Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 29.	V Ljubljani, dne 20. oktobra 1927.	IX. leto.
Glasilo Zveze državnih___
nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40' —
Polletna naročnina.............20'—
Četrtletna naročnina. ...»	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —■ Oglasi po ceniku. ===
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov tie vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/'
P. R.
Kako dolgo še.. .*
i.
S strahom pričakuje državni nameščenec 1. november 1927, ko deloma preneha stanovanjska zaščita in bo na milost in nemilost izročen hišnemu gospodarju. Že dosedaj je le s težavo plačeval visoko najemnino, ki jo je moral kritj iz osnovne in položajne plače na škodo ostalih živi jenskih potrebščin, od 1. novembra 1927 dalje bo pa to naravnost nemogoče, saj so hišni gospodarji — izjeme so prav redke! — povišali najemnino tako visoko, da dosega ali celo presega mesečne službene prejemke drž. namščencev. Znan nam je primer, da je znan ljubljanski obrtnik povišal najemnino za 3 sobe, kuhinjo s pritiklinami na mesečnih Din 2.500.—, neki »velein-dustrijalec« ubogemu profesorju za 2 sobi itd. na mesečnih Din 1.800.—, znan kapitalist pa drž. slugi za 1 sobo s kuhinjo na mesečnih 800,— Din. lin vendar prejema prvi na stanarini v smislu čl. 35 Zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih mesečno Din. 150.—, celokupnih prejemkov pa Din. 2.670.—, durgi Din 175.— odnosno 1870.—, tretji pa Din 85.— odnosno 1.225.— Din. Ako so v teh primerili prizadeti 'poročeni državni nameščenci, ni prihranjen bridki povišek tudi samcem, ki morajo plačevati za mesečne sobe Din 500.— do 800.—. Koliko ostane tedaj tem revežem ža hrano, obleko in druge potrebščine?!
Ukinitev stanovanjske zaščite bi bila tedaj naravnost zločin, izvršen nad najbednejšim med našimi sodržavljani —državnim, deloma tudi privatnim nameščencem in delavcem! Kaj naj ti reveži store?! Stanovanje morajo imeti in dasi mnogoteri izmed nas živijo nadvse proletarsko ter se stiskah) v eni sobi po 4 do 5, da za-morejo oddati boljše sobe srečnejšim podnajemnikom in s sprejeto podna-iemnino nasititi vedno večji apetit hišnega gospodarja! Koliko trpe ti nesrečneži na zdravju, kako se ubija morala, na to ne pomisli nihče, kakor niso pomislili naši državni krnitlarji, da bi se morale pred ukinitvijo stanovanjske zaščite povišati stanarine drž. nameščencev na primerno višino. Ako to iz uaših državnih financ nikakor ni bilo mogoče, naj bi se uredba o zaščiti najemnikov ne ukinila, pač pa naj bi se sledilo toliko osovraže-neme Mussoliniju, ter naj bi se tudi pri nas naložilo hišnim gospodarjem, znižati najemnino za 10 odstotkov... Mogotcem pa ni 'hla mar beda njihovih drž. nameščencev, ra.iši so se ozirali na spomenice hišnih magnatov, ki v pretežni večini ne poznajo boja
i... * Opomba: Pričujočo serijo o obupnem stanju ' •z. nameščencev in o predlogih za asanacijo teh razmer kakor tudi upravnih razmer sploh, pripo-0 am<> v pretres tudi našim narodnim poslancem.
Uredništvo.
za življenski obstimek in so si nakupili hiše na račun izmozgane delavske in uradniške pare.
Vprašamo 'merodajne činitelje: Kako dolgo še nameravate tako omalovaževati uradniško vprašanje? Mera je polna!
II.
»Državnim nameščencem popust!« to so najnovejši napisi po ljubljanskih trgovinah. Trgovci sami so uvideli, da peša nakupna možnost drž. namenščenstva, vendar dvomimo, da bi ta kupčijska poteza imela zaželjeni uspeli. Državno narneščepstvo je v naših krajih tako finančno izmozgano, da si ne more kupiti niti najpotrebnejšega. Kakor smo v prvem članku dokazali, gre pretežen del službenih prejemkov za stanovanje, ostanek pa niti z daleka ne zadostuje za hrano in gospodinjstvo, kaj šele za obleko in — luksus! Zato vidimo danes deco drž. nameščencev sestradano in nerazvito, saj ji dostikrat mati ne more nuditi naprošenega kruha. In poglejte naše učitelje in tudi višje stare uradnike, kako so oblečeni! Beseda: »beraško« je premalo! Ako si pošten, ako ne delaš dolgov, ako nimaš ti ali tvoja žena postranskih dohodkov, se s sedanjim službenimi prejemki ne moreš ne najesti ne pošteno, »stana primerno« oblačiti.
Seveda tam preko izgleda stvar drugače. Že od nekdaj je bila v Srbiji »zarada« na dnevnem redu in tudi danes ni drugače. Znan nam je primer, da je celo tovariš zadrževal uradniku-Slovencu izplačilo potnega računa za premestitev iz iLjubljane v Beograd, ker je pričakoval »bakšiš«. In oni podjetnik iz Dalmacije, ki je prodal svoje podjetje državi, je skozi tri tedne zastonj romal od urada do urada, dokler mu ni znanec oprl oči in ga opozoril na običajno s stotaki založeno — kuverto. Potem je šlo! In kakšno je mišljenje o uradniški pari v Beogradu?! Ako išče slovenski uradnik, premeščen v Beograd, sobo ali stanovanje, se mu neštetokrat pripeti, da mu oddajalec na njegov ugovor, da je soba ali stanovanje z ozirom na njegove skromne prejemke kot uradnik predrago, odgovori: »Kaj, vam kot uradniku je to predrago? Glejte, ta hiša, ona hiša itd. v tej ulici so last — uradnikov!«
In ko je bil višji uradnik ministrstva na službenem potovanju po Sloveniji, se ni mogel načuditi, da uradniki po železniških restavracijah ne žive zastonj in da postajena-čelniki, tako kot baje v Srbiji, nimajo lastnih hišic___
»Zarada« je tedaj preko Save običajna in se ne šteje nameščencu v nečast, zato pa je tudi ugled njegov pod vsako kritiko.
