Štev. 29. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 18. julij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvo v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske Krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1*50 D., v»Poslanom«2-50D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Spekulacija. Prle, kak sam šo domo iz Beograda, sam se zglaso pi ministri za agr. reformo, gosp. dr. Šibeniki. Tomi sam razkrio vse agrarno pitanje, ki se tiče Slov. Krajine i proso njegove pomoči. Gospod minister mi je obljübo vsostransko pomoč na vse gledoč. Je človek, ki sodi kak Sodnik, bio je najmre prle Sodnik. Na njegovo želo Sem vse naše pritožbe njemi tüdi pismeno izročo. Med pogovorom sem ga med drügimi tüdi pitao, gda nameni skupštini predložiti Stalni agrarni zakon. Odgovoro mi je Sledeče : "Stalni agrarni zakon za Dalmacijo je že izdelan, te pride prvi na vrsto. (Ministerski svet ga je odklono zavolo protesta radikalnih poslancov iz Dalmacije i se more še predelati. Op,) Zatem pride za Bosno ; tomi bo sledio za Južno Srbijo, ali mogoče oba sküpno prideta pred parlament ár so Spodobne prilike v obema pokrajinama, na zadnje bi Se pa izdelao agrarni zakon za severne kráje (Hrvatska, Slovenija) Tü pa ešče ne smo na jasnom, ka naj napravimo z šumami, jeli je damo nazaj veleposestnikom, ali je pa razdelimo. I če je razdelimo, ne vemo, jeli je damo posamezni* kom, ali pa zadrugam, Občinam, pač sküpnim lastnikom. Mogoče sa edno leto pride pred parlament že zadnji agr. zákon. Na mojo prošnjo, naj čuva drva za naš kraj, je odgovoro, da je staro odredbo, po šteroj je odločeno, keliko drv i stavbenega lesa ma dobiti agrarni interesent, znova potrdo i ešče razširo. Ne samo agr. interesenti, nego neinteresenti, ki poleg šum stanüjejo bodo meli tüdi pravo do drv iz šum Veleposestva. (Občine naj se vendar genejo in pošlejo izkaz keliko drv i stavbenoga lesa je što dobo lani i letos. Opomba). Med raznimi pogovori sem njemi brez vse primerke izročo edem poziv, z šterim veleposestniki po svojih pooblaščencih po-zavajo agrarne interesente, naj küpijo agrarno zemljo. Reči nesam pravo, püsto sem, naj poziv prečté i mi potem pove svojo sodbo. Prečte ga, čelo zgrbači i na to odgovori: „to je špekulacije. Povejte tomi gospodi, da niedne njegove pogodbe ne odobrim, naj se narod samo pritoži." Nato odgovorim : „Vi-dite, g. minister, sami zdaj, da jaz nesam iz zraka govorio, kda sem v parlamenti trdio, da so tű zmes špekulacije i kda sem se proti njim borio. Dao mi je prav minister, ki je kak Sodnik vnogo Stvari razsodo pravično, v svetlosti pravične razsodbe je pravo od odaje veleposestniške zemlje Prinas, da je špekulacija. Gda sem njemi omeno, ka držim ljüdstvo nazaj, naj se ne prenagli z küpilom zemlje, i da je ščém Spraviti v edno Zadrugo, potom štere bi Se navčo na šparanje i prišo najfalej do zemlje, je z celim Srcom odobravao moj načrt. Gda mi je te razgovor čast našim naročnikom i agrarnim interesentom naznaniti pripomnim še to, da se plüg zemlje, tiste dobre zemlje v Slavoniji pri lici-táciji sodnijskoj zadnjič tržo za devétsto dinarov. To mi je pravo en g. minister sam. Zakaj to omenim ? Zato, naj vsaki vidi, ka cena zemlje ide naglo doli i ka je hujskanje mašeterov, „ka de zemlja sledkar dragša, naj se zato zdaj küpi" — prazen stráh i špekulaciji, kak je sam gosp. minister priznao. KLEKL JOŽEF nar. poslanec. Bratom v Kristuši, gospodom dühovnikom! Dva zroka me nagibieta, ka se s tem pismom na Vas Obračam, dragi bratje v Kristuši. Pivi je trditev, „ka bi jaz lehko prepreto to svajo, štera je nastala med dühovščinov" i drügi je pisanja lista „Naše Novine" i to v 7. št. v člankih „Istina “, Zakaj ne do šli g. Klekl v Ameriko, i "Odprto pismo na gosp. Klekl Jožefa vp. plebánoša i poslanca. Jaz bi lehko prepreto te razkol trdijo nešteri gospodje okoli nove stranke. Kak se je pa začeo te razkol ? V nezadovoljstvi z ravnanjom iz Maribora je jedro te njevke. Prišli smo v nove razmere, nastale so teškoče Prle so kaplanje od države dobili i plačüvali Strošek plivano-šotn, zdaj pa ne dobijo i ne Plačüjejo. Zakaj ? Ár je prle to bilo z-zakonom vrejeno, držáva je njim dala v te namen plačo, zdaj ne je še. To je bila prva točka spora. K tomi se je pridrüžila odredba od rane bože Slüžbe, od novoga reda novih svetkov ali kiečanja, nespunjavanje patronatskih dužnosti, nove takse pri zdavanji, pokopi ali drügih cerkvenih opravilih, vpelanje Slovenske bože slüžbe v D. Lendavi, odprávlanje dozdáj obstoječih pravic pri verskih šolah, dopunitev kaplanije v V-Polani z prečnim gospodom itd. Vse te i drüge pritožbe so krožile med dühovništvom, edem je edno meo, drügi drügo. Ali Slüžbeno kak bi to moglo biti. nikdar niedna pritožba ne mi je bila izročena i nikdar Sam ne bio oprošen da bi včino kaj za odpravo teh, kelko bi mi bilo mogoče, izvzemši dva slučaja. Prvi je, gda me je sobočka fara oprosila, da sam brano njéno versko šolo i tozadevno Spomenico izročo Njegovoj ekselenci g. nunciji v Belgradi i drügo,, gda me je oproso g. Sakovič, naj izročim pritožbe dühovnikov na višje