Lefo LXV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, dnj 14. oktobra 1937 štev. 236 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno MBBB1MI flk. —. ^ —^ Cek. račun: Ljub- D.n - ne- ^B^ ^ MV MM ^^ ^M ^ M ^M ^M ^ 10.349 za 96 Jw Hv ^m ^M M mm^^ f ^m inozemstvo 120 D.n ^ ^V^B ^HV ^H ^^ ■ H Uredništvo Je. ^fe^^JK-^ ^ JL^ ^^^^ U pra va: Kop.tar- Kopitarjevi ul.6/111 ——— jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Prijateljska pogodba s Francijo Francoski zunanji minister Yvon Delbos in jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, sta v torek opoklne podpisala izjavo, s katero se prijateljska pogodba, sklonjena dne 2. decembra 192? med Francijo in Jugoslavijo in dne 2. decembra 1932 zopet podaljšana, še enkrat podaljša za dobo petih let do 1. decembra leta 1942. Oba državnika sta po podpisu diplomatske listine sedla k daljšemu političnemu razgovoru o splošnem evropskem položaju kakor tudi o vprašanjih, ki posebno zanimata obe državi in je bil njun razgovor — tako se izraža uradno obvestilo — prežet z duhom tesnega prijateljskega sodelovanja, ki odgovarja globokim čustvom obeh narodov in soglasnemu interesu Francije in Jugoslavije. . Veliko je bilo govorjenja o podaljšanju prijateljske pogodbe s Francijo. Veliko se je nanizalo tudi intrig okrog nje. Že od spomladanskega zasedanja Male zveze sem, so razni nepoklicani ljudje vlačili to vprašanje v ospredje ter iz njega kovali svoj politični drobiž, da bi škodovali skupnosti držav Male zveze in rahljali, če bi mogli, te6ne odnose, ki so vedno vladali med našo državo in Francijo. Nekateri so hoteli vedeti, da Jugoslavija »e bo hotela pogodbe podaljšati, češ, da se je zunanjepolitično predala drugim vetrovom in zanikala vsa pota, po katerih je do sedaj hodila. Kot dokaz za to, so vlačili v debato nase prijateljske odnošaje z Italijo, kakor da bi bilo potrebno Italijo sovražiti, če hočemo biti prijatelji Francije; očitali so nam redne gospodarske odnose z Nemčijo in tajinstveno namigovali na razne obiske, ki so jih nam nemški državniki napravili, kot da bi bil zdrav razmah našega gospodarstva ovira za gojenje prijateljstva s Francijo, ki v pogledu Nemčije prav gotovo ne išče drugega, kakor mir in vzdržuje z njo čim ožje trgovinske odnose. T e vrste preroki so nekaj tednov sicer prospevali in so zanesli nekoliko nemira med javno mnenje držav Male zveze in morda tudi med bravce gotovega časopisja v Franciji, toda odgovorni ]j udje sc niso dali premotiti in ponedeljski akt v francoskem zunanjem ministrstvu je pokazal, da so bili njihovi računi jalovi, da ne rabimo besede — grdi. Drugi so širili zopet nasprotne vesti, češ da bo Francija odklonila podaljšanje prijateljske pogodbe in bo prepustila Jugoslavijo njenim »novim prijateljem«, da poskusi, kaj bo z njimi dosegla, Francija pa da bo šla svoja pota. Zopet tretji so šli v svoji gorečnosti tako daleč, da so razširili mnenje, da bo Francija stavila za podaljšanje prijateljske pogodbe pogoje, med katerimi bi bili nekateri, ki so za vsako državo žaljivi: da je treba prej izpolniti to in ono, da je treba prevzeti nove obveznosti vojaškega značaja, da se mora Jugoslavija prej opravičiti zaradi njene bolgarske, italijanske in nemške politike in dati trajna jamstva, da ne bi v bodočnosti zašla zopet na grešna pota. Tudi ti intriganti, ki so po časopisju nastopali s svojimi podpisi in so javnosti znani ali pa so se skrivali za brezimnimi poročevalskimi agencijami, ali pa so svoj posel opravljali s tajin-stvenimi pošepetavanji po hodnikih zunanjih ministrstev, niso prišli na svoj račun. Odgovornim državnikom je biLo teh od.kritih in zakotnih intrig žal, a se niso mogli proti obre-kovalcem braniti. Čakali so na pretekli ponedeljek, da brez hrupa in brez parad dajo svoj odgovor s podpisi pod listino, ki izraža dejansko razpoloženje med obema narodoma. Naše prijateljstvo s Francijo ima več osnov. Ena izmed njih je ta, da nas veže isto kulturno ozračje, ki ga je ustvarila krščanska omika in ga neprestano bogati in oplemenjuje tvorni duh francoskega genija. Zadnje volitve v Franciji so pokazale, da so v Franciji idejni mrki le kratkotrajne pojave in da vedno zopet začenja zmagoslavno prodirati ono, kar je v francoskem geniju osnovno, bistveno, to so ideali, ki mu jih je za vedno vcepilo krščanstvo. Druga osnova našega prijateljstva je skupna ljubezen do demokracije, to se pravi, do takšne ureditve državnega občestva, ki se oslanja na zaupanje ljudstva, iz katerega država , črpa svojo rast in svoje pogoje za obstoj. _ Tretja osnova je čut hvaležnosti, ki našo državo in naš narod veže na Francijo. Žrtve, ki jih je Francija, zaščitnica malih in zapostavljenih ter boriteljica za neokrnjene pravice, doprinesla za naše osvobojenje, se v zgodovini Jugoslavije ne bodo pozabile. To je vez, o kateri nc debatiramo. To je zaklad, ki ga bomo zvesto oddajali od rodu do rodu in za katerega bo naše prijateljstvo s Francijo vedno bogatejše kot katerikoli drugi prijateljski pakt, ki smo ga že ali ga še bomo sklepali s katerimkoli drugim narodom v Evropi. Prijateljstvo, ki je na teh osnovah zgrajeno, ima trajen, neporušljiv značaj, ki pa ne ustvarja nobenih nadrejenih ali podrejenih odnosov, ampak uravnovešeno razmerje dveh samostojnih, odraslih narodov, ki drug v drugega zaupata, ki drug drugemu brez_ ljubosumij in sitmničeni želita napredek, ki složno nastopata, kadar kličejo skupni veliki interesi evropskega občestva in kulture in drug drugega podpirata, da more vsak izmed njiju na svojem prostoru kar največ uveljaviti svoj narodni genij, v dobri veri, da bo to služilo obema. Samo po sebi se razume, du nastopijo pod pritiskom zakonov, ki urejajo življenje držav, trenutki, ko v vprašanjih krajevnega značaja oba prijatelja nc gledata z istimi očmi na dogodke okrog njiju in na potrebe, ki se iz dogodkov rode. To je tudi popolnoma v redu in drugače biti ne more. Slabo je le, ako si v takšnih trenutkih prijatelja drug drugemu vsiljujeta svoja naziranja in drug drugemu zamci jata ako se po modrem preudarku ne sprejmejo. Ker je bil odnos med Jugoslavijo in Francijo zgrajen na teh osnovah in sta tako francoska kakor jugoslovanska vlada enako snoštovali ta načela, razne intrige, ki «o sc zadnje čase dvignile, prijateljstvu niso Škodovale, marveč so ga le še utrdile in jc bil podpis prijateljske pogodbe nekaj tako samo Nemčija obljublja, da bo spoštovala meje Belgije Edini pogoj: Belgija se v vojni ne sme vezati z nasprotniki Nemčije, ludi na ukaz Zveze narodov ne Berlin, 13. oktobra. AA. (DNB.) Danes opoldne se je v zunanjem ministrstvu izvršila izmenjava not med zunanjim ministrom baronom Neurathom in belgijskim poslanikom D'Avignonom. Nemška nota, ki jo je baron v. Neurath izročil belgijskemu poslaniku, pravi: V imenu nemške vlade mi je čast sporočiti vaši ekscelenci: Nemška vlada je s posebnim zanimanjem sprejela na znanje izjave belgijske vlade o preciziranju mednarodnega položaja Belgije. Nemška vlada je že večkrat, posebno pa z izjavo, ki jo je dal nemški državni kancler v svojem govoru 30. januarja t. 1., obrazložila svoje stališče v tem pogledu. Po drugi strani je nemška vlada sprejela na znanje izjavo britanske in francoske vlade z dne 24. aprila t. 1. Glede na to, da bi sklenitev pogodbe, ki naj nadomesti locarnski pakt, mogla zahtevati še precej časa, in da U6treže miroljubnim željam obeh držav, misli nemška vlada, da je prav, če že zdaj precizira svoje stališče do Belgije. 1. a) Nemška vlada je sprejela na znanje nazore, ki jih je belgijska vlada izrazila v svojem lastnem območju, da namreč misli popolnoma varovati svojo državno suverenost in voditi neodvisno politiko; b) da je odločena braniti z vsemi silami belgijske meje pred vsakim napadom in vsakim vpadom ter da belgijska tla ne morejo služiti za tranzit i-e za operacijsko oporišče za napad na katerokoli drugo država ne na kopnem ne na morju ne v zraku in da v ta namen čim bolj uredi belgijsko državno obrambo. 2. Nemška vlada ugotavlja, da pomeni nedotakljivost Belgije skupen interes za zahodne velesile. Nemška vlada potrjuje svojo odločnost, da v nobenih okoliščinah ne bo kršila te nedotakljivosti in da bo vsak trenutek spoštovala belgijska državna tla, razen seveda, če bi Belgija sodelovala v oboroženem sporu, ki bi bila vanj zapletena Nemčija, in sicer z vojaškimi operacijami proti Nemčiji. 3. Nemška vlada je pripravljena, prav tako kakor britanska in francoska vlada, podpreti Belgijo, če bi postala žrtev kakšnega napada ali vpada. Baron v. Neurath, 1. r. Belgijska nota se glasi: Belgijska vlada je z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje izjavo, ki jo ji je danes izročila nemška vlada in izreka nemški vladi svojo največjo zahvalo za to. — Viconte Jacques D'Avignon. Nemška uradna razlaga Berlin, 13. oktobra. AA. (DNB.) V zvezi z današnjo izmenjavo not med nemško in belgijsko vlado, izjavljajo v poučenih nemških krogih, da je namen nemške note, da se čim prej razjasni nemško stališče do Belgije za čas, dokler se ne sklene nov zahodni pakt. Pripominjamo, da so v prejšnjem lo-carnskem paktu vsi podpisniki jamčili nedotakljivost Belgije, toda ta pakt je obenem nalagal Belgiji dolžnost, da se za primer kakšnega nemško-francoskega spora prav tako kakor Anglija in Italija pridruži eni ali drugi stranki. Po preklicu lo-carnskega pakta je belgijska vlada večkrat v javnih izjavah poudarila, da se od Belgije spričo njenega posebnega položaja ne more in ne sme zahtevati, da bi tudi ona prevzela obveznosti, s katerimi bi jamčila varnost drugim. Na podlagi tega svojega stališča je belgijska vlada uspela izposlo-vati, da sta Anglija in Francija izjavili, da zanju v . razmerju do Belgije še zmerom veljajo obveznosti I locarnskega pakta, da se pa odpovesta vseh obvez, ki bi jih Belgija prevzela s tem paktom do teh dveh držav. (Izmenjava not 24. aprila t. 1.). Nemška vlada je že od vsega začetka kazala kar največje simpatije do belgijske težnje za neodvisno politiko ravnotežja. To je posebno poudaril državni kancler Adolf Hitler v svojem govoru 30. januarja t. 1., ko je izjavil, da je Nemčija pripravljena priznati in jamčiti nedotakljivost Belgije. Ker za zdaj ni moči napovedati, kako bi se mogla končati pogajanja za sklenitev novega zahodnega pakta, ki bi uredil tudi mednarodni položaj Belgije, misli nemška vlada, da je dobro in koristno, da že zdaj z uradnim diplomatskim aktom belgijski vladi dejansko precizira pripravljenost nemške vlade zastran nedotakljivosti Belgije. Nemška vlada je sprejela obveznost, da bo spoštovala nedotakljivost Belgije na podlagi ugotovitve, da predstavlja ta nedotakljivost skupen interes tudi obeh zahodnih velesil. Tudi na ukaz Zveze narodov ne! Kakor se iz note vidi, je ta nemška pripravljenost vezana le na en sam pogoj, ki se sam po sebi razume. Nemčija bi avtomatsko ponovno dobila popolnoma proste roke nasproti Belgiji, če bi eBlgija v kaki vojni, ki bi bila vanjo zapletena Nemčija, oboroženo stopila na stran nemškega nasprotnika. Seveda bi po pojmovanju nemške vlade nastopil ta primer ne samo tedaj, če bi belgijske čete stopile v oborožen spopad z Nemčijo, temveč tudi tedaj, če bi Belgija recimo na podlagi obvez iz pakta ZN dovolila kaki državi, da si na belgijskih tleh ustvari operacijsko oporišče ali pa tranzitno področje. Francosko-angfešhi prilisk na Ifaftfo Angliji gre za Baleare Važne vladne seje v Parizu in v Londonu London, 13. okt. c. Danes dopoldne je bila dolgo pričakovana seja angleške vlade. Pred predsedstvom vlade se je že dolgo pred sejo zbrala velika množica ljudi, ki je čakala na 6klepe vladne seje. Nekaj izrednega ee je zgodilo v trenutku, ko je; na sejo prišel zunanji minister Eden. Množica je začela sama od sebe ploskati in vzklikati voditelju angleške zunanje politike. Ta dogodek, ki se je ponovil tudi po seji, ko je Edon odhajal, tolmačijo v Londonu zelo dobro, ker pravijo, da sedaj tudi že množice vedo, za kaj gre in da je tokrat v igri vse, kar j© Angležem najsvetejše. Kdor pozna silni vpliv angleškega javnega mnenja na zunanjo politik«, mora sklepati, da sedaj voda v loncu že precej kipi. Seja vlade je trajala dve in pol ure. Po seji se je izvedelo 6amo to, da je vlada sklenila, da vloži v Tokiu oster protest zaradi včerajšnjega napada na angleške avtomobile pri Šanghaju in da pristane na italijansko zahtevo, da naj se sestane odbor za ne-vmešavanje. Toda odbor se bo sestal že v petek in v kratkem zasedanju proučil, kaj misli Italija novega. Izvedo tudi, da je Eden že razložil svojim tovarišem, kaj misli storiti Francija. Takoj po seji so tudi uradnim potom sporočili sklepe vlade v Pariz, kjer so jih že imeli v prvih popoldanskih urah. Kako važni so današnji sklepi, se vidi tudi iz tega, da jc po seji predsednik vlade Chamberlain povabil k sebi voditelja opozicije Atleeja, s katerim se jo pogovarjal tri četrt ure. Pariz, 13. okt. b. V vprašanju zunanje politike je dosežen popoln sporazum med francoskim zunanjim ministrom Delbosotu in financ, ministrom Bonetom, ki sta izdelala nov načrt glede bodočih ukrepov francoske republike. Francija pristane na kratko zasedanje nevtralnega odbora, da so tam v omejenem času proučijo postavljena vprašanja. Skoraj istočasno bi se morala sestati konferenca treh, ki ho pričela proučevati vprašanje o sredozemski poti in najvažnejše vprašanje o Balearskih otokih. po sebi razumljivega, da ga ni bilo treba obdajati z nobenimi slavnostnimi obredi, ki juh državniki običajno organizirajo v ta namen, da bi uapravili vtis na maloverno javnost. Evropa bo ta dogodek vzela na znanje kot dejstvo v svojem političnem življenju, mimo katerega ni mogoče- Oba prijateljska naroda pa bosta nadaljevala svoje dosedanje delo. prepričana, da samo močna Francija na zapadli in močna Jugoslavija na jugovzhodu evropski kulturi in evropskemu miru najbolje služita, ako okrog sobe ustvarjata mirna ozračja, ki so nujen predpogoj za gospodarsko delavnost. V delu pa utonejo marsikatere skrbi, ki brezposelnega lahko poženejo v nepremišljene pustolovščine. Tako je pri posamezniku. Tako je tudi v življenju narodov. Ko svoje misli zaključujemo, izražamo svoje veselje nad podpisom prijateljske pogodbe, ki bo zopet novo jamstvo, da bomo z dobro voljo zasledovali drug drugega napore, da vsak po svoje in sledeč svojemu narodnemu geniju ki črpata iz istih virov omike, urejuje in utrjuje ter krepi državno rast in veljavo na odmerjenem prostoru in v okviru svojega zgodovinskega poslanstva v dobro velikim I skuirinim idealom, na katere smo prisegli. ta a nc 0 ! 1 A Ni izključeno, da bo soja nevtralnega odbora sklicana v ponedeljek. Jutri bo imela francoska vlada izredno sejo. Danes popoldne so se sestali nekateri ministri pod predsedstvom minietr. predsednika Chauteiflpfta ter v tajnosti obravnavali najvažnejša vprašanja. Pe-tit Parisienc ugotavlja, da angleška reakcija na italijanski odgovor le ne bo laito huda, kakor je prvotno kazalo. V političnih krogih tudi dvomijo, da eo bo Anglija odločila v slučaju francoskih dobav orožja in prostovoljcev valencijski vladi, da sledi njenemu zgledu. Za Anglijo namreč vprašanje tujih prostovoljcev v Španiji ni tak« važno, kakor je važen balearski problem, na katerem jc najbolj in-teresirana. Anglija hoče za vsak« reno doseči zopet prejšnje stanje v Sredozemskem morju, kajti sicer bo p«segla p« sredstvih, ki lmdo imela uspeh. Pri tem no ho štedila z nobenimi žrtvami. Pariz, 13. oktobra, c. Popoldne ob 15 so sc v predsedstvu vlade sestali zopet na ožjo konferenco predsednik vlade Chautemps, podpredsednik Leon Blum in ministri Faure, Violette, Saraut, Bo-net in Delbos in vsi trije voditelji obrambnih ministrstev. Na sejo sta prišla tudi poveljnik letalstva general Feycand in poveljnik mornarice Du-rand. Govorili so o jutrišnjih sklepih francoske vlade v španski zadevi. Bruselj, 13. oktobra. AA. (DNB) Zunanji minister Spaak je danes sprejel nemškega poslanika barona Riedhofna. Po njegovem odhodu jc pa 6prejel poročevalce listov in jim izjavil, da belgij-sko-nemški dogovor prav nič ne spremeni obveznosti, ki jih je Belgija prevzela s paktom ZN. Predsednik jugoslovanske vlade povsod toplo sprejet Puri:, 13. oktobra. AA. (j. dr. Milan Stoja-dinovič se je vpisal v knjigo v predsedništvu republike in se nato odpeljal na grob Neznanega junaka pod fctoile, kjer je položil venec v imenu kraljevske vlade. V njegovem spremstvu so bili poslanik P u r i č, svetnik poslaništva S i m i č, šef kabineta dr. P i o t i č in člani našega vojnega poslanstva v Parizu. Predsednika vlade je pozdravil poveljnik Pariza general G o u r a u d . četa republikanske garde pa mu je izkazala vojaške časti. Ko je položil venec, se je predsednik vlade globoko priklonil pred grobom in se vpisal v zlato knjigo. Izpred groba se je predsednik vlade s spremstvom odpeljal pred spomenik kralja Petra in kralja Aleksandra, kjer je položil venec iz rdečih rož in georgin z državnim trakom. Pariz, 13. oktobra, c. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič je bil dopoldne pri Chautempsu, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal. Opoldne je bil dr. Stojadinovič gost na kosilu pri presedniku republike Albertu Lebrunu. Popoldne pa je imel še en sestanek z zunanjim ministrom Delbosom, s katerim se je pogovarjal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Srednjo Evropo. Pariz, 13. oktobra. AA. (Havas.) DaviSttja >Ere Nouvelle* prinaša topel članek o obisku predsednika jugoslovanske viade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Parizu. Člankar pravi med drugim: »Predsednik jugoslovanske vlade je želel n«oI>nf> podpisati dogovor O podaljšanju prijateljske pogodbe s Francijo, da nn kar očitnejši in nrepričevalnejši način pokaže vsemu svetu, kako on in njegova domovina cenita francosko-jugo-slovansko prijateljstvo.« Pertinax v sEcho de Pariš, poudarja simpatije in soglasje, ki se je zmerom pokazalo med francoskim in jugoslovanskim narodom v pomembnih trenutkih. Pisec podaja v članku zgodovino podaljšanja francosko-jugoslovanske jmgodbe o prijateljstvu in arbitraži. Izpred izrednega sodišča v Rimu Rim, 13. oktobra, b. Pred izrednim sodiščem za zaščito države odgovarja 17 protifašistov, ki so obtoženi, da 60 pripravljali državni puč. Državni tožilec zahteva za pet obtožencev 12 letno robijo. Nove usmrtitve v Rusiji Pariz, 13. okl. AA. Havas poroča iz Moskve: Osrednji odbor je odstavil komisarja za narodno j>roflveto Busnova. V |>oročilu pravi odbor, da se Busnovu prosvetno delo ni posrečilo, (lasi je imel večje število sodelavcev. Za časa njegovega službovanja so tudi njegovi uradniki sistematično rušili delo za dvig splošne izobrazbe. Na njegovo mesto »o imenovali Turki na, ki je bil dosedaj predsednik leningradske oblasti. V Sarajisku je bilo usmrčenih šest oseb zaradi umora dvoji komunističnih uradnikov. Priprnvlja se obsodba velikega števila komunistov, ki so pripravljali osamosvojitev tatarske republike izpod moskovske nadoblasti. V Krasnojnrsku so aretirali mnogo vodilnih komunistov, ki so obtoženi prnli-revol ur iona rnega delovali ja. Priznanje španskim škofom za njihovo jasno besedo Borba za Evropo V Španiji ne gre za ta ali oni režim, tudi ne za demokracijo ali proti nji, ampak za krščanstvo Evrope ali proti njemu Pred nekaj dnevi so priobčili pariški listi izvlečke pisem, ki sta jih pariški in vvestminstrski nadškof poslala kot odgovor na skupno pastirsko pismo španskih škofov. Odgovor je bil naslovljen nat kardinala iz Toleda Goma Y. Thomasa. Pariški »La Croii« priobčuje sedaj obširno odgovore obeh kardinalov, ki poudarjata pomembnost borbe narodne Španije proti boljševizmu. »Slovenec« je oba odgovora že omenil. Danes pa priobčirjemo kratek izvleček obeh pomembnih pisem. Tako pravi med drugim pariški kardinal Verdier: »Pretresljivo pismo, ki ste ga na nas naslovili, je v resnici delo luči. S koliko jasnostjo prikazujete vzroke, ki so v vaši deželi povzročili strašno vojsko, ki še vedno traja! Kolikšno uslugo izkazujete vsem narodom zemlje, katerim v luči dogodkov prikazujete, kam vodi praktično brezboštvo, propad nravi, slabljenje avtoritete in ljubimkanje ▼lad s temi nauki, ki vodijo ▼ propad in smrti Je to izredno koristen nauk, ki ga posebno nam dajete. V krvavo rdeči luči vaših dogodkov moremo lažje spoznati nevarnosti, ki na® ogrožajo in mi vidimo jasnejše, kako velika mora biti naša pazljivost in kakšno naše delovanje. Popolnoma jasno je, da je silna borba, ki danes napaja s krvjo zemljo katoliške Španije, v resnici borba med krščansko kulturo in sovjetskim brezboštvom. Prav to je tisto, kar tej vojni daje izredno veličino in vašemu zadržanju prav poseben pomen. Ako vaši duhovniki, škofje, redovniki in verniki v 6totinah in tisočih umirajo, ako je toliko prekrasnih cerkva v razvalinah in toliko umetnin uničenih, ako je z eno besedo v tej uri Španija ena sama velika žrtev, ki jo prinaša v zgodovini, je to zaradi tega, ker so jo izbrali božji sovražniki, da bi bila prva žrtev na pohodu njihovega uničevanja. Od te misli smo globoko pretreseni in nam vzbuja v naših dušah sočustvo in hvaležnost, ki jo je težko izraziti v besedah. In vendar se sredi tolikega trpljenja in razvalin kaže upanje za boljšo bodočnost vaše ljubljene domovine.« Pismo pariškega kardinala izreka v nadaljnjem občudovanje nad junaštvom španskih sinov, ki so pred vsem svetom opravičili slavo viteške Španije. Kri tisočih mučencev bo izprosila španski zemlji novega blagoslova. Bodoča Španija bo venčana s slavo mučencev in mnogih junakov in bo lepša, kakor je bila kdajkoli v zgodovini. Westminstrski nadškof Hinsley pa piše med drugim sledeče: »Od vsega početka nam je bilo jasno, da ne gre v Španiji le za kako državljansko vojno t prilog kake dinastije, ali kakega režima in še manj, kar se je varljivo poudarjalo, za demokracijo španskega naroda. V obžalovanja vrednem bratomornem boju smo spoznali strašen pretres, ki maje osnove družabnega življenja, kakor jih prikazuje tudi vaše pismo in Iti ogroža obstoj španskega naroda. Prav dobro vidimo, da je bil požar na španskem polotoku podtaknjen od onih, ki hočejo ves svet zajeti v plamene revolucije, pri čemer je krščanska kultura obsojena na pogin. Nismo se po-mišljali, da ne bi naših rojakov v tem smislu obvestili in da je tudi naša domovina ogrožena od iste nevarnosti, ki je upropastila Španijo. Kajti pregovor pravi po pravici: »Ako gori plot, ki nas loči od soseda, more naša lastna hiša postati žrtev plamenov.« Mi odklanjamo, da bi bili pripadniki kake politične stranke, toda prav jasno spoznamo in nismo od vsega početka nič dvomili, da ni samo katolicizem, ampak vera sploh glavni cilj napadov brezbožnih sil, ki so si Španijo izbrale za tisto strategično točko, iz katere so hotele zažgati svetovno revolucijo v vsej civilizirani Evropi. Cerkev ni navezana na nobeno politično obliko te ali druge svetovne sile. Cerkev je neodvisna od raznih oblik vladavine. Ako pa jo ogroža nevarnost, da bo morala pod rokami komunistov čisto propasti, kakor se dogaja povsod, kjer zmaga komunizem, potem se Cerkev zateka v varstvo oblasti, ki je do sedaj varovala osnove naravnega družabnega življenja. Z bolečino, ki jo presega samo vaša bolest, emo morali gledati pohod laži, zavijanj in lažnivih razlag dejstev, ki se dogajajo v Španiji. Že dolgo nam je popolnoma jasno, da nasilje in sovraštvo tvorita obe roki bojnega komunizma, ki je božji sovražnik. To kaže tudi program njegovih pripadnikov. Le žal, da se je naš angleški tisk le prerad dal vplivati dobro plačani boljševiški propagandi. Plemenit dokument, ki ste ga naslovili na škofe vsega sveta, nam je zelo dobrodošel, ker se opira na Vašo avtoriteto in ker predstavlja prepričeval- Predsednik Roosevelt: Hrepeneti po mira za ohranitev miru še ni dovolj Washington, 13, oktobra. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je snoči govoril po radiu in med drugim rekel: Priznam, da so demokratske metode bolj počasne kot pa metode diktatur. Toda ne morem verjeti, da bi bile metode demokracije škodljive. Trgovina pa zahteva, da sc odstranijo ali zmanjšajo carinske meje, da bi se zboljšal mednarodni trg. V Zcdinjenih državah samih je boljša razdelitev zaposlenosti in zvišanje mezd povzročilo, da so milijoni delavcev, ki so bili doslej slabi kupci, postali sedaj dobri kupci. O konferenci devetih velesil je rekel Roosevelt, da hoče USA sodelovati z ostalimi državami, vštevši tudi Kitajsko in Japonsko. To sodelovanje bo nakazalo novo pot, da najdemo sredstva za ohranitev miru v vsem •vetu. Ne moremo ostati hladni pred strašnim pu-stošenjem moralnih in materialnih vrednot sodobne človeške prosvetljenosti. Ohranitve ameriškega napredka si ne morem misliti brez stika z napredkom prosvitljenosti v ostalih delih sveta. Hočemo zavarovati mir ne samo zase, ampak tudi za naše vnuke. Zanje želimo, da se ohrani sedanja prosvetljenost. Želimo, da naj naša demokracija razume, da se ni mogoče izogniti vojni samo z željami po miru. Danes, ko se povsod toliko sumniči in spletkari. ni dovolj pobijati vojno samo z negativnimi sredstvi, ampak je treba tudi aktivneje sodelovati. Ni dovolj samo čakati na mir in si ga želeli. no obrambo katoliške Cerkve in katoliške Španije. Odločili smo se, da ga bomo priobčili tudi našemu narodu in vsem, ki se hočejo stvarno informirati o resničnem stanju v sedanji Španiji. Vaše besede so prinesle jasnost v temo negotovosti, ki je razprostrta nad vsem, kar se dogaja v Španiji. Vi ste doprinesli dokaz, da sc protikrščanski duh na življenje in smrt bori proti Kristusovi veri in proti krščanski kulturi. S tem ste tendenciozno poročanje tajnih mednarodnih sil osvetljill kot lažnivo protikrščansko propagando. Upamo, da bo Vaše pisanje odprlo oči nekaterim pisateljem, ki so se v nekaterih katoliških publikacijah izkazali kot slepe nasproti svetim interesom, ki so sredi borbe v vaši domovini. 58 letal na Saragozo, ho množice odhajaio iz stolnice Saragoza, 13. oktobra. AA. (Štefani.) V treh včerajšnjih letalskih bojih je nacionalistično letalstvo sestrelilo 24 rdečih letal, šest drugih pa je onesposobilo za boj. Do teh bojev je prišlo (»radi navala velikih sovjetsko-ipanskih letalskih enot na Saragozo. Rdeči so hotall bombardirati mesto ob včerajšnjih velikih slovesnostih. Očividno so upali, da bodo uprizorili klanje v velikem obsegu, ko bo množica zapuščala katedralo. Prvi napad je izvršilo šest težkih bombnikov v spremstvu 25 lovskih letal. Drugi napad je izvršilo 27 letal, bombnikov in lovskih. Kmalu nato je prišlo še do tretjega letalskega napada. Letala so vrgla več bomb, ki pa niso napravile škode, nato so pa morala zbežati. Nacionalistično letalstvo jih je takoj začelo zasledovati in jih je 23 sestrelilo, ostala pa 6Q morala pristati za sovražnimi črtami. Predsednik Katalonije odstopa Barcelona, 13. oktobra. AA. Havas: Tukajšnji politični krogi zelo živahno komentirajo Compa-nysov sklep, da ne bo več kandidiral za predsednika Katalonije Strokovne organizacije pišejo v svojih listih čez cele stolpce, da naj Companys umakne svojo odklonilno izjavo. Companys pa vztraja pri svojem sklepu, češ, da naj pride na vodstvo človek, ki ni imel nič opraviti s preteklimi dogodki. Nacionalistične radijske postaje objavljajo, da Compauys svojega stališča ne bo spremenil in da se bo na vsak način umaknil. Rim, 13. oktobra. AA. (Štefani.) Mussolini je sprejel italijanskega generala Peruzzija, ki mu je podal poročilo o svojem poslanstvu na Španskem. • Milan, 13. oktobra. A A. (Štefani.) Nemški le-, talski podtajnik Milcli in italijanski letalski pod-tajnik Vale sta imela dopoldne sestanek v letalskem salonu v Milanu, ki sta si ga deloma skupaj ogledala. Dogovor o sporazumu Dogovor, ki eo ga 9. oktobra v Zagrebu sklenili voditelji iEvenparlamentame opozicije in ga pod imenom »sporazum« poslali v svet, je še vedno predmet političnega zanimanja na tej in na oni strani. Nekateri bi ga radi proglasili za veliko delo v našem notranjem političnem razvoju. Splošno pa prevladuje prepričanje, da to prav za prav ni nikak sporazum med dvema doslej sprtima taboroma, ampak samo dogovor, ki pove samo to, kaj naj stori sedanja vlada: umakne naj se in nič drugega; nič pa ne pove, kaj naj stori prihodnja vladaj tudi nio ne obljublja, ne postavlja nobenih smernic, eamo izraženo je, da se bodo gospodje, ko jim bo država na milost in nemilost izročena, že še o vsem pomenili. Seveda tak dogovor v resnih političnih krogih, ki vedo, da politika ni loterija, ne vzbuja bogvc kaj spoštovanja. Neki Pašičev sodobnik ga je primerjal Markovemu protokolu«, o katerem je rajnki Pašič dejal :»Ta protokol «e mi zdi nekako tako, kaor če bi kdo hotel nekam priti, pa bi šel po poti, o kateri ne ve, kam ga pelje. Jaz pa sem se v živ-kakor če bi kdo hotel nekam priti, pa bi šel po poti, poti,jo kateri vem, kam me pelje«. S temi besedami, poroča »Vreme«, je bila usoda »Markovega protokola« zapečatena. Nekaj podobnega jo ta dogovor, o katerem ee ne ve, kam pelje; po svojem 6int«ftj pelje samo v razgovore, kako naj bodo razdeljena ministrstva v pričakovani vladi, kakšni naj bodo vmesni zakoni po razveljavljenju sedanje ustave, kakšen naj bo volivni zakon, kakšni naj bodo politični zakoni v dobi volivne borbe, kakšna naj bo nova ustava, itd.: dogovor, ki pelje v dogovore, spo- razum, da no gremo prej narazen, dokler se ne spo-razutnemo, seveda pod pogojem, da dobimo vlado v roke in da jo obdržimo, dokler ee ne sporazume-mo, ker v opoziciji se ni mogoče več sporazumevati. Tak sporazum seveda ni zrelo politično delo, je zgolj dogovor, v katerem so nekateri, ki bi na vsak način radi veljali za politike, preveč prostodušno razodeli svoje osnovne želje: najprej na vlado, vse drugo se bo uredilo pozneje. Ob tem dogovoru je »hrvatsko vprašanje« ostalo popolnoma zadaj, saj niti z eno besedo ni omenjeno. Dvojno nazi-ranje o tem dogovoru se je mzodelo takoj po podpisu, še preden je bilo besedilo objavljeno. Zastopniki srbskega dela združene opozicije so še v Zagrebu, pa'tudi pozneje ob prihodu v Belgrad, izjavljali časnikarjem: »Vse je urejeno, vse je dobro končano, vsi smo zadovoljni«... In podobno. Zastopniki hrvatske pogodbene strani pa so govorili: ^Storjen je prvi korak, pravo delo se šele začenja« ... in podobno. Take izjave so bile veSkrat objavljene in jih ne bo težko obnoviti, ako bo treba. BelgTad, 13. okt. m. V notranjosti Srbije eo imela danes sestanke razna narodnobrambna in kulturna društva, politične organizacije in občinski odbori, na katerih so protestirali proti sporazumu, ki sla ga sklenili takozvana srbijanska združena opozicija in bivša SDK. Z vseh sestankov eo bile poslane protestne resolucije na kr. namestnike in kr. vlado. Zlasti odločne so resolucije občinskih odborov v Skoplju, Štipu in v Prištini. Seja skupščine in senata Belgrad, 13. oktobra, m. Narodna skupščina in senat sta sklicana za 19. t. in. k seji. Skupščiua bo imela sejo dopoldne, senat pa popoldne. Vprašanje ljubljanskega kolodvora na pravem mestu Belgrad, 13. oktobra, m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je bila tu deputacija, v kateri 6o bili ljubljanski župan dr.Adlešič, vseučiliški profesor in član ljubljanskega občinskega odbora inž. Hro-vat in predsednik Zbornice za trgovino obrt in industrijo Jelačin. Deputacija je prispela v Belgrad, da bi zainteresirala vso javnost o važnosti vprašanja ljubljanskega kolodvora, tako glede železniškega prometa kakor glede regulacije ljubljanskega mesta. Deputacija je bila sprejeta, kakor je Slovenec« že poročal, pri obeh slovenskih ministrih dr. Korošcu in dr. Kreku, dalje jo je sprejel prometni minister dr. Spaho, njegov pomočnik inž. Schneller in glavni ravnatelj državnih železnic Naumovič. Povsod je našla deputacija polno razumevanje za važnost in rešitev tega vprašanja. Vsi so ji obljubili pomoč, Da bi se moglo to vprašanje rešiti na zadovoljiv način, tako glede prometa kakor glede regulacije ljubljanskega mesta, se bo osnoval, na enak način, kakor se je to zgodilo v Zagrebu, poseben strokovni odbor iz zastopnikov železniške uprave, banovine in ljubljanskega mesta, ki bo to vprašanje vsestransko proučil in poiskal rešitev, ki bo zadovoljila tako železniški promet kakor tudi regulacijski načrt mesta Ljubljane. Naši dolgovi pri PAB Belgrad, 13. okt. m. Po podatkih Privilegirane agrarne banke znašajo terjatve dennrnih zavodov in zadrug na področju ljubljanske podružnice približno !!14 milijonov din za izročene kmetijske dolžnike. f!e bi privilegirani državni de tej zamisli nikakor ne bi preveč obremenilo blagajn državnih denarnih zavodov. Dunajska vremenska napoved: Verjetno pretežno jasno, zjutraj megleno, ponoči slana, počasno naraščanje temperature. Zagrebška vremenska napoved; Hladno in jasno. O narodu in oblasti »Hrvatski dnevnik« je priobčil uvodnik, v katerem slavi narodnost in posebej hrvatski narod. Pravi, kako nevarno je za vsakega javnega delavca, če ne pozna ali ne upošteva razpoloženja ined narodom. S tem v zvezi opisuje trmo prvakov JNS in nje posledice in pravi, da :od njihovo nekdanje moči danes ni nič ostalo« in nadaljuje: »Velik in močen jo Gospod Bog, narod pa je 'j>o svoji veličini in moči prvi za njim. To spoznanje mora prevzeti vsakega politika, ki želi trajno ostati v prvih vrstah političnega življenja. Biti vedno z narodom in nikdar proti njemu — to je evangelij demokracije.