Našim ženskim tovarišicam pa, ki ne morejo »zaraditi« na običajnih nagradah v službi, ni odprta v Beogradu druga pot, kakor ona v sramoto in le premnogokrat smo že čuli tožbe teh mučenic, da so jih gg. šefi
sami navajali na nemoralno življenje, češ, ako ne moreš živeti s plačo, imaš itak priliko, da »zaradiš«... V čast naših tovarišic pa bodi omenjeno, da so se rajši vrnile med nas, da tu z nami delijo križe in težave ter čakajo odrešenja.
Pri poštenem življenju ali pa brez dolgov tedaj ni mogoče izhajati in naša uprava, ki bi nam morala biti res prava mati in ne brezobzirna mačeha, si reže v lastno meso, ako ne podvzame v najkrajšem času potrebnih korakov za asanacijo teh obupnih razmer. Nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami v S. H. S. raste tudi pri drž. nameščencih rapidno, posebno pa še, ko vidijo, kako se godi njihovim tovarišem, ki so šli ob prevratu prostovoljno ali pa so bili pregnani v Avstrijo. Za primer samo to-le: Avstrijske poštne uradnice imajo z istimi službenimi leti za več kot 100 odstotkov višje službene pre-jmke kot njihove tovarišice v S. H. S., razen tega pa še bolniško zavarovanje in druge ugodnosti. Mi pa, ki smo s tolikim navdušenjem pričakovali ljubljeno Jugoslavijo, kot našo odrešitljico, ginemo lakote, smo slabši kot berači, ker ostane slovenski uradnik rajši pošten in se zadolžuje, dokler gre, kakor pa da bi oškodoval svojo lastno državo s podkupninami!
(Nadaljevanje sledi.)
Izredni občni zbor Zveze.
'(Nadaljevanje.)
Čas tudi tako hiti, da anketa, ki bo sredi oktobra, tudi me bo rodila več pozitivnega uspeha. Jaz sem podal s tem svoj čisto objektivni referat, odnosno impresije. Smatral sem za potrebno, da se informiram v Beogradu na raznih mestih. Ta svoj referat hočem zaključiti s pozivom, da mora uradnrštvo dobro paziti, da bo bolje za nj;ga kakor je bilo v dosedanjem oziru.
Končam in izvajam, da hočem biti v stal tem stiku tudi z vašo organizacijo in sem ji na razpolago z vzemi intervencijami, ki se tičejo državnih nameščencev«.
Zvezim tajnik Joža Bekš poda naslednje poročilo: Lansko leto smo med drugim gradili novo ustavo1. Sestavili smo nova pravila.
Kakor smo že rekli, je veljala ttoba od novega leta do danes reorganižaciji naše Zveze.
Glavna skupščina Glavnegd Saveza v Zagrebu dne 4. in 5. decembra I. 1. je podžgala upravo Glavnega Saveza s polnim elanom za udejstvovanje v težkih mesecih, ki so sledili, in že 26. decembra so prejele pokrajinske Zveze historično okrožnico št. ISO.
10. januarja smo izdali vsem tedaj v Zvezi včlanjenim strokovnim in stanovskim organizacijam okrožnico, s katero smo jih pozvali, da nam z navedbo števila njihovega članstva dopošljejo vse druge podatke, ki so neobbodno potrebni za zbiranje statističnega gradiva, ki naj bi končno rešilo vprašanje: Koliko nas je in kakšni smo?
Vedeli smo, da bo ta naša okrožnica pri marsikateri organizaciji naletela na odpor ali vsaj na dvomljivo razmišljanje, češ čemu vse to, ali
naj so statistični podatki začetni pravce premla-jenega snovanja naše Zveze? — In treba je bilo tako apravi naše Zveze kot organizacijam mnogo zatajevanja, da smo mogli vse podatke, ki jih je Glavni Savez od nas zahteval, zbrati vsaj do 1. aprila.
Vzporedno s to akcijo je bilo treba misliti na to, kako v zmislu določbe čl. 7 naših, tisti čas od politične oblasti še ne odobrenih novih pravil navezati čim ožje stike s krajevnimi organizaci-oami ali okrožnimi skupinami, ki naj bi postale nekake izvidnice med centralo v Ljubljani in med večjimi postojankami na deželi.
Lotili smo se graditve nove, droge, a prvi povsem slične stavbe ter smo za te izvidnice napravili načrt enotnih pravil, ki ie mutatis mutan-dis točno prikrojen našemu statutu.
Izr edini občni zbori naj bi pri ;posameznih krajevnih organizacijah izprcmenili ta podeželska udruženja v okrožne skupine, ki bi brez vsakih materialnih obveznosti oživile čim večji kontak med njimi in Zvezo. S ponovno okrožnico z dne 12. maja mam je bilo treba Objasniti medsebojno razmerje med Zvezo in okrožnimi skupinami, kolikor se je to razmerje radi plačevanja članarine .posredno nanašalo na strokovne organizacije. Dogajali so se namreč slučaji, da so se posebno na sedežih okrožnih skupin številni člani pri Zvezi včlanjenih strokovnih organizacij branili plačevati članarino strokovnim organizacijam za Zvezo v domnevi, da plačujejo to članarino že okrožnim skupinam, katerim pripadajo. Pa tudi obratno. — Okrožne skupine so pričele izgubljati na številu svojega članstva, ki je mislilo, da je s plačilom članarine strokovni organizaciji izpolnilo že tudi svojo obveznost napram okrožni skupini.
