porušil nekaj hiš.
trgovcev. Kot taka nastopa kot najvažnejši regulator cen. Njegova naloga je namreč, da nabavlja svojim članom glavne življenjske potrebščine neposredno pri producentih ter na tak način izloča nepotrebno vmesno trgovino, ki blago samo po-dražuje. Nemški statistiki so izračunali, da znaša pribitek k cenam, povzročen od vmesne trgovine od 20 do 100%. V Združenih državah so leta 1912 dognali, da je prišlo od 146 milijonov dolarjev, ki so jih potrošili v Nevv Yorku za jajca, mleko, krompir in čebulo, v roke prvotnim producentom (kmetom) samo 50 milijonov.
Zlasti večji konzumi, ki kupujejo na debelo, lažje zalagajo z dobrim blagom svoje člane po razmeroma ugodnih cenah, vsekakor ugodnejših, kakor jih more nuditi mali trgovec, ki je primoran kupovati pri trgovcu na debelo. Razumljiva je neizprosna borba trgovcev proti konzumnemu zadružništvu, toda kakor je privatni trgovini v interesu konzumentov nujno potreben korektiv konzumnega zadružništva, prav tako je tudi temu nujno potrebna tekma zasebne trgovine, da se ne po-birokrati. Potom konzumov torej ljudje kot kon-zumenti organizirano uveljavljajo svoje želje in zahteve.
Kot poslednjo vrsto pa je obdelal predavatelj
kreditno zadružništvo
kjer je posebno poudaril, da je za pravilno oceno vloge in pomena kreditnih zadrug važno, da so le pomožne gospodarske ustanove, ki nimajo samostojnega pridobitnega cilja. Pravi cilj in namen kreditne zadruge je, da zbira od svojih članov od-višni denar po kolikor mogoče nizki obrestni meri in ga drugim svojim članom za njihove najnujnejše gospodarske potrebe prav tako ugodno posoja.
Znaten del gospodarstva se ne more danes poslužiti dragega ‘kredita, ki ga lahko uporablja industrija in trgovina, kajti kmečko gospodarstvo na primer ne more niti v rednih razmerah za daljšo dobo najemati bančnega kredita, ker ne more biti nikdar tako vsestransko izracionalizirano, da bi moglo plačevati tako visoko obrestno mero kot industrija ali trgovina. Torej je glavni pomen kreditnega zadružništva v tem, da skuša združiti ludi v svrho kreditne samopomoči, zbira razpoložljiv denar gospodarsko šibkejših slojev ter jim na drugi strani nudi cenena posojila. S tem cenenim kreditom pa lahko omogoča in olajšuje razna narodnogospodarska in socialno važna podjetja in akcije, n. pr. finansirane konzumnega zadružništva, reševanje stanovanjskega vprašanja, notranjo kolonizacijo itd.
Kreditno zadružništvo fe torej velevažen narodno gospodarski in socialni činitelj. Je pa zanj bistven pogoj, da se kapital, zbran po kreditnih zadrugah, ne porabi v zgolj pridobitne ali celo spekulativne namene, temveč mora iti v prave zadružne svrhe in namene. V tem oziru je potreben v sodobnem zadružništvu precej temeljit preokret nazaj v pravo zadružno smer.
Kot končni zaključek je predavatelj poudaril, da je zadružništvo le ena, svojevrstna oblika gospodarskega življenja. 0 tem, da bi vse gospodarstvo in vse družabno življenje pozadružili, ne more biti govora. Zlasti pa je prazno misliti, da bi na ta način organizirano gospodarstvo že samo za-
radi te svoje oblike služilo celoti; kajti tudi v po-zadružnem gospodarstvu bi ostali vsi problemi, ki nas sedaj tarejo. Vsaka še tako popolna zadružna organizacija je namreč vedno le enostranska zastopnica svojih članov, torej le ene skupine ljudi. Tudi dejstvo, da smo vsi konzumenti, da spadamo vsaj glede najvažnejših življenjskih potrebščin vsi v isto skupino, ne koristi mnogo. Za mnogo ljudi je namreč važnejše njihova producentska funkcija in jih zaradi tega ne bi bilo mogoče nikdar prav včleniti v enotno konsumno organizacijo.
