L narodskih reči Odgovorni vrednik Hr. Jane« Hieitveis. Tečaj sredo 27. oktobra (sredojesna) 1852 List S G i i # r ebrejske melodije. Po angleskem L. Byron-a, poslovenil Je ris a XV. V Življenje duha. 3. Pred no obljudiJa stvorba je svetove Noben hišin gospodar in noben njegovih ljudi se ne smé postopiti, kader oginj per njem vstane taistiga zatajiti ali zakriti. da imajo vpiti in na pomoč 9 9 dolžnost je se ta klicati, kakor hitro oginj ? Se v kaos bo potočil njega zir, I do nebes najdaljsih perve osnove Duh prosledval bo svoj navzvisni tir. I kjer bodočnost stavlja al podira, Raztegnul svoj bo gled cez soče vse Naj tud svetovje poka, solnce umira Na vlastno věčnost opiraje se. 4. Vznesen nad ljubav, nado, čert, skerbi Brez Ko zemsko leto čutijo. Če ognja vediti ne dajo, kakor je zapove dano, ali ga zatajé, jih ima gosposka ojstro ka znovati in po njih premoženju k povernjenju škode jih obsoditi. (Dalje sledi.) Kmetijske in obertnijske reci. (Svèt malim vinorejcam.) nekim nemškim časniku za kmetijstvo beremo svet, kako bi se slabi Ker ta strasti sledne, cist duh ondi zije vek mu poversi, stan nekterih vinorejcov zboljšati dal. svet utegnil tudi vinorejcam naših slovenskih de žel prav priti, ga naznanimo tukaj. Z malo bese dami se da povedati: tudi smo o tem že večkrat lio trenek hitro leto mu posije svèt g° Višej , širej , brez perutnice tečne , Prespéla misel nja neskončnost boj Brezimno bitje, v bleski žiti večne, Pozabil on, kaj vmreti je biló. Poštara zaro\jo ogn ja na kmetih Kako se more hitro %vediti, da je oginj vstal Kjer govorili, ni tedaj nič noviga, ceravno je tovo veliko vreden. Zraven vinoreje poprimite se mali vinorejci tudi rete murvinih drevés in svilodov (židnih gosencj! Tako svetuje modri mož, rekoč: „Težave s kterimi se ima revniši vinorejic bojevati, so veči 9 del že same po sebi take, da se ne dajo odpraviti 9 pa vender per vsi skerbi in previdnosti že tako tudi so nektere napake v življenji teh vinorejčkov vkoreninjene, da skoraj ni moč, da bi se oginj vstane, je treba čuti, da se to hitro zvé in jih znebili. Treba je tedaj, da si se kaj druziga • i 1 fl I t i i i t i • v • • % i v t t i t I t t • • 1 f 1 1 • • 11* oznam. dej takih krajih, kjer se posebni čuvaji znaj- zaslužijo, brez da bi vinoreji slovo dali, in nar bolj 9 zagledaj je perva dolžnost njih službe, da oginj hitro pripravna za njih zraven-zaslužek je svil orej a V takih krajih pa, kteri niso preveč majhni, in vender posebni čuvaji postavljeni niso, imajo I • • i V • 1 I • V • V sosedje in gostači eden za drugim v ponoćnim ču fžidoreja). Murve se dajo na vsacim mestu, po 9 leg cest in plotov, na pokopalisih in kjer koli saditi za svi lode (červe) je vsaka hiša pripravna, posebne umetnosti ni treba pri reji cervov, vani u se verstiti. Ponočni varhi kadar terta 9 ali Ijudje, ktere zadene, imajo od sv. Mihela do velike noći od versta čuvanja Ni tedaj ne eniga zader^ka cvetè, lahko opravlja da 9 vinorejic cervice ne mogel zra ure ponoći do ven vinoreje se vinorejic tudi židoreje poprijeti. Mihela od 10. do 2. ali 3 zjutraj, in po veliki noći do sv. Ker pa se kmetje nove reči Ie primejo, ako s svo dolžnost dopernasati limi ocrni vidijo, da rés kaj dobička donese, naj bi Njih dolžnost