Navedena okrožnica je to vprašanje razčistila tako, da danes glede razmerja med okrožnimi skupinami in strokovnimi organizacijami ter med slednjimi in med Zvezo ni več nobene nejasnosti. Priznam, da. smo bili pri sestavi tc okrožnice malo preradikalni, nismo pa se mogli izogniti določbi lastnega statuta, ki zahteva, da smejo biti člani okrožnih skupin samo pripadniki tistih strokovmih organizacij, ki so včlanjene pri Zvezi. Zato smo od okrožnih skupin zahtevali temeljito perlustracijo članstva, kar pa se ni dalo izvesti, ker bi z izvedbo takšne perlustracije ogrožali obstoj in nadljnje delovanje tc ali one skupine. Prihodnji odbor bo moral posvečati temu vprašanju vso svojo pažnjo in najti pot, ki bo vodila do popolnega uspeha. Okrožne skupine se morajo pojačati in postati resnični medij, ki se ga bo morala posluževati Zveza, kadar bo hotela govoriti svojemu članstvu na deželi. V ta namen smo izdali 26. julija tretjo okrožnico, na katero nam bodo podale okrožne skupine svoje mišljenje do 15. oktobra. Sicer bi sc moral vršiti že danes nekakšen informativno - instruktivni razgovor s
predstavniki okrožnih skupin, ki pa bo moral radi pomanjkanja časa izostati.
Kako smo napredovali s pritegnitvijo onih strokovnih organizacij, ki so stale 2. januarja t. 1. še izven Zveze, in kako se ie članstvo Zveze od tistega časa do danes početvorilo, o tem bo podal podrobnejše statistično poročilo gospod bla-j gajnik.
.Meni preostaja kot nekakšnemu kroničarju sa-I mo še neprijetna dolžnost, da navedem one strokovne organizacije, pri katerih kljub ponovnim prizadevanjem, privesti jih k skupnemu delu, nismo mogli uspeti. Te organizacije oziroma sekcije so:
1. »Udruženje visokošolskih nastavnikov«, 2. »Udruženje jugoslovenskih arhitektov in inže-njerov«, 3. »Udruženje gledaliških igralcev«, 4. »Društvo slovenskih sodnikov«, 8. »Udruženje carinskih uradnikov«, 6. Društvo državnih policijskih inameščencev« in 7. »Udruženje državnih služiteljev«.
Vzporedno z drugimi nalogami bo tudi novega odbora eminentna dolžnost, da bo skušal premostiti globino, ki danes še loči Zvezo od imenovanih udruženi.
Vzopredno z drugimi nalogami bo tudi novega odbora eminenLna dolžnost, da bo skušal premostiti globino, ki danes še loči Zvezo od imenovanih udružen j.
Seveda pa se bo moralo poglobiti delo tudi pri že včlanjenih orgaitizacijah v pravcu, da pritegnejo k sebi zadnjega tovariša, ki po svoji stroki spada vanje. Zato smo razposlali tem organizacijam 22. julija primerna navodila, na katera smo doslej prejeli zaprošene statistične podatke od 16 organizacij.
Delokrog Zveze pa se je sukal, kolikor je bilo mogoče, tudi okoli drugih vprašanj, ki so nalagala upravnemu odboru mnogo napornega dela.
Gospodarski in socijalni položaj dbržavnega nameščenstva, ki danes v splošnem ni boljši, ako ne slabši, nego je bil pred letom dni, je zahteval, da je odbor z vso točnostjo pospeševal in vodil akcijo, ki bi privedla vsem skupna stremljenja do uspehov. Žal, da so se pojavljale hkratu tudi višje sile, ki so njegova prizadevanja ob marsikateri priliki obrezuspešile. Nič manj radi notranje-po-litičnih vplivov in nekonsolidiranosti splošnih razmer v naši državi, kakor radi razdvojenosti tistega, kar bi moralo ostati ali pa postati enotno, smo mogli beležiti od zadnjega občnega zbora do danes relativno le malo uspehov, ki niti z daleka niso saturirali naših zahtev.
:Vsi dobro občutimo, da se dobrine uradniškega zakona, pa najsi so za državne nameščenec še tako skromne, z različnimi rešenji gospodov resortnih ministrov, da ne rečem s finančnimi zakoni utesnujejo in celo odpravljajo. Takšna praksa nas mora voditi polagoma do domneve, da se pri nas že ne spoštuje noben zakon več,
najmanj pa oni, ki je a priori vsaj za državne nameščence involviral kakšno ugodnost. Saj je med drugim znano, da je gospod minister za narodno zdravje meseca februarja utesnil brezplačno bolniško oskrbo, ki nam je bila zajamčena s členom 112 uradniškega zakona zbog pre-dbčutnih bremen za državne in samoupravne bolnice na način, ki državnih nameščencev, iščočih lečenja v teh bolnicah, ne zadovoljava. Uvedla so se za I. in II. razred doplačila, ki jih državni nameščenec ne zmore, vsled česar je evidentno, da se mora prej ali slej, če že ne iz drugačnih socialnih razlogov, pa prav gotovo radi postopne ukinitve čl. 112. urad. zakona v naših vrstah dvigniti mor tab Hitet a. Na to pretečo opasnost smo opozorili 0. marca Glavni Savez, ki je že 15. marca pri ministrstvu narodnega zdravja Interveniral z utemeljeno predstavko.