Zadružništvo - šola
Pač pa ima zadružništvo velevažen pomen za dobro in zadovoljivo ureditev modernega gospodarstva. Je namreč edina in najvažnejša dosledno samoupravna gospodarska organizacija in prav zaradi tega najboljša šola, da se ljudje pripravijo za naloge, ki jih čakajo v samoupravni organizaciji vsega narodnega gospodarstva. Poleg tega ima zadružništvo velik vzgojni pomen, ker uči ljudi, da mislijo pri svojem delu tudi na skupne gospodarske koristi. Pravi zadrugar ni nikdar tako izrazito prežet zgolj dobičkarskega duha, kot je to navadno pri kapitalističnem deležniku velikih podjetij.
Koncem predavanja se je po živem aplavzu predavatelju začela debata. Pri tem je g. predavatelj ponovno poudaril, da naj bi se zadruge vodile res na zadružnem principu toda vedno previdno — preudarno. Polstoletne izkušnje naj bi naše zadruge končno le .izučile, da niso vsa idealna stremljenja dosegljiva, temveč je treba računati z dejstvom, da se gospodarstvo ne da vezati v razne dogme, ampak živi svoje življenje.
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 2*. februarja. 12 V ritmu današnjih dni (plošče) — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Čas, spored, obvostila. — 13.15 Iz Schubertove skieirke (plošče). — 14 Vreme, borza, — 18 Zdravniška ura: Dopolnila (g. dr. Anton BroeelJ). — lfc.20 Veseli dnevi v Kijevu (plošče). — 18.30 O Slovenski narodni pesmi (g. France Marolt). — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.80 Nacionalna ura: Fran Bubanovič, Zagreb — 19.50 Zanimivosti. — 20 Simfonična glasba (radijski orkester). — 21 Balalajke (ploščo). — 21.1! Koncert komornega tria (gg : Albert Jermol, flavta; Janko Gregorc, klarinet; Vili llauek, fagot). — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Narodne pesmi pojo sestre Stritarjeve, pri klavirju gosp. prof. M. Lipovšek).
Drugi programi
Ponedeljek, 22. februarja. Uelgrad: 20 Opereta. — Zagreb: 2u Otroški večer. - Dunaj: 21 Simfonični koncert. - Trst—Milan: 21.15 Pihula - Rim-Uari: 20.40 Simfonični koncert. — Praga: 19.25 Lahka glasba. — 21 Češke melodije. - 21.25 Kvartet Zika. - Varšava: 20.20 Prenos iz konservatorija. — Hamburg: 20.10 Lortzin-gov večer. — Lipsko: 20.10 Job Straussovo skladbe. — Frankfurt: 20.10 Narodna glasba. — So t tena: 20.45 Beethovnovo sonate.
Lisica na ogledih.
Vaino in temeljito predavanje o zadružništvu:
Vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu
Ljubljana, 22. februarja.
Združenje absolventov trgovskih akademij »Klub trgovskih akademikov« v Ljubljani, ki opravlja s svojimi strokovnimi predavanji važno kulturno poslovanje v Ljubljani, je priredilo vele-važno in poučno predavanje o temi: »Vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu«. Za predavatelja se mu je posrečilo pridobiti znanega strokovnjaka in aktivnega delavca na zadružnem polju, univerzitetnega profesorja dr. Andreja Gosarja, dekana tehniške fakultete in bivšega ministra za socialno politiko. Predavanje je bilo kakor običajno v dvorani Trgovske akademije v torek, dne 16 t. m., ki je bila polna članov in tudi drugega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja. Po pozdravu društvenega predsednika g. Franja Zalarja je povzel besedo predavatelj g. minister dr. Gosar, ki je izvajal nekako tako-le:
Podružablfenfe gospodarstva
Zadnje čase stopa vedno bolj v ospredje ideja pravega, res narodnega gospodarstva. Z drugimi besedami, gre za podružabljenje gospodarstva, za to, kako vse gospodarstvo postaviti v službo celote. Kakšno vlogo bo pri tem imelo zadružništvo? Nekateri mislijo, da naj bi bila zadružna ideja podlaga novega družabnega in gospodarskega reda (Zadružna državia). Drugi prisojajo zadružništvu sicer ožji pomen, vendar mislijo, da bi bilo mogoče vsaj vse gospodarstvo organizirati in preurediti na zadružni osnovi. Najvažnejši med temi, Francoz Charles Gide, ideolog konzumnega zadružništva, govori v programu konzumnega zadružništva za odpravo dobička in vlado konzumen-tov, proizvodnja naj se v bodoče organizira po potrebah in ne zaradi dobička, vodstvo industrije naj preide iz rok kapitalistov v roke konzumen-tov. Seveda je vse to utopija!