je: zmiram gori in doli hoditi in jim bili duhovni gospodje, učitelji in drugi veljavni brez prenehanja na oginj paziti; tedaj se ne smejo sosesčani spodbadljiv izgled!" postopiti med tem časom v kerćmo iti, ali v drugi hisi se opotavljati. Kakor hitro oginj zaduhaj dim a it au j i m na uiu^u \1£jU uu/jucva, u a ^uijuiao, vaciui ju v ptai 111 uuuiu ju oaujjvj onom kje gori, zlasti pa kader že oginj vstane, imajo z potem odpri roko. Ako se moka dobro skupej derží vpitj em, z glasom trobente, z bitjem na okna in duri ljudi buditi, sosebnopa, kjer se cerkevznajde, bolj terdo se moka sprime, toliko bolji je plat zvona biti. ali jim na drugo vižo dozdeva 5 ali da (Znamnje dobre moke). Ako moko na tergu kupuješ in bi rad nje dobroto spoznal, da se ne goljufaš, vzemi jo v pest in dobro jo skupej stisni je dobra, ako pa rada razpade, ni dobra. Kolikor Kader oginj vun pride in moc zadobi da ga (Ali je platnu bomba* ali pavola primešana) se takole za gotovo zvé : en kosček taciga platna minuti v varhi po svoji nemarnosti ojstro kaznovani biti Kakor hitro se oginj zapazi, imajo varhi žu- ki se v vsaki apoteki za 2 krajcarja dobi • 1 • V â I • « i • • V • il • ■ • A • ti 11 agledajo, imajo taisti se odreže, opère, posuši, in potem za ojstro hudičevo olje (concentrirte Schwefelsàure) 9 9 panu in gosposki, če v tem kraju stanuje, ali nje namestniku to nesrećo dati. Kader je ne varnost velika, se oginj tudi bližním _____ ujem, aliponajetih ljudeh, kteri tjèizdarijo, vediti da , položi rahlo med kosmat papir da se posuši. Če je bombaž med platnam^ potem v zajfnici izpere vin 9 položi ga bo hudičevo olje razjedlo, platno pa ostane. — 342 — Ogled nove kazenske poštare zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje.) Od razboja ali ropa. Razboja (ropa) poslane kriv, kdor kaki osebi silo za to stori, da bi njeno ali sicer tujo pre-makljivo reč v svojo oblast dobil; naj se zgodi sila z djanj ski m razž al je nj era, ali šarao s p re- ten j em. , v . _ Že p rete nje (žuganje) takošno, če je tudi samo od enega posameznega člověka prišlo in brez uspeha ostalo, je kaznovati s težko ječo od 5 do 10 let. Ako je pa preteuje storjeno^v družbi enega ali več razbojnih tovarsev, ali z morivnim orožjera, ali če je bilo po zažuganju blago za res uropano, naj se připojuje težka ječa od 10 do 20 let. Ta kašen se tudi nalaga, če se je kdo siloma osebe lotil, če prav se razboj ni dognal. Če se je pa s posilnim lotenjem započeti razboj tudi dognal. je kazen težka ječa od 10 do 20 let s pooštrenjem vred. Ako je pa kdo pri razboju tako ranjen ali pohab- Ijen bil, da zavoljo tega težko telesno poškodbo terpi ; ali če je bil kdo s hudira ravnanjem dalj časa terpečim ali z nevarnim pretenjem v britek (mučni) stan pripravljen, naj se vsakteri, ki se je tega vdeležil , s težko ječo na vse žive dni kaznuje. Kdor reč, za ktero vé, da je bila uropana, bodi si tudi v malem znesku ali male vrednosti, prikri je, poprodá, ali zasepridobi, je kriv hudodelstva deležnosti razboja, in se kaznuje s težko ječo med 1 in 5 leti. Od goljufije. Kdor z zvitim prigovarjanjera (predstavljanjem), ali djanjem koga druzega v zmoto pripravi, s ktero ima kdo, bodi si deržava, kaka občina ali druga oseba, na svoji lastnini