Da to vprašanje z novim pravilnikom ne bo tako kmalu rešeno, je jasno. Bolj je celo verjetno, da bodo nastale težko premostljive težko-če že radi tega, ker prehaja uprava državnih bolnic na oblastne odbore.
Naravno je torej, ako postaja vprašanje obligatornega bolniškega zavarovanja vsak dan aktualnejše, zlasti že radi okolnosti, ker stojimo neposredno pred izpremembo uradniškega zakona potom uredbe, za katero' je ministrski svet pooblaščen s čl. 326 finančnega zakona za leto 1927/28.
Z vlogo, ki smo jo 4. maja naslovili na okrožni urad za zavarovanje delavcev, in v kateri smo prosili za izvesten popust pri ambula-toričnem lečeinju pri zdravniških ordinacijah oziroma konzultacijah zavodovih zdravnikov, nismo uspeli. Ti zdravniki so namreč nastavljeni in honorirani pavšalno le za člane urada in torej v tem pavšalu ne more biti Obsežno tudi lečenje nečlanov. En razlog več, da organizacije in vlada čim preje razmišljajo o bolniškem zavarovanju.
Na pobudo agilne okrožne skupine v Konjicah smo že meseca januarja načeli vprašanje, kako doseči pri trgovcih, obrtnikih itd. za državne nameščence gotove popuste. Ker pa naše nabavljalne zadruge, ki smo jih prosili za mnenje, po večini ustrezajo svoji nalogi, in so ne glede na to tudi naše lastne gospodarske institucije, nameravane akcije pri trgovskih gremijih sploh nismo podvzeli, dočim je ostala akcija pri obrtniških zadrugah, zdraviliščih itd. za enkrat še odprto vprašanje.
Po inicijativi gospodarskega odseka in vsled vedno bolj rastoče potrebe smo načeli že marca vprašanje zgraditve lastnega doma.
Že gosppd predsednik je omenil, da je to vprašanje ob naklonjenosti ljubljanske mestne občine rešeno več kot principiclno, ker stojimo že neposredno' pred podpisom kupne pogodbe, ki jo bo kot predhodni kupec pod najugodnejšimi pogoji sklenil za označujočo se stavbeno za-
Milan Paternoster:
Spomini na mednarodni uradniški kongres v Nürn-bergu.
(Nadaljevanje.)	,
Iz poročilla tajništva, ki je bilo V rokah tovariša Noordhoffa (Holandska), je posneti, da so se vse te naloge tudi dejansko izvedle in sicer za početek s prav lepim uspehom. — Kongres se je otvoril s islavnoistno himno, katero je proizvajal delavski pevski zbor, ki se nazivlje: »Prosti pevci Gleisshammer«, na kar je predsednik dr. Falkenberg pozdravil pred vsem vse delegate uradn. deželnih organizacij in vse goste, me temi zastopnike mednarodnega delavskega urada v Gcnfu, državnozborskega poslanca Steinkopfa, olba zastopnika mesta Niirnlberg: nadžupana dr. Lup-peja in obč. svetnika Diermanna, zastopnika delavskih zadrug Zwosta in mnogo drugih.
V svojem govoru je predsednik poudarjal, da se mora mednarodno uradniško gibanje smatrati za del velikega mednarodnega gibanja delojemalcev sploh. Najboljši dokaz, da temelji naše gibanje na tem pojmovanju, je pač sklep prvega dunajskega kongresa, ki izraža naziranje, »da je mogoče doseči gospodarske, socialne in nravne uspehe za delav-
ce vseh dežel samo z bojem proti mednarodnim kapitalističnim mogotcem« in ki uvideva, »da pomeni oživotvorenje 'mednarodne organizacije javnih uradnikov, nameščencev in učiteljev eno najučinkovitejših orožij v -tem boju«. Ne gre samo za materijalne zahteve, tem več je sodelovanje potrebno tudi na polju idealnih nalog in vprašanj. Vprašanje končnega sporazuma vseh narodov je zadeva vseh -nacij in vseh ljudskih slojev.
V časih splošnega napredka in najdaleko-sežnejše demokratizacije ne smejo stati baš uradniki -slepo ob strani, s prekrižanimi rokami ter pripusti, da valovi veletok modernega napredka kar tako mimo njih.
Usoda narodov je v polni meri tudi usoda uradnikov dotične dežele.
Vsi sloji prebivalcev posameznih dežel, torej -tudi uradniki so zato naravnost dolžni, da streme za novimi cilji ipotom svojih organizacij, kakor to zahteva razvoj'.
Novodobni razvoj pa sili, da se oživotvori ■med vsemi narodi tudi sporazum.
Mi se borimo za ugodnejšo plačo, za moderno pravno podlago, za gospodarsko upravo, v kateri ne bi smol biti posameznik samo kot objekt za okoriščanje, ampak da postane v njej vsakdo subjekt, ki more tudi ustvarjati. — Lc tako nam bode mogoče prcmobili-zirati ves dobiček, katerega nam bode vrgel
ta razvoj, v ono silo, ki nas usposobi, da participiramo pri splošnih kulturnih dobrinah.
Mi moramo pred vsem dejansko dokazati, da imamo kot del velike armade ročnih in duševnih delavcev trdno voljo, ojačiti z našim sodelovanjem ibojno fironto.