Drugi razlog, zaradi katerega je vprašanje o vlogi in pomenu zadružništva v narodnem gospodarstvu važno, so težke razmere, ki je vanje naše zadružništvo, zlasti kreditno, zabredlo. Tudi to dejstvo nas sili, da si natančno ogledamo, kakšna je prava vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu.
Za pravilno presojo tega pa je najvažnejše
pravilno pojmovanje zadružništva
Vedeti moramo, kaj je zadružništvo in v čem je njegovo pravo bistvo. Predvsem zadružništvo ali boljše zadruge so zgolj pomožna gospodarska ustanova, ki nima svojega lastnega gospodarskega
cilja. Njen pravi namen je, pomagati članom v njihovem zasebnem, pridobitnem ali potrošnem gospodarstvu. Zadruge, ki iščejo le čim več dobička, niso prave zadruge. Iz tako pojmovanega bistva zadrug sledijo ludi njegove gospodarske funkcije in njegov pomen. Seveda obstojajo tudi »zadruge«, ki segajo po svojem značaju preko tega, toda to so zadruge le po imenu.
Nato je predavatelj prešel na narodno gospodarsko vlogo in pomen poedinih vrst zadružništva, ki ga je razdelil na tri skupine: Produktivno in prodajno, konzumno in kreditno zadružništvo.
Produktivno zadružništvo
bi človek na prvi pogled mislil, ima najvažnejšo vlogo, kar pa ne odgovarja resnici, ker so ravno tu največje težave in je razmeroma najmanj uspeha. Posebno v poljedelstvu in obrti, kjer je mnogo samostojnih gospodarstev, se zdi, da je pravo podružabljenje gospodarstva brez produktivnih zadrug nemogoče. Se najbolje uspevajo razne poljedelske zadruge, ki vežejo posamezna gospodarstva samo na ozko področje (n. pr. mlekarske zadruge in sl.), drugače pa ostane kmet samostojen gospodar. Le to je pri obrtnikih največja težava, ker izgubijo z vstopom v zadrugo (na pr. mizarske, čevljarske in dr. zadruge) v največji meri svojo samostojnost. Te zadruge uspevajo zaradi tega tako pri nas kot drugod slabo. Nekoliko lažje je pri delavstvu, ker je delavec tudi sicer popolnoma odvisen. Zato je lažje dober'zadrugar. (Na pr.: Kroparska zadruga.) Seveda nastopa tudi tu nujnost težav, potreba sporazumevanja itd. Tudi mezdno razmerje ostane. Največ zavisi od umske in moralne kvalifikacije zadružnikov.
Da bi produktivne zadruge mogle prevzeti velikanska industrijska in druga taka podjetja, oziroma boljše, da bi se ta podjetja mogla snovati in organizirati v obliki zadrug, si seveda ne moremo tako lahko misliti. Skratka produktivno zadružništvo ne more prevzeti vsega gospodarstva, ker je to že po naravi zadružništva nemogoče, je pa lahko zelo važen korektiv v njem.
Zelo zanimivo je bilo
poglavle o konzumnem zadružništvu
Predavatelj je zaporedno obdelal naloge in značaj konzumnega zadružništva. Nato je objasnil obseg in meje ter končno pomen konzumnega zadružništva.
Konzumno zadružništvo je namreč po svojem postanku in izvoru predvsem obrambna gospodarska organizacija malih siromašnih odjemalcev oziroma konzumentov proti izkoriščanju s strani
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. sa Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 ta 8996. Uprava; Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: EL Ced Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosiče k.