ali druzih pravicah škodo terpeti ; ali kdor se s tem namenora in kakor se je ravno reklo, pomote ali nevednosti druzega posluži, stori goljufijo; naj ga je k temu zapeljala samopridnost, strast, naraemba komu zoper postavo na roko iti, ali kakoršna si bodi druga postranska nakana. Goljufija postaja hudodelstvo, ali po kakovosti djanja ali po znesku škode. Goljufija postane hudodelstvo (po 199) že iz kakovosti djanja; a) ako kdo v svoji lastni zadevi pred sodnijo ponudi krivo prisego, ali zares po krivem priseže, ali če si prizadeva dobiti koga, kteri bi pred sodnijo po krivem pričeval, ali če je kdo krivo spričevanje pri sodnii ponudit ali po krivem pričeval, če se s tem tudi ob enem ne ponudi ali ne opravi nobena prisega ; b) če si kdo značaj javnega urednika lažnjivo prila- stuje, ali laže, da je gosposkin zaukaz , ali kako posebno pravico od javne oblastnije prejel ; c) če se v javni obertnii nepristna ali pičlejša, bodi cimentirana ali necimentirana, m era ali vaga rabi; d) če kdo javno pismo ali kako po javni naredbi vpe- ljano zaznamovanje s kolkora (šterapeljnom), pečatom ali probo ponaredi ali prenaredi; e) če se za odločbo mej postavljeni m ej ni ki odpravijo ali premaknejo ; f) če je kdo po zapravljivosti do tega zagazil, da ne premore plaćati, ali je z zvijačami up (kredit) po-daljšati skušal, ali če spreverže pravi stan sklade (mase) , bodi si z naznanjenjem izmišljenih upnikov, bodi si z drugim kakim goljufnim dogovorom ali prikrivanjem delà svojega premoženja. Druge goljufije postanejo hudodelstvo, če škoda, ktera je storjena, ali nakanjena bila, več kakor 25 goldinarjev znese (§. 200). Verste goljufije se sicer zavoljo svoje prevelike razíličnosti ne dajo vse v postavi našteti. Zlasti pa se zakrivi s hudodelstvom glede na ravno omenjeni znesek : a) kdor krive privatne pisma naredi ali pri s tne (prave) prenaredi; kdor pisma, ki ker niso njegove, ali ne edino njegove, drugemu v škodo uniči, pokvari ali utaji; kdor ponarejene ali prenarejene javne upne liste kakor tudi kdor ponarejeu ali pre-narejen dnar, to da brez dogovora s ponarejavci ali deležniki vedoma naprej razširja ; b) kdor slaboumnost druzega s praznovernim ali sicer zvitim preslepovanjem krivo rabi, bodi njemu, bodi komu druzemu v škodo; c) kdor najdene ali pa take reci. ki so mu po kaki pomoti v roke prišle , nalaš prikrije in se jih pola- sti, kar pa vendar ne velja za zatajbo najdenega zaklada ; d) kdor si lažno imé, lažen stan ali značaj daje; kdor se delà , kakor da bi bil lastnik tujega premoženja, ali se za kakošno drugo lažno podobo skriva, da bi si nepravičen dobićek prisvojil, komu na premo-ženju ali pravicah škodo storil, ali koga k škodljivim dolom zapeljal, v ktere bi se ne bil vdal, da ni bil ogoljufan ; e) kdor se pri igri posluži krivih kock, krivih kvart, goljufnega dogovora ali druzih zvijač. Kazen goljufije je sploh ječa od 6 mescov do 1 leta, pri obteževavnih okolšinah pa od 1 do 5 let. Ako pa znesek ali vrednost, ki si jo je storivec s hudodelstvom naklonil, ali ktero je v misli imel, 300 goldinarjev preseže; ali, če je hudodelnik goljufije s posebno derznostjo ali zvitostjo storil, ali mu je goljufo-vanje v navado prišlo, je kazen težka ječa od 5 do 10 let. Ako se hudodelstvo goljufije stori s krivo prisego (§. 