« Glejmo na obe strani Med »Jutrom« in »Hrvatsko 6tražcx< 6e jc razvnel spor zaradi neokusno pisanih »Jugoslo-venskih novin«, ki jih je »Hrvatska straža« napadla. »Jutro« pa je čutilo dolžnost, da 6vojemu slabotnemu tovarišu iz Zagreba priskoči na pomoč in jih je zagovarjalo, obenem pa z vsemi registri napadlo »klerikalno« »Hrvatsko stražo« in ji očitalo V6e mogoče in nemogoče nečednosti. Do tu je to zadeva dveh listov. Proti očitku hrvatskega nacionalnega šovinizma pa se »Hrv. straža« brani 6 6ledečini dokazom: >Ce bi Hrvatje imeli vsaj malo »šovinizma«, ne bi dane6 toliko »jugoelaven 6kih« Slovencev imelo 6lužb in zaslužka po Hrvatskem«. Ta dokaz ob dejanskem stanju na naši strani dokazuje, da tudi Slovenci nimamo niti malo šovinizma. Proti očitku ekstremnega hrvat6tva pa pravi: »Ce bi bili Hrvatje ne vem kako ekstreinni, nikdar ne bi dosegli ekstremnosti slovenskih liberalcev, kj so s pomočjo jugoslovenstva prodirali vse giloblje v Hrvatsko.« Tudi ta odgovor po drugi 6trani dokazuje, da tudi Slovenci nismo ek6tremni. Belgrad, 13. okt. m. Tu sta bila bivši poslanec Karel Škulj in župnik Merkun ter sta posredovala za pomoč, prebivalstvu, prizadetem po toči, na me-rodajnih mestih. Japonska pripravljena na umik — pred ofenzivo na Sanghaj Šanghaj, J3. okt. b. Japonci zopet napovedujejo pred Šangajem svojo veliko ofenzivo ter so v ta namen pozvali inozemce, da zapustijo Hančau v treh dneh, ker so japonske baterije in letalske sile dobile nalog, da bombardirajo kitajske postojanke na tem področju. V teku včerajšnjega dne so Japonci pri Kiangvanu izvojevali nekaj uspehov. Ki-1 tajci trdijo, da so prešli v protinapad in potisnili Japonce zopet nazaj. Davi okrog 7 6ta se slišali v mednarodnem ozemlju dve močni detonaciji. Ni še znano, kdo je povzročil eksploziji, domneva se pa, da je zletelo v zrak kako municijsko skladišče. Japonci so pričeli davi napadati na fronti okrog Ča-peja in Kiangvana ter je prišlo do hudih borb na nož. Washington, 13. oktobra, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih govorijo, da je tudi Japonska pripravljena umakniti svoje vojaštvo iz področja Sangaja. Pogoj za amik je premirje s Kitajsko. V tej zadevi bi morala posredovati ena izmed držav, ki je članica ZN.Japonska pa bi seveda zadržala v svojih rokah pet zasedenih pokrajin v severni Kitajski, Šangaj pa bi izpraznila samo pod pogojem, da ji priznajo, da je bila izzvana. Zadrega zaradi napada na angleške avtomobile Tokio, 13. oktobra, b. Zunanji minister Hirota je obžaloval pri britanskem poslaniku v Tokiu na- rad japonskih letal na angleške avtomobile pri angaju. Japonski zunanji minister je pri tem poudaril, da avtomobili niso šli po oni poti, ki je bila sporočena Japoncem ter se je zaradi tega zgodila pomota. Poleg tega avtomobili niso imeli britanske zastave, temveč so jo izobesili šele tedaj, ko se je pričel napad, Britanski poslanik je to izjavo japonskega zunanjega ministra vzel v vednost s pridržkom, da bo britanska vlada pač zavzela svoje stališče do novega napada in bo to sporočila Hi-roti. Odločno pa je odklonil tolmačenje japonskega zunanjega ministra, češ da so šli avtomobili po drugi poti in da niso imeli razobešenih zastav. Prvo japonsko letalo je preletelo avtomobile, ne da bi streljalo, vsi naslednji pa so streljali s strojnicami. Japonski tisk čuti novo poslabšanje japonsko-bri-tanskih odnosov ter je pričel z veliko inspirirano ofenzivo proti Angliji, Japonski tisk očita Angliji njeno grdo vlogo ter pravi, da je v Hongkovu uredila veliko centralo za dobavo orožja in municije Kitajcem. Ves vojni material ki je namenjen Kitajcem, se odpravlja v Hongkong, ker japonske ladje ne morejo ničesar storiti, kajti vse ladje plujejo pod ameriško ali angleško zastavo. Poleg tega organizira Velika Britanija bojkot proti japonskemu blagu v vsem svetu, kar Japonska že čuti. Zaradi svojevoljnega umika kaznovani general Sanghaj, 13. oktobra. AA. Havas: Poveljnik 77. kitajske divizije general Lin je bil odstavljen, ker se je umaknil pri Lotijenu, no da bi dobil povelje vrhovnega poveljstva. Generala bodo postavili pred vojno sodišče, ki bo obravnavalo o njegovi krivdi. Pisano mesto V Vojvodini je mesto Bela cerkev, ki ima 0000 prebivalcev iu osem raznih cerkva. Po narodnostih 60 to: Nemcu Srbi, Rusi, Romuni, Cehi, Madžari, Zidje. Katoličani različnih narodnosti imajo dve skupni cerkvi, druge narodnosti pa imajo tudi svoje cerkve, ki pa niso bogve kakšna središča verskega življenja, razen ruske cerkve, kakor poroča novosadski »Dan«. Tudi židje imajo svojo sinagogo, prav tako protestanti svojo molilnico, čeprav jih ni veliko. Edina verska ločina, ki še nima svoje cerkve, so »sobotniki«, ki jim bogoslužje opravlja neki romunski ohrtnik v zasebnem stanovanju. Osebne vesti Belgrad. 13, oktobra. AA. S kraljevim ukazom je premeščen za višjega kontrolorja v šesti skupini na železniško ravnateljstvo v Ljubljano Jakob Gerčar, dosedaj pri trgovinskem oddelku glavnega ravnateljstva državnih železnic. lielgrad, 13. oktobra, m. Upokojen je Alojzij Megla, glavni arhivar VIL skup. finančnega rav-teljstva v Ljubljani V V. skup. je postavljena Vida Fink, šefinja lekarne v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Za administrativno uradnico IX. skup. je postavljena Anica Teofanovič-Rus, uradniška pripravnica državnega zdravilišča v To-polščici. Upokojen je Jernej Cesar, vlakovodja VIII. skup. v Ljubljani. Dr. Stojadinovic odšel v London Pariz, 13, oktobra. AA. Nocoj se je odpeljal predsednik vlade dr. Stojadinovic s pariške severne postaje ▼ London. Na postaji so se poslovili od nlega gg. Delbos, Purič, Glišič in člani jugoslovanske kolonije in druge ugledne osebnosti. Poslanik dr. I. Cankar v Ljubljani Jugoslovanski poslanik v Argentini g. dr. Izidor Cankar se za nekaj dni nahaja v Ljubljani, pozneje bo pa odpotoval v Belgrad. Pregled francoskih kantonalnih volitev Pari:, 18. okt. Niti do sedaj še niso popolnoma znani uradni rezultati kantonalnih volitev. Toda že je mogoče z gotovostjo reči, dn izkazujejo zelo Irdne pozicije za radikale. Mislilo se je, da bodo socialisti lisli, ki bodo odnpsli nnjvečjo zmago. Toda socialisti so sicer pridobili 18 mandatov, toda izgubili so z ozirom na lansko leto nad 80.000 glasov. Pač pa so radikali v primeri z lani pridobili 200.000 glasov, izgubili pa 30 mandatov. Seveda je važno, kakšno sliko bodo podale ožje volitve. Komunisti, ki so lani prišli v parlament z 72 poslanci, bi morali pri sedanjih kantonalnih volitvah po njihovih lnstnih računih dobiti več kot 100 kantonalnih svetnikov, dobili pa so jih v resnici komaj pel in tudi ne morejo upali, da bi se •jri prihodnjih ožjih volitvah njihovo število bi- stveno zvečalo Po sedanjem štetju so komunisti padli za več kot 40.000 glasov. Komunističen poraz Je očividen. Druga zanimivost volitev je skromen uspeh dveh novih strank, iu to stranke polkovnika d e 1 a b o c q u a in D c. r i o t a. Rocquova stranka, ki se imenuje Francoska socialna stranka, je zbralo T®} ?5 mnndatov. čeprav jih je pričakovala zuu. Doriotova stranka, imenovana Francoska ljudska stranka, pa je zbrala 15 mandatov. Pač pa se je zelo dobro držala Marinova skupina, ki je pridobila celo 24 mandatov. Na splošno pa je treba reci, da so desničarsko stranko in razno republikanske stranke v primeri z lanskim letom izgubile nič, manj kol 400.000 volivcev, jn in največ zaradi needinosti in razdrobljenosti v nešteto političnih frakcij. 1 Velikansko skladišče ukradenih koles na Vačah Kako so kradli kolesa po Ljubljani in kako so kolesa na Vačah predelovali ter prodajali kupcu naj gre na županstvo, kjer naj priglasi kolo, »sestavljeno iz 6tarih koles«. Na podlagi te izjave, je potem okrajno glavarstvo izstavilo knjižico in izdalo novo tablico z evidenčno številko. Danes 60 na Vačah aretirali še petega kompa-jona te dične družbe, ki je tudi razpečaval ko- Vače, 12. oktobra 1937. Naš dopisnik je imel priliko, ogledati 6i skladišče po večini v Ljubljani pokradenih koles, ki so lepo sortirana po tatovih in prodajalcih, ki so vsa ta kolesa spravili v denar po smešno nizkih cenah v okolici Vač, Kandrš, Moravč. Kolesa, ki so jih po Ljubljani kradli C. j. in D. J., so spravili navadno ponoči na Vače, kjer so jih oddali svojim pajdašem, da 60 jih 6pravili v denar. Uredili so si na Vačah celo skrivno delavnico, kjer so ukradena kolesa ne 6amo prepleskali, ampak jim tudi premenjali razne sestavne dele, tako da so kolesa dobila čisto drugačno barvo in lice, da jih pravi lastniki kole6 ne bi mogli več poznati. — Na kolesih 60 uničili tudi izvirno tovarniško znamko, tako da je naš dopisnik pri 40 kolesih ugotovil 6amo na enem kolesu še znamko »Puch«, odstranili so tudi evidenčne tablice, ki jih lastniki koles dobivajo pri okrajnem načelstvu. Ko so prodali ukradeno kolo brez znamke in tablice, so naročili Pripravite se za kamniški tabor! Kamnik, 12. oktobra. Od dneva, ko smo čitali v naših dnevnih časopisih o ustanovitvi velike občine Kamnik, je med bivšimi in bodočimi občani nastalo zavidljivo razpoloženje. Letake — katere je izdala naša krajevna organizacija JRZ med ljudi daleč naokoli, že čitajo volivci, kateri vabijo vse zavedne Slovence na politični tabor, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 10 dopoldne v Kamniku. Prepričani smo, da bodo posamezne vasi tekmovale med seboj, katera bo poslala več svojih zavednih mož in fantov v naše mesto, da čim do-stojneje pozdravimo prvič v naši sredi našega slovenskega ministra g. dr. M. Kreka, ki nam bo popolnoma odkrito razložil sedanji politični položaj države in delovanje naše vlade, ki je vedno bolj na trdnem stališču. O krajevnih političnih borbah pa bo poročal g. dr. Zvokelj, ki nam je že na taboru v Mengšu javno razkril vse vrline mogotcev pokojnega režima. _ Prepričani smo, da bodo nasprotniki skusaili trositi razne letake med naše ljudstvo in vas skušali begati. Ostanite pa trdni kot doslej m popolnoma mirni. ..... Možje in fantje — v nedeljo bo prilika, da si damo duška in da znova dokažemo našim nasprotnikom 6vojo doslednost in zavest. Tabor naj bo res kar najbolj mogočen, zato v nedeljo vsi v Kamnik! Novo odkrita zgodnjegotska okna v novomeški kapiteljski cerkvi Novo mesto, 13. oktobra. Poročali smo že, da so v severni steni cerkvene ladje odkrili eno zgodnjegotsko okno. katero pa je v tej steni tudi edino. Sedaj pa je že popolnoma odkrito enako okno tudi v južni steni ladje, katero pa je neprimerno bolje ohranjeno kot severno, dočim bo drugo pav tako okno odkrito le deloma, ker sega delno že v sedanje okno. Z odkritjem teh oken je končno padlo dosedanje mnenje zgodovinarjev, da bi bil prezbiterij zidan poprej ko ladja pač pa dokazuje to odkritje, da je stala ladja mnogo prej ko cerkev, najbrže že od početka mesta. Novomeščani pa so hoteli v kasnejših letih na tem mestu postaviti novo lepšo, mnogo večjo in veličastnejšo cerkev (ka.r v obilni meri dokazuje ogromni prezbiterij), zato so začeli zidati najprvo prezbiterij. Postavili pa 60 ga v čisto drugačni smeri kakor pa je stala stara cerkev. Ker pa jim je zaradi raznih nezgod in neprilik, ki so zadevale Novo mesto, najbrže zmanjkalo denarnih sredstev, so bil i prisiljeni staro cerkev le popraviti in jo zvezati z novim prezbiterijem, zaradi česar je nastala v cerkvi ona lomljena črta, ki je za kapiteljsko cerkev tako značilna in ki je že marsikomu delala preglavice. Podrobna raziskavanja v tej smeri pa bodo jjokazala najbrže še marsikatero zanimivost kapiteljske cerkve. Ob dvajseti obletnici dr. Krekove smrti, bo v soboto dne 16. t. m. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu akademija v spomin na našega velikega borca. Padavine zadnjih tO let Ljubljana, 13. oktobra. Letošnje zelo deževno vreme kmalu ne najde v pogledu množine padavin primere v zadniili desetih letih. Ko človek pregleduje meteorološke zapiske od 1. 1926 naprej, zapazi, da je 1. 1937, ki še ni končano, že mnoga leta prekosilo glede množine letnih padavin. Le dve leti izkazujeta zaenkrat višje padavine, pa takrat so tudi besnele hude nevihte in so se pojavljale velike jesenske povodnji. Hudo leto je bilo leto 1926. nato pa še hujše 1933. V naslednjem objavljamo letni pregled, ki je prav poučen. Leta 1926 je bilo 1833.3 mm dežja „ 1927 „ „ 1593.1 „ „ 1928 „ „ 1399.6 „ „ 1929 „ „ 1330.0 „ „ 1930 „ „ 1665 8 „ „ 1931 „ „ 1502.5 „ „ 1932 „ „ 1300.5 „ „ 1933 „ „ 2003.3 „ „ 1934 „ „ 1783.8 „ „ 1935 „ 1525.6 „ „ 1936 „ 1569.5 „ Iz tega pregleda očitno vidimo, kako so bila nekatera leta revnejša na padavinah in suha, ko druga izkazujejo veliko množino dežja. Letos do konca septembra pa je že padlo 1719.6 mm dežia. kar je rekord, ki bo pač še prekosil 1. 1926 in 1934. Septembra je bilo 324.2 mm dežja. — Korpulentnim in mišičastim. prt katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode Taki ljudje se moreio tudi doma • seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšani? Reg. po mlo «oo. pol. In nar. idr. S-br. 1A.48J, 25. V. 8J. njona lesa. Je to: K. M., ki se je ujel na ta način v past, da je predkratkim tako kolo »zamenjal« pri »Doli-narjevih« pod Pečami za čistilnico za med Oboje 60 orožniki zaplenili. K. M. so oddali orožniki v litijske zaj>ore, kjer sta v preiskovalnem zaproru tudi že 22-letni I. A., ki je na Vačah sprejemal kolesa ter fioskrbel za njihovo »preureditev« ter jih potem razpečaval, ter 17-letni D. J., ki je svojemu bratu 28-letnemu D. J. pomagal že v Ljubljani krasti kolesa ter jih prepeljaval na Vače. Danes 60 orožniki našli v gozdu v »Hosti« jx>d listjem skrito čisto .novo kolo z rjavimi gumijastimi ročaji, katero je 6krila v gozd mati bratov D. Kolesa so prodajali največ jx> din 200 za komad, 6labša tudi jx> din 100 do 150. Največ 60 iztržili za novo ukradeno kolo, namreč din 500. Kakor trdi glavni krivec C. J., ki sedi v Ljubljani za zapahi, je vsakemu kupicu bilo izrecno povedano, da so kolesa »ukradena« in da so kuf>ci to itak morali vedeti, ker 60 prišli do koles po tako smešni ceni. Sedaj hite kuj>ci s tako kupljenimi kolesi kar sami na orožniške postaje v Moravčah, na Vačah in celo v Litijo, kjer kolesa oddajajo ter zagotavljajo, da niso vedeli, da 60 kujx>vali ukradeno blago. — Poznavalci razmer trdijo, da je v okolici Vač in Moravč najmanj še 100 takih ukradenih koles. Zanimivo pri odkritju teh tatvin je, da so orožniki iz Vač prvi prišli tatovom na 6led. Pred Malim Šmarnom 6e je zglasil namreč na Vačah pri orožnikih neki bo6an6ki delavec, ki je 6voje-časno delal z 28-letnim D. J. izpod »Ho6te« v neki gramozni jami v Mostah, ter izjavil, da mu je izpred nekega vinotoča ukradel kolo ravno ta D. J. Na kolesu ko ga je ukradel, ga je namreč tudi prepoznala lastnica vinotoča. Orožniki so zadevo vzeli v roko in tako odkrili to sijajno organizirano petperesno družbico kolesarskih uzmovičev. Vsa ta dična fietorica in najbrže še kakšen »po-magač« zraven, pridejo pred okrožno sodišče v Ljubljano. Ker 60 6e začeli oglašiti lastniki ukradenih koles, ki so bili v zadnjem času p>o Ljubljani in okolici ukradena, je odredilo litijsko sodišče, da jih naj pošlje orožniška postaja iz Vač v Litijo. In res so tako po »poštnem selu« poslali že 3 kolesa v Litijo. Ker pa je fiošta sedaj »tako pošiljanje« odklonila, bo menda policijski tovorni avto iz Ljubljane prišel po vsa ta kolesa, ko 6e jih še nekaj »nabere« zraven. Naravno je, da se bodo morali zagovarjati zaradi nakupa teh ukradenih koles tudi vsi tisti, ki so kolesa kupili. Tako 60 Vače postale zofiet 6lavne. ne samo po keltskih grobovih in ponarej«vanju bankovcev, ampak tudi po rekorderstvu v tatvini koles... f Andraž Jeglič Na svojem tihem domu v Podbrezju na Gorenjskem je izdihnil svojo dušo g. Andraž Jeglič, upokojeni višji državni pravdnik, star 72 let. Rodil se je 24. oktobra 1865 v Gorici kot sin deželnega računskega računovodje. Tukaj je dovršil gimnazijo, nakar je leta 1887 na dunajski univerzi dokončal pravne študije ter se posvetil sodnijski službi. Kot tak je služboval po raznih krajih Goriške, Istre in Tržaškega, dokler leta 1897 ni prišel v Gorico kot namestnik državnega pravdnika. Tukaj je leta 1906 postal državni pravdnik, leta 1911 pa prvi državni pravdnik. Tukaj je tudi ob začetku vojne ob času vojaške cenzure cenzuriral slovenske liste, kar pa je storil s tisto obzirnostjo, ki je razodevala pravega Slovenca. Pozneje, leta 1915, je bil dodeljen državnemu pravdništvu na oddelku tržaškega 6odišča, ki je bil ustanovljen v Gradcu, nato pa je bil dodeljen tržaškemu višjemu državnemu pravdništvu, dokler ni leta 1918 začel kot goriški državni pravdnik zopet poslovati v Gorici, kjer je še istega leta postal predsednik tamkajšnjega okrožnega sodišča. Kot tak je služboval še nekaj časa pod italijansko upravo, a leta 1919 se je preselil v Ljubljano, kjer je postal višji državni pravdnik in bil kot tak leta 1924 upokojen na svojo prošnjo, ko je bil poprej še odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Pokojni Jeglič 6e je vedno silno zanimal za usodo odpuščenih kaznjencev ter je že v Gorici podpiral društva, katera so 6e ukvarjala z pomočjo takim kaznjencem. Uredil je tudi kaznilnici v Mariboru ter v Begunjah. Bil je v svoji 6troki globoko podkovan mož, ki pa ni bil suhoparen birokrat, temveč vedno čuteč plemenit značaj in iskreno zaveden Slovenec. To ni razvidno le iz njegovega zasebnega delovanja, temveč tudi iz njegovih strokovnih spisov, katere je priobčeval v raznih strokovnih revijah. Pokopali ga bodo v petek 15. oktobra ob 3 popoldne na domačem pokopališču v Podbrezjah. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje! — Za 3 dni v Gorico (Sveta gora) in Trst, z avtom 25. do 27. oktobra. Prijave za brezplačna navodila sprejema do 20. t. m. »-Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Policijski pes izsledil požigalca Včeraj smo poročali o podtaknjenem požaru v Dragomlju. Za pomoč je bila naprošena ljubljanska policija, ki je tja poslala svojega daktilografa g. Podobnika ter druge izvedence, da ugotove, kdo je požar podtaknil. Ohranjena je bila sled požigalca pri Gradovem kozolcu, ki je prejšnjo noč gorel. G. Podobnik je vzel s seboj v Dragomlje policijskega psa »Arisa<, ki je njegova zasebna last in ki ga je sam izvežbal, kakor že več drugih za policijsko službo, »Aris« se je izvrstno izkazal ter je po sledu šel v neko bližnje poslopje, kjer je zalajal v mlajšega 25-letnega moškega. Tega so orožniki takoj aretirali. Izkazalo se je, da je bil aretiranec že nekoč prijet zaradi požiga in da vse okoliščine kažejo, da je ta požig tudi zagrešil prav ta. Na vsak način je imel pe6 »Aris« dober nos! Osumljeni po-žigalec je bil že izročen sodišču. Nov tip šotorov Ljubljana, 13. oktobra. Sodobni razvoj športa in izletništva zahteva prav veliko pozornost tudi v napravi šotorov. V našem času nič več ne zadostujejo šotori stare in preproste oblike, zlasti, ker se je naša mladina naučila izbirati 6i za svoje izletniške in taborne točke najbolj samotne kraje, kjer mora prenočevati včasih po več noči. Naši skavti si na primer izberejo za 6Voja taborišča najbolj divje soteske, enako tudi iščejo planinci in plezalci kraje, kjer ni planinskih koč, razna športna in telovadna društva potrebujejo šotore. Pri zadnjih vojaških manevrih smo videli, koliko more koristiti vojaku pripraven šotor. Potreba je torej rodila nov tip šotora, ki ga je izumil g. Ljudevit Pongrac iz Subotice. Te dni je g. Pongrac razkazoval na Stadionu model svojega šotora in nekateri prisotni so se čudili vsem praktičnostim in udobnostim, ki iih ta šotor nudi. V zaprti obliki ima šotor obliko malega svežnja, ki ga je mogoče oesti v vreči ali v kovčegu. Zadostuje ena ali dve minuti in šotor je že razpet ter zavzame nekakšno obliko, ki ie vmes med piramido in kupolo. Model kakor smo ga videli, ima dvakrat dva metra osnovne ploskve. Poševne stranice 60 iz škarjaste konstrukcije iz orehovega lesa, ročaj za prenašanje, ki more v šotoru služiti tudi za lestenec ali za obešalo ter druga kovinska konstrukcija pa je iz dur-aluminija. Šotor je izredno stabilen in ga'more tud' v razpetem stanju sleherni prenesti na poljubno pripravno mesto. Ves šotor z vso konstrukcijo ne tehta več kakor štiri in po! ali pet kilogramov. Seveda je ta šotor pripraven tudi za ko- Palce in za družinske izlete. Iznajditelj g. Ljudevit ongrac je dal ta šotor patentirati v Belgradu za Jugoslavijo in za vse druge države. Pri preizkušanju na Stadionu je g. Ljudevit Pongrac dokazal, kako je tudi praktično mogoče v eni minuti tak šotor takoj zložiti in ga odnesti. Kakor čujemo, jc v Subotici že ustanovljena tvrdka Dačič & Pongrac, ki bo poizkušala ta izum tudi tovarniško izrabiti Seveda je ta izum zbudil že veliko zanimanje med vojaškimi krogi, v Sloveniji pa največ med športniki in turisti. Šotor sam je iz im-pregniranega platna, ki je nepremočljivo. Ko je šotor zaprt, je visok komaj pol metra, širok in debel pa po 20 cm. Nedvomno je, da ima ta oblika šotora velike prednosti in veliko bodočnost ter da se bo kaj hitro uveljavila. Po podatkih, ki smo jih dobili, bo šotor, ko pride v Slovenijo v promet, kljub svoji veliki praktičnosti še vedno cenejši od dosedanjih šotorov, kakor jih sedaj uporabljajo naši športniki. Seveda model, kakor smo ga videli v Ljubljani, ni edina oblika, temveč si bodo mogli posamezni športniki omisliti tudi večje ali manjše šotore, pri katerih bo konstrukcija vsa iz dur-aluminija, razne izboljšave in podobno. Takile praktični šotori pomenjajo, da bodo slovenski izletniki kaj kmalu docela izpremenili način svojih nedeljskih počitkov in počitnic. Toda ne samo športniki, turisti in izletniki, šotor utegne priti prav tudi drugim, kakor lovcem, ribičem, tehničnemu osebiu in vsem, ki so zaradi poklica prisiljeni prenočevati od časa do časa na prostem. Zato smo mnenja, da je nova iznajdba pomembna pridobitev. f Dr. Ivan Lamut Dne 12. t. m. ob tričetrt na 6 je umrl v Ijubljan-bolnišnici g. dr. Ivan Lamut, višji poštni svetnik in pomočnik ravnatelja poštne direkcije. Pokojnik je bil eden najbolj vestnih slovenskih poštnih uradnikov. Osebno je bil brez ambicije ter je bil po značaju zelo skromen in miren človek. Rodil se je 10. decembra 1879 na Gročiču pri Žrečah, gimnazijo je študiral v Mariboru, pravne študije pa v Gradcu. Vstopil je najprej v sodno prakso, nato pa je prestopil v poštno službo ter je bil uslužben najprej v Trstu, jk> prevratu pa v Ljubljani. V Trstu se jc poročil z gdč. Marijo Bukovčevo, v srečnem zakonu pa je imel troje otrok, ki so vsi izvrstno vzgojeni ter so bili deležni najboljše izobrazbe. Dr. Ivan Lamut je bil v Ljubljani zapovrstjo šef |>oštne ekonomije, kontrolnega in občega oddelka. Zadnja leta ga jo mučila huda bolezen na želodcu, za katero je mnogo trpel. Pogreb js sicer določen za četrtek pof>oldne, vendar je njegova hčerka brzojavila iz Pariza, da bi se sama udeležila jiogreba, če bo preložen Na željo družine bo pogreb v petek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojnik sicer ni pripadal našemu kulturnemu krogu, vendar pa je zaradi svoji; konciljanl-nosti in objektivnosti užival splošno spoštovanje tudi z naše strani. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Velika železničarska palača v Ljubljani Tja prihodnje leto bo izginila v Kolodvorski ulici ena onih prikupnih in znamenitih starih hiš, kjer je bilo shajališče preprostega ljudstva z dežele. Znameniti >Stari Tišlerc je sedaj prodan. Sedanja lastnica ga. Albina Hanuševa roj. Kranc, stanujoča v Belgiadu, je pretekli mesec prodala znano Češnovarjevo hišo z gostilno in vsem obširnim zemljiškim kompleksom Kreditni zadrugi uslužbencev drž. železnic v Ljubljani za 980.000 din. Kakor kaže zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča, je bila 14. julija 1871 vpisana v novo zemljiško knjigo kot lastnica neka »Johanna Po-totsrhnige na ni v., poročena VVolf. Podjetni in popularni Lovrenc Češnovar je od nje 15. maja 1890 kupil celo posestvo, ki je pod vi. št. 25 k. o. Petr-sko predmestje 1. del vsebovalo |>rav mnogo raznih parcel. Po njegovi smrti je bila kot lastnica vpisana 7. oktobra 1905 Angela Cešnovarjeva, na podlagi prisojilne listine z dne 7. decembra 1033 pa jc hišo št. 33 v Kolodvorski ulici, z dvoriščem, gospodarskimi poslopji in obsežnim vrtom j>o njej podedovala omenjena ga. Albina Hanuševa. Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic namerava prihodnje leto proti jeseni staro poslopje podreti in zgraditi štirinadstropno moderno palačo, kjer bodo prenočišča in tudi gostilna. V palači bodo tudi velike pisarne za železničarske zadruge in dvorane za železničarje. Zaenkrat pa ostane še vse pri starem. Zadruga bi morda poprej začela z gradnjo palače, toda v Kolodvorski ulici še ni popolnoma izvedena moderna kanalizacija. Zadruga sama bo spomladi gradila ob Rlel-vveisovi cesti od Leva< proli Tyrševi cesti poleg velike Slokanove stanovanjske hiše tudi veliko štirinadstropno stanovanjsko hišo za železničarje in člane zadruge Naprošeni bodo arhitekti, da izdelajo zanjo idejne načrte. -ne.ne, tobl bilo zame prenaporno, Moje perilo pere perka.JU^ ilprtlSaj tobo stoto celo ga boste dali oprati,.' pametna žena Kajti vsaka pametna žena ve. daje pranje s SCHICHTOVIN MILOM 3ELEN pravo veselje/ Drobne novice Koledar Četrtek, 14. oktobra; Kaliti, papež, mueenec; Just, škof. Osebne vesli — Poroka. V lepo razsvetljeni farni cerkvi v Poljčanah je bila v nedeljo poroka tukajšnjega poštnega uradnika gosp. M. Virant-a z gosp. Anico Krašovic, poštno uradnico. Priči sta bila za ženina inž. mestne občine ljubljanske g. J. Jesih in za nevesto tukajšnji banovinski zdravnik gosp. dr. A. Hronovsky. Mademu, priljubljenemu paru naše iskrene ča6titke. = Napredovala sta v čin divizijskega generala generalštabna brigandna generala Dragoslav P. Stefanovič in Milivoje Dj. Alimpič. ObIKIIe v Mariboru prvorazredni rostavrant VELIKE KAVARNE. — Zadnji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t. I. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40, in to po posebno znižanih cenah. Potovanje se bo vršilo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteja razstave, s sodelovanjem društva »Putnik«. — Cena od Ljubljane, do Pariza in nazaj je 1560 din, v kateri je všteta vožnja do Pariza in nazaj, prenočišče in pol penziona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo bi-Ijetarnice »Putnika« v Ljubljani, Gajeva ulica in hotel Metropol, v Kranju, v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni, na Jesenicah in Bledu. — JUU — okrajno učiteljsko društvo za litijski okraj bo zborovalo v 6oboto 15. t. m. ob 9 pri Mikliču v Ljubljani. Na dnevnem redu so po- 1 ročila fukcionarjev. slučajnosti in nasveti članstva ild. Vabljeni vbi člani, pa tudi v okraj došli novi učitelji in učiteljice, ki žele vstopiti v JUU. — Spoštujte Gospodov dan! Iz Višnjegore: V našem starodavnem mestu, kjer je vse napredno, kar leze in gre. napreduje tudi gradbena delavnost. Hiše rastejo ko gobe po dežju po gričku Grintovcu«. Enemu gospodu se tako mudi, da dela tudi na nedeljo cel dan s polno paro. Na drugi 6trani je pa polno ljudi, ki praznujejo na de-lovnik ker nimajo kaj delati. Pošteno ljudstvo se zgraža nad skrunitvijo Gospodovega dne. Ljudje ne pomislijo, da ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo. — Avtomobilist je do smrti povozil delavca. Žrtev prometne nesreče je postal v torkovi noči mlad, 23 letni delavec Franc Polž iz Domžal. V ponedeljek zvečer je bil ponesrečeni Polž v fantovski družbi, od katere pa se je okrog desetih ločil in se odpeljal na kolesu domov. Ko je šel okrog polnoči po cesti sin gostilničarja Janežiča, je ob zapornicah kamniške proge našel vsega okrvavljenega Polža. Takoj je sklepal, da je moral postati Polž žrtev avtomobilistove brezobzirnosti. Udarec avtomobila je zadel Polža posebno hudo, ker je imel nesrečni Polž strt pnsni koš, zlomljeno dolnjo čeljust, na levih sencih pa veliko rano. Pri silnem udarcu so Polžu odleteli z nog čevlji, katere so našli prav na drugi strani cesle. Kolo, na katerem se je peljal Polž, je bilo vse skrivljeno, prvo kolo pa zvito in zmečkano. Nesrečni mladenič je bil že dalj časa brezposeln. Preživljali so ga starši. Njegov oče je zidar z veliko družino, zato bo nesrečo, ki je zadela ubogo družino, še toliko bolj občutil. Z nesrečnim očetom sočustvuje vse občinstvo, za brezobzirnega avtomobilista, ki je pustil ponesrečenega Polža ležati kar v mlaki krvi na sredi cesle, pa so se začeli zanimati domžalski orožniki. Razirna krema ,eLA TOJA" učinkuje na kožo blagodejno in osvežujoče — Vremenska napoved. Evropa: Hladni val zraka prevladuje nad zahodno polovico evropskega kontinenta. Razvedrilo se je na jugu Evrope. Oblačno je še v območju Severnega morja in v južnovzhodni Evropi. Topli val zraka 6e nahaja nad grškim morjem in ima za posledico oblačno in deževno vreme v območiu Egejskega morja in na južni polovici Balkanskega polotoka. Jugoslavija: Hladno vreme. Razvedrilo se je v Primorju in v severnih krajih. V ostalih krajih prevladuje oblačnost z dežjem. Najnižja temperatura jc zabeležena v Mrzli vodici 1, najvišja v Mostarju 16 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo hladno vreme. Oblačnost se bo še povečala na jugovzhodu in jugu, kjer bo deževalo. Jutranje megle bodo v kotlinah in dolinah rek. — Od doma je odšel dne 4. oktobra Jožef Bizjak, star 72 let, oblečen v siv cajga6t suknjič, rjave hlače, brez vsake popotne izkaznice in precej omejen Rojen jc v Sv. Križu na Vipavskem. Cc bi ga kdo videl, naj ga ne pusti več naprej in naj mi pismeno s|>oroči. Poštnino bom poravnala. — Rozalija Reinškar. Brezovica j>ri Ljubljani št. 102. — Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trga 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno, Začetek pouka 15 oktobra. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicec. — »Piilnik« priredi sledeče izlete: od 24. do 31. oktobra v Skoplje na proslavo 25-letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Belgrada, Oplenca in Južne Srbije. Cena za voznino, prehrano in prenočišče 1.080 din; od 24. do 29. oktobra v Skoplje z obiskom Belgrada in Oplenca. Cena za voznino, prehrano in prenočišče 680 din — brez prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din; od 24. do 27. oktobra na Oplenac z obiskom Belgrada. Cena za voznino in prehrano in prenočišče 440 din — brez prehrane in prenočišča v Belgradu 330 din; od 30. oktobra do 1. novembra za praznik Vseh svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena za voznino za Trst 125 din, za Gorico 135 din; od 31. oktobra do 8. novembra z vlakom v Pariz. Cena v III. razr. 1.560 din, v II. razr. 1.860 din; od 7. do 13. novembra z avtobusom v Milano na aeroplansko razstavo. Cena za voznino, oskrbo in potni list 1.325 din; od 7. do 16. novembra na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. Vse informacije v biletarnicah in ekspoziturah »Putnika« v Ljubljani, Na Bledu, na Jesenicah in v Kranju (Tujsko prometno društvo). Izlet na svet. lovsko razstavo v Berlin. Lovsko društvo v Mariboru organizira s sodelovanjem Putnika« od 6. do 16. novembra poseben vlak v Berlin. Na potovanju bo ogled Miinchena, Dresde-na in Prage. Fakultativni izleti v Potsdam in Hamburg. Cena vožnje, prevoz prtljage, stanovanje in zajtrk v hotelih: v III. razredu 1575 din, v II. razr. 2065 din. Člani lovskih društev imajo 50 din popusta. Zaradi rezerviranja hotelov in posebnega ▼ laka je nujno potrebno poštno-obratno prijaviti se pri »Putniku«, Maribor-Celje-Ptuj. — Za 5 krat 200 din si lahko zasigurate glavni dobitek 3,200.000 din, ako naročite takoj 6rečko državne razredne ioterije za prvo žrebanje, ki sc vrši že 20. do 21. oktobra, pri uradni potovalni pisarni in menjalnici »Putnika, Maribor. Hitite! — Slovenska maša v čast »v. Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami t Anton Fflreter, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena part. din 15, glasovi ž din 4. Po dolgem času — skoraj po 27 letih — je zopet ta vzorno lepa maša našega nepozabnega, idealnega, velikega pionirja na cerkvenoglasbenem polju in izbornega skladatelja v zalogi Jugoslovanske knjigarne, izšla. Forsterjeva glasbena dela — vsa brez razlike — 60 tako dovršeno izdelana tako v koncepciji kakor v harmoniji, da jim ni zlepa para. Kar je bil Nemcem kot reformator cerkvene glasbe 6lavni Witt, to je bil za nas Jugoslovane veliki Foreter. Tako ee tudi pričujoča maša odlikuje po globoki pobožnosti in plemenitem cerkvenem 6logu in duhu, da ne veš kateremu masnemu delu bi dal prednost. Celo mašo še pceebno diči krasen 6lavospev 6v. Cecilije, ki bo pravnik zavetnice cerkvene glasbe najučinkovitejše proslavljal. Cerkveni zbori! Poživite spomin našega blagopokojnega velikega Fdrsterja in 6i nabavite to lepo mašo in jo radi izvajajte pri 6lužbi božji. Saj si je Foreter 6tekel kot prvoboritelj za pravo cerkveno glasbo toliko nevenljivih zaslug, da pač zasluži, da večkrat ču-jemo z naših konov njegove nesmrtne lepe melodije in harmonije. Letos bomo obhajali 100-letnico njegovega rojstva. Zato bi bilo prav umestno, da letos še posebno pogosto poslušamo 6 karov For-6terjeve glasbene umotvore. — Pouk v mednarodnem jezika esperanta za posameznike in skupine nudi Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. 