Nato je pozdravil nadžupan nurnberški dr. Luppe udeležence kongresa. Poudarjal je v svojem govoru, da je zborovanje mož iz vseli dežel, ki delujejo za sporazum narodov in za svetovni mir, gotovo zelo razveseljiv pojav in da je le vse hvale vredno in v interesu vseh narodov, ako deluje v tem pogledu ta mednarodni kongres kot kažipot
Za socijaldemokratsko frakcijo bavarskega deželnega zbora je pozdravil goste dež. poslanec Gierman, ki je ugotovil, da 80 se delegati zbrali v mestu, ki je stalo vedno na čelu delavskega pokreta, im da sta socialnodemokratska frakcija deželnega zbora kakor tudi ona občinskega sveta pri vsaki Priliki podpirali interese javnih nameščencev in delavcev. Za državnozborsko frakcijo je govoril državni poslanec Steinkopf, ki je P°' udarjal, da obstoji dejansko 'mednarodna :' v , za javnih nameščencev navzlic vsem negac' jam nekaterih buržujskih listov; o tem i>r*v‘' baš to dejstvo, da so prispeli na ta kongre-delegati iz skoro vseh evropskih držav.
(Dalje prihodnji^-'
drugo »Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev«.
Naj ne bo pozabljeno ime tajnika imenovanega konzorcija gosp. rač. nadsvetnik livarna Ro-stana, ki je kot strokovnjak na polju razdolžit-ve državnih nameščencev in kot inicijator ideje uradnikškega kreditnega zakona pdklonil našemu bodočemu domu kot prvi temeljni kamen znanje znesek 500 Din. Gospodarski odsek Zveze je priredil radi postavitve lastnega doma dve anketi (21. VI. ni 21. VIL), h katerima so bili vabljeni zastopniki vseh v poštev prihajajočih gospodarskih ustanov, inženjerske komore, Udruženja jugoslov. arhitektov in inženjerjov, sorodnih zadrug učiteljske in poštne stroke, uradniške menze L t. d. Odsek H gospodov, ki so prevzeli vse posle za ustanovitev gradbene zadruge nam jamči, da bo započeto delo svoje-časno kronano s polnim uspehom.
Zadružništvu, ki stremi za samopomoč v naši državi, ni mehko postlano, zlasti ne, ako se tiče interesov državnih nameščencev, ker o kaki državni subvenciji uradniškim zadrugam doslej še nismo imeli prilike slišati. Vendar imamo v Ljubljani »Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev«, ki se raduje svojega iz skromnega začetka rastočega razvoja že nekaj desetletij. Zvesta načelnim določbam svojih pravil, usmerja ta zadruga že od vsega početka svoje udejstvovanje v eminentno dobro-tvornem pravcu s tem, da dovoljuje svojim članom pod ugodnimi pogoji dolgoročno odplač-Ijiva posojila. Ker pa zadruga ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, je naravno, da ne more pravočasno in na vse strani ustrezati, kakor bi rada, zato je dolžnost vseh naših organizacij, da nalagajo pri njej razpoložljivo gotovino. Naša Zveza se je v ta namen in sledeča določbam svojih Pravil obrnila 13. maja na vse pri njej včlanjene organizacije s pozivom, da zadrugo že v interesu svojega članstva gmotno čim bolj podpro. — Žal, da okrožnica ni imela posebnega uspeha in je še danes mnogo takih organizacij, ,ki slone v naročju tujih zavodov.
Člen 127. uradniškega zakona določa, da morajo biti državni nameščenci oproščeni plačevanja avtonomnih doklad.
Ker smo doznali, da je Zagreb podvzel potrebno akcijo radi oprostitve plačevanja gosta-ščine za drž. nameščence, smo 7. julija v interesu svojega članstva tudi mi podobno ukrenili ter naslovili utemeljeno predstavko na oba velika župana in na finančno delegacijo.
Če tudi je to vprašanje za Zagreb vsaj načelno povoljno razčiščeno z rešenjem generalne direkcije neposrednih poreza z dne 16. marca 1926, št. 3163 — ako je pozneje državni svet izdal protivno odločbo, nam ni znano — smo mi že pri prvem poizkusu pogoreli. Finančna delegacija nam je izdala rešitev s primemo rezervo ter je prosila finančno ministrstvo za navodila, tukajšnji veliki župan je rešil našo vlogo v sporazumu s finančno delegacijo, mariborski veliki župan pa nam je intimiral odklonilno rešitev ministrstva notranjih del z dne 20. maja L 1. Sl. 1712/27, ki se je nanašala na odklonitev slične vloge, oziroma pritožbe proti odklonilni rešitvi za društvo državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru. Stvar torej še ni definitivno rešena. Rešitev je sicer padla v 1. instanci, Pravovarstveni odsek naše Zveze pa bo moral apelirati ' na višjo in po potrebi na najvišjo instanco, da se stvar, ki je za državne nameščenec ne samo principijelne važnosti, namreč tudi gospodarskega pomena, dokončno razčisti.
In zdaj naj pridem na stanovanjsko vpraša-n,c. ki nam je v sedanjih razmerah kot socialen Problem prvega reda, najbolj pri srcu in čigar ttepovoljna rešitev bi že v doglednem času pocenila katastrofo za veliko večino državnih na-teščcnccv. Vsem je znano, da bo sedaj veljavni t anoyainjski zakon ukinjen že s 1. novembrom • L in nikdo drugi ni imel tega termina v toč-ciši evidenci, nego naši hišni posestniki.