199, čr. a), naj se goljuf obsodi v težko ječo po terpežu v §§. 202 in 203 odločenem, in če je s krivo prisego prav znamenito škodo napravil, v težko ječo na 20 let, po okolšinah tudi na vse žive dni. Z goljufijarai, pri kterih se nobena v 199 in 200 naštetih okolšin ne pridruži, je ravnati kakor s prestopki po predpisih druzega delà te postave. (Dalje sledi.) Polovan je po JLaskim. Spisal M. Verne. 32. pismo. Dragi prijatel! I* Florence. 28. maliga serpana sim se peljal po železnici v Luko (Lucca), poglavno mesto vojvodstva ravno tega imena. Zeleznica pelje dolgo po ravnini do slovecih to-plic sv. Juliana; potem se pride med griče in hribe, ki so z oljkini m drevjem lepo obraseni, — in poslednjic v lepo široko dolino, ki jo krog in krog zali prijazni griči obdajajo, ktera je pridno obdelana ko vert. Šred tega dola je Luka, ne veliko, pa posebno pridno in delavno mesto, ki mu zato Lucca indu-stri osa pravijo. Tù se posebno veliko svile sprede in stkè, in tudi druzih fabrik je nekoliko. Verh druzih pridelkov imajo Lukaneži veliko dobriga, povsod čislaniga olja. Sicer nima mesto, ki šteje do 25.000 duš, razun silno stare stolne cerkve, ki je polna krasnih podob, nič posebniga. Nekdaj je bilo mesto huda vojaška ter-dnjava, zdaj pa je široko mestno ozidje, na kterim je krog in krog mesta pod visocim drevjem zalo spreha-jališče, cio zanemarjeno. Z večer sim jo z vozovlakam malo vec ko v eni uri nazaj v Pizo potegnil. 343 Drugi dan sira bil šo v Pi z i, kjer je tovarš spet nekoliko bolehoval. Tù sim ogledal še lep rastljiuoslovni ali botaniški vert in cerkev vitezov sv. Štefana. IVo vicar iz slovanshih hra jer xp Iz Ormoia. (Dalje.) Ce je še veliko veliko zboljšati in mnozih napák odpraviti v ljudskih šoiah po 30. dan maliga serpana sim jo ob sedmih zjutraj kmetih, niso vendar o tem vsega učitelji, še manj pa pod — a «11 «Ti • ^V _ 1 __• if ^ ___ iz Pize v lepo Fiorenco (la bella Firence) potegnil. učitelji krivi, ker dosihmal še niso ravno velike vedno Od konca smo se po železnici v Em po I (Empoli), ve- sti terjale od njih in še po pravici tudi terjati niso m lik obzidan terg, ki šteje blizo 3000 duš, peljali. Tù in tudi v drugih soseskah proti Firenci delajo sloveče fiorentin*ke slamnike ali slamnate klobuke. ker za tako majhno in gotovo plačilo telj 5 kakor ga uči 5 posebno pa podučitelji dobivajo (marsikteri poduči telj prejme od telj za Od Empola naprej do Fiorence pa se ni zeleznice, more nič dobrega terjati 55 leto le 12 do 24fl.!) se ne kakor plačilo tako delo"! jo še le delajo. Zato smo se se tri ure po navadni cesti Pa tudi čuda ni po tem takem, ako se jih vedno manj ,. • i « _ __n •________!il! - i_ __ i » x________i • • v v • . . .. - v. peljali, in ravno opoldne smo v Fiorenco prišli. k uciteljstvu podaja, in već Mesto, ki šteje blizo 90.000 duš, stoji kakor Piza kruha • v V isce. teljev v druzih službah na obéh stranéh reke „Arno" v dolu sred « V prijaznih, ze Ce so kje koli prenaredbe in lenih sedanjimu času primerne, živa in dobro obdelanih gričev, in je res prav lepo, polno treba, so potrebne v osnovi poštene poprave, bhod po teljske plače IVUill , UUUl V ijuuviuimi H1 ,vu ' } ---r r 7 I----------« vmuv t uduuii puoiWJU UVUÇIJBIVC j krasnih veličanskih poslopij, ki so ko kraljevi dvori ali Naj bi se poboljša! stan revnih učiteljev saj toliko gradovi. Veči del mesta , ki je obzidano kakor skoraj se bo zamogel učitelj brez skerbi za vsakdanj ? kruh vse iaške mesta, je na desni strani reke. Sred tega delà svoj in svoje družine z veseljem važnemu pokliču vda-mesta je silno velika in lepa stolna cerkev, kjer je vse jati in da, neodvisen od milosti staršev, kterih otroke polno spominikov in krasnih podob malarskiga in podo uci i ne bo primoran barskiga izdelka. Tla so pisane iz čudovito lepo sostav- dobrovoljni zberci koledovat hoditi m šolski denar pobirati in po Jjeniga marmeljna. Tudi od zunaj je cerkev in nje jako Ker so dobre ljudske šole gotova dobrota lep stolp vsa z marmeljnam okinčana. Pred cerkvijo je deželo, bi ne bilo nepravično , ako bi na tergu silno lepa osmirovoglata cerkvica sv. Janeza vsako leto nektere krajcarj (3 do Kerstnika (Baptisterium) strojními, iz brona vlitimi vrati, šolstvo dodajal, in ako bi se od vsake za celo k deželan kr.) za ljudsko ki v malim kipu zgodbe svetiga pisma in mnogo druziga ktera 100 znese P V v 5 1 od 100 v založnico ljudskih kinča kažejo. Misli si: kako lepe morajo biti, ker je Mi- sol odrajtoval; sedaj postava veli to še le pri zapušći - _ . _. i.« ■ • • ■ * f ______ i 1__1________i i rv/\/x ^ • v ^ — «v • - _ - _ _ chel-Angelo Buonarotti malo kdo djal ki je take reci umel kakor nah od 300 fl Na to vižo, brez da bi komu hudo od tistih, ki so na severni strani cerkvice ? djalo bi se nabral lep sek, iz ktere bi dobival 5 de so vredne nebeške vrata biti. Potem sim ogledal v tem delu mesta še nekoliko ki telj gotovo plačo vsako leto, in ako je v pridni službi si, tudi primerno penzijo, da bi se mu ne bilo onemog druzih cerkev, namreč silno bogato in lepo cerkev ji „Basilica della santissima Annunziata" pravijo; bati ? kaj bo po čel ko ne bo mogel več služiti Ce po tem se vernemo v šole gori imenovanih 3 potiej na širocim tergu uno s krasnimi podobami okin- dekanijnih okrájev, in primerimo število otrok, ki v teh cano, ki jo 55 Santa Maria Novella" imenujejo; potem solah v šolo hodijo, s stevilom v druzih deželah za cerkev sv. Lorenca, kteri je prizidaua rovoglata, vsa z lepim marmeljnam krasno okinčana ka 7 r---- - ------ ' ~ J ? « . ■ * vr t.. ™ « » « " • m UtûVIOH , £JIA silno lepa, osmi- moremo še zmiraj reci, da je pri nas bolji kakor mar pela ? ki ji r> Cappella dei Principi" pravijo, in kjer so sikje drugod, nogradnikov imajo in prezreti ne smemo , da otroci revnih krasni grobi ali marveč spominiki šesterih pervih toskan skih vojvodov Medicejske rodovine ; potiej se cerkev šolo paso rejo. 5 V za sv. Križa (Santa Croce), v kteri je toliko lepih podob in krasnih spominikov, de bi se smela muzej imenovati, djanskega prida od šole, kterega pričakujemo, in tako v vec krajih zlasti pozimi dalječ poleti pa jih ubogi stariši za delo v goricah in vpotrebujejo, ker si morajo pomagati, kakor mo-Tudi ne vidijo stariši pri svojih otrocih tistega Med spominiki je Buonarotov (Michel-Angelo) s tremi pride da veliko otrok iz šole ostaja ki imeli v šolo veličanskimi, iz beliga marmeljna iztesanimi podobami 5 hoditi. Ko se bo to iz šol odpra kar zavira Ijud ki zemljomersko, zidarsko in malarsko ali podobarsko stva potrebno omiko, se bo gotovo tudi število učencov nmetnost pomenijo ? potem Dante-tov z njegovo in in ucenk pomnožilo. Da se bo pa to zgodilo smemo z dvéma drugima pesniško umetnost pomenite ; ženskima podobama, ki Itali o in toliko bolj nadjati, ker v omenjenih 3 distriktih je šolno Alfierov (Alfieri), nadzorništvo možem izročeno, ki so že nekdaj, ko se Makiavelov (Machia- potrebe in nadušeni za povzdigo duševnoga blagostanja krasno delo slavniga Kanova z veliko podobo Italie, ki je se za ljudsko omiko tako malo delalo, prepričani te po slovečim pesniku žaluje; velli) z napisam : ^Tanto nomini nullum par elogium" slovenskega naroda, toliko slavnega in koristnega v prid in veliko druzih. Poslednjič sim ogledal v tem delu domovini svoji spisali in dodělali, — od kterih tedaj ne mesta še vojvodov terg (Piazza del Granduca) , ki je gré pričakovati, da bi sedaj, ko je njih dobro séme ka-poln prelepih izdelkov podobarske umetnosti. Posebno liti in sad roditi začelo, svojo skušeno pripomoć po-lepa je štirna z Neptunovo podobo, ki jo štirje iz lepiga sredno ali neposredno ne darovali domovini, ktera se marmeljna krasno izdelani konji peljejo, in z mnogim milo na nje ozira, da bi ji pomagali kolikor morejo za vedne čase ne zakopali izverstnih talentov, ki jim jih je oče nebeški dodelil; ti možje slavnega iména so drugim kinčem. Tù je stari grad ali dvor (Palazzo vec i m chio), krasno poslopje z visokim stolpam. Na jugo-zahodni strani terga je prelepa lopa 5 ki gospodje dekani Ant J. Murk Pet Daink J» 55 Loggia delť Orgagna" pravijo. Tudi pod to klonico in F Cvetk ali lopo je veliko krasnih izdelkov podobarske umetnosti (Dalj sledi.) iz Planine v Vipavi (hvaležni glas duhovnim 4 Jv ' VIHW ni MUUIU Iliuvmvï ^UUUUUIOIYU UIUU » IIUOll, JL M. tiililliU €/ f VJJLllsV \ li V UlL^J med kterimi je Ceiini-tov Perzej iz brona posebno lep. gospodam Teržaškim!) Zadně dní p. m. je umerl v Malo naprej na južno stran proti Arnu je Medicej- mestni bolnišnici v Terstu g. Mateuž Nakus, mlad du- ška galería, ki ji „ Galleria degli Uffizi" de je gotovo malo pravijo, z mu- hoven Teržaške škofije, po dolgim bolehovanju. Kjer zejem tako izverstnim, Vse je polno podobarskiga, in posebno krasniga malar- velicih stroškov, ki jih je s svojo boleznijo imel tacih na svetu, je po Terstu vedilo, de mu pri njegovi smerti zavolj , od nje- ekiga delà. Tù je tudi eloveča Medicejska Venera. Pa kaj bi Ti več pravil, ker Ti nisim v stanu nicesar ■ govih dohodkov v 7 dosluženih letih ni moglo nic ali saj malo ostati, bi ne bilo čudo, ako bi njegov pogreb, di po vrednosti popisati. Letó še pristavim, de Fiorenca je kakor Rim mesto krasnih umetnost. gim ubogim merličem enak, ne bil ravno posebno sen. Ali vse drugač se zgodi Komaj visoke časti vredn& 344 đuhovsina v Terstu o smerti svojima duhovnika ravno-brata glas dobi iu čas njegoviga pokopa zvé, že jih 22 sveti mi p i srni, da oaj se na Austriansko pošljejo. Na Piemonteskiin tirjajo nektere županije 9 da duhovnov iz mesta in 2 iz dezele, in seer 12 od njih bi se cerkvi posestva vzele; minister notranjih zadev se v cerkvenim oblačilu, Î2 pa v svojim oblaćilu ob uri krepko temu zoperstavlja. — Po nekterih krajih Fran-sprovoda pred kapelo mestne bolnišnice, kjer je merlič coskiga se napravljajo prošne pisma: da bi přisel sv. ležal pride. Prečastiti g. fajmoster mestne bolnišnice oče papež Napoleona za cesarja kronat. so sami sprovod vodili in med dvanajstirmi, ki so sli v Wei ling to n a bo 16. listopada. Pogreb Casniki pravijo » da svoji obleki za merličem, so se tudi en visokočastitljiv se Košuto vi bankovci, prav lično v Novim Jorku v gospod korar znajdli, ki se jim ni za malo zdelo, ubo-gimu kaplanu poslednjo čast skazati. Ko se slovesni provod s tako imenitno versto masnikov in tudi druzih spremljevavcov po mestnih ulicah proti stolni cerkvi sv. Justa s sveto resnostjo počasi giblje, zvonovi mestne fare sv. Antona enoglasno vsi zag^omijo, in tako od vsih Ameriki 1. julia 1S52 izdelani, po Londonu ponujajo ——— Slovensko s tor sivo Kole dar ček slovenski za leto 1853. Na svitlo dal eis. V Ljubljani natisnil Jožef Blaznik» dr. J. Bleiw ? glasam privabijo. druzih cerkev , kodar so merlica nesli, so mu zvonili dokler ga zadnjič tudi zvonovi stolne cerkve s. Justa s svojim mogoćnim Vsa ta prigodba bi pa pri vsi svečanosti vendar le imela prazno ceno, ako bi se ne bil duh resnične zakaj za slovenski Ravno je na svetio přisel v Ljubljani „Koledarček Za dvé poli pomnožen, z dvé ma podobama okinćan in krasno natisnjen obseže na svoji pervi polovici vse, iz cesar koledarji navadno obstojé. Vsacemu mescu z iméni vil jezicih je priložen bel list pisnega bratovske ljubezni o nji tako lepo razodel vse to ni bilo od nobene strani ne po krajcarju prasano kar bi bilo znalo vonder več od sto goldinarjev znesti. papirja za zapise „ dnevnika". > Se bojim scer, de Vas razžalim, Vi visoke časti vredni gospodje, če Vaše delà prave čiste keršanske in duhovske vrednosti očitno naznanim, kjer vém, de tudi tega plačila ne isete; pa mislim, de luči tudi pod mer-nik staviti ne smém, de lep izgled Vašiga obnašanja, ki se je pri tej perložnosti ne pervi in tudi ne zadnji-krat pokazal, na daljne kraje sveti, de luč Vaše ljubezni marsikako merzloto pri tacih priložnostih raz Drugi polovici pod naslovom „koleda" na čelu stoji pesmica „želja koledarćka" imenovana. Za njo sledi življenjopis Valvazorja, kterega obraz je pridjan. Namen ,,koIedarckau je vsako leto eno ali pa dvoje podob slavnih Slovencov prinašati in žive tako osnovati nabcrico (galerijo) za slovensko domovino sosebno o slovstvu zasluženih mož. Val v a zor je ime-niten mož vsim Slavenom, in ni ga se bilo domoljuba ki bi bil daroval v slavo svoji domovini toliko, kakor on Zasluži tedaj da v z njim začnemo zberico za domovino greje in otaja! N...S. zasluženih mož , in njegov obraz z nar slavnišim njego Iz Koprivnika na Dolenskim. Kar letašne pri- delke pri nas vtiee, se je poletje prav dobro obneslo. Koruna je prav obilno, ali koj, ko je dozorel, je spet 7) z go (T njiti začel, ko přetekle leta. Vina je malo, pa bolj V f ? siga stila, in sneg ko lani; ker lani je tertje prevec toca pokle- pozimi polomastil , da mladike še rodile niso. Ko bi vinstvo in korún letas svoj sad bila obilno odložila, bi si bili naši kmetovavci klobuke vihali, ali dve nadlogi: malo vina in vim delom pokažemo sirocemu svetu. Za tem spisom sledi sostavek pod naslovom doví na papirja je zgodovina o m i k e č 1 o v e s k e" v kterem so od stopnje do stopnje popisane vse znajdbe tište velike mocí, ki jo papir imenujemo. Tudi ta sostavek je razjašnjen z podobico, ki nam kaže okolico « or © podporo spodbile. njiloba koruna, ste jim mocno J.M. Nila, kjer vidimo tisto bicje rasti, od kodar izvira se dandanašnje imé papirja V tretjem spisu nam popisuje rajni Matija Ver tove slavnega spomina „staré Slavjane . Koled ar- rokopisa njegove IMoviéar iz mnogih krajev. v * .. Zeleznica od Z i dan i ga ček" misli, da ti sostavek, vzet iz občne povestnice, je vés primeren na tem městu. Za tem sledí povestnica, ki bi utegnila posebno mosta do Horvaške našim dragim Slovenkám po volji biti in se imenuje ob uje nje od smerti" (povest francoskega zdravnika meje je od svitliga cesarja po sklepu od 13. t. m. do-voljena, ki je ob enim ukazal, da se mu ima tudi kmalo iz harema). » nje podaljšek od tod dalje po Horvaškim predložiti. — Lepoznanski del „koledarčka" pa sklene resnicna Tudi je železnica iz Gradca v Kofle na Stajarskim prigodba pod naslovom: „Kar kolj je zdaj zakrito dovoljena. zapovednika ces. vojnih bark je svitli cesar z zadovoljnosljo Po pismu iz Reke od 13. okt. na višjiga bo neki dan očito". To je obsežek letošnjega „koledarèka". Popisali zvedil, da je poveljni jezik V ze po vsih ces. vojnih bar- smo ga kakor je i razsodba pa, kakošenje 9 ne kah nemški namest talianskiga. Iz Cei ovca gré nam, ampak drugim, ki bojo brali, kar je izdaja so šli poslanci na Dunaj cesarja prosit, da bi deželna nadsodnija za Koroško in Krajnsko, ki ima v Gra- telj koledarčka" z dobrim premislikom na svitlo dal, da ne bilo le za kratko zabravo enega dné, ampak z » d e c přestav Ijena biti, v Ce love u ostala ? kaj so opra živo vili , se m znano. Nova srenjska postava, ktere razglas se je imel po nekterih časnikih kmalo prićako- hvala željo, Jezik Bogu ! naj bi vredno bilo daljse cene. „koledarčka" je slovenski že živega slovenskega naroda ? ker je sin i kterega vati, po govorici druzih novic še ne bo prišla to leto na zatajiti noce, marveč se ponositi z njim, da ga poznajo, dan. Konec tega mesca se zacnó na Dunaji spet kakor je, tudi bratje njegovi po svetu. posvetovanja v cerkvenih zadevah, ki bojo terpele do Dobiva se „koledarček" v Ljubljani v tiskarnici * noviga leta. — Po zagotovilu nekterih časnikov je nek gosp. B lažni ka in se bo dobival po v s e m Slovenskem ministerstvo denarstva prerajtalo , da po prihodnji novi mehko vezan v licnem závitku za 24 krajc., ter do osnovi cesarskih vradij se bo na leto prihranilo 7 milio- vezan s pozlaćenim obrezkom 32 krajc. nov. Ministerstvo nauka je ukazalo vsim okrajnim Kdor ga iz Ljubljane po pošti pod nakrižnem za 5 in poglavarstvam popisati v svojim okrajů vse šole zvediti : ali so osnovane po vradnim dovoljenju ali ne, in vitkom (Kreuzband) dobiti želí, naj frankiranemu pisma doloží za poštníno mehko vezanega 5, terdo ve- v se ali se ravriajo po določenih šolskih postavah. Iz Ru- zanega pa 6 krajc., da ga potem brez vsega druzega sovskeg-a je prišlo v Štětin 160 kišt z rusovskimi plačila na svoj dom dobi, kamor ffa zeli. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.