7-1. Sprejem danes zvečer od 7. do 8. ure. Potom esperanta boste spoznali svet in druge narode. — Za izlete je Ovomaltine najidealnejša hrana. Zavzame malo prostora ter nudi telesu veliko hranljivo vrednost. Ima zelo prijeten okus, je lahko pre-prebavljiva, tako da njena hranljiva vrednost hitro preide v kri. Ovomaltin se lahko uživa kot topla in mrzla pijača. V skodelico toplega, pitnega mleka 6e vsuje 2—3 žlice Ovomaltine, sladkor se doda po okusu in pijača je gotova. Lahko ee nosi v termo-steklenici. Ako želite povečati hranljivo vrednost Vaše hrane na izletih ter prihraniti na času in trudu, vzemite Ovomaltine, koncentrirano, naravno, okrepilno hrano. — Že davno je znano, da so usta in grlo najbolj izpostavljeni infekcijam in, da so vhodna vrata za resne bolezni. Zato je važno usta in grlo negovati. Izpirajte ustno in vratno duplino redno vsako jutro in vsak večer, po možnosti po vsaki jedi z Odolom L 83. Vzemite v pol kozarca vode 3—5 kapljic Odola L 83. Pri nevarnostih hripe v začetku infekcije dušnika — lahko to količino povečate. Smrtna nesreča na lovu Ljubljana, 13. oktobra. Danes je bila v okolici Grosuplja na lovu skupina ljubljanskih lovcev in pa seveda tudi lovcev iz okolice. Na tem lovu se je smrtno ponesrečil g. Filip Vodopivec, upokojeni železniški strojevodja, stanujoč v Bohoričevi ulici 14. Blizu vasi Velike Liplenje pri Grosupljah je bil obstreljen v glavo. Usodni strel ga ie tako nevarno ranil, da je omedlel ter je moral okoli četrt na 4 popoldne priti ponj reševalni avto. Kljub vsej [jozornosti pa je Vodopivec med vožnjo v ljubljansko bolnišnico izdihnil. Vodopivčevo truplo so nato j>repeljali v mrtvašnico hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, odkoder ga bodo pokoi>ali v petek ob 4 popoldne. Uvedena je preiskava, ki bo ugotovila, na kakšen način se je zgodila ta smrtna nesreča. —Naj ura sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Ljubljana 1 Naša koroška bol je naslov predavanju, ki ga bo imel g. dr. Alojzij Kuhar v petek 15. okt. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Vse prijatelje koroških Slovencev vabimo, da se tega aktualnega predavanja v obilnem številu udeleže. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. I Na Karmel na Sclu! V petek, 15. oktobra, na praznik sv. Terezije Velike bo v Karmeličan-ski cerkvi na Sclu pri Ljubljani celodnevno če-ščenje svetega Rešnjega Telesa. Izpostavi se ob 6. zjutraj. Najprej se odmolijo litanije Presv. Srca Jezusovega, nato sledi slovesna peta sv. maša. Ob 7, 8, 9, 10, in 11 so tihe sv. maše. Menjaje se bodo častilci svetega Rešnjega Telesa vrstili pri skupnih molitvenih urah. Pridite v obilnem številu! Ob .5. pojx>ldne pridiga, pete litanije Presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Kako lepo, da je v karmelskl cerkvici prav na god velike karmelske ustanoviteljice, sv. Terezije Jezusove, ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Lepše ne bi mogli slaviti njenega praznika kakor s tem, da Gospoda v najsvetejšem zakramentu razveselimo s svojim češčenjem in svojimi molitvami. Terezija je bila presrečna, ko je mogla postaviti nov tabernakelj in ko jo evliarističnemu Rogu poklonila častno stražo svojih redovnic. S Tere-zijinim srcem se bližajmo Kralju ljubezni. Ne preslišimo vabila božjega Zveličarja, ki je žejen naše ljubezni. 1 »Ljubljana« danes nima vaje, pač pa v ponedeljek, dne 18. oktobra. Pevcem in pevkam so dostavljena vabila. 1 Sempelrski fantovski odselc ima drevi svoj redni sestanek s predavanjem č. g. Novaka. Novi člani vljudno vabljeni. Odbor. 1 Franiiškova mladina ponovi v nedeljo, dne 17. oklobra ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani akademijo v čast svojemu nebeškemu vzorniku sv. Frančišku Asiškemu. Na sporedu so recitacije, petje in dramatski nastop Velikih križarjev. Vsi katoliško zavedni Ljubljančani ste prav iskreno vabljeni Vstopnice v Pax et Bonum. I Služkinje! Po6elska zveza v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 v dvorani Frančiškanske prosvele v Frančiškanski ulici ob 17 igro v 7 dejanjih »Ponižni cvet«. Igra je zelo krasna in zanimiva in zelo podučljiva. Vabimo služkinje, kakor tudi ostalo občinstvo k obilni udeležbi. Sedeži so po din 8, din 6, stojišča po din 3. Vabi »Poselska zveza«. Predprodaja vstopnic v Pasaži Frančiškanske prosvete v«aki dan od 8 do 12 in od 3 do 6. 1 Upokojcnci in upokojenke tobačne tovarne v Ljubljani! Sporočamo, vam. da bo redili letni občni zbor »Strokovnega društva tobačnih tij>oko-jencev in upokojenk v Ljubljani« dne 23 t. m. ob 3 pojioklne v dvorani »Rokodelskega doma« v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12. Prosimo, da 6e udeležile v obilnem številu. Za odbor — Kattauer Uršula. 1 Fantovski odsek Šentjakobske prosvete sporoča, da ima ustanovni občni zbor »Fantovskega odseka sv. Jakob« v petek, 15. t. m. ob četrt na 9. zvečer v društvenem lokalu pri Blagaju«, Sv. Jakoba trg. — Vabljeni so vsi dosedanii redni in Prosvetni večeri v Ljabfani V zimski sezoni 1937-38 bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani 22 prosvetnih večerov z različnim sjioredom. Na sporedu so ljudska predavanja s skioptičniini slikami in deloma tudi s filmi. Večeri bodo od 7. oktobra 1937 do 18. marca 1938 in sicer vsak petek ob 8 v beli dvorani hotela Union. Spored večerov. 15. okt.: Dr. Alojzij Kuhar: Naša koroška bol. — 22. okt.: Msgr. Viktor Steska: Umetniška družina Šubic. — 29. okt.: Dr. Vinko šarubon: Ob 25-letnici balkanske vojne. — 5. novembra: Ravnatelj Vinko Zor: Na svetovno razstavo v Pariz. — 12. nov.: Prof. F. Terčelj: Iz zgodovine prosvetnega dela na Goriškem. — 19. nov.: Prof. Janko Mlakar: V Lurd in na Pi-reneje. — 26. nov.: Ravnatelj dr. Anton Breznik: Borba za ohranitev slovenščine kot književnega jezika. — 3. decembra: Dr. Anton BrecelJ: Naše zdravje. — 10. Prof. Janko Mlakar: V deželi polnočnega sonca. — 17. dec.: Univ. prof. dr. Andrej Snoj: Božič v Betlehemu. — 7. jan.: Dr. Juro Adlešič: Pereče vprašanje ljubljanskega mesta. — — 14. jan.: Prof. Silvo Kranjec: V Bolgarijo. — 21. jan.: Dr. Ivan Ahčin: Sadovi boljševizma. — 28. jan.: Msgr. Viktor Steska: Slovenska šega-vost v besedi in sliki. — 4. febr.: Univ. prof. dr. Janez Fabjan: Na svetovnem kongresu v Poznanju. — 11. febr.: Urednik Franc Terseglav: Svetovni vpliv židovstva. — 18. febr.: Kristina Hafner: Med Bretonci. — 25. febr.: Minister dr. Franc Kulovec: Trpljenje naših mož in fantov med svetovno vojno. — 4. marca: Prof. dr. Valter Bohinec: Zitnice sveta in njihova vloga v svetovnem gospodarstva. — 11. marca: Prof. dr. Vilko Fajdiga: Katoliško življenje na Holandskem. — 18. marca: Dr. Josip Mal: Po starih sledovih naše narodne samobitnosti. Vljudno vabimo vse stanove brez razlike, da se prosvetnih večerov v kar največjem številu udeležujejo. Vstopnina za vsak večer znaša: Sedeži po 3 din, stojišča po 2 din, za dijake 1 din. Celoletna vstopnica za rezervirani sedež 40 din. podporni člani. Novi člani in prijatelji katoliškega naziranja dobrodošli. 1 Ga. Zlata Gjungjenac nastopi v petek 15. t. m, na VII. koncertu Ljubljanske filharmonije s sporedom pesmi in opernih arij s 6premljevanjem orkestra. Čisti donos koncerta je namenjen podporni akciji Ljubljanske filharmonije. Ker 6e s tem koncertom poslovi od nas dolgoletna priljubljena pri-madona naše opere, je zanimanje zanj zelo veliko. Zato prosimo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Cene 60 od 12 do 40 din. Niti metra starega blaga nimava na zalogi. Prodajava le novo, kvalitetno blago modernih vzorcev. Manufakturna trgovina BRATA VLAJ, Wolfova ul.5 1 Živahna gradbena dela. Lepo vreme je povzročilo, da je sedaj nastopila prav živahna gradbena sezona. Naglo napredujejo gradbena dela pri Mayerjevi palači na Marijinem trgu. Dograjeno je že skoraj L nadstropje. Dela pri »Slonu« gredo v naglem tempu izpod rok. Tudi po drugih krajih je povsod zeio živahno. Banka »Slavija« počasi pripravlja vse, da začne graditi palačo ob Tyrševi cesti. Kopljejo temelj. V stari hiši nad 50 let obstoječa trafika se je sedaj preselila. Gospa Klad-nikova je preselila trafiko v prav čedno urejeno prodajalno poleg pekarne Piskšr. Ta je napravil na dvorišču najmodernejšo in higiensko v vsakem pogledu ustrezajočo parno pekarno, opremljeno z najnovejšimi stroji, ki jih ne zmorejo druge pekarne v naši državi. Pekama je zgrajena pod zemljo in človek niti ne opazi, kakšno življenje valovi pod zemljo. Tam vlada najvzornejša čistota. Piskžrjev kruh, zlasti rogljiči in žemljice, slove povsod v Ljubljani. Seliti se je moral tudi stari brivec Kosec, ki je bil v stari hiši, ki je sedaj last Slavije, nad 33 let. 1 Huda nesreča na Celovški cesti. Včeraj popoldne se je na Tržaški cesti nevarno ponesrečil 41-Ietni trg. potnik Feliks Škrobar z Gline V-14. Peljal se je s kolesom, neki avlo pa ga je fiodrl. Pri padcu si je Škrobar zlomil nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Policija išče priče. Kakor smo pred tremi tedni poročali, je dne 20. sept. neki voznik z dvema konjema podrl na železniškem prelazu na Tyrševi cesti 74-letnega zasebnika Antona Za-vrtanika, očeta prof. dr. Zavrtanika. Zavrtauik jc dobil hude notranje poškodbe. Policija jc sicer ugotovila ime neprevidnega hlapca, sedaj pa prosi očividce, da bi se zglasili v kriminalnem uradu kot priče, ter bi izpovedali, kako se je la nesreča zgodila. 1 Lepa čipkarska umetnina. V Kettejevi izložbi na Aleksandrovi cesti je razstavljena krasna čipkarska umetnina, ki predstavlja podobo Matere Božje na Brezjah ter je izdelana v slovenskih čipkarskih motivih. To umetnino je izdelal po načrtu ravnatelja B. Račiča Državni Osrednji zavod za pospeševanje domače obrti. Umetnina je naročena za univerzo v Pittsburgu v Zedinjenih državah, kamor bo v kratkem odposlana. I Dobava krompirja in zelja za vojaštvo. Štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje dobavo 50.000 kg krompirja in 50.000 kg svežega zelja. Več je razvidno iz oglasa, ki jo nabit na mestni deski. I Mestna plinarna vabi vse cenj. gospodinje, da tudi letos obiščejo poučna predavanja o pravilni in štedljivi uporabi plina, kratke večerne tečaje. Predavanja bodo vsak četrtek ob 8 zvečer v prostorih »Zveze gospodinj«, Gradišče 14-1., kjer se dobijo tudi pojasnila o tečajih. Tečaje bomo prirejali ločeno za gospodinje in gospodinjske pomočnice. — Prvo predavanje se bo vršilo danes, dne 14. oktobra ob 8 zvečer. I Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoll, Tyr-5eva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik. I Tretjeredniki in treljerednice. tudi z zunanjo proslavo bomo počastili spomin našega sv. očeta Frančiška. Zato se bomo zanesljivo udeležili akademije Velikih križarjev v nedeljo 17. oktobra ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. Akademija ima namen poživiti FranČiškovo Idejo med nami. Gledališče Drama. Začetek ob 20.: Četrtek, 14. oktobra: l srečnem naključju zdrava rešila, piščance {>a je kar zmlelo. m Ce Be avto ne da zakleniti. Slovenjgraški trgovec g. Ivan Rojnik ee je v torek zvečer ustavil s svojim avtomobilom pred kinom, sam pa je odšel e svojo soprogo in učiteljico Marijo Ferbec iz Slo-venjgradca v kino. Obe ženski sta pustili svoja plašča v avtomobilu, ko sta pa prišli iz kina, ni bilo plaščev nikjer. Vrata na avtomobilu ee niso dala zakleniti, kar je prišlo prav nepoznanemu uzmoviču. m V Celju sleparila, r Mariboru aretirana. Policija je aretirala 29 letno Marjetico Vuk iz Svetega Jurja pri Celju, katero išče celjska policija zaradi raznih tatvin In prevar. m Huda sestra. Pred okrožnim sodiščem ee jo zagovarjala poeestnica Marija Berglez iz Rač, ker je dne 14. junija napadla in pretepla svojega brata Jožefa. Ta brat je pognal najprej 20.000 din dediščine po grlu, potem pa se je zatekel k svojim sestram Mariji in Katarini, ki sami gospodarita. Ni hotel nič delati, sestram je kmalu začel presedati, pa eta ga napodili od hiše. Ker ni šel zlepa, ga je sestra Marija prav pošteno obdelala z nekim polenom, da je zadobil precejšnje poškodbo. Zaradi tega ee je 6edaj morala pred sodiščem zagovarjati ter jo bila obsojena na 1 mesec zapora, pogojno na 2 leti. m Izlet na svetovno lovsko razstavo v Berlinu organizira Lovsko društvo v Mariboru s sodelovanjem »Putnika osebno učvrstili: obligacije Donav-sko-savsko-jadransko, Stega, Alpine, Rime, Klinu, Salgo in Semperita. V zagradi pa so bile čvrste kovinske, rudarske in papirne delnice. (V oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-,jadranska 63 (60), avstrijsko stavbne srečke iz leta 1920 17.50. delnice: Credilanslalt - Bankverein 259 (243.50), Narodna banka 164.50 (165), Donavsko-savsko - jadranska 19.50, Graz - KoNach 25, Steg 26.90 ( 25.15), Stevveag 28 (27.50), Magnesit 81 (83), Trboveljska 26.70 (25.25), Alpine 43.40 (39.70), Rima Murany 83.40 (78 50), SU;yr-Daitnler-1'uch 224 (221), Leykaiu 68 (64), Sunmerit 77 (72.80). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpreiuenjeno. — Tendenca ueizpremenjena. — Promet srednji. Živina Mariborski sejem 12. oktobra. Prignanih jo bilo 8 konjev, 15 bikov, 120 volov, 494 krav iu 11 telet, skupaj 651 komadov. Cene so bilo sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 460—6 din, jioldebeii voli 3,75— 5.50 din, plemenski voli 3.40 do 4.75, bisi za klanje 3.50—5 din, klavne krave debele 4—4.75 din, plemensek kravo 3.25—4 din, krave za klobasarje 2.25 —8.60 din, molzne kravo 3.25—4 din, breje krave 3.10—3.60 din, mlada živina 4-5.50 din, teleta 5—6.75 din. Prodanih je bilo 424 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I vrste kg 10—12 din, volovsko mesto II. vrsle 8—10 din, meso od bikov, krav telic 6 do 12 din, telečjo uieso I. vrste 1i>—12 din, telečjo meso II. vrste 8—10 din, svinjsko meso sveže io do 14 din. Hmelj Žalec, 13. oklobra. Pri nominalno sicer nespremenjenih cenah je pri mirnem razpoloženju zaenkrat več zanimanja in povpraševanja le za cenejše blago. Nakupljeno blago se v vedno večjem obsegu odpravlja dalje, skladišča f?e praznijo in računa se, da se bo verjetno v kratkem zopet pričelo z nakupovanjem v večjem obsegu za vse vrste blaga. 2 a t e c , 13. oktobra. Vse dni tekočega tedna in tudi danes je po-vjiraševane v hmeljski kupčiji vedno bolj živahno. Cene so «c dvignile in danes se je plačevalo za letošnji žatežki pridelek 14—21.30 K?, to je 21 do 32 din za kg. Zaključna tendenca je zelo čvrsta. Prvi del regulacije Ljubljanice končan Ljubljana, 13. oktobra. O smradu iz Ljubljanice letos ni bilo nič slišati. Vzrok morda ni v letošnjem poletju, ki ni bilo preveč vroče, ampak je bilo često prav bogato padavin, ki 60 tudi Ljubljani prizanesle, da ni bilo preveč prahu po ulicah in da Ljubljančani niso čutili tistega zadušljivega smradu, ki se je navadno širil iz Ljubljanice prejšnja leta. Letošnje leto bo v zgodovini Ljubljanice zabeleženo z zlitimi črkami. Ljubljanica je namreč stopila v novo razdobje svoje zgodovine ali svojega teka &kozi naše belo mesto, 6aj prejšnja leta ni&mo bili priče drugega, kakor izsušenega Ljub ljaničinega dna, po katerem so 6e podile podgane in ogražale bližnja stanovanja mirnih meščanov. Regulacija Ljubljanice je letošnjo jesen v veliki meri preprečila, da povodnji niso tako hude ko prejšnja leta. Seveda pa bo nivo Ljubljanice še večji, ko bo odpravljena zapornica pri Gruber- jevem kanalu in bo voda lahko neovirano tekla po svoji novo urejeni strugi. Naj\ /ečja pridobitev je j)ač regulacija obrežja. Trnovski pristan, ki je bil že svoje čase znan kot glavno pnstajališče čolnov, jc zdaj pojx>lnoma prenovljen. Pri Prulskem mostu 60 urejene kamnitne stopnice na obeh straneh Ljubljanice, jx> katerih bo lahek dohod do čolnov. Vse obrežje pa je urejeno tako. da bo dolnja stran obrežja proti Trnovskemu mostu v dolžini 360 metrov služila za tovorni promet, medtem ko bo gornji del v dolžini 250 metrov služil luksuznemu ali osebnemu prometu. Seveda je zdaj obrežje še mirno in ne bo prometa V6e dotlej, dokler ne bodo dokončno dvignili zapornic ob Gruberjevem prekopu. Potrebno je namreč, da bo voda tekla po Ljublja-ničini strugi s polnim tekom, tako da bo pri obrežju dosegla višino stopnic in bo |X)tem tudi primerna za pristajanje večjih čolnov. Stroški za ta del regulacije obrežja so znesli nekaj nad šest milijonov dinarjev. Kulturni obzornik JViftofaf Rajnov (Portret iz moderne bolgarsko književnosti.) Med novejšimi bolgarskimi pisatelji zavzema čisto samosvoje in posebno mesto Nikolaj Rajnov. Rodil se je na Novo leto 1888 v'Kesa-rovu, v trnovskem okraju v severni Bolgariji. Njegovo življenje je več ko pestro. Prvotno se je zaradi svoje naklonjenosti filozofiji nameraval posvetiti svečeniškemu poklicu in je tudi končal bogoslovje v Sofiji. Toda poleg nagnjenja k filozofiji ga je močno mamila misel, da bi postal risar, slikar, za kar je imel naraven dar Zpto jc po končanem bogoslovju študiral sofijskd risarsko šolo in jo tudi dovršil. Sedaj je profesor sofijske umetniške akademije. Da je bilo prav risanje jioleg pisateljevanja njegov element, je zgovoren dokaz dejstvo, da se v njegovih knjigah nahaja na stotine risb, vinjet in lično izdelanih inicialk, ki so njegove On je torej poleg pisatelja tudi ilustrator lastnih knjig. Ko sem že pri njegovem življenjepisu, moram na vsak način omeniti, da je zelo veliko potoval. Pred vsem ga je zanimal vzhod s svojo pestrostjo in romantiko, zlasti Arabija, Egipt, Sveta dežela, pa tudi Indija. Koliko je filozofija raznih vzhodnih verstev in verskih sekt vplivala nanj, bomo videli kasneje, ko bomo govorili o njegovih delih. Književno se je Rajnov začel zelo zgodaj uveljavljati. Komaj šestnajstleten je objavil svoje prve pesmi, 1. 1904, ne sicer v knjigi, ampak v revijah. Vendar s pesmimi ni nadaljeval, dasi je res, da je precejšen del njegove poznejše proze prav za jirav pesem. L. 1912, tik pred balkansko vojno, je objavil prvo svojo knjigo z naslovom »B o g o m i ls k c legend ec . ki še danes velja poleg liričnega romana 5 Med puščavo in življe- njema za njegovo najboljše delo. Knjiga je izšla sicer anonimno, vendar je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem. V drugi izdaji jo izšla na koncu svetovne vojne 1. 1918. 2c. ta prva Kajnova knjiga očituje pisateljevo poglobljenost, to pot v filozofsko osnovo bogomilstva, ki se je, kakor je znano iz zgodovine, začelo prav na bolgarskih tleh in se od tod v zelo kratkem času razširilo po vsem Balkanskem polotoku. Prvi veliki uspeh mu je dal poguma in potem je kar bruhal knjige iz sebe. Videti je, da jc imel pripravljenega sila veliko gradiva in končanih rokopisov, saj je samo leta 1918 poleg že omenjenega ponatisa --Bogomilskih legende izšlo zapovrstjo pet njegovih knjig s karakterističnimi naslovi: »Videnja iz s 11 r e Bolgarije«, »K n j i -ga o carjih*, »Oči Arabije«, »Mesto« in jVciSne po e met. Pustil bom govoriti pisatelja samega, ki je sledeče napisal o sebi in svojem življenju in delih: »Študiral sem filozofijo, dovršil dekorativno in grafično umetnost; odločil sem se postati menih, toda oženil sem se, vzljubil ljudi, oni pa so me zasovražili; hudiča so klicali name tisti, ki sem jim delil same dobrote; trideset let sem star, pa sem podoben starcu; prepričan sem bil, da je moj poklic branje, pa sem posili začel pisati. Največ hvale sem dolžan semenišču, kjer so me naučili misliti, molčati, spoštovati, poglabljali se v duhovno in iskati nekaj vzvišenega v človeku. . Dosti težav in bridkosti sem ttžil. ki sem jih pa vesel: od takrat sem začel iskati oporišča edino v samem sebi, nikomur se nisem prodal. Dosti sem hrdll po naši zemlji, po vsej Bolgariji, da bi se naučil jezika. Sram me je bilo. ker nisem poznal Jezika in sem si niornl pomagati s tujkami. Tudi po Vzhodu sem hodil, odkoder Imam spravljen porumenel zvezek spominov, ki jih bom morda nekoč izdal Sledi izgubljenih duhovnih avantur sem iskal, srečnval sem redke ljudi, o katerih nc smpm govoriti, videl sem stvari, zu katere nimam peresa Živel sem kakor je. naneslo. Dosti jezikov sem se učil. Dosti znanja sem po- treboval. če sem objavil vtise, setn jih objavljal zaradi drugih ljudi. Tako so izhajale moje knjige druga za drugo. V marsikateri med njimi sem se izpovedal: kdor jih zna brati, bo uvidel, kakšen sem in kakšen sem bil.. .< Takoj prihodnje leto po zgornji pisateljevi izpovedi, I. 1919 je izšla knjiga »Pripovedke sonca«, pa roman »Mod pustinjo in življenje in« (1920). v katerem se je pisatelj na svoj način poglobil v življenje in poslanstvo Jezusovo. V ta namen je nalašč obiskal Sveto deželo, da bi čim točneje zadel pokrajino in mogel na-l>isati res umetniško delo. Omeniti moram še Knjigo ugank«, pa dramatično bajko »Nekoč je bilo. .< (1923), »Svetilnik v duši-, I. 1925 pa je izdal prvo novelsko zbirko za preprosti narod z naslovom »Siromak Lazar«, v kateri je segel po sodobnejši snovi, dasi so tudi v tej knjigi nekatere novele filozofsko čudno poglobljene. Zlasti takoj po svetovni vojni je Rajnov veljal za najplodnejšega bolgarskega pisatelja, pozneje pa je pisal manj. Seveda inoram zaradi polnosti podobe omeniti, da zgoraj navedena dela niso vse, kar je Rajnov napisal. Niti zdaleč ne. Saj je vendar snmo njegovih mladinskih knjig izšlo daleč čez dvajset, med katerimi so pravi biseri. Razen lega pa je Rajnov pisal tudi čisto umetnostno znanstvena dela. Naj omenim samo obširno -»Zgodovino umetno? 11« v dveh knjigah, ki je izšla 1. 1931 in 1932. Kmalu po svetovni vojni je izdal študijo »Vzhodna in zapadna umetno s t«. Napisal pa je tudi nekaj teozofskih del, ker so ga roznn verstva, pred vsem vzhodna, že od nekdaj privlačevala in v nadpovprečni meri vplivala na njegovo književno ustvarjanje. Cisto razumljivo je, da Rnjnov ob toliki razgledanosti na vzhod in zapad in ob znanju tolikih jezikov ni pustil vnemar prevajanja. Tnko je med drugim prevajal Erazma Rotterdamskegn, Tagoreja, Porfiriusa in še mnoge druge. Osnovna poteza Rnjnovu je nekak misticizem. Ivi vejo iz vseli njegovih del. loda misticizem s čudno filozofsko podlago. Imam vtis, da je proučevanje vseh mogočih filozofij in njihovih smeri občutno uravnavalo njegovo pisateljsko smer. On vedno nečesa išče. Zato jc v njegovih spisih čutiti izredno globokega intuitivnega, pa obenem tudi strastnega človeka. Kot sem že rekel, je velik del njegovega pisateljskega opusa vsaj proiciruu v zgodovino, bodisi bolgarsko, bodisi v zgodovino raznih vzhodnih verstev. Tako se jo v prvi vrsti poglabljal v najstarejšo domačo, bolgarsko zgodovino, izkopal je uekaj klasičnih postav bolgarskih carjev in vclmož, pa tudi žena, caric, jih v čudni barvni prenasičenosti nekam bnladično postavil pred pisatelju pokazal njihove dobre in slabe strani, brez olepšuvanj. Seveda je drugo vprašanje, v koliko so ti liki zgodovinsko verodostojni oziroma so samo poljubno prepesnjenje zgodovinskih podatkov. Kljub vsemu pa je treba reči, dn pisatelj ve, kaj hoče, da ima resničen dar in da kljub pogosti barvni prenasičenosti napravi na čitatelja resnično umetniški vtis. Priznati moram iz izkušnje, da je njegov na videz strašno lahki jezik sila težko brati s popolnim razumevanjem. Zakaj, bom takoj povedal. Kakor se je zgoraj žc sam izrazil, je Rajnov s posebno naslado študiral bolgarščino. To je bilo zanj toliko bolj potrebno, ker je hotel zgodovinsko snov, kl jo opisuje, podati tudi v kolikor mogoče starinskem in klenem jeziku. To se mu je v polni meri tudi posrečilo Priznati mu je treba, da je zdaleč v večji meri obogatil bolgarski književni jezik v tem stoletju kot katerikoli drugi pisatelj. Nlegovih novih, dasi starinskih kovnnk jo silno veliko Marsikatera je naravnost slovenska, oziroma splošno slovanska. Seveda je prav po svojem jeziku in klasičnem stilu imel velik vpliv tia mlade bolgarske pisatelje. Tone Potokar. širite katoliško časopisje! Kadar pridejo tiulenjske telice, ee začne šele pravo družabno življenje na Pribilov6kih otokih. Preizkušeni družinski očetje in že odpravljeni starci in podjetni fantje jih hitijo pozdravljati in ljubkost mladih telic 6e izraža le tako, da se čudovito krotko in skromno vedejo z njimi. Slednjič se le odločijo, da pristopijo h kakemu haremu. Gorje ga pa. če bi potem samica hotela oditi iz harema! Samec 6e kar bliskoma privali za njo, jo surovo zgrabi za tilnM< in jo zažene z glavo navzdol nazaj v harem. Na Pribilovskih otokih ni nobene »sporazumne ločitve«. Tjulenjeva 6amica vsako leto spovrže po enega mladiča. Ker traja brejost 362 dni, 60 skoraj vedno breje in uravnajo čas svojega prihoda na otoke tako, da pride čez pet dni nato mladič na svet. Kadar pride samec iz vode. da si zbira 6amic za harem, tedaj tri dolge mesece ne žre, ne pije in ne spi prav nič, ampak posveča vse tri mesece svojo pozornost 6amo in edino le svojim samicam. Tjulenj je prav tako pozoren ko tiranski gospodar. Vse tri mesece se preživlia izključno le 6 svojim oljem in ko je konec te dobe parjenja, je tako mršav in obnemogel, da po več dni samo *spi, preden more iti v vodo in si iskati hrane. Tjulenji z nezmotljivim nagonom poznajo svoje mladiče in so strahotno dobri plavalci: po 100km preplavajo v eni uri in plavajo zdržema prav dolgo časa. Ce odplavajo »matere« po 250 km daleč v morie po hrano in 6e nato vrnejo na otok, 6noznajo svaiega mladiča med stotisoči raznih mladičev. Ce pa je kaka samica v moriu ubita, tedaj pogine tudi njen mladič na otoku, ker mu nobena druga 6amica ne da niti kapljice mleka. Cim so prvi znaki zime tu, zapustijo tjulenji Pribilovske otoke in jih ni nato več mesecev videti. Šele malo časa pred tem, preden 6e odpravijo na pol v arktične pokrajine, se zbereio na južnokaliforniiski obali, ne da bi se v Kaliforniji prikazali na kopno Le tisti čas, ko so na Pribilov-skih otokih, so tjulenii na suhi zemlji. 6icer nikoli in nikier ne in še zdaj ni natančno dognano, kod se potikajo v drugih mesecih. — Lovci na tjulenjev« krzno 6mejo pobijati samo 6amce brez družic, na kar vlada USA 6trogo pazi. S kožami 6amic 6plob ne kupcu iejo, ker 60 vse samice tjulenjev z Aljaske zaščitene radi razplojenja. Kože tjulenjev z Aljaske (»Ala6ka-Seal6kin«) stroji neka posebna ameriška tvrdka, ki te kože tudi barva in 6triže na poseben, preizkušeni način, ki je skrivnost te tvrdke. Predelavanje ima 125 točk. Ko prestane koža vseh 125 točk predelave, je tjulenjevo krzno zares izredno mehko, lahko kot svila in trpežno. Prodaja ga samo država USA. Za 20 mesecev v južne arktične pokrajine je od-plula raziskovalna angleška ladja »Discoveray II«. Na ladji je 52 raziskovalcev, ki hočejo preiskati južnotečajniške kraje glede na življenje kitov. Prah brišejo po tvestminstrski opatiji Pred nekaj dnevi so po devet mesečnem presledku odprli vvestministr&ko opatijo. Tako dolgo je bila zaprta najstarejša londonska cerkev zaradi kronanjskih priprav in potem zaradi popravil. Ker 60 razkladali visoke odre 6 sedeži, kjer so 6edeli udeleženci kronanja, 6e je cerkev tako naprašila, da je bilo za centimeter prahu po spomenikih, kipih, oltarjih in drugih predmetih. Posebno so trpele orgle in zato so jih morali popolnoma razstaviti. Čudovit je bil pogled na več 6to delavcev, ki 60 z aparati zoper prah čistili cerkev. A tisti dan, ko 60 cerkev odprli, je koj oznanil mrtvaško obvestilo. Prejšnjo noč je bil umrl 78-letni vvest-ministrski dekan dr. Foxley Norris. Črne zastave so oznanile prvim obiskovalcem smrt duhovnika, ki je v anglikanski cerkvi poleg canterburyjskega I nadškofa najimenitnejša osebnost. Dr. FoxIey Norris je tri kralje pomagal kronati in ga je spoštovala kraljevska družina in tudi ljudstvo. Skrivnostno življenje tjulenjev Svatbeni otoki Petrolejski vod iz Mossula v Hailo, ki so ga Arabci poškodovali in ga stražijo angleški vojaki Balneologija Kongres mednarodne balneologije ali kopališke vede. ki te dni zboruje v budimpeštanski Akademiji znanosti sestoji iz 320 zastopnikov iz 30 različnih držav. Za podlago zborovanja so si vzeli željo, da bi bila splošnemu ljudskemu zdravju v korist veda za pridobivanje, ohranitev, raziskava-nje in uporabo prirodnih zdravilnih pripomočkov iz zemlje, podnebja in vode s skupnim sodelovanjem zdravnikov, tehnikov vrelcev in inženirjev. Kongres se v prvi vrsti bavi z zdravljenjem bolnikov, ki so le začasno bolni, in sicer s pri rodil itn načinom zdravljenja in razmišlja tudi o tem, kako bi kulturne bolezni uporabili m kako bi bolnike pošiljali vedno le tja. kjer so prav zanje primerna zdravilišča. ,Brezboiniški misijonarji' pri ciganih Ko 60 skušali razširiti brezbožništvo tudi med cigani, so morali dotični »misijonarji« kaj bridke doživeti. Milanski list »Italia« poroča o nekem takem »misijonarju«, ki je obljubil ciganskemu poglavarju 1000 zlatih rubljev in par konj, ce se s svojo četo pismeno izjavi, da 60 vsi ateisti. Marko poglavar ciganov, je vzel denar in konje iu izročil agentu list s 107 podpisi ciganov. Ponoči pa so cigani napadli »misijonarjev« šotor, ukradli Ii&t, ga sežgali in spodili »misijonarja«. Danskega kralja Kristijana ni nič sram peljati po cesti svojega vnučka v vozičku. Od povsod Lokomotiva je na postaji Sniatyn obglavila pri vlaku proge Lodz-Budimpešta nekega potnika, ki mu je spodrsnilo in je padel jxxl lokomotivo na drugem tiru. Lokomotiva mu je glavo kar odrezala. Kasneje 60 dognali, da je nesrečni potnik istanbulski profesor filozofije, Mahniut Feyye. Tovorni avto v Berlinu je zavozil v gručo šolarjev; ena deklica je bila koj mrtva, štirje dečki so težko ranjeni, dva pa laže. Ustreljen je bil v Bejrutu konzul Združenih ameriških držav, ko je pred konzulatom izstopil iz avta. Morilec je baje neki poameričanjeni Armenec; ustrelil je konzula, ker je zmotno mislil, da mu je neko prošnjo zavrnil. 1700 delavcev sovjetske Rusije je lastnik japonske rudarske družbe odpustil iz službe na sev. Sahalinu, ker mu delajo sovjetsko-ruske oblasti velike težkoče. Iz tega vzroka je japonska petrolej-ska družba odslovila 2400 ruskih delavcev. Peiping je spet Peking. 'Komisija za vzdrževanje miru je bivšo kitajsko pretolnico Peiping spet prekrstila v Peking in je prepovedala rabo besede Peiping. Vezuv spet bruha. Iz razpok 6tožca sredi žTela 6e izliva lava, ki pa se kmalu zatem, v »Dolini pekSla«, 6trdi, tako da ni nevarnosti za prebivalstvo. Ko odšel posl-dnji kopališki gost z obrežja Vbodnega nemške« morji, so prebivalci priča vihar-' ueniu valovanju moria. ki ie v tem času vedno razburkano. Po naročilu nemške »Lufthanse« so delavnice v Rostocku izgotovile novo poštno letalo, ki bo opravljalo promet nad Atlantskim oceanom. Stirimotorno letalo »He 116< ima hitrost 330 km na uro in more brez pristanka s štirimi člani posadke in 550 kg tovora preleteti progo 4400 km. Trup je na gosto zakovičen, tako da more letalo tudi plavati. Letalo je na vrhu z rumeno barvo prepleskano, da ga morejo koj najti, če bi kam zašlo. Dolgo je 13,7 m, razpetina meri 22 metrov. Pot in konec angleškega časopisa Najstarejši angleški dnevnik »Morning Post«, je 6 1. oktobrom t. 1. prenehal izhajati. O tem poročajo iz Londona: »Morning Post«, je pred 165 leti, leta 1772, ustanovil anglikanski duhovnik Henrv Bate. Prvi glavni urednik pa ni imel sreče. Zaračli nekega dvoboja je bil izobčen iz Cerkve, izgubil je naročnike; vojvoda Richmond6ki ga je tožil zaradi razžaljenja časti, prišel je v prisilno delavnico in se je ondi — obesil. Po njegovi smrti je vso »barako« kupil Daniel Stuart za borih 400 funtov šterlingov. Ko je liet čez devet let prodal tedanji vladi, je dobil 25.000 funtov zanj. ikar zares ni bila slaba kupčija tudi po sedanjih računih ne. Pod Danielom Stuartom je bi.l list najboljši. Ta prebrisani mož je znal odkriti »talente« ko nihče drugi in je izborno organiziral jjoroče-valsko službo. Tako je »Morning Post« kot prvi list v Londonu poročala, da sta bila Ludovik XVI. in Marija Antoineta obglavljena, da je bil Napoleon imenovan za prvega konzula in je prav tako prvi poročal o veliki zmagi admirala Nelsona pri Trafalgarju. Listek za ta list je pisal takrat še neznani. mladi pisatelj z imenom Charles Dickens, ki ga dandanašnji častimo kot največjega klasika angleškega pripovedništva. Slavna angleška romantika Werdsworth in Coleridge. ki zdaj počivata na častnem prostoru v vvestininstrski opatiji, 6ta v tem listu objavljala 6Voje prve pesmi. Honorar je bil 1 sixpence^ (približno 4 dinarje) za pesem ali anekdoto. Kakšni zlati čas1 za izdajatelje časopisov! Nobenih raz-našalcev ni bilo treba plačevati, zakaj zvečer ob šestih ko je izšel list, je čakalo na 6totine ljudi pred tiskamo in se je kar trgalo za ročno stavljene izvode lista. Thackeray je pošiljal v Morning Post« do-vtipe in sredi preišniega stoletja je pisal uvodne članke vani satn Benianim Disraeli. kasneie Lord Beaconsfield. Ta list je bil vedno glasnik konzervativne stranke in v dobi po svetovni vojni so 6e iz njega oglašale svarilne besede VCinstona Churchilla. Churchill je med bursko vojtio pristopil k listu kot reporter in ie pošiljal vanj prva vojna poročila iz južne Afnke. Dne 30. sept. 1037 se je H. A. Gwyne. po-slednii glavni urednik, napol ironično poslovil od 6Voiih zvestih čitateljev. — Da je izginil tak pomemben in drapocen glasnik iavnecra mnenia. kot kako samico spraviti iz harema! Sanici 60 venomer le s tem zaposleni, da branijo svoj harem. Tu so odrasli, podjetni tjulenji 5 in 6 let stari (tudi družinski očetje so vmes), ki ogražajo kak harem in če kak 6tarejši paša samo enkrat podleže, mu že preti nevarnost, da ne izgubi le tiste samice, ampak da mu vsa čreda preide drugam. Premagane sanice porinejo prav na skrajni rob črede in nič drugega ne morejo storiti, ko da skušajo kako sa mico izvabiti iz tujega harema, ali pa da počakajo prihoda tjulenjskih telic, to so po dve leti 6tare samice, ki pridejo prvikrat na parjenje. Samci, ki imajo manj ko pet let, se v velikem ovinku izognejo starejšim, sicer bi jih divji mo-gočniki na kosce raztrgali. Izrezi! Za bolnike s sladkorno boleznijo. Krema iz kakaa. V osminko litra mleka ali še bolje — smetane — daš žlico kakaa in prevreš Nato dodaš mleku rumenjak, 2 tableti saharina in 2 listka na vodi raztopljene želatine. Vso goščo postaviš potem na hladno in če 6e začenja strjevati, daš malo vtepene smelane vmes. Nato napolniš kozarec s kremo in daš na hladno. Tjulenj z Aljaske, čigar koža daje posebno dragoceno krzno, tako zvani »rjavi sealskin«, živi na otokih Pribilov v Berin-govem prelivu, ki spadajo k Aljaski. Ko 6o Združene ameriške države leta 1867 kupile Aljasko od Rusije, 60 ondi živele velike črede tjulenjev, skupaj krog štirih milijonov, vendar so jih v naslednjih 25 letih tako neusmiljeno lovili in pobijali, da se je to velikansko število skrčilo na 100.000 glav. Tedaj šele je neki mednarodni dogovor zaščitil tjulenje, tako da jih je zdaj na tem otočju 1 % milijona. Življenje aljaskovega tjulenja (sealsa) je romantično in skrivnostno. Tjulenji prihajajo le po enkrat na leto na Pribilovske otoke, da se ondi — razplodijo in spravijo mladiče na svet. Njih prihod je skoraj do dneva iz lela v leto isti. Da si pa tjulenji vprav Pribilovske otoke izberejo za svoj »randi«, je pa odtod, ker so otoki neprestano od pomladi do jeseni, zaviti v najgostejso meglo, kar posebno ustreza načinu življenja tjulenjev. Ladje, ki plovejo mimo, radi megle ne zapazijo otokov, vendar slišijo ljudje na ladjah rjovenje tjulenjev daleč ven na morje, tako da sleherni mornar takoj spozna bližino otokov Pribilov. Samci-tjulenji so velike živali, 2 do 2,5m dolgi, petkrat so večji ko samice in so nnnio tega policami. Samec ima harem s 40 do 50 samicami, vendar so med njimi tudi paše, ki je njih last po 75 do 100 »žena«. Samci pridejo že nekaj tednov pred samicami na otoke. Ko priplavajo še samice, se začne izbira harema Gorje ga podjetnim »fantom«, ki hočejo je bil list -.Morning Po6t«, je treba obžalovati ne le zaradi vsebine, marveč tudi zato, ker je to dokaz, kako se morajo stari, dobri časopisi boriti z buljvarekimi in revolverskimi žurnaJi za svoj obstanek in kako jim v tej dobi ni60 kos. To je tragika sedanjih dni. Razlaga: »In zakaj niste priskočili, ko 6te videli, da vašo taščo pretepajo?« — »Ker sem koj videl, da je on sam zadosti močan in jo .bo zmogel.« Krani Današnji večer je posvečen spominu dr. Bv. Kreka. Danes ob 20 se bomo zbrali v dvorani Ljudskega doma v Kranju in sc ob okrašeni sliki spominjali pok. voditelja Slovencev dr. Kreka. O velikem pokojniku bo govoril prosvetni inšpektor g. Ivan Dolenec iz Ljubljane. Sestanek načelnikov fantovskega okrožja Kranj. V nedeljo, 10. oktobra ob 13 bo v prostorih knjižnica Ljudskega doma sestanek načelnikov fantovskih odsekov okrožja Kranj. Vlom v mesarijo v Stražišeu. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o številnih vlomih in tatvinah v Kranju in okolici. Danes smo zvedeli, da je bilo v soboto ponoči vlomljeno tudi v mesarijo Kalana v Stražišču. Tatovi so prišli kakor vso okoliščine kažejo, pred mesarijo kar z vozom in pobrali iz mesnice večjo množino mesa in klobas ter odpeljali vse skupaj neznanokam. Sodijo, da so to tavino izvrSili cigani, ki so se že nekaj časa potikali okrog Stražišča. »Izdaja pri Novari« na odru Ljudskega doma v Kranju. Kranjčani niso bili nič kaj zadovoljni, ko so izvedeli, da namerava prirediti Prosvetno društvo za otvoritev sezone 1937-1938 dramo. Saj bi veliko rajši videli na odru komedijo, ob kateri bi se lahko nasmejali. Toda kljub temu se je zbralo v soboto zvečer v dvorani veliko ljudi, ki jih je pred-našanje te drame močno zadovoljilo. Režiserju gospodu Petru Malcu, ki je iz prijaznosti prevzel režijo te drame, smo za njegovo delo zelo hvaležni. — V nedeljo popoldne je bila dvorana čisrto polna pri ponovitvi te lepe drame. — Zvedeli etno, da pripravlja Prosvetno društvo v Kranju igro »Miklovo Zalo«, ki jo v kratkem priredi v Ljudskem domu. Topot bodo prišli vsa na račun: našli bodo v igri mnogo joka, smeha pa tudi petja v zboru. m vi v Trztc Pokopali smo v nedeljo ob ogromni udeležbi pogrebeev posestnika Franca Deua. Zadnja leta je preživel večinoma na svojem posestvu v Srednji vasi pri Begunjah, odkoder je večkrat __ zahajal urejevat svoje gospodarske zadeve v Tržiču. Bil je blagega značaja, po dobrohotnosti in postrež-Ijivosti pravi član stare tržiške rodbine. Prepeljali so ga le nekaj dni pred smrtjo v Tržič, da jo prišel še živ v bližino grobnice domačih. Naj počiva v miru! Otroške bolezni tudi leto« n® mirujejo. Kar precej otrok so zvozili že v ljubljansko bolnišnico, kjer jih zdravijo deloma za Skrlatinko, deloma za davico. Zdravstveni dom daje prav pridno navodila, da starši pravočasno varujejo svoje otroke. Triletna Ovsenekova Bogomira je pa v bolnišnici umrla in so jo prepeljali v Tržič, da jo žalostni starši in domači pospremijo v sredo, 13. t m. na domače pokopališče k počitku. Nova cesta za Virjera nam je potrebna kot vsakdanji kruh. 2e eo bila izvršena prva merjenja in podrobni načrti so že v delu. Ogromne količine leea se bodo po tej cesti ognile glavnemu trgu in ozki Cerkveni ulici, kjer je ožina prav letos povzročila že dosti nesreč. Pred davnimi leti bi bila morala biti eesta že narejena, a tedanji gospodarji Tržiča se niso tudi ob ugodnih prilikah za to zavzeli. Tudi nobene finančno podlage niso pustili v ta namen in zato je v tem oziru sedaj precejšnja težava. Menimo pa, da bodo sedanji gospodarji Tržiča znali tudi to delo izvesti. Marenberg Komaj smo dobili dva nova zvona in s tem po 20 letih spet popolno zvonilo za tukajšno župnijsko cerkev, se že vrstijo zaporedoma pogrebi, da so zvonovi lahko takoj stopili v službo in med drugim s svojimi lepo se ujemajočimi glasovi pojejo mrtvaško pesem. Kot prvo so zapeli majhnemu nedolžnemu otročičku iz družine Topler v Dobravi ter tako spremljali angelčka v nebesa. Da bi le vselej imeli isto srečo, kakor je to povdarjal g. dekan Ivan Messner v svojem nagovoru po izvršeni blagoslovitvi, katero je opravil v nedeljo 3. oktobra ob asistenci čč. gg. p. Gabrijela, ki je imel tudi slavnostno pridigo za pa-trocinij, prejšnega kaplana Ludovika Duha in župnikov iz soseščine in pri res krasnem vremenu, da je bila udeležba nad vsem pričakovanjem velika in se je moglo vso v najlepšem redu izvršiti. Kumovala je obema zvonoma ga. Terezija Suppanz, lastnica tukajšno graščine in je tudi za nabavo zvonov prispevala primerno vsoto, za kar ji naj bo tudi na tem mestu izrečena najlepša hvala. Pod vodstvom navajenega mojstra od livarne Buhl sta zvona hitro in srečno splavala v zvonik in pri gloriji glavne maše že prvič sodelovala pri službi božji, da so bili kar vsi začudeni in ganjeni, ko so prvič zaslišali lepo ubrano zvonenje, katerega so farani tako dolgo pogrešali. Naj ga sedaj vedno radi poslušajo in sledijo njegovemu opominu! S tem je letos župna cerkev veliko pridobila in je kar čestitati tozadevnemu odboru, da so je dobava zvonov kljub ežavam tako naglo izvršila. Da, cerkev je lallko ponosna, ko ima poleg temeljito popravljenih or-gelj, ki so sedaj na motorski pogon, tudi krasno zvonenje, da smo kar Bogu hvaležni za ta napredek ter hočemo brez izjeme sodelovati, da bodo zvonovi čimprej tudi plačani. Saj večina hmelja je že prodana in upajmo, da bo en del tega izkupička, čeprav letos ni bogve velik, odpadel tudi na zvonove, kar bo tukajšnim hmeljarjem v čast. Razen te najbolj razveseljive novice še poročamo, da se letos pri nas precej zida, kar je istotako dobro znamenje. V trgu samem bodo kar 4 nove hiše. Eno si stavi tukajšnji domačin dr. Dobnik, živinozdravnik po poklicu, drugo napol leseno vilo ga. Zmork in na cesti proti Vuhredu pa sta zrastli tudi dve: ena g. Ludvika Nemec, ki biva zazdaj še v Ameriki. — Poročila pa sta so te dni v Marijinem Celju gosp. Karel Snobe, trgovski pomočnik in Mici Modri iz Gor. Vižinge. Bilo srečno! Dravsko polje Cestno omrežje je povečini v zelo slabem stanju, v kolikor 6pada v vaško ali občinsko oskrbo. Občinski odlx>ri vse premalo gledajo na te zelo važne prometne zveze in so ceste v nekaterih letnih časih skoraj neuporabne. Predvsem so potrebne temeljitega popravila ceste proti postajam, farnim cerkvam, sosednim vasem ter najbližjim ba-novinskim cestam, šentjanško občino še posebej Marječani, Trničani in Prepoljci lepo prosijo, da popravi ceste proti naštetim vasem. Sosedne: Sv. Miklavž, Dobrovče, Sv. Marjeta. Trniče. Pre-polje, Sv. Kungota oz. njiiiove občine bodo morale pa ponoviti 6vojo prošnjo za podporo k njihovim cestam, ker so že dosegle deloma U6peh. Brezplačne vožnje bodo pa morale 6anie pridati ob prenovitvi ceste Sv. Miklavž—Kungota, ki bi jo naj prevzela banovina. — Poleg tega je zginilo mnogo potrebnih kažipotov, ki jih naj občine in vasi nadomestijo Neki malopridnež je v Šikolah drugemu iz nagajivosti izmaknil kolo, pa ga položil na tračnice Pragersko-Ptuj. Jutranji brzi vlak _ je kolo |xipoinoma uničii. Zadeva je v rokah žandarjev iz Cirkovc, ki imajo vedno polne roke dela, in okrajnega sodišča v Ptuju. Spori V nedeljo zopet hoj na celi črti za točke v liginem tekmovanju za državno prvenstvo. V Ljubljani na igrišču SK Ljubljane ob Tyr-ševi cesti ob 15.15 SK LJUBLJANA : SK HAJDUK (Split) Ta nedelja je ena izmed najbolj interesantnih tekmovanj v ligah ker nastopi vseh pet parov in sicer: V Belgradu se bodo bili med seboj kar vsi štirje njihovi zastopniki: 1. par — Jedinstvo : Jugoslavija. Tu 60 pro-gnoze bolj težke, ker sta momentano obadva kluba precej enako močna in to zaradi slabe forme Ju-goslavije; ki se letos nikakor ne more znajti in uveljaviti v liginem tekmovanju in novopečenim Jedinstvom, ki mu je na čelu stari rutinirani in internacionalni lev Bane Sekulič, ki se bori z veliko jx>žrtvovalno6tjo in ostrostjo, ter bo v tem veliko bolj nevaren nasprotnik Jugoslavije, ki igra bolj fair nogomet. 2. par — BSK : BASK. Tu je skoro siguren favorit dolgoletni prvak BSK, toda Bask-ovci so vedno račune prekrižali najbolj sigurnim favoritom! 3. par v Zagrebu. — HAšK : Concordija. Tu 6e 6koro 6 sigurnostjo pričakuje zmaga I laška, ki je leto6 eno najboljših moštev v ligi. 4. par v Sarajevu. — Slavija : Gradjanski. Tu se bo f>odal šele v drugič v tem tekmovanju na potovanje proti Sarajevu Gradjanski in ni izključeno, da mu prirede simpatični Bosanci kako iz-nenadenje. Za enkrat je na papirju favorit vsekakor Gradjanski! 5. par — SK Ljubljana : Hajduk ((Split) v Ljubljani. Po dolgih treh tednih čakanja bomo imeli zopet v naši beli Ljubljani ligino tekmo in to »majstora 6a ntora«, ki tudi f>o tihem goji up in nado, da si jxj dolgem času zopet enkrat pribori ponosni naslov prvaka Jugoslavije. V Ljubljani je bil Hajduk vedno simpatično sprejet gost, ki naše občinstvo rado gleda lejx> in fair igro naših vrlih Dalmatincev. Moštvo Hajduka nastopi v sledeči postavi (to je isti kakor je igral proti pr-valcu Jugoslavije Gradjanskim): Culič, Matošič, Milutin, Marušič, Purišič, Bakotič, Jukič, Lemešič, Matošič III., Radovnikovič, Kragič. Že iz 6ame postave se vidi. da jx>šlje v boj dobro moštvo, saj je v njem kar šest internacionalcev, ki 60 in še zastopajo barve našega reprezentativnega moštva. Več v eni izmed prihodnjih številk. Kaj pa naši? V zadnjih dveh tekmah 60 za čeli kazati zopet zobe, ter so dobili dve dragoceni točki v Ljubljani proti sarajevski Slaviji, a 6redi Belgrada 60 prinesli lep izkupiček v obliki ene toBke od Jedinstva — akoravno so igrali celo igro le z desetimi igralci, ker so nam takoj blesirali Slapar-ja! V tretje gre rado! Zapomnijo naj si fantje, da gre za biti ali ne biti!!! Zapomnijo naj 6i tudi to, da jih bo z veliko nestrpnostjo v duhu spremljal ves 6loven6ki šport želeč jim zmago; le tako bodo zopet enkrat dokazali, da znajo braniti čast svojega kluba in naroda, ter tako pokazali drugim ligašem, da se ne bomo več borili za obstoj v ligi, ampak, da tudi v nogometu dokažemo, da znamo biti prvi tako kot v drugih športnih panogah!!! Tekmo 6odi priznani italijanski sodnik — mednarodna kapaciteta — Scarpi, ter smo z ozirom na njegovo nepristranost in objektivnost popolnoma prepričani, da bo pod njegovo avtoriteto lepa in fair borba za točke... Pravila nogometne igre (Nadaljevanje.) Podrobna razlaga pravita 13 Odločitve so neoporečne: Sodnikove ugotovitve, ki so v zvezi z igro (offside, prestopki po § 9, podaljšanje igre itd.) so neoporečne, četudi bi sodnik izjavil po igri, da se je zmotil. Na njegov« odločitve ni protesta, v kolikor odločitev ne nasprotuje pravilom igre. Potek igre: Sodnik naj beJeži potek igre in pazi, da se igra predpisani čas. Beleži naj 6i početek igre, dosežene gole, imena opominjanih ali izključenih igralcev itd. Nikakor ni priporočljivo, da bi se zanašal na svoj spomin, ker bo v slučaju, če poda pomanjkljivo ali netočno poročilo, kaznovan po tozadievnih predpisih. Nedostojno obnalanje: Igralca, ki s« nedostojno obnaša, mora sodnik opomniti, v ponovnem slučaju pa izključiti. V primeru grobega nešportnega obnašanja, sme sodnik igralca ali tudi več igralcev izključiti brez predhodnega opomina. Imena takih igralcev mora javiti pristojnemu odboru. Za nedostojno obnašanje je smatrati zlasti: 1. Ugovarjanje igralca na sodnikovo odločitev, bodisi z besedo ali gesto. 2. Stalno kršenje pravil po istem igralcu, 3. Osebna žalitev sodnika, stranskega sodnika, funkcionarja ali igralca, prepiri z igralci, funkcionarji ali občinstvom. Igralca, ki zapusti igrišče z namenom, da bi se prepiral z občinstvom, sodnik izključi. 4. Namerno zavlačevanje izvedbe prostih udar- cev. 5. Preklinjanje, nedostojno vzklikanje ali pso-vanje sodnika ali igralca itd. V primeru, če sodnik prekine igro zaradi nedostojnega obnašanja igralca, je prisoditi protivoi 6tranki indirektni prosti udarec, ne oziraje se na to, aLi je imela prekršitev za posledico izključitev ali pa samo opomin. Prekinitev igre: Sodnik naj nadoknadi zamujeni čas, naj prekine ali zaključi igro, v kolikor uvidi to za potrebno, o. pr. zaradi mraka, vmešavanja občinstva ali drugega vzroka. V vsakem slučaju pa mora svoj postopek pojasniti pristojnemu odboru. Prav taiko cme 6odnik prekiniti igro, če smatra, da je nastopilo vreme, ki je škodljivo zdravju igralcev. V slučaju, poškodbe igralca sodnik igro prekine samo takrat, če je mnenja, da je poškodba težje narave. Za lažje poškodbe sodnik igre ne prekinja, temveč počaka, da pride žoga izven igre. Če 6e nahaja sodnik v položaju, da bi hotel zaradi nastalega 6tanja igro predčasno zaključiti, naj skuša z vsemi močmi izpeljati igro do konca. V skrajnem slučaju sme tudi zahtevati, da se odstrani posamezna oseba ali pa celokupno občinstvo, v kolikor drugi ukrepi ne bi zadostovali za nemoteno in pravilno nadaljevanje igre. Nevarna igra: Nevarno igro obravnava § 9 ter naj sc sodnik ravna po tozadevnih določilih. Sodnik pa sme odrediti prosti udarec tudi v vseh primerih, če je mnenja, da jc videti zadržanje igralca v igri nevarno ali preti, da postane, če to že ni postalo v toliko protipravno, da bi bil upravičen poslužiti se ostrejše kazni. Sodnik mora dobro razlikovati, če je igra posameznih igralccv že postala nevarna ali če samo preti, da postane nevarna, oziroma če igralec namenoma ali nehote igra nevarno. N. pr.: Igralec skoči na žogo z daleč naprej iztegnjeno nogo v trenutku, ko se protivnik ne nahaja v dosegljivi bližini. Na ta način bi mogel raniti ali poškodovati igralca, če bi se ta nahajal v dosegljivi bližini. Tako bi torej pretila nevarnost za protivnika, dočim igra, dokler protivnika ni v dosegljivi bližini, še ni nevarna. Prestopki med prekinitvijo: Sodnik obravnava tudi prestopke, storjene v času, ko je bila igra prekinjena ali v ča6u, ko žoga ni bila v igri. V tem slučaju more biti izrečena le disciplinska kazen, t. j. opomin ali izključitev. Isto velja za prestopke, storjene med odmorom, kicr more sodnik igralcu zabraniti tudi ponoven nastop. Kakor umetniK na svoji KLAVIATURI ISče pravi tou za »voje glasbeno dolo, tako morete tudi VI madam, iz barvnih vzorcev rde-čil za lice od Bonrjois izbratt pri svojem dobnvlteljn ono lii-janso rdočila za lice, ki no poda najbolj vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno Izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bonrjoi« vam Je omogočeno, dn takoj pri naknpu izberete ono rdečilo, ki Je najbolj primerno VaSemn obrazu. Fnrd pastell od Bonrjois ao rodni izdelki, sterilizirani v pari ln ostanejo na kvasti stalno mehki in puhasti do končne uporabe tor nikdar no postanejo trdi. BOURJOIS Prijava igralca: Igralec, ki iz katerihkoli razlogov zapusti igrišče, se sme vrniti v igro samo tedaj, ko žoga ni v igri. Mora se pa predhodno prijaviti sodniku. Ako igralec stopi v igro v trenutku, ko je žoga v igri, sodnik igro prekine in odredi prekrši-telju indirektni prosti udarec z onega mesta, kjer je igralec prekoračil vzdolžno črto (ali prečno). Če pa igralec, ki je vstopil na igrišče, ko igra ni bila prekinjena, napravi težji prestopek (roka, ali po § 9) mora sodnik uporabiti 6trožjo kazen. Če je za prestopek, izvršen v kazenskem prostoru, odrejeno kaznovanje s kazenskim udarcem, mora sodnik istega odrediti. Mariborski spori Nogomet Z nedeljskimi tekmami je bil za večino klubov jesenski del zaključen. S srečno zmago nad dobrimi čakovčani si je Rapid obdržal prvo mesto, ki si ga bi pa v nadaljevanju tekmovanja v sedanji sestavi napada le težko obdržal. Navečje presenečenje tekmovanja je sigurno odličen uspeh Mure, ki se je začasno vsidrala na drugem mestu. Moštvo je nad vse požrtvovalno in je tudi v tehničnem pogledu izredno napredovalo. Ker uživa splošno podporo lokalnih faktorjev -v Murski Soboti, mu je radi tega delo tudi precej olajšano. ISSK Maribor je končno zoj>et dosegel 6vojo formo, v zadnjih tekmah je pokazal že skoro igro iz »starih dobrih časov«. Ako bo nadaljeval v tej smeri, mu je zasiguran dober placement v prvenstvu. Železničarji od tekme do tekme padajo v formi. Klub bo moral končno poiskati vzrok nazadovanja, ki menda ne leži samo v igralcih. Ča-kovec je v dosedanjih tekmah pokazal zelo dobro igro, spremlja ga pa neverjetna smola. Gradjanski navzlic dobri volji še ni dorasel ostalim klubom, ki j sodelujejo v tem prvenstvu. Po nedeljskih tekmah izgleda prvenstvena tabela sledeče: t. Rapid 5 4 0 1 t3:10 8 : 2. Mura 4 3 0 1 12: 4 6 3. Maribor 5 3 0 2 18:12 6 4. Železničar 5 2 0 3 12:17 4 5. Čakovec 3 1 0 2 9: 8 2 6. Gradjanski 4 0 0 4 3:16 0 V nedeljo 17. t, m. se odigrajo sledeče tekme: v Mariboru Rapid:ŽeIezničar, v Murski SobotilSSK Maribor:Mura, v Čakovcu čakovečkiičradjanski. Lahka atletika V nedeljo 17. t. m. izvede agilni SSK Maraton že šestič »Pohorski tek« na tradicionalni progi Ruška koča—Pohorski dom. Sodelujejo najb> Ijši lahkoatleti in zimski športniki. Smušku telovadbo priredi Slovensko planinsko društvo tudi letos kot prejšnja leta pod strokovnim vodstvom od al. oktobra t. 1. daljo vsak Četrtek od pol 2T1 do pol 21 v telovadnici II. drž. realne giinnn zije ua Poljanski cesti. Sinuška telovadba ju namenjena vsem onim, ki se žele razgibati prodan začno smnčati po snežnih poljanah. Za vsakega smučarja jo važno, da ne nauči potrebnih gibov ter pred pričet-tsorn sezone izveiba mišičevje za smuške Izlete. Organizem se mora pripraviti .-.a zimsko aozono, ker so sicer zlasti začetniki prohitru zinučiju ter zaradi prekomernih telesnih naporov, izgubijo veselje do smučanja. Smoter smuške telovadbo je, da polagoma privadi telo k raznim gibom smučanja ter da napravi telo prožno ter končno da nunfii smučarja temeljnih gibov, ki so potrebni pri smučanju, zlasti v pogledu ravnotežja, prenašanja teže itd. Za planince bu lclos vodil smuško telovadbo dolgoletni hlrokovnjuk in t-i oer ločeno za dame in gospode. Prijavo sprejema pi »orna SPD v Ljubljani na Aleksandrovi eesti 1-1. Ker je Število omejeno, Jo treba hiteti s prijavami. Triperesna deteljica Spisal M. Knnčič. — Ilustriral M. Sedet. Ko so goske s 6vojim »krotilcem« ponosno odracale iz arene, jc prihlačal tja klovn v križasli obleki. Po taktu piščalke, v katero je na vso moč pihal njegov tovariš, je z dvema žogama začel izvajali čudovite umetelnosti. Zaklical je: »Rokus- pokus!« in žogi e-ta izginili brez sledu. Ko pa jc dvignil čepico svojega tovariša, 60 se neznansko začudili vsi: žogi sta ležali tam! »Ta jc pa res pravi čarovnik!« jc vzkliknil Jožek. V tem hipu pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V areno sta z grozanskim truščem in hru-ščem pridrveli dve opici. »Poglej, najini opici!« je zakričal Jožek. »Ušli sta!« je zakričal Nande in planil na noge. Gledalci pa so mirno obsedeli na svojih prostorih. Bili so trdno prepričani, da opici spadata k sporedu. MALI OGLASI V malih oglasih velja **aka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek la malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja «e računa enokolonska S mm Msoka petltna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov l treba priložiti uiomko. Hi Brivski pomočnik flober ln soliden, za vodno ln železno ondulacijo Išče mesto s 15. oktobrom V Drago Cvetetič, Hvar. Mlatili z1 Fant z dežele trezen in nekadilec, želi v Ljubljani službo kje v kakem zavodu ali dobri družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16450. (a) Fant vojaščine prost, vešč strojepisja in drugih pisarniških del, išče primerno službo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »303« št. 16473. Večje podjetje išče tajnico. Poleg slovenskega ln srbohrvaškega jezika popolno znanje nemščine in stenografije. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana Aleksandrova c. 2-1. Zastopnika aa prodajo emajliranih ploščic za stene, teraco jn pode - se išče v vseh večjih krajih Slovenije. - Zagorska industrija glinenih proizvoda d. d. Zagreb Telefon 79-94. Duhovito zabavno tllmsko delo Dragoceni poljub v glavnio vlogan Liane Hala, ivan Petrovič, Hans itloser, Tueo Lin«en, Heins Ruumann. Glasba Kobert Stolz. ktailffJB TEl. 27-30 Premiera! Vesela glasoena komedila Mali pomorščak a priljubljeno malo SH1RLEY TEMPI,E TEl. 21-24 MATICA Nepozabni film iz Jlvlienja nezakonske matere v zicaiu danasnle dobe! Pota ljubezni Irena EicMer ffkeditaMe. oŠ Pletiljka vešča stroja za jopice in nogavice, dobi mesto. — Anica Skrabel, Dravska ul. 8, Ljubljana. (b) I Vajenci 16 letni fant II ki ima veselje do mesarstva, so želi izučiti pri kakem mesarju. Naslov v upr. »Slov.« pod 16449. v beeeeb Lep jedilni kostanj rešetan, nudi najceneje Artur Nachbar, Radeče. Zavese za okna posteljna pregrinjala, blago za preobleke pohištva z največjo izbiro ln zelo poceni nudi nova trgovina Gorlčar, Sv. Petra cesta 30. (1) Razpis Občina Stari Log. okraj Kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 700 din. Varščina 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami jio čl. 7. in S. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega pri pod-jiisani občini. Uprava občine Stari Log. dne 11. oktobra 1937. Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, hubertusov, oblek itd. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji ceni. - Baloh, Kolodvorska 18. (1) la. orehe cele, letošnje, 50 kg 225 din. Ia jedrca bela, 10 kg 156 din — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (l) Kožuhovino se najugodneje kupi tn strokovno Izdela pri Do-lenee Josip, Ljubljana Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62. (1) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan. Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. • Telefon 35-39. (1) Nove cvetlice za Vaš vrt! Zimsko odporno cvetlično grmičevje, sadike za ka-menite skupine (Stein-gartenpflanzen), lepottčno in pritlikavo ter iglasto drevje Itd. v največji izberi in najboljši kvaliteti. Vzgojevallšče Za grmičar-stvo. rastlinje in drevesnica » P E R E N V R T « , Vrapče pri Zagrebu. Ilustrovani katalog na zahtevo brezplačno ! Sposoben mlad prodajalec (trg. pomočnik iz špecerijske stroke) kot propagandist se sprejme. Nudi se stalna plača in povračilo stroškov. Spretni, delovni gospodje v starosti ca 25 let, ki so že odslužili voiaški rok. z znanjem slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, in ki imajo jiredvsem veselje do potovanja, naj pošljejo ponudbo, po možnosti s sliko, na upravo lista pod »Propaganda« št. 16.451. Železne postelje po naročilu posteljno mreže iz pocinkane in pobakreno žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri: STRGULEC PAVEL Gosposvetska cesta št. 13, Ljubljana. (l) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 87-63 10.000 din posojila iščem na stavbno parcelo v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slov.« pod 16193 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni in takojšnjemu Izplačilu — I z p o s I u J e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova nlica 14/1. Telefon 86-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova nlica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vnovčujem hranilne vlogo vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. SuLUEJEM BHMHvJmiMSIll Trgovino stekla porcelana in barv, dobro vpeljano, dam v najem 6 stanovanjem. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »100«. (n) //////////////////m Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda | NIVEA"! I ^ CREME> Z »NIVEO« je v resnici nera-združljivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eu-cerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »kreme«, ampak vedno le »NIVEA«! uEnssni Trgovsko hišo s skladiščem, na glavnem trgu v Kočevju, prodam takoj. Natančnejše se Izve pri gospe Nanl Honig-mann, Kočevje št. 76. (p Ugodno in iz proste roke prodam na prometnem kraju, v bližini Kranja, novo tristanovanjsko hišo ter 2 delavnici za vsako obrt, lokal za trgovino in skladišče. Elektrika, vodovod ter lep vrt Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodna prilika« št. 16438. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Sodna dražba Dne 18. X. 1937 ob 9 dop. bo pri okrajnem sodišču v Skofji Loki, soba št. 2 dražba velike enonad-stropne trgovske hiše z gostilno in trgovino, ležeče ob glavni cesti v Dolenji vasi pri Selcah v Selški dolini. Poslopja so ocenjena na 187.300 din, zemljišča pa na 244.823.10 din, pritikline pa na 2600 din. - Najmanjši ponudek znaša 289.808.73 din, varščina, ki jo je položiti pri sodišču, pa znaša 43.471.31 din. - Dražbeni pogoji so običajni. Nadaljne informacije daje pisarna drja. Igo šilarja, odvetnika v Kranju. Širite »Slovenca«! Uprava »Slovenca« Haribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova ti Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. ttanoi/anja Dvosobno stanovanje s kabinetom, plin, komfortno, oddam z novembrom. Jesenkova ul. 8-1., levo (za pivov. Union). Majhna vila z vrtom se odda s 1. novembrom v najem za 650 din. Blizu nove cerkve v Siškl. Poizve se pri hišniku, Goriška 29. (fi) I! Radio Loewe ii radio-aparati so že lani navduševali vse poslušalce. Tipi za leto 1938 so še odličnejši ln vendar smo jim že znižali cene. Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dlenst & Poteh, Maribor, Aleksandrova 44. Lepo opremljeno sobo Hranilnlška ul. 3, pritlič-i je 91 (nova zgradba) taJ koj oddam. - Informacijo v upravi »SI.« pod 16465.-Ogled stanovanja popoldne. (s)) »Umetnost« novo otvorjenl antikvariat v LJubljani, Mestni trg 17, Prodaja in nakup anti-kvitet. (r)] I Živali i Zatekel se je mlad, črn nemški ovčar,' ki sliši na Ime Ras. Kdor ga privede, dobi nagrado. Tovarna Vidmar, Savlja št. 18 pri Ljubljani, (j); V neizmerni žalosti sporočamo, da je nenadoma, previden s sv. zakramenti, umrl naš preljubi soprog, brat itd., gospod Filip Vodopivec uradnik drž. žel. v pokojn Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 15. oktobra ob 16 iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. oktobra 1937. Žalujoča soproga M i m i roj. Koželj in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod Iv. Gajšek, Ljubljana. Agncs Giinther: 116 Dušica - Rožamarija Strahovito resen je ta obraz, katerega se še vedno ovija tenčica. Ustnice 6o nekam sivomodre in oči docela zatemnele. Harro s 6vojimi umetniškimi očmi vsega tega nikdar ne more in ne sme prezreti. Na njenem čelu se pojavlja neka tuja svetloba in v njenih širokoodprtih očeh 6e zrcali groza. Gospod dvorni 6vetnik... Smrtni angel je šel mimo. Konjska kopita! Knez prihaja! Harro proseče j>ogleda zdravnika, da ta odide i n sprejme kneza. On najbolj ve, kaj mu mora poročati. Dvorni svetnik zbira vse nitke in vse dobre upe. Toda knez, ki je čudno vdan, je mirno izpre-govoril: »V božji roki stno Že pred tremi dnevi sem zaslutil, da se zbirajo črni oblaki in zdaj je udarila strela.« Tudi zunaj je rahlo zagrmelo in bliski se križajo na oblačnem nebu. »Ali bi smel videti svojo hčer?« Ko je zazrl Harro kneza, ga je tesno objel ter vzkliknil: »O oče. če bi bil storil le korak naprej, le korak ...« , »Moj ubogi Harro. Ne. to ne more biti božja volja. Pojdi spat! Sedel bom jaz pri svoji hčeri « Duša Rožamarije še ni bila predaleč poletela. Vidi se ji na očeh. da pozna očeta. Govoriti ne more več. Le ro!;o še rahlo dviga, ki pa brž zopet pade na odejo. Zunaj dežuje. Ulila se je ploha liki hudournik in thorsteinski voz s spečim otrokom in jokajočo in v molitev zatopljeno Lizo se hudo bori na razmehčanili in poplavljenih potih. Mrzlica 6tresa mladega Alfreda, ki sedi na kozlu ter po otroško ihti Končno se mu je vendar jtosrečiio, spraviti konje v grajsko dvorišče in to ob najhujšem nalivu. Nad spalnico pa lega huda bolest, Rožama- rija bi rada nekaj povedala. Oh, kako prosijo njene oči! »Henrik bo brž tu, Alfred je šel jx>nj.« Toda to je tli skrbelo. Oče?« Ta kloni glavo k njej in Rožamarija šepetne mukoma: Orožnik...« V njenih očeh se zrcali strašna groza, toda brž se je njena duša zopet jx>topi!a v sen. Kaj prav za prav hoče? Nikdo ne more uganiti. Je že kdaj prej izpregovorila to besedo? Rožamarija ne govori več, toda vsi so prepričani, da se pričenja borba. Na prsih jo hudo teži. Vedno znova j>oizkuša z rokami odriniti breme. Končno vendarle zasvita jutro skozi hudo zgoščene megle. Gospod dvorni svetnik drži v roki uro ter hodi po 6lopnicah gor in dol. Ce se ni to vražje vozilo kje razbilo! Stokrat je že domneval, da čuje njegov ropot skozi tuljenje viharja. Toda zda|... To ne more več biti prevara. Dva žarometa navbreg! Brž se še enkrat ozre po Rožamariji potem odhiti na dvorišče. Že 6ta izstopili dve zakrinkani osebi. Dvorni svetnik vzklikne: »Gospod profesor!« »Gospod tovariš, dovolite mi toliko časa, da najdem zopet zvezo s svojimi nogami, katere docela pogrešam Popolnoma so mi zamrle. To je bila vožnja! Ali še živi?« »Da. gospod profesor, toda je silno nujno!« I larro je opazil, kako se je pojavil skozi razsvetljeno meglo tuj obraz Ozek je in neprespan s sokoljevimi očmi, ki sličijo njegovim lastnini. Potem pa je zakril Harro svoje oči Ne more gledati, kako ravnajo tuji možje z ubogim telesom njegove soproge. Domneva, da ie vse to le strašen sen. da ga tlači še ponočna mora. — Že je najročii beli dan d grof!« Divji obup se ga polasti. »Kaj boste z njo storili?... Jaz ne morem, jaz vendar ne morem!« »Gospod grof. zelo se mudi!« Zdajci začuti vrteče se kolo nad svojim srcem. S težkim zamolklim ropotom se vrti čezenj. S knezom je odšel v svojo delovno sobo in ni več videl nosila, ki sta ga nosila Mart in profesorjev pomočnik gor v slavnostno dvorano. V IIJCIUII. zapusti me, duša. moja duša, moje sinje Izdajatelj; Ivan Rakove« Knez. ki 6toji poleg Harra. izpregovori: »Znaš moliti, Harro?« Moliti, zdaj moliti,... ko se vrti slepo kolo usode in ko 60 odnesli njegovo srečo tja gor... Harro odkima. Je vobče še kak prostorček v njegovem srcu, katerega bi ne bila že teptala kruta usoda? »Potem hočem jaz to zate storiti, Harro. Molil sem ze vso noč. Bog naju bo uslišal in ne bo za-pustil otroka!« Harro zre 6repo predse. »Samo en korak naprej, oče, le en sani korak.« »Ne muči se zdaj s tem, Harro... Poglej na svoj prstan! Kaj je tam zapisano?« »V mojem pnstanu?« ».Božja volja ne vpraša po vzroku!' Vso noč vidim ta izrek pred svojimi očmi. Sicer bi ne mogel biti tako miren ln v naprej sem slutil, — da preti nekaj groznega ...« Knez se je usedel v naslonjač Rožamarije in zakril svoj obraz. Harro prisluškuje! Njegova duša napeto posluša! Odpiranje in zapiranje vrat! Nato tišina! In zopet koraki. Harro počasi vstane. Ne. tu tie more ostati. Nikjer, kjer čuti: le dih njene navzočnosti 1 Knez 6i prizadeva, da bi ga zadržal, toda Harro odide. Mart ga je srečal, ki je pravkar okorno prikrevsal od zgoraj. »Mart, o Mart!« Mart nekaj zagrgra in si zakrije 6Voj obraz s svojimi pestmi »Mart, tu ne morem ostati! — Od tod vidim okna .. Tam pa tudi ne! Moram biti sam.« Mart zakrije svoj obraz: »Moj stolp, gospod grof!« Harro 6topa po ozkih stopnicah navzgor v belo. okroglo sobo. kjer je vse snažno in čedno. Mart pogrne po postelji čisto rjuho ter zapre okno proti hiši. Gori v golobnjaku se čuie gruljenje mladih golobov. »Mart. če bi umrla, mi prideš ti povedat. Ne pusti mi nikogar tu noter! Samo ti!« Urednik: Viktor Cenčiž