Staroupokojencl In provizijonistj so v naši n ttajvečji siromaki. S pooblastom določb fi-anenega zakona za leto 1927/28 (čl. 330) je sicer del	sve*- P3 svoji seji z dne 1. julija preve-
sp kT.onske Penzije na dinarske, oziroma ie go-ittnii' ,!"ančni minister izdal pravilnik z dne 20. Podpo , .zvišt.,ie in izenačuje pokojnine, provizije, lavsh/0 "• milo^inc 'bivšemu monopolskemu de-bodo a' "'CKovim vdovam in sirotam, toda vse to v „ našem tnnenju le paliatlvna sredstva, ki atno zvišani izmeri prejemkov še dolgo
ne bodo zacelila krvavečih ran. Tako aktivni kot upokojenci — in staroupokojenci še najbolj — so še daleč od eksistenčnega minima, 'ki je alfa in omega našega stremljenja vso dolgo dobo od 'prevrata sem. In kako smo šele vsi skupaj oddaljeni od valorizacije na podlagi zlate paritete, po kateri streme mariborski upokojenci na osnovi rimskega pakta!
Ali če pomislimo, če sklenemo račun, moramo reči, da se je nekaj doseglo, iflrvo etapo napornega prizadevanja imamo za seboj. Na Vas gospodje, ki ste še vedno najbolj prizati, pa je, da strnete svoje razcepljene silice v eno samo močno, enotno silo, ki mora prej ali slej zmagati. Ne sedem ali osem majhnih organizacij v majhni Sloveniji, temveč ena sama z jasno začrtanimi cilji in enotnim stremljenjem!
Preiti ne smem dejstva, da je ena izmed včlanjenih stanovskih organizacij državnih' upokojencev uveljavila vsa sredstva, da bi svojim članom izboljšala položaj. S posebnimi spomenicami — v koliko so bile za današnje razmere težke državne finančne krize dovolj utemeljene, ne maram tu presojati — se je Obračala ta organizacija na ministrstvo itd., da, celo s kolektivno tožbo na Državni svet je -hotela uveljaviti iz rimskega pakta za staroupokojence izvirajoča prava, Društvo narodov naj bi pamagalo — toda, gospoda moja, tri druge, ravno tako pri Zvezi včlanjene organizacije so hodile realnejšo pot ter se izjavljale za prvo etapo, za prevedbo kronskih pen-zij na dinarske. In tej prvi etapi naj bi sledila druga: prevedba dinarskih upokojencev po zakonu, odnosno izenačenje vseh upokojencev z onimi, ki so bili deležni prevedbe po uradniškem zakonu iz leta 1923.
Katera izmed teh štirih organizacij — zadoščala bi, kakor sem že omenil, ena sama, toda ta krepka in silna — je zadela bolj v črno, to odločitev prepuščam Vaši presoji.
Stališče naše Zveze napram temu vprašanju) je gospodom upokojencem' zadostno znano, ako se pa bo novi odbor uveril, da je to stališče pogrešno, je njegova revizija še vedno mogoča. — Do tega momenta pa stvar ne more biti drugačna.
Strokovni svet naše Zveze je zboroval samo enkrat in sicer 8. maja. O mnogih vprašanjih je razpravljal.
Na razpravo je prišel pri strokvnem svetu tudi odijozni člen 306. fin. zak. za leto 1927/28, ki postavlja nekatere zvaničnike in služitelje z manj kakor tremi službenimi leti na položaj dnev-ničarjev brez pravice na pokojnino.
Govora je bilo nadalje o naši zahtevi glede uvrstitve Ljubljane in Maribora v prvi draginjski razred, dalje o redukciji draginjskih doklad radi takozvanih poplavljenccv, o reviziji uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi In o neobhodni potrebi podaljšanja stanovanjskega zakona. Sklepe strokovnega sveta smo predložili 13. junija s prošnjo za objašnjenje Glavnemu Savezu, toda njegov odgovor z dne 30. junija nas ni mogel povsem zadovoljiti.
Rekli smo že, da je dano s finančnim zakonom za leto 1927/38 pooblastilo ministrskemu svetu za
revizijo uradniškega zakona In uredbe o razvrstitvi.
Glavni Savez nam ie poslal drkular z dne 19. maja, v katerem nas prosi, da mu čim preje dostavimo eventualne protipredloge. Zveza je šla takoj na delo ter je izdala 25. maja poziv vsem organizacijam, naj ji sporoče svoje želje. Sestavili smo poseben odsek, ki je o ponovno urgiranih, a končno vendarle dospelih izpreminjevalnih predlogih pod vodstvom neumornega g. dr. Stegenška na sedmih sejah razpravljal ter končno zavzel smernice, ki so se mu zdele najbolj prikladne. O podrobnostih govoriti bi segalo predaleč. Omenim naj le, da bo že prihodnje dni del elaborata razposlan vsem organizacijam, da izreko o njem končno sodbo, ki bo kot poseben neobdelan aneks predložen Glavnemu' Savezu. Da je povzročila sprovedbo tega elaborata ne samo v idejnem, marveč tudi v tehničnem oziru neprimerno mnogo napora, bo ilahko presodil vsak, ki ga bo od- kraja do konca proučil.
Strokovni tisk in njegovo obeležje sta se odražala 'v »Našem Glasu«. Ako vedho posrečeno in na način, ki je ustrezal vsem in vsakemu posebej, o tem govoriti ni moja naloga. Sodim le, da takšnega tiska brez vzajemne pomoči ne bomo mogli nikdar imeti, če tudi abstrahiramo pri tem moralno in materialno podporo.
Tajništvo je po svoji najboljši volji in moči zalagalo list s prispevki, ki so spadali v okvir Zvezinega udejstvovanja. 12. maja smo opozrri'i
s posebno okrožnico vse organizacija na neob-hodno potrebo p o ž i v 1 j e n j a našega g lasi la, ki postani zrcalo naše duševne zrelosti in merilo naše srčne kulture. Naglasili smo načelo, da resmice predi seboj ne smemo skriti, ako jo hočemo očitovati drugim. Javnost nas sodi po našem tisku, javnost ve, da na znotraj še nismo organizirani, ako kažemo svojo nemoč na zunaj, v tisku.