mesto. Sobočko spomenico sam izročo i oproso Njegovo ekselen-co. da brani prava Sobočke i vseh naši kat. šol pri sklepanji konkordota. V te namen sem izročo od vseh rk. plebanošov — izvzemši ednoga — podpisano Spomenico. Gosp. Sakoviči sam pa tüdi odgovoro, da pritožbo drage volje dam prek na višje mesto, naj mi jo samo dopošlje. A iz gotovih zrokov on te pritožbe, kak mi je sam naznáno, ne mi je mogo izročiti. To i nikaj več mi je bilo naznanjeno, vse drügo sam samo po priliki zvedo. Pa kde sem zvedo za te neprilike, neštetokrat sam pozivao gospoda dekana v D. Lendavi, naj da z g. sobočkim dekanom Sküpno pozvati vküp en Shod dühovnikov, gde se vse te pritožbe preiščejo i gde si dühovščina tüdi poguči od potrebnih zdravil proti opravičenim pritož-bam. A izvemši sestankov za časa férme, ne vem sa volo kakših zrokov, do toga sestanka ne je prišlo. To sem včino z edne strani, z drüge Strani pa Sam povedo tüdi pri cerkvenoj vlasti, da dühovščina ma pritožbe i vplivao na to še neoprošen, da se te odpravijo. I pri cerkvenoj vlasti i pri domačoj dühovščini sem včino, kelko sem mogo, da se spori odpravijo, več nesam mogo. To vsaki moj sobrat Sprevidi tembole, ar zna, ka gda se je Šlo za to, da se naš kraj cerkveno loči od Szombathelya, sam bio jaz tisti, ki sam pravočasno obvesto dühovščino od toga i jo oproso, naj mi da svoje pooblastilo da izrazim njegovo želo na merodajnom mesti. A te žele ne sam dobo. Izvzemem želo gospodov dekanov i g. Sakoviča, štero so mi po odcepitvi našega kraja izročili na novoga g. administratora, prezv. Hercegpüšpeka v Maribori. To želo sem sprejeo i Prezvišenomi tüdi naznano i njim z ednim izjávo, da jaz od niednoga dühovnika njim ne bom nikaj svedočo, to naj včinita dva g. dekana, jaz odkrijem samo splošne žele dühovščine i potrebe našega kraja zdaj obprvim, zatem pa naj se obrnejo na dva dekana. Trikrat sem pa zato bio pozvani k Prezvišenomi, ar so samo mene Poznali i po meni šteli priti v stik z dvema g. ešperešoma i ostalov dühovčinov. Njihovo Povabilo sem pokazao obema dekanoma i ž njidva želov šo pred ap. administratora. Več nesam dobo nikše naloge, da nosim zadeve našega kraja pred cerkveno vlast, pa vendar gda sem zvedo po priliki, ka kaj žele dühovščina, sem odkrio to, kak na priliko svajo v sobočkoj cerkvi, cerkvenom! pred-stojništvi i zagovárjao pravico. Ka nešterne pritožbe majo fundament, je istina; ali vse ne-nemajo, Štere krožijo med Svetom i istina je pa to tüdi, ka več teh pritožb je v zvezi z državno-po-litičnimi pitanji, kak npr. pitanje rk. šol, patronatov itd., ki jih ne bi mogo ni Szombathely rešiti i jih ne more tüdi Maribor. So istinite pritožbe, a te so se rodile iz nepoznanja naših razmer. Ali tü nemamo ni piknjice misliti na slab namen ordinariata. Prezvišeni g Hercegpüšpek z celim srcom visijo na našoj dühovščini i jo ljübijo ; trebe njim samo zavüpau i zvüpanjom njim vse pritožbe izročiti. Oni bodo pomagali. Jedino ta rešitev je prava, ne pa napadati i neogibno nasprotstvo ešče povekšavati Jaz od svoje Strani pa kak dozdáj i od zdaj včinim vse, ka dühovščina žele, da se naša cerkvena pitanja na Splošno zadovoljstvo morejo rešiti. Če dühovščina žele kak je to v Sloveniji, tüdi dam na kakšem sestanki sa mali z šterim svojim kolegom pojasnilo od verskopolltičnih razmer v državi, štere popolnoma samo tisti more poznati, ki se obrača v parlamenti. Po tom presvetlenji si častita dühovščina lehko napravi objektivno sodbo, če bi jaz resan lehko pre-prečo to njevko, če bi šteo. Glejmo zdaj pisavo "Naši Novin !" Te list izdava en mladi kat. kaplan, vrejüje ga pa en mladi evangeličanski dühovnik. Teva dva na popolnoma nasprotnoj verskoj podlagi stoječiva dühovnika list je prineso v 7. št. pod naslovom »Istina" itd. trditve, štere ne odgovarjajo istini. Zato da se zve istina, da naše ljüdstvo ne bo krivo vučeno, predvsem pa da g. dühovniki vidijo kak list teva dva mladiva dühovnika sodi vse krivo, odgovorim na njegove ne dokazane trditve. 2 NOVINE 18. julij 1926. Izjava dühovnikov. »To izjavo so gosp. Klekl dali v svoje Novine, i pravijo, da je to podpisalo 22 dühovnikov.« Izjavo, štera obsodi dr. Némethy-jov napad na cerkveno sodnijsko oblast i njegovo trditev, da ste vi gospodje duhovniki ne v njegovoj stranki, nesam dao jaz napisati i niti objaviti. To ste napravili gospodje bratje v Kristuši iz lastne gorečnosti ví sami, štero vam je nare-küvala pravica i poštüvanje do moje osebe. Vi, ki ste začeli to delo ste glavni svedoki, da istino pišem jaz i da grdo neistino trdijo nasprotnoga tabora ,,Naše Novine". Oda se Vam pri toj priliki toplo zahvalim za te odločen nastop, Vas prosim i nadalje za bratsko ljübav i podporo. Vi, ki ste prenosili že vnoge globoke rane nezahvalnosti i svojem srci, gda so Vas z blatom obsipavali, ki bi Vas mogli poštüvati, znate prav ceniti mojo toplo zahvalo i prošnjo. „Nesramna laž je, da mi napadamo prezvišenoga Knezoškofa i da smo proti veri." To prej jaz pišem od gospodov v novom tabori. Odgovorim. Nekak je na prvo gledoč že dao dnes tjeden v Novinah, nevem što odgovor, tam je samo razloženo, da je napad na püšpeka zvršen i se ne da več vtajiti tem menje zbrisati, če premislimo, ka je mladi kaplan z etimi rečmi odložo mesto v našoj stranki i sprejeo v novoj : ,,Ne poznam več Kleklna i ne püšpeka". Pa od toga zadosta naj bo. Jaz odgovorim na drügo njihovo trditev, ka so oni ne proti veri. Naši listi so po njihovom programi pisali- Oni so najmre v programi svojem trdili, ka do šli ven tábor s proti krščanskimi stranksmi tüdi, našo stranko, štera se pa bori, da pridejo krščanske pravice do zmage, do pa pobijali. Gospodje, bratje vaš zdrav dühovniški razum Vam pove, ka so meli naši listi prav, gda so od toga programa svedočili, ka ne je krščanski, inači pisati ne mogli. I če so naši listi po zdravoj logiki to trdili, ka jedino so po pravici mogli trditi, zaslüžim jaz ali Štokoli z med nas, na oči metanje da »nemamo značaja i düšnevesti«, kak pišejo Naše Novine ? „Po zakoni naše vere Strausz i Holsedl nesmita ga tožiti za zadoščenje." Naime mene, trdijo gospodje »Naših Novin« i zato je upravičen dr. Némethy, da piše proti püšpekovoj sodniji i brani više imenüvaniva gospoda, šteriva sem jaz javno napadao. dejte gospodje dühovniki trditve, štere v listi kat. dühovnika nikdar ne bi smele príti na svetlo. Jeli pa ma naša vera takši zakon, ka dühovnik dühovnika ne sme tožiti ? Oda je včio to Kristuš ? Gde se verje to ? Vu apoštolskom verevadlüvanji ali v zapovedah šterih ? Nindri ne, jeli gospodje sobratje. Cerkveni i ne »verski« zakon guči od toga, da naj dühovniki svoje tožbe poravnajo pred cerkvenov oblastjov, dovoli pa te zakon tüdi stop pred svetsko sodnijo. Can. 123. to lepo razloči. Če sam jaz dotičniva gospoda zaistino javno napado, mata priliko da me i pred cerkvenov oblastjov tožita. Ali jaz jihva nikdar nesam napadno. Jaz sem s svojim podpisom dao miren odgovor g. Holsedlni, v Šterom níšče ne najšo napada i ga tüdi ne mogo najti. Od g. Strausza pa naši listi neso drügo trdili, kak da bi radi bili kanonik, nigdar pa ne to, ka neso vredni te časti. Pa tolsto ste trdili od njih tűdi gospodje prí novoj stranki ne samo ednok. Gde je tü bantüvanje ? Jaz sem se celo zavzemao ze to pa en drügi gospod tüdi, da bi g. Strausz to čast dobili. Od zrokov nove stranke ma juš naša pisati tembolje, ar jo nova stranka z blatom i kamenjom pozdravila, gda se je porodila. Proti pikanji svojov se ja nede, mislimo, tak branila, ka de njihove žalce z medom mazala. A ni g. Strausza, ni g. - Holsedl ni drüge dühovnike javno nesam napadao kak pišejo „Naše Novine". ,,Naša stranka je >ringyó< pravo je g. Klekl." Tak me nadalje mala list dva mladiva dühovnika. Pa je to istina, da sem jaz to pravo ? Ne. ,,Népujság“ je pisao na program nove stranke : „Nekünk fettétleniil a legerő-sebb párttal keli majd együttmennünk“ (Mi vsakojački z najmočnejši strankov moremo vküpiti.) „Ez ringvó sze-rep to je vloge Vlačüge". Povejte, gospodje sobratje, jeli té reči Népujsá-ga teliko povejo, kak pišejo od mene Naše Novine ? Tü je guč od vloge, štero igra nova stranka i te guč je istinski. Če de nova stranka Šla vsikdar samo z najmočnejšov strankov, kak njoj glasi program, celo še z protiverskov najmočnejšov strankov, te de dnes glasala, za pravice maloga človeka, vütro proti tomi, dnes de zagovarjala versko vzgojo v šoli, zütra pa jo vrže z križom vred vö z šole, dnes de zagovarjala pravice cerkevnih imány, vütro de pa te razno trgala itd. itd. Ar de Šla vsikdar z najmočnejšov strankov, de takša kak je ta, ali za Boga, ali proti Bogi, ali za šatana, ali proti njemi, to je : delala de kak vlačüga. Vlačila de se po rožah i blati. Pa Žalibog ešče več morem povedat. Ar je proti vsakoj autonomiji, verskoj tüdi, štero mamo mi v programi de se vlačila z močnimi strankami po poti, na štero sloboščina, prava sloboščina vere do zdaj neje sijala. Na podlagi programa, šteroga nesam jaz delao, je vloga nov estranke takša. Ka je ta Vloga vlačügarska, ne trdim jaz nego tisti gospodje, ki so njej po nesrečnom programi to vlogo podelili. ,,Neplodna zemljá Slovenske autonomije" je prej moje blodjenje, "je pa škodo Prekmurja i ka sem jaz to sam tüdi večkrat pravo.« To mi nadale podtika list mladoga kaplana. Odločno morem odgovoriti, da nikdar ni z rečjov, ne spisavov ne sam govorio proti autonomiji, nego vsigdar za njo. Ve pa prineste naprej tiste liste i tiste svedoke gospodje okoli ,,Naši Novin", ki bar samo senco toga morejo dokazati, ka ví trdite. To pa tüdi dovolite mladi ljüdje, da vnogo jako-jako pametni poštenih, od življenja presküše-nih vučenjaka se je borilo i se bori za autonomijo Amerike, Švice, Anglie itd. po celom sveti. K« bi vsi ti pred Vami zamuknoti i za pravo samo tisto spoznali, ka ste Vi po neposrečenoj odaji, veleposestniške zemlje v Lendavi zmislili,.dovolite, da pred starejšina brati vöpovem, ka Vi te pravice nemate Vi mate to pravico i to dužnost, da dobro preštudi rate državno pravo i dosta drügoga pa samo te politizira te, če že ščete poli-tizirati, prle pa ne. Težki ovitki. Ka zdaj pride, je jako žalostno. To se mi voči meče, ka sam jaz svoje mašetare poslao v Bratonce k oči g. Hermana, naj očo nagovarjajo proti sini i da sem vničo rodíteljsko ljübezen i razrüšo familijarni mir. Strašna hüdobij a se mi tü na oči meče i či bi bila istinska, bi vreden bio, da vsaki plüje po meni. Gospoda Hermanovoga očo sem od primicije mao, že dve leti prvi krat vido i pozdravo zdaj meseca junija, gda sem se vozo v Bratonce na. kolodvor. To je bilo na cesti, gda sen mimo nji šo, se njim odklono i ji pitao dol z kol : Kama? Odgovorili so mi : v mlin. S tem je najni razgovor bio končan, ka posvedočijo trije svedoki. Nikdar nesam nikoga pošiljao k Kotiček za dečke. (1. pismo.) Či je što vreden dobrohotne i Prisrčne reči, je te zaistino vreden mladi dečko. Zakaj ? Mladi je, zato ; i mladost je bodočnost. V mladini se vidi bogša ali hüjša bodočnost naroda. Kdakoli glédam v dühi v prihodnjost naše Ijüljene Slovenske Krajine, preleti prek moji misli kmična senca. Naši dečki,, naši mladenci ! Telko krepki moči spi v njih, telko žmetni nalog je čaka, telko lepi načrtov (planov) se kové v njihovi glavaj; ali : što zbüdi v njih te moči, što njim da razmah, da živlenje ; kak do rešavali naloge, štere je čakajo i kelko njihovih načrtov se zvrši ? Dečki ! što med Vami je ešče ne občüto zaslüženo veselje i šegavost, štera se zdigavle v človeki; posebno v mladom, kda se njemi je posrečilo kakše žmetno delo. Osvedočeni sam, da je vsakši med Vami doživo te občütek; vej ga ednoga med Vami, šteri ne bi včino toga ali ovoga plemenitoga dela. Pa: ali ne čaka našo Slovensko Krajino žmetno i trüdapuno delo, mogoče najžmetnejše, štero zmoremo včiniti le mi vsi vküpno, či se na nje düševno i telovno pripravimo? Močni po dühi i krepki v svoji telovni silaj pravim ! Niti za megnjeno ne sme nihče med. nami pozabiti na to ; vsaki trenutek, šteroga zamüdimo za to velko delo, se bo negda znašao nao nami samimi. Ka smo mi, i ka so zamüdili drügi v stoletjaj, moramo nadomestiti ; kem prle tem bogše. Opisati vse velko delo, naračunati vse težke naloge, štere moramo rešiti, je skoro ne mogoče. Preveč je toga. Vej je vsi i vsaki med nami le preveč čüti. Nihče naj se ne zanaša preveč na drüge ! Zanašanje na drüge je že vnogoko-mi pa bo tüdi nam samo škodilo. Pomoč mora priti iz nas. Le telko dosegnemo , na kelko si bomo znali sami pomagati i le telko bomo kaj valali, na kelko bomo sami düševno i telovno močni. Zato pa morate ví kmetski i delavski dečki prekovati vse naše javno i zasebno (domače) živlenje z novim dühom. V ljübezni do močne vere naši očevov, štera njim je bila v najtežkejši vüraj edina tolažnica, v ljübezni do siromaške zemljice, štero so oni s svojim znojom namakali i v ljübezni do lepe reči naši slovenski mater, v šteroj so nas včile Boga zvišavati v toj sladkoj i nedopoved-livoj ljübezni pa naj bo kinč vsej naši moči. njim, niti mislo na to, da bi bar samo z ednov rečjov nagovarjao očo proti sini. Toga človeka nega na sveti, ki to more potrditi Nasprotno sam se držao svoje izjave, ki sam jo dao v ,,Novi-naj-i", delao na to, da očo z mirim t sinom. To moje delo je pa stalo v tom, da sem dosta molo i dao moliti za te mir i toga priporočao, či mi je Što omeno Hermanovo zadevo. Sploh z niednim rodom g. Hermana nesam govoro i vu ves Bratonce ni noge ne položo, naj se ne sumniči, da očo drastim proti sini. Jedino rod od g. kaplana, Horvat Jožef me je srečao ednok na poti i mi pripovedavo, kak je včio g. kaplana Lejka v hiži oče Hermanovoga, kakša je krščanska politika. Pitajte toga moža, če sem njemi jaz samo z ednov jedinov rečjov kaj namigno, naj očo proti sini nagovarja. Vidite, dragi moji bratje v Kristuši, tak se postopa proti meni, tak se me po krivom sodi i ogrizava. Ogrizavanje veleizdajstva trdijo, da sam jaz vse nje javno ovado z veleizdajstvom. Gde za božo volo ? pri šteroj oblasti se to zgodilo, povejte mi I Ni mislo nesam na to. Celo. ni na to nesam mislo, dá bi se mladi gospodje dühovniki inam premestili i nebi korteširali, — gda je teliko düševnoga pastirska'v D. Lendavi,— naj se ne pravi, da se jih bojimo, da jih sovražio itd. Vse sem mirno püsto tečti pa iti naprej, pa vendar to strašno blateoje, ogrizavanje i ošpotavanje den za dnevom. Vse na mene tiskajo, 42 krat me samo v ednom listi imenüjejo i ošpotajo pa dobro znajo, da nesam bio doma, nego v Beogradi, da nesam urednik ne ednoga ne drügoga naših listov i zato tüdi ne mogo to, z kem me Potvarjajo pisati ali delati proti njim i niti nesam odgovoren za pisavo listov, vse to so oni dobro znali pa ti me očrnjavali pred svetom samo zato, naj se obrnejo i duhovniki i ljüdstvo od mene. Ali pozabili so pri svojem nakanenji na to, ka če me dober Bog drži, ne morejo me vrčti nanč te ne, čeravno gučijo, ka so njim püšpek dovolili, ka me vničijo. Kak hüdobna laž! Zakaj nesam šo v Ameriko ? Prej ne sam šo zato, ka bi me Prekmurci ne bi lepo sprejeli. Tomi je dokaz to, ka so se eden gospod (Lejko), ki so pred kratkim tam hodili, skrivati mogli, ne smeli na vulico, ovak bi jih zbili- naši ljüdje. Jaz to verjem, da se je g. Lejki to godilo; ali od svoje strani toga nesam se bojao, ar me i fare i naše prekmürska drüštva i posamezniki povabili v Ameriko pa vsi željno čakali. Ešče tisti so mi pisali, ki so prle proti meni bili i nied-noga glasa proti meni neje bilo, naj ne idem v Ameriko. Tak je istina pred Bogom i svetom. Ki nači trdi, istini pljüje v obraz. Pa en mladi kaplan le nači trdi, naj vse osramoti. Odprto pismo. V odprtom pismi se na mene obračajo "prekmurski dühovnik.“ Keliko jih je, ne povejo i što pa tüdi ne. Povem zato jaz, eden je te, ki je to pisao i eden ki je dao pisati. Ali brez pooblastila, da piše v koga imeni. Brez pooblastila piše ar toga ne more dobiti. Zato pa moj odgovor ide samo njemi, ki je te bedaste reči škrebetao. V tom škrbetanji se trdi,- 1) da sem jaz več prekmurskih dühovnikov v njihovom privatnom žitki zbantüvao i je notrinamazao. Privatni žitek jé jelo pilo, delo na polji v ogradi itd. z ed- 18. julij 1926. NOVINE 3 nov rečjov necerkveno zasebno delo. Da bi jaz šteroga gospoda v tom zasebnom deli bantiivao ali notrimazao, bi se mogo samo tak trditi, če bi se pokazalo, kak sem je bantüvao, jeli z polenom, kolekom, pesnicov, jezikom i s kem sam je mazao, jeli z erdečov farbov ali z svetlim biksom ali rečmi itd. Kak deteča i smešna trditev brez vseh dokazov i vse svedočbe. 2) Notri sam mazao prej več katoličanskih dühovnikov, ka so se verniki te »ne v nji vüpali i tak škodo katoličanstvi«. Za božo volo, ve pa povejte, ví prekmurski farniki, jeli so pa bili vaši g. plebanošje ali kaplanje tak ,,notrina-mazani«, rdeče, ali čarno, ali Žuto, ali nevem v kakšo farbo od mene, da zavolo toga neste Šli k njim k spovedi prečiščavanji, ali k drügim cerkvenim spravilom ? Eden farnik v celoj Slov. Krajini toga ne more svedočiti, čeravno bi razmeli pod notrirnazanjom špo-te, ogovarjanje, ogrizavanje, ar ni z svojimi govori, ni z svojimi listi nesam pomenjšavao, nego še povekšavao poštenje dühovništva. Če so je pa mladi gospodje pri novoj stranki zgübili, so je zavolo svojih djanj zgübili Pitajte narod, pa Vam pove, zakaj Vas nepoštüje. Pa jaz to obsodim če vas nepoštüje. Naj Vas poštüje, kak je Kristuš pravo od farizejov, samo naj vas ne nasledüje vu slabom. 3) Kriv sem prej, ka sem g. Hol-sedlna šteo v verige skovati, gda sem njemi dao pogodbo na podpis. A Hohedln se je ogno te poti »štera v pogübelnosti pela". V pogodbi je pa stalo, ka more strogo v katoličanskom dühi verjüvati „Népujság“. To je pot pogübljenja, če što drži katoličansko vero ? Kama pela zasljeplenost toga mladoga duhovnika. Holsedl je pa prostovoljno podpisao pogodbo, zato od verig gučati samo krivica more. 4) Jaz sam prej v svojih političnih govorah i spisih vsigdar tak »pokazo notri stvar«, ka je katoličanska vera i naša stranka edna. — Vsaki, ki trdi, more tűdi svedočiti, ovak ga dosegne sodba, ka ma kratke noge. Tak je tüdi tű. Ve pa citirajte, mladi gospod, moj govor ali moj članek, šteri se tak glasi, kak Vi trdite. Ali če ne-vete Vi sami, dajte svedoke povedat, ki so to čüli ali čteli od mene. Ni edno, ni drügo ne morete. Prekratke so zato nogé vaše istine. 5. Holsedl je ne napadno püšpeka i ka se jaz v toga plašč skrivam, gda to trdim. Nadale bi jaz mogo sobočkoga kateheta delo obsoditi. To se mi očita. — Ki je čteo moj odgovor na g. Holsedlna, je čteo tam tiste reči štere je sam g. Holsedl napisao proti püšpeki. V teh nega guča samo od sobočke cerkvi, nego poprek od rane bože službe, molbe oltarskega svestva itd. Gda en kaplan — katehet — svojemi plebanoši da vekši tituluš, poleg menšega, svojemi püšpeki pa samo toga menšega, pa gda vüpa pisati, ka te z menšim titulusom imenüvani püšpek proti zakonito zapovedava, ar ga zvün Sobote níšče ne boga, te, če što tű ne najde žaljenja višešnje cerkvene oblasti, dokaže, ka niti čuta nema do toga poštüvanja, ki ide püšpeki. Od sobočke cerkvene njevke pa nesam pisao v Novine, ar sam šteo stvar pomiriti z svojimi prošnjami i pri cerkvenoj sveckoj oblasti, krivico sem obsodo, mir sem iskao po pravoj poti ne pa povekšanje njevke z hujskarijov, kak je to začeo g. Holsedln. Na vse te grde napade ednoga mladoga kat. i evang. dühovnika, dragi bratje vu Kristuši, odgovorim z ednov samov rečjov : Odpüstim ! Dober Bog odpüsti njim. Jaz tožo nikoga ne bom. Šteo sem, ali ne bom. To pa zato, naj letos, gda obhajamo 700 letnico smrti Svetoga as. Frančiška po njegovom zgledi zatrpim vse te špote i ogrizavanja od mlačnih katoličanov i zapelanih par mladih dühovnikov naj ne zgübim velike plače nedužnoga preganjanje. Nikoga zato ne bom tožo, pravdo sem vzeo nazaj Tak včim drüge, tak naj tüdi delam. Odpüstim vsem. Odromam še letos na grob sv. Frančiška assiškoga i v rane velikoga svetnika položim vse vas, svoje brate vu Kristuši, dragi duhovniki, ki ste zrnenov i one ki so proti meni. To Vam odgovarja brat vu Kristuši KLEKL JOŽEF vp. pleb. nar. poslanec. Prosimo. Vse naše verske in občinske šole izročijo svoje šolske proračune občini. Občina spiše za šolo dovoljena zneske v svoj proračun, šumo pa iztirja davčni urad. Dužnost davčnoga urada bi bila, da pravočasno izplača za Št Isko blagajno dovoljene vsote : pa Žalibog, to se ne zgodi. Tak sé pravi, de prej davčni uradi imajo nalog, naj ne izplačajo telko časa nikših doklad, dokeč vsi davki neso plačani v državno kaso. Da je to postopanje davčnega urada krivično, to bo vendar znao vsak razsoden človek. Kajti lejko se zgodi, da — na peldo bodi povedano — trije verti ne rešijo svoje dače in zdaj za volo teh ostane Šolska blagajna prazna. Neščemo imenoma našteti šole, štere že skoro zadüšijo dugovi. Neščemo imenoma našteti šole, štere nemrejo voditi rednoga gospodarstva, ar nemajo rednih dohodkov Dug in neredno gospodárstvo pa je ovira, štera jemle učiteltsvu veselje do dela Ta ovira je pa tüdi škodliva, kajti umazane, z drvmi in učili ne preskrbljene šole so v škodo šolski deci, škodijo pa tüdi lüdem, velki večini, štera redno plačüje svoje dače. Za to reč bi imeli dvojno rešitev. Prva bi bila, da davčni uradi naj četrlletno točno izplačajo za šolske blagajne določene zneske — pa ne gospodom gerentom, nego blagajnikom krajnik šolskih svetov. Drüga, slabša rešitev pa, da ostane vse pri naši stari navadi, pa iz-terja za šolsko blagajno dovoljene zneske občina sama. Mislimo, ar itak imamo upravni aparat za pobiranje dače, naj se ta drüga rešitev ne priporača pač pa naj gospoda srezka poglavarja ukreneta potrebno, da se z novim šolskim letom napravi red okoli šolskih blagajn. Zato pa ešče ednok bodi povedano : prosimo ! POLITIČNI ZAPISKI. „Prva točka naše stranke programa je ustava i državno edinstvo." „Te reči smo zapisali proti dosedanjim cilom na našo zastavo." Tak pišejo »Naša Novine« v 6. št. — Niti nesmo znali, ka so ti gospodje dozdáj meli autonomistične i separastične cile! Te pa H istina, ka so prek grinice k madjarskim legiti-místom gledali! Smo ne vüpali misliti, ka je tak. Lepo, da priznajo svoje zablodnjenje ! Ali, da bi njim mi Vervali, da bi mi od teh ljüdih štere je sram slovenski gučati, ka bi mi od teh ljüdi Vervali, ka so iz srca povrnoli, naj nam ne zamerijo, ka to ne smemo včiniti. Povrnenje se more v djan jih pokazati. Teh pa ne, nasprotno opazüjemo stari glas v 6. Štev. vogrskoga lista nove stranke v članki »Legyen igazság«. ,,Pod tov zastavov ščemo dosegnoti narodno ljübezen« pišejo v toj istoj številki naši novi strankarje. Gospodje stemi rečmi sami priznajo, ka dozdáj nemajo ešče, nego samo »ščéjo doségnoti., ljübezen do naroda i narodno ljübezen do sebe. »Narodna ljübezen« najmre to dvoje pomeni. I mi njim iz srca radi to verjemo, ka ljübezen naroda i do naroda ešče nemajo. Sveta istina. ^Prekmurski narod najde svoje vredno mesto samo v državnom edinstvi", pišejo še gospodje nove stranke. Á državno edinstvo obstoji. V Jugoslaviji je državno edinstvo i toga níšče nešče spremeniti. Ali Amerika, Švica nema državnoga edinstva? Popolno autonomijo vživata tevi državi, pa sta li samo edna edinstvena držáva. Ravnotak je i Jugoslavija zdaj i bo tüdi te, gda de mela široke autonomije. Če bi državno edinstvo prineslo blaženost, bi Slov. Krajina z ostalimi pokrajinami države mogle skakati od blaženstva, ar državno edinstvo prinas v popolnoj meri obstoji. Gospodje, ki niti toga ne vejo, ka je državno edinstvo, Ščejo politiko voditi? Šoštar neve zvone zlevati ! GLASI. Mureka Sobota. Divjaško hüdodelstvo. Vsi narodje, tüdi najbole divji po afrikanski i avstralski šumaj majo posebno spoštüvanje do pokojni i do mesta, kde so pokopani- Mi Evropejci pa, ki se s izobrazbov dostakrat ponašamo, ne samo, da v nemar püš-čamo grobe, nego se dostakrat zgodi, da Što oskruni grobe, ali pokopališče. Tak se je zgodila pred dobrim tjednom v M. Soboti. Ljüdje, ki so obiskavali grobe, so opazili, da je nekak vdro v kapelico na pokopališči. Povedali so to pristojnoj oblasti, štere je najšla sledeče ; Tovaje so najprle probali vdreti j pri dveraj. Okoli zaklepa so navrtali, pa zaman, odpreti neso mogli. Potom so si inači pomagali. Z dugim drügom so vügnoli dve železnivi šibi v križaj na okni. Odprtja je bila tak velka, da je lehko šo notri. Na prislonjenoj lestvici se je vidlo, da je tovaj bio notri. Tüdi raztrosene listje po kapelici to svedoči. Liki z dugim nosom je morao tovaj oditi, kda je nikaj ne najšeo za odnesti. Na oltari sta toti dva posvečnjeka s svečami, nego toga njemi je ne trbelo. Ar vsaki dobro zna, da v kapelici kde ne mešü-jejo nega kelihov ali monštrance, se lüdje vüznejo, da je iskao kaj drügoga. Kapelica je drüžine grofa Szaparija i okoli nje so pokopane kotrige te drüžine, zato je menča spadnola, da šteo je oropati grofovske mrtvece. — Divjaštvo. Kreganje na vulici. Te dneve se je pred hišov sodnije na cesti kregala edna skupina ljüdi. Najhüjše je kričala edna ženska. Se zna, takši teater si morejo Sobočanci dobro poglednoti i se nad tem žalostnim pogledom od srca nasmejati: Spamet- nejši pa so pitali: »Kde nekdi so tisti, ki v Soboti za red skrbijo ?< Ešče eden žalosten dogodek. V noči od nedele na pondelek je bilo v Turkovoj gostilni jako glasno. V pondelek pa je cela Sobota puna bila z gučom, da so se pri Turki zbili. Tüdi to pravijo ljüdje, da je prej eden moški dva Orožnika zbio. Skoron ne verjemo ! Či je istina, potom se osmelimo pitati merodajne oblasti, što dovoli gostil-nam v M. Soboti te vnoge plese ? I či je resan pristojne oblasti dovolijo, ali ne vidijo, da ravno ti plesi motijo javni mir, navajajo ljüdi, posebno mladino, k zapravlali i surovosti. Goriomenjeni dogodek je žalosten, pa očivesen dokaz. Slovenska Krajina. Navuk za tretjerednike se vrši v sredo 18. toga meseca po ve-veČernicaj. Prosečka ves. V sredo noč je treščilo v štale Pujsove Ane i njej je bujlo žerbico. Nedelica. Pri nas je par modrijanov, ki bi radi vsikdar nikaj takšega ka drügi neščejo. Tak so se nedavno pri punom litri dogučali, ka ščejo ustanoviti ,,sokole". Hodili so agiterat od hiže do hiže a pametni lüdje so njim pravili: „Mi vam damo kole ne Sokole* ! — Značilno je ešče to, ka so sklenoli, ka gda spravijo vküp 120 Sokolov te se zdrüžijo z čakovskimi, ki no Hrvatje, vej pa v Sloveniji tüdi so sokoli. Ali je ne vse v zvezi z lendavskimi Štreberi ? Novo Martinišče. Na jezere lüdi spitevle, či bomo skoro zidali Martinišče, kakše bo, gde de stalo itd. Veseli glas dámo vsem: Kelko prle se razodajo vse srečke za loterijo telko prle bo novo Martinišče. Zato pa li küpüjte. Za vsakšo srečko se da samo 5 dinarčkov. Pri tom ma dobiček ki küpi i tüdi k dobromi deli pomaga. Vsem tistim, ki so nas pitali, ka naj napravijo z "Naše Novinami", štere njim posili pošilajo, odgovorimo, či Vam pošlejo, pa je neščete meti, napišite gor samo »Ne sprimem« pa je dajte nazaj poštari. Nej trbej nikaj plačati. Či tak napravile ne bojte straj, ka bi Vam več pošilali. Črensovci. Dne štrtoga julija je Kmetska zveza v Črensovci mela svoj sestanek. Vsi so močno obsodili Neodvisno prekmursko stranko in se izjavili, da vörni ostanejo pri svojoj stranki in njenim voditelom, šteri so že itak nájveč pripomogli svojemi Siromaškomi, od vseh strani stiskanomi kmetskomi ljüdstvi. Posebno zdaj pri oddaji agr. zemlje se je pokazaía jedina, kak branitelica in naša zágovorni. Za to pa Bog živi vse voditele Sl. ljüd. stranke. Odbor. Pošta upravništva. Narodni poslanec Klekl naznanjajo sledeče: Kovač Peter D. Lendava. Pod brojom K. 523 t 1924. jul 23. je obvesčen veliki župan od ministerstva socialne politike, da za pogorelce nemajo kredita. — Za pogorelce dava ministerstvo znotrašnjih zadev podporo, če en del vesi po-gori, posameznim pogorelcom pa veliki župan. To na znanje vsem pogorelcom, ki neso dobili ali ne zadosta podpore. Frančiška Vrečič. Tropovci. Ministerstvo socialne politike Vam je poslalo na mojo prošnjo 200 Din podpore v M. Soboto na glavarstvo juna 29. Poslalo bi več, ali ar je predosta sirot i mala pomoč 4 NOVINE 18. julij 1926. zglasana za celo državo, se dosta ne more dati. Navadno se da komaj 50 Din Horvat Janoš. Bakovci. Vašo pritožbo sem i zročo na ministerstvi. Pravili so, da je plača brščas zato ménša, ar je zglasana menša šuma v parlamenti za stroške, kak je bilo prevideno i zdaj moro Šparati. Dobim že pismeni odgovor. Šerüga Martin. Beltinci. Zvedavem na vse kraje, ali nese ešče pošrečilo najti za Vas ugodnejše rešitve. Pridite na moj dom po priliki. Horvat. Dokležovje. Bio pri ministri, i vložo še pismeno prošnjo za Vas. Je vüpanje, da zmagamo. Pridite ednok, da si nadalje vic korake pogučimo. Geld A, Lipovci i tovariš!. Urgerana rešitev vaše prošnje. Obvestite me, če ste že prejeli rešenje. Marko Lebar i tovariši. Hotiza. Vaša prošnja izročena. Plej Jožef i tovariši Črensovci. Izročeno na ministrstvi. GOSPODARSTVO. Nekaj od elektrike. Dnesden se tű pa tam dosta guči od elektrike, štero naskori tüdi v naše kraje dobimo. Sobočanci so že napravili pogodbo z elektrarno na Pali (to je blüzi Maribora), Beltinčarje pa se ešče pogajajo. Poglednimo si elektriko, či se že telko gučijo od nje. Elektriko so že poznali 600 let pred Kristušovim rojstvom, liki rabiti so je ešče nej znali. Komaj okoli leta 1600, po Kristušovom rojstvi so se začnoli vučeni lüdje brigati za njo i so spoznali njeno moč. Od toga časa se je elektrika jako razširila i dnesdén se nam vidi Vseširom potrebna. Najšli so vsefelé prilike, da bi ležej porabili elektriko za svoj hasek. Indri je že tak poznana, ka skoro nega tak male vesi, gde je ne bi meli. V Sloveniji dobi nájveč krajov elektriko s Fale, to je najvekša elektrarna v našoj državi. Ženejo Drava, zato je ta elektrika fal. Drűge elektrarne ženejo mašini, štere trbe küriti, za to je tak doblena elektrika dosta dragša. Kak smo že povedali, po drügi krajaj že skoro vsakša ves ma elekriko. Cilo vesi s 15 hišami jo majo. Tej lüdje jako dobro znajo, kak jim je to na vao. 1 pri nas ? — Tü mamo dosta velki občin, nega niti edne tak male, kak smo že povedali. Denok se ešče najdejo lüdje, šteri so proti njoj. Tej gvüšno ne vejo, ka vse nam prinese. Rejsan bi v začetki nikaj koštalo, liki z lekarni bi se to düpliško poplačalo. Ka mo pa te meli od elektrike ? — Prvo, ka mo meli od elektrike je posvet, Kak bi fájn biIo, či bi samo eden šrajf zavrteli in hop ;.— vse je svetlo okoli nas. Vgasnoli bi tüdi lejko tak hitro. Pri tom posveti se nam nej trbej bojati ognja, pri tom bi se velke nesreče ognoli. Posveti, štere zdaj mamo, delajo dim ; šteri plüčam jako škodi. Pomislite samo na lampice ! Kelko dima more človek pri tom požreti i poleg toga se ešče hiša zakadi. Zvün toga naši posveti slabo svetijo. To najbole pozna tisti, šteri je navajen na te posvet. Električen posvet gori mérno, vsigdar ednáko, močno i da preci belo svetlobo. Posveti s petrolom i s karbidom jako smrdijo, električni pa ne. Vse to škodi zdravji. Zakaj pa ne bi meli rajši takšega, šteri nam ne škodi i je pri tom ešče fal ? Posebno veselje bi prinesla našim Ženskam, nájveč pa deklam, štere rade speglane hodijo. Z drodom bi napelati elektriko v peglo i že bi lejko peglale. Te ne bi trbelo pripravlati vogelje i jako dugo čakati, ka bi se segrela. Ta električna pegla se tüdi ne kadi ; pri njoj se naše ženske ne bi za glavo držale. Elektriko bi tüdi indri lejko ponücali, posebno pri naših domači mašinaj ; ne bi trbelo goniti. Sečko bi lejko rezao eden sam, ne pa trije. Zrnje z mlinom bi lejko eden sam pu-cao. V ništerni krajaj cilo mline za jaboke žene elektrika. Elektrika nam žene žage, mlatilnice i drüge mašine, šteri se nücajo pri različni meštrijaj, na priliko kovači, tišlari, kolari itd. Tü smo vam na kratko povedali, ka vse lehko mamo od elektrike. Vidimo, ka si dosta dela prišparamo, mamo zdrav pa fal posvet i fal delo, zato ne bojmo proti toj dobroti. Vej je znan níšče nej proti svojemi zdravji pa proti tomi, da bi kak najmenje trüda meo pri deli. Premislite dobro ! Či že sebi neščete, pa napravite to zavolo svoji potomcov. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 230 Din., ovsa 190 Din. kukarica 170 Din, ječmena 215 Din.,, hajdine 260 Din., prosa 215 Din,, pšen. otrobov 185 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma S Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din — par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 18 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 45 p., Švicarski frank 10 D. Taljanska lira 1 Din. 90 par. IŠČE SE na eden marof gospodar (gazda), kočijaž i beroš. Pozve se pri UREDNIŠTVI. SÜHE GOBE küpüje vsikdar po najbogšoj dnevnoj ceni tvrdka J. LOVRENČIČ i DRUG — Križevci pri Ljutomeru (poleg cerkvi.) Z DOBRE DRÜŽINE se Sprime edna dekla k malomi deteti za pazitelico i eden Vajenec (inaš) za mlinarijo. Pozvej se v UPRAVNIŠTVI »NOVINE" ! K odaji je edna meter široka mlatilnica v dobrom stani i mašinska preša za oli delati. Pri prešanji olja ne trbe čap. — Pozvej se pri MLINI v Lütverci p. Gornja Radgona. Mali oglasi. SÜHE GOBE ! GRBANJE ! küpüjemo vsikdar po najvišjoj dnevnoj ceni. Zapomnite si i odajte grba-nje vsikdar v trgovini FRANC SEN-ČER v Lotmerki.* ISTINA JE, da VEKOSLAV BRATINA glavni zastopnik za stavbeni materijal za celo Prekmurje Prodaja po tovarniških, sedaj zelo znižanih cenah : cement, apno, tesani les, deske, late, švar-telne, opeko, Črejp itd. Zabio küpite vsikdar najfalejše v trgovini FRANC SENČAR v Ljutomeri. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Proda se posestvo! Lepa velika zidana hiša, velike zidane štale in škedenj, lepi moderno zidani hlevi, posebej stoječa zidana Žitnica z drvarnico vse skupaj z opeko krito in dobrem skoraj novem stanja, velik Sadni in zelenjadni vrt in k temu še pripada 22 oralov dobro obdelane rodovitne zemlje od tega je 7 oralov travnikov 4 orale lepega debelega močno obraščenega gozda (šume) ostalo so njive, hiša (domovina) stoji tik glavne steže v bližini kolodvora Bučečovci na Štajerskem ter se z bogatim živim in mrtvim inventarom na željo tudi brez inventarja po zelo nizki ceni takoj proda. Kdor želi kupiti se naj pri ALOJZ ŠTIBLAR lljašovcih pošta Križevcih pri Ljutomeru oglasi. M I i n s ke k nj ige Trgovske knjige Pergament papir Creppapir, Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo I. HAHN Murska Sobota. Lepa zidano hiša s črepom pokrita i sadovnjak z 213 sodevenim drevjom pa 9 plügov dobre zemle s šumov, njivami i senozetmi na lepom kraji blüzi Veržeja i železnice se včasi oda po jako nizkoj ceni. Plačati ne sila včasi, liki se lehko dug prevzeme. — Več se Zvedi pri JOŽEFI DROBNIK, Ljutomer Štev. 165. (pekarna) Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Družine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Moški in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stevana, Lin-coln št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 do), tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali nogi 50 doli. Odborniki so: predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Poijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnlkar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Štefan Majcen. Lepe gorice na prodajo! Lepi vinograd se proda v bližnji okolice Gornja Radgona, po niskoj ceni! 12 oralov je vsega Skupaj. V vinogradiu Sta 2, poslopji in ná enem poslopji je gostilna. Lepi sadonosnik, lep bükov les, Iepo vse spovano in lepe dobro noseče gorice. Cejno povej v trgovini ANTON KOROŠEC v Gornji Radgoni pri Murskem mostu. Kmečka posojilnica v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. ZA PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.