Zato- moramo tisk dvigniti moralno in materijalno. 'Skrb novega odbora bodi, da postane strokovno glasilo »Naš Glas« resničen in iskren odblesk naše Zveze.
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik.
Odbor Zveze drž. nameščencev za Slovenijo
se je na prvi seji tako-le konstituiral: 'Milan Par ternoster, šef računovodstva fin. delegacije, kot načelnik; Anton Svetek, rač. direktor v p., kot prvi podnačelnik; Martin Gruden, poštni zvanič-nik, kot drugi podnačelnik; Joža Bekš, višji davčni upravitelj, kot tajnik; Fran Petrovčič, vodja zemljiške knjige, kot tajnikov namestnik; Ignacij Rus, sreski tajnik, kot blagajnik iit Lovro Kalašić, inspektor finančne kontrole, kot blagajnikov namestnik.
Koliko je državnih uslužbence' J Za časa voljnega boja smo bili vedno na vrsti. Vse, kar se je govorilo o gospodarski krizi, o reorganizaciji državne -uprave itd., vse in povsod smo bili na vrsti samo mi državni nameščenci. Vse preveč in zopet premalo se govori o nas. Okoriščavajoč se z instinkti mase, so nastopaj demagogi in govorili, da je naša uprava slaba, da je vse narobe in da je treba število uradništva znižati. Neki govornik je trdil na javnem shodu, da je nas 260 tisoč! Dvestošestdeset tisoč je teh ljudi, ki nič ne delajo, ki samo sede v panju in srkajo med! Poslušalcem ledeni kri in vseh oči se obračajo v gnevu na nikdar site parazite. Doli z njimi! Tu se seveda vedno misli samo na civilno uradništvo, kajti vojaštva nihče ne vlači rad pred publiko. Bojimo -se, da je je širša masa že kar prepojena z mislijo, da je najmanj polovica uradništva preveč. In bi ga faktično tudi bilo preveč, če bi te trditve imele količkaj stvarne podlage. Vsa taka demagoška zatrjevanja so pa čisto navadna izmišljotina, fantazija. — Finančno ministrstvo vodi statistiko o državnih nameščencih, ker jo rabi pri sestavi državnega proračuna. In kaj pravi ta statistika? Da je vseskupmega nameščenstva pri državni upravi (tedaj tudi v vojski in mornarici, vsa žandarmerija, vse prometno osobje) okoli 160 tisoč. V tej številki so zapopadeni tudi vsi dnev--ničarji in nadalje vsi oni, ki so bili 1. aprila 1927 reducirani ali upokojeni. Je tudi teh precej, zato moramo -smatrati, da je nas manj, kot- pravi prvotna statistika. Samo to ie resnično; vse ostalo, kar se govori in piše, je ali gola nevednost ali pa zlohotno zavijanje resnice. Proti neresničnim trditvam moramo vsekakor -kar najbolj odločno nastopati.
Pravilnik o nagradah članov izpitnih komisij.
(Nov dokument, kako tepe uprava svoje uradništvo in uvaja zakonitim potom sistem »bakšiša«.) Na podlagi čl. 309 finančnega zakona za budžetsko leto 1927 /28 je uvedla uprava nov pravilnik o nagradah članom in delovodjem izpitnih komisij za strokovne izpite. Večje klofute uprava svojemu uradništvu ni mogla zadati, kot mu jo je zadala s tem pravilnikom. Ako bi pravilnik predpisal, da daje uprava iz lastnih -sredstev honorar izpitnim komisijam, bi bilo to Ičisto v redu. S pravilnikom pa je uveden prisilni bakšiš, ki ga morajo dajati .urad. pripravniki za svoje strokovne izpite članom izpitnih komisij. Ni čuda, če vlada v naši upravi korupcija, saj jo širi uprava sama. Ali ni na ta način uveden »bakšiš« v prometni upravi? član komisije pri strokovnih izpitih je nastavljen državni uradnik. Kaj rabi ta uradnik še nagrado za svo-je delo, če je že plačan od države? Pet kandidatov n-radniške kategorije mora plačati za prometnostrokovni izpit komisiji 720 dinarjev in sicer komisiji, ki jo -plača država, ker so vsi člani komisije nastavljeni državni uradniki in se -izpiti 'polagajo med službenimi urami. Po našem mnenju ne rabijo ti- uradniki za svoje delo, ker ga vrše v uradnem času, nobenih nagrad. Kot strokovnjakom, kar bi pač morali biti, se tudi ni potrebno za izpite posebej pripravljati. Tukaj krade uprava samo denar svojim uradnikom iz že -itak .praznih in raztrganih žepov. Ta pravilnik nam jasno kaže, da naši upravi ni prav nič do tega, da se odpravi pri nas »bakšiš« v tej ali
oni obliki. Naši u'pravi ni do dela in reda v administraciji. Če plaćaš, ti naredim to delo, sicer počakaj na pozneje. To nam priča v tej obliki izdani pravilnik, ki predpisuje, da se mora delo, storjeno v uradnem času, posebej nagraditi. Strokovni izpiti pod pritiskom »bakšiša« upravi tudi ne bodo koristili. Člani komisije so sedaj postopali vedno v interesu uprave. Ocenjevali so pravično, gledali so, da je dobila uprava re« strokovno naobraženi naraščaj. V bodoče pa člani izpitnih komisij skoraj ne bodo upali slabo podkovanih kandidatov pravilno kvalificirati, ker se bodo bali očitka, da si žele ponovnega »bakšiša«. Starejši uradniki so s tem pravilnikom1 pred mlajšimi osramočeni, mlajši začetniki pa so finančno težko udarjeni. V interesu uprave same je, da se ta pravilnik odpravi. Članom komisij se naj dajo činu odgovarjajoče polovične dnevnice, ki pa naj jih utrpi uprava sama, ker so izpiti le v interesu uprave, ne pa uslužbenca. »Lozač«.
Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov. Glasom člena 7. pravilnika o izvrševanju odredb finančega zakona za leto '1927/2® (glej »Uradni list« št. 55/220 — ex 1927), se ne smejo dovoljevati nikakor Sme ugodnosti za zdravljenje v bolnicah. Državni uradniki se smejo zdraviti v I. in II. razredu samo, če plačajo naprej razliko med takso za zdravljenje v TIiI. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. Taksa za zdravljenje v vseh bolnicah znaša za I. razredi 100 Din, za II. razred 75 Din dnevno. Taksa za zdravljenje v IM. razredu znaša v bolnicah: Brežice, Slo-
vcnjgradec, Murska Sobota in Ptuj po 28 Din, Maribor, Celje in (Ljubljana po 30 Din, čakovac po 25.20 Din, Kandija, Novo mesto in Krško po 25 Din dnevno.
Vozne olajšave za upokojence. »Naš Glas« priobčuje v svoji 26. številki sporočilo Glavnega Saveza o tej zadevi. Meritorno nima to poročilo nikakršne veljave, ker reproducira samo privaten' razgovor » sa nadležnim iz Ministarstva Saobraćaja«. Zanimivi pa so »razlogi«, ki jih navaja odgovor G. S. To so »izbori«, »sadanjc prilike u Beogradu«, »opšti uslovi«, »obzir rt a stanje finansije državnih ž ell’ c z n j c a«. Navadili smo se na marsikaj, to se pravi, da gledamo marsikatere kozolce, ki jih preobračajo v javni upravi, brez posebnega začudenja, s tem pa ni rečeno, da jih i prenašamo. A »obzir na stanje finansija državnih železnica« dokumentira toliko mero kratkovidnosti, da bi človek ne verjel, da je kaj takega mogoče. Prav z ozirom na finance se mora ministrstvu prometa kar najtopleje in najodločnejše, oziroma najusiljivejše priporočati čim obširnejše »olajšave« za uradnike in upokojence. Vzemimo poslednje. Ti imajo po t r i vožnje s 50% popusta. Pretežna večina izrabi morebiti te tri vožnje, potem pa se ne vozi več po železnici; takih je '80%. Le v najskrajnejši sili se posluži tega občila. Ako bi pa imel 50% popust, bi se peljal večkrat; takili je najmanj 60%. — Ali železnica pri tem trpi? Kaj še! Vzemite samo cene režijskih voznih legitimacij; kaj plačajo te za 1 km? In s tem je režija pla-
čana. Za koliko več plača upokojenec in to je že dobiček za železnico. Čim več upokojencev se vozi, tem večja je korist, tem obilnejši so dohodki železnice. Vzemite svinčnik v roko in izračunajte, za koliko dohodkov se železnlčna uprava sama oškoduje s svojo omejeno ozkosrčnostjo. Sicer pa: »Probieren geht über Studien«. Poizkusite biti širokogrudni vsaj za nekaj' mesecev, pa bodete videli efekt.	Podgrajski.
Izšla je skupna številka revije D o m a Č i prijatelj za september in oktober 1927. Naročnina letnih 20 Din je za ta obširni družinski list tako minimalna, da jo lahko prav vsakdo utrpi. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24.
Uprava prosi vse gg. naročnike, naj ne naslavljajo reklamacij, naročil lista itd. na naslov »Zveze«, marveč edino le na upravo lista. S tem stvar le pospešijo, v nasprotnem slučaju pa jo zavlečejo in povzročajo tajništvu »Zveze le delo, ki ga ima že itak dovolj. Uprava.
JCektografični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2
za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specija'ni pamr za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir.
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6, 1
f 8 HsiMiaaiil ^am r‘udi naisoSidnejši vir stakwpa periia» opreme nevest
v« J» ncaillSieieif	novorojenčkov, perja in modnih potretošžin.
Ljubljana
Predtiskarija modernih ročnih del
Razširjajte
„Naš Glas“!
Cenejše kol pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in
gospode
A. Šinkovec ml K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18, 19.
Najboljš i
šivalni stroji in kolesa znamk
Brllzner Id Adler
ter švicarski pletilni stroji .Dubied' za rodbino, obrt In industrijo
Josipa Polete
Ljubljana
blizo Prešernovega spomenika
Pouk * vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Sa veliko
Telefon 913
Na malo
Ivan Jelačin.
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
MF* Solidna in točna postrežba.

Dežniki
Josip tfldmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
ilajnižje cene I	Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
M. Tičar,
Priporočamo tvrdko
lil
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
Anton Škot
priporoča
toaletne predmete kakor: milo, zobne kttačice, razne glavnike, škarje, žep»e nože Ito, vse v veliki zbiri in po nuM ceni.
Ljubljana
Pred škofijo 16
aa
Ustanovljena 1.1889
Telefon štev. 2.016
MESTHÄ HRAHILHICÄ LJUBLJANSKA
Stanje vloženega denarja nad 277 milijonov dinarjev.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova uieca
Ustanovljena 1.1889
Poštni ček 10.533
'n
Stanje vloženega denarja nad 1.108 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
• Ö Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg • Ä lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav i* ^ radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. ^
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anion Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljan’