SLOVENSKI
Izdaja tasoplsno-zaloinUko podjetje Slav. poročevalec — Direktor: Rudi Janhnba — Glavni In odgovorni orednib: Ser* gej Vošnjak — Tiska tiskarna «SL poročevalec« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva allea 2, telefon 23-922 do 23-226 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva *-H„ telefon 23-222 do 23-926 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea I, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje 21-632 — Poštni predal 22 — Tekoči račun Narodne banke 6M-»T«-1S3 Mesečna naročnina 200 din
Pomen
deklaracije
Skupna jugoslovansko-sovjet-ska deklaracija, ki sta jo podpisala predsednik republike Tito In predsednik Sveta ministrov Sovjetske zveze gospod Bulganin, je odprla novo poglavje ▼ knjigi jugoslovansko-sovjetskih meddržavnih odnosov, obenem pa pomeni izredno važen mejnik na poti konstruktivnega mednarodnega sodelovanja.
Jugoslovansko-sovjetski odnosi so bili vrsto zadnjih let vse prej kot dobri in kot taki prav gotovo niso prispevali k izboljšanju mednarodnega položaja in k popuščanju napetosti v svetu. Toda, ko je dobra volja ene strani za normalizacijo teh od-n^ov n**5f'*	fndi n« «?»•**-
gi strani, ko so najvišji pied-Mavaiki obeh držav sedi) za zeleno konferenčno mizo, tedaj smo lahko upravičeno pričakovali, da bodo jugoslovansko-sovjetski razgovori dali koristne rezultate in da bodo prispevali k izboljšanju medsebojnih odnosov.
Jugoslovansko-sovjetska deklaracija — rezultat teh razgovorov — je bodeče odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zve*o postavila na zdrave temelje. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta uredili in zagotovili normalni razvoj medsebojnih odnosov na vseh področjih, da bosta podvzeli ukrepe za likvidiranje posledic, ki so nastale zaradi kršitve normalnega pogodbenega stanja v ekonomskih odnosih in da bosta razširili svoje medsebojno gospodarsko sodelovanje ter r f'-rn cilju sklenili potrebne pogodbe.
. .„„^slovansko-sovjetski deklaraciji je še enkrat potrjeno načelo, da so različne oblike socialističnega razvoja izključno stvar narodov, ki so si izbrali socialistični družbeni sistem. Jugoslavija je vedno zastopala to načelo, namreč, da so pot?« v socializem različna, odvisna pač od konkretnih okolnosti in pogojev, v katerih posamezni narod gradi socializem. Potrditev tega načela v jugoslovansko sovjetski deklaraciji ima izreden pomen v današnjem svetu, ko se borba za socializem razvija na načine, ki so drugačni v Evropi kot pa so na primer v Aziji. Pota v socializem so različna, cilj pa je nedvomno isti; osvoboditev delovnih ljudi od kapitalističnega izkoriščanja.
Beograjski razgovori so naj-očividnejši dokaz, da je edine pravilna pot reševanja mednarodnih sporov in mednarodnih nesporazumov, pot razgovorov, ne pa pot nasilja, pritiska in zastraševanja. Tudi nedavni podpis avstrijske državne pogodbe je najboljši dokaz za to trditev. Skupna jngoslovansko-sovjetska deklaracija pa po svojem pomenu prav nič ne zaostaja za njim.
V	današnjem svetu obstoja še eeia vrsta problemov, ki zastrupljajo mednarodno ozračje in težijo človeštvo, ki si želi miru. Na Daljnem Vzhodu je tak problem vprašanje Fonnoze, v Evropi Nemčija.
V	jugoslovansko-sovjetski deklaraciji je ljudski republiki Kitajski priznana zakonita pravica do Formoze in nemškemu narodu pravica do združitve. O rešitvi teh dveh mednarodnih problemov, je v jugoslovansko-sovjetski deklaraciji govora v poglavju, v katerem se poudarja, pomen OZN in potreba prizadevanja, da se odprta mednarodna vprašanj» rešujejo na miroljuben način.
s» «.gosiovansaa In sovjetska državna delegacija sta se v skopni deklaraciji izjavili za politiko aktivnega mednarodnega sodelovanja in opozorili na demokratična načela, na katerih mora ta politika temeljiti. V današnjem svetu, ko se zares lahko reče. da mednarodna napetost popušča, ima formulacija teh načel v jugoolovansko-sov-jetstd deklaraciji nedvomno izreden mednarodni pomen, saj jasno kaže, katero pot je treba izbrati, da dosežemo tisto, kar si ljudje širom sveta najbolj želijo — mir.
Jugoslovan »k o-sovjetsko deklaracijo pozdravlja vsa Jugoslavija, ki je že tolikokrat dokazala svojo miroljubnost in iskreno željo za konstruktivne mednarodno sodelovanje. V tej deklaraciji vidijo Jugoslovani pravilnost naše politike, M teži za trajnim mirom, ne pa samo za premorom, ki naj bi Ml izkoriščen za priprave za bodoče oborožene spopade.
Vsi tisti ljudje širom sveta, M jim je prav tako kakor nam pr! srcu trajni mir, se nam bodo
Upf’vor'in nridm^IH v	no-
mena jugoslovansko - sovjetsko
deklaracije.	M. P.
Sovjetska državna delegacija odpotovala
Na zemunskem letališču so se od sovjetske delegacije poslovili predsednik republike Josip Broz-Tito z ostalimi člani jugoslovanske delegacije, mnogi visoki državni funkcionarji in predstavniki diplomatskega zbora
Beograd, 3. junija. Danes dopoldne točno ob 10. url je z zemunskega letališča odpotovala Iz Jugoslavije sovjetska državna delegacija, ki je od 26. maja vodila razgovore z našimi najvišjimi državnimi voditelji.
Kakor pri prihodu sovjetske delegacije v Beograd, tako sta tudi danes vihrali na zemunskem letališču jugoslovanska in sovjetska zastava, pred zgradbo letališča pa je bila položena dolga rdeča preproga.
Številni domači in tuji novinarji, fotoreporterji in filmski snemalci, ki so obveščali domačo in mednarodno javnost o poteku jugoslovansko - sovjetskih razgovorov, so se na zemunskem letališču zbrali že kmalu po osmi uri. Kmalu za njimi so pričeli prihajati na letališče tudi visoki jugoslovanski funkcionarji in člani diplomatskega zbora.
Jugoslovanski in sovjetski voditelji so prispeli na letališče
točno ob 9.50. uri. Drug za drugim so se na letališču ustavljali odprti avtomobili, v katerih sta se obe delegaciji pripeljali. Iz prvih treh avtomobilov so izstopili predsednik repuolike Tito In šef sovjetske delegacije g. Nikita Hruščev, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik sovjetske vlade g. Nikola Bulganin ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič in prvi namestnik predsednika sovjetske vlade g. Mikojan. Gardijska vojaška godba je intonirala sovjetsko in jugoslovansko himno. Člani sovjetske delegacije so se nato pozdravili s predsednikom Zvezne ljudske skupščine tov. Mošo Pij adom,
POTOVANJE INDIJSKE PARLAMENTARNE DELEGACIJE
Navdušeni nad vsem kar so videli
Tako je dejal šef delegacije g. Krišna-murti Rao pred odhodom iz Ohrida in naslovil še posebno tople pozdrave naši mladini
podpredsednikom zveznega Izvršnega sveta Svetozarjem Vuk-manovičem - Tempom in Rodoljubom Colakovičem. Gardijska godba je nato začela igrati koračnico, g. Hruščev, Bulganin in Mikojan pa so v spremstvu predsednika republike Tita pregledali gardijsko četo. Člani sovjetske delegacij« so se nato poslovili najprej od prisotnih jugoslovanskih funkcionarjev, nato pa tudi od predstavnikov diplomatskega zbora.
Predsednik republike Tito, predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukma-novič-Tempo in Rodoljub Cola-kovič ter državni sekretar za zunanje zadeve tov. Koča Popovič so spremili člane sovjetske državne delegacije do letala, kjer so se od njih poslovili. G. Hruščev, Bulganin in Mikojan so vstopili v prvo, ostali člani sovjetske delegacije pa v drugo letalo. Takoj nato sta obe letali zdrseli po betonski ploščadi. Člani sovjetske delegacije so mahali v pozdrav našim državnim voditeljem, oni pa so Jim odzdravljali.
Kot nam je bilo sporočeno, so g. Hruščev, Bulganin in Mikojan odpotovali v Moskvo preko Sofije, ostali člani sovjetske delegacije skupno s svetovalci in izvedenci pa potujejo v Moskvo preko Budimpešte.	M. P.
Del pročelja Gospodarskega razstavišča ob lesni razstavi
Ob otvoritvi gospodarskega razstavišča
Ze doslej obstoječim, in dokaj renomiranim velesejmskim organizacijam — zagrebškemu, novosadskemu in osiješkemu sejmu — se danes pridružuje tudi Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Zraslo je iz nujnih potreb vse naglejšega in uspešnejšega razvoja našega socialističnega gospodarstva.
Za Slovenijo in Ljubljano to samo po sebi ni nova ustanova. Ze pred 34 leti je začel v Ljubljani z delom Ljubljanski velesejem, ki je v tedanjih razmerah dokaj uspešno posredoval trgovske zveze in predstavljal našo takratno proizvodnjo pred domačim in tujim svetom. Z okupacijo je bilo
Ohrid, 3. jun. (Tanjug). Indijska parlamentarna delegacija je davi odpotovala z letalom iz Ohrida v Sarajevo. Pred odhodom je vodja delegacije g. Krišnamurti Rao izjavil novinarjem, da so člani delegacije navdušeni nad vsem. kar so videli prve tri dni bivanja v naši državi. »Jugoslavija daje velike napore za industrializacijo svoje države in izpopolnitev kmetijstva, je dejal g. Rao. Nekatere tovarne so dokaz navdušenega poleta jugoslovanskih narodov in mladine. Toplo pozdravljam mladino vaše države. kd dela za dobro jugoslovanskih narodove.
Ko je zlasti pohvalil tovarno orodnih strojev y Železniku, je g. Rao dejal, »da so to veliki objekti, na katerih bi bil vsak narod lahko ponošene.
Indijski parlamentarci so ostali v Makedoniji dva dneva in so bili v Skoplju, Mavrovem, na Ohridu, v Tatovem, v Gostivami in Strugi. V Ohridu so si sinoči z velikim zanimanjem ogledali freske v cerkvi sv. Klimenta in sv. Zofije, nato pa stari del mesta in sindikalni počitniški dom. V vseh mestih so jih prebivalci toplo in prisrčno sprejeli.
Davi je delegacija prispela v Sarajevu. Na letališču so jo sprejeli zastopniki ljudske skupščine BiH in mestnega ljudskega odbora Sarajeva.
Člani indijske parlamentarne delegacije so dane* obiska-
li sarajevsko medicinsko fakulteto in Husrevbegovo džamijo ter muzej Gavrila Principa. Sprejel jih je tudi predsednik ljudske skupščine BiH Djuro Pucar, ki je gostom na čast priredil kosilo.
Popoldne je indijska parlamentarna delegacija odpotovala v Zenico, kjer si bo ogledala veliki metalurški kombinat.
PRED OBISKOM U NOJA
Dviganje v Senjskem kanalu potopljene ladje
Split, 3. jun. V Senjskem kanalu, na kraju nesreče, de-dajo intenzivno, da bi dvignili potopljeno ladjo vojne mornarice, ki se je ponesrečila v viharju, ko je izgubilo življenje 26 oficirjev, podoficirjev in mornarjev. Na kraj nesreče je prispelo reševalno moštvo podjetja »Brodospas« iz Splita e
Utrjevanje sodelovanja
Izjave generalnega sekretarje burmanskih sindikatov
Rangun, 3. jun. (Tanjug) Generalni sekretar burmanskih sindikatov UTin Niunt je izjavil dopisniku Tanjuga v zvezi z obiskom predsednika burmanske vlade U Nuja, da bo ta obisk velikanskega pomena tako za delovno ljudstvo Jugoslavije kot za delovne ljudi Burme. »Obisk bo še bolj utrdil sedanje politične, gospodarske in kulturne zveze med našima državama in odprl pot za uspešneje izvajanje načel, navedenih v skupni deklaraciji maršala Tita in našega vodje predsednika vlade U Nuja.«
Odgovarjajoč na vprašanje, kaj misli o vlogi burmanskega delavskega razreda in kongresa burmanskih sindikatov v boju za zgraditev socialistične Burme je U Tin dejal, da imata burmanski delavski razred in kongres sindikatov, edina množična organizacija burmanskega delavskega razreda, vodilno vlogo
pri graditvi socialistične družbe v Burmi, Kongres sindikatov je vodilna organizacija v protifašistični ljudski fronti in svojo zgodovinsko nalogo prizadevno opravlja.
Na vprašanje, kaj bi povedal o sodelovanju jugoslovanskih in burmanskih sindikatov ter nadaljnih možnostih za to sodelovanje, je generalni sekretar burmanskih, sindikatov odgovoril, da je njihovo sodelovanje zelo tesno. Pripomnil je, da se sindikati v Burmi sedaj zavzemajo za uvedbo delavskega upravljanja v industriji, kar v Jugoslaviji že imamo, rekoč, da se bodo Burmanci glede tega »mnogo naučili od jugoslovanskih bratov«. U Tin je na koncu izrazil željo burmanskih sindikatov, da bi se sodelovanje med jugoslovanskimi in burmanskimi sindikati še bolj utrdilo.
potapljaškim čolnom »Tajfun« in remorkerjem »Zrmanjo«. — Prav tako je opoldne prispel z Reke veliki plovni žerjav »Veli Jože« kapacitete 350 ton. Na poti v Senj je tudi ladja »Labin« podjetja »Brodospas«, ki je odplula iz ladjedelnice »Mosor« v Trogirju, kjer so jo popravljali Ladja »Labin« bo prispela na kraj nesreče nocoj okoli 24. ure. Potopljena ladja leži nad 60 m globoko. Danes do 14. ure poveljstvo Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu ni bilo obveščeno, ali so našli še kako truplo ponesrečenega mornarja.
Truplo poveljnika potopljene ladje poročnika fregate Vicka Miiškoviča so davi pripeljali v Split z vojaško ladjo »Šibenik«, popoldne ob 16. pa so ga prenesli v rojstni kraj v Zlarin, kjer so se pogreba udeležili številni predstavniki Jugoslovanske vojne mornarice, ljudske oblasti, političnih in družbenih organizacij ter številni državljani.	L. M.
Sožalne izjave ob nesreči na Jadranu
Beograd, 3. jun. Državnemu sekretarju za inozemske zadeve Koči Popoviču so izrazili sožalje zaradi nesreče, ki se je pripetila pomožni ladji Jugoslovanske vojne mornarice pri Senju, veleposlanik ZDA Riddlebberger, veleposl. Grčije Philon, francoski veleposlanik Coulet, belgijski poslanik Delerigue, danski poslanik gosp. Kšaer, švedski poslanik Joe-dahl, etiopski veleposlanik Esa-len in izraelski poslanik Levavi.
Komandi Jugoslovanske vojne mornarice so sporočili svo-
je sožalje komandant britanskega sredozemnega bredovja admiral sir Guy Granitami, ameriški pomorski ataše kapitan bojnega broda Gordon A. Griffin, načelnik pomorske sekcije oddelka za vojaško pomoč pri ameriškem veleposlaništvu v Beogradu kapitan bojnega broda Alan M. Nibbs, britanski pomorski ataše kapitan fregate Derrick R. H. Ferguson, sovjetski vojaški ataše polkovnik Vasilij B. Kardašev, egiptovski vojaški ataše podpolkovnik Ismail Farid, češkoslovaški vojaški ataše podpolkovnik Milan Ruskv in italijanski vojaški ataše polkovnik Tommaso Calise.
Sklicanje zvezne ljudske skupščine
BEOGRAD, 5. jun. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sklical seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev za 15. junij ob 12. dopoldne.
Načelnik grškega generalnega štaba v Beograda
Beograd, 3. jun. Načelnik grškega generalnega štaba, korpusni general Konstantam» Dovas je danes prispel s svojim spremstvom iz Titograda v Beograd.
Zasedanje donavske komisije
Beograd, 3. jun. Dne 8. junija se bo začelo v Budimpešti zasedanje donavske komisije, ki bo trajalo deset dni. Jugoslovansko delegacijo bo ob tej priliki vodil pooblaščeni minister Dragoj e Djurič. Na dnevnem redu bodo med drugim poročilo direktorja, poročilo o finančnih zadevah ter razprava o ukrepih sanitarnega in veterinarskega nadzorstva.
Alove pošiljatve pšenice, sladkorja in masti

vlad FUI Jugoslavije hi
Zveze sovjetskih socialističnih republik.
podpisujeta dokument.
Beograd, 3. junija. Jugopres je zvedel, da bo v kratkem prispela v Jugoslavijo pošiljka pšenice kot pomoč vlade ZDA na osnovi dogovorov, podpisanih v Beogradu 12. maja L 1955. Skupno bo poslanih 280.000 ton pšenice. Prve ladje s pšenico so že na poti, v lukah ZDA pa na-tovarjajo še ostale ladje. Prvi kontingent bo prispel junija ali iulij a.
V zvezni upravi za prehrano so ▼ »vezi s tem izjavili sode-'avcu Jugopresa, da bo s temi iobavami domači trg popolnoma aložen z moko do žetve.
Razen tega je pred nekaj dnevi prispelo 5000 ton sladkorja, sklenjena pa je pogodba še Ml nadaljnjih 20.008 ton. Zadnji
kontingent sladkorja bo prišel junija ali julija. Tudi domače tovarne bodo v kratkem oddale v prodajo 5000 ton sladkorju. Tako bo na domačem tržišču
35.000	ton sladkorja več kakor
l.	1954, ko je bila zabeležena naj večja potrošnja tega živila po vojni.
Pred nekaj dnevi Je bila tudi sklenjena pogodba za uvoz 6000 ton masti, pogajajo pa se še za nadaljnjih 4000 ton. Prve količine masti so že na poti proti Jugoslaviji.
Glede na povečano potrošnjo olja Je bilo pred kratkim nabavljeno tudi seme za proizvodnjo olja, tako da bo domače tržišče preskrbljeno tudi s tem živilom.
njegovo delo prekinjeno.
Ko se danes neštevilnim političnim in gospodarskim zmagam naše socialistične graditve, ki jih slavimo ob desetletnici osvobiditve in zmage nad fašizmom, pridružuje tudi začetek dela Gospodarskega razstavišča, pa je treba pripomniti, da so njegove naloge, značaj in pomen v našem gospodarstvu mnogo večje kakor pa predvojnega velesejma. Medtem ko je imel le-ta zgolj trgovski značaj, to je nalogo posredovati proizvode že obstoječe proizvodnje, se našemu Gospodarskemu razstavišču pridružuje še nova, mnogo širša naloga: posredovati celotni naši proizvodnji tako industrijski, obrtniški in kmetijski najnaprednejše pridobitve dosežene v proizvodnji tako doma kakor v svetu. Na ta način naj bi bilo Gospodarsko razstavišče nov pomemben činitelj, ki naj bi pomagal našemu gospodarstvu še hitreje naprej iri našim delovnim ljudem k še večjim d.elovnim uspehom, pri nadaljnji socialistični graditvi. Ta svoj program bo razstavišče izpolnjevalo predvsem s specializiranimi razstavami tistih gospodarskih panog, ki so za gospodarstvo naše republike posebno značilne in pomembne. Ob sodelovanju proizvajalcev iz vse države bomo merili na omenjenih razstavah napredek, ki smo ga v posameznih panogah že dosegli in si posredovali koristne izkušnje in seveda prispevali tudi k šz živahnejši izmenjam kvalitetnega blaga na notranjem trž-žišču.
Isto pa velja tudi za mednarodno področje, saj se obeta sodelovanje številnih inozemskih proizvajalcev in trgovcev. Menimo, da je mednarodni pomen razstav Gospodarskega razstavišča treba še posebej podčrtati, saj bo Ljubljana kot mesto, ki leži na važni mednarodni prometni točki, nedvomno pritegnila z Gospodarskim razstaviščem v še večji meri kakor doslej pozornost mednarodnih gospodarskih krogov, zlasti pa še tistih iz svojega bližnjega zaledja. To bo koristno za vse jugoslovansko gospodarstvo, saj bomo na ta način prišli do nove točke, kjer bo naše gospodarstvo prihajalo v stik 2 gospodarstvom drugih držav, do nove točke, preko katere si bo naše blago utiralo pot na tuja tržišča in kjer bomo obenem lahko izbirali najboljše od tujega za svoje potrebe. V pogojih vse tesnejšega sodelovanja Jugoslavije na mednarodnem gospodarskem področju bo svoj pomemben delež potemtakem lahko prispevalo tudi Gospodarsko razstavišče.
Vidimo torej, da si je pridobila z Gospodarskim razstaviščem pomembno in koristno gospodarsko ustanovo ne samo Ljubljana in Slovenija, temveč vsa Jugoslavija. Zato želimo, da bi bili načrti za njegovo dokončno dograditev čim-prej uresničeni, da bo lahko v celoti izpolnjevalo koristne zamisli, ki si jih je zastavilo.
AJ.
VREME
Vremenska napoved
za soboto:
Lepo vreme z delno oblačnostjo, '.i 'se bo popoldne prehoekto nekoliko povečala. Zjutraj nah megla. Ponoči 5e no. Dnevne temperature med 17 in 23 ste
svetu äe nsääSjlfe k ma-jšun. krajevnim plohfi
__ po kortli-vedno hlid-tre pa JKđo V
k tftasjšim.
Razpravljanje o novi upravno-terito- Mariborska industrija je v prvem riaini razdelitvi LRS se bliža h kraju četrtletju znatno povečata
S 17. se|e odbora za organizacijo oblasti in
upravo	VAS OSREDEK BO PRIKLJU-
ČENA K OBČINI KOZJE
Ljubljana, S. Jim. Včeraj je
bdbor za organizadjo oblasti in uprave republiškega zbora Ljudske skupščine pod predsedstvom Vlada Krivica razpravljal o nekaterih nerešenih vprašanjih v zvezi s formiranjem kotnim v okrajih Trbovlje, Celje, Šoštanj, Krško in Novo mesto.
RAZDELITEV SEDANJE OBČINE TROJANE
Med volivci občine Trojane wo mnenja o. bodoči upravno-teritorialni razdelitvi sedanje občine deljena. Večji del prebi valstva se ogreva za komuno v Domžalah, manjši pa za komuno v Zagorju. Prvi kakor drugi navajajo celo vrsto argumentov, ki so nedvomno prepričljivi. Tako so prebivalci vasi ob glavni cesti Ljubljana-Celje dejali, da imajo z Domžalami boljše prometne zveze kakor z Zagorjem In da jih prav nič ne mota, če so Domžale skoraj še enkrat bolj oddaljene od Zagorja, poleg tega so tudi že doslej močno navezani na izvoz poljedelskih in živinorejskih pridelkov na ljubljanski trg. Nasprotno pa spodnji deS trojanske občine, zlasti vasi katastrske občine Hrastnik, težijo tako geografsko kakor gospodarsko in tudi v ostalih pogledih na industrijski bazen v Zagorju.
Po vsestranskem ln živahnem razpravljanju ljudskih poslancev trboveljskega okraja in članov skupščinskega odbora ter po zaslišanju dveh delegacij volivcev iz trojanske občine je odbor za izgradnjo oblasti in uprave republiškega zbora načelno sprejel sklep, da se sedanja občina Trojane razdeli tako, da pripade področje katastrske občine Trojane k domžalski komuni, področje katastrske občine Hrastnik pa k komuni v Zagorju. Strokovna komisija izvmega sveta bo na terenu še pregledala položaj in pripravila predlog za razmejitev sedanje trojanske občine.
Sporočilo odbora Sklada Borisa Kidriča
Odbor Sklada Borisa Kidriča ■poroča, da bo v letošnjem letu podelil v mesecu juliju podpor* za finansiranje znanstveno raziskovalnih del.
Vse podrobnosti v zvezi s podeljevanjem podpor so razvidne v Statutu Sklada Borisa Kidriča (člen 20 do 23), ki je bil objavljen v Uradnem listu LRS Itev. 9 z dne 10. marca 1955.
Odbor bo podelil te podpore za leto 1955 po lastni presoji oz. na osnovi prošenj, ki jih je treba predložiti do 20. junija.
Tričlanska delegacija volivcev iz vasi Osredka je utemeljevala, da imajo v bližnji Podsredi, ki bo sestavni del kozjanske komune, kmetijsko zadrugo, pošto, krajevno pisarno itd. in da je zaradi tega želja večine volivcev, da se priključijo k občini Kozje. Okrajni iniciativni odbor je soglašal z željo volivcev. istega mnenja je bil tud; skupščinski odbor, toda s pogojem, da odgovorni činitelji čim prej sporočijo, kakšno je stališče volivcev glede sedeža sodišča (Brežice ali Celje).
Delni popravek v bodoči upravno-teritorialni razdelitvi trboveljskega okraja se je vršil še v korist občine Hrastnik in Sevnica.
ŠENTJANŽ PRI VELENJU —
SESTAVNI DEL SPODNJE SAVINJSKE KOMUNE V ŽALCU
Prvotni predlog okrajnega iniciativnega odbora je predvideval, da se ozemlje bivšega KLO Šentjanž pri Velenju, ki
ja sedaj sestavni del velenjske
občine, razdeli na tri komune, na Vojnik, Žalec in Šoštanj. Predstavniki volivcev iz Šentjanža in bližnjih vasi so skupščinskemu odboru predočili, da bi ta razdelitev slabo vplivala na gospodarski razvoj tega pasivnega in zaostalega področja in so v imenu volivcev predlagali, naj bi se bivši KLO Šentjanž združil in kot tak priključil žalski komuni. Ta predlog je odbor za organizacijo oblasti in uprave sprejel.
KOSTANJEVISKA OBČINA V NOVOMEŠKEM OKRAJU
V območju sedanjih občin Kostanjevica in Podbočje je bilo precej razpravljanja, ali naj bo na tem delu Krškega polja samostojna komuna in v katero zvezo komun naj bi spadala. Gospodarski kakor tudi ostali razlogi govorijo za to, da bi združeni občani Kostanjevica in Podbočje lahko tvorili komuno, čeprav pretežno kmetijskega in vinogradniškega značaja. Po sedanji gospodarski analizi bi prišlo na prebivalca bodoče komune blizu 20.000 din narodnega dohodka.
Značilno je, da so pri ustanavljanju kostanjeviške komune prihajale do izraza razne lo-kalistične težnje pri nekaterih krajevnih činiteljih tako v Kostanjevici kakor v Podbočju in da se je prav zaradi tega zavlačevala dokončna odločitev o Dodoči občini, oziroma okraju V kostanj e viški občini, ki ima 500 prebivalcev več kakor občina Podbočje, se je velika večina volivcev izrekla za komuno v Kostanjevici, oziroma za komunalno skupnost v Novem mestu, medtem ko so se volivci v občini Podbočje izrekli deloma za krško, deloma za kosta-njeviško komuno, deljena pa so bila tudi mnenja glede zveze komun (Trbovlje ali Novo mesto).
Odbor za organizacijo oblasti
in uprave je vsestransko analiziral razprave in utemeljitve v zvezi z ustanovitvijo kostanj e-viška komune in njeno pripadnostjo k bodoči zveri komun in odločil, da osnutek nove uprav-no-teritorialne razdelitve LRS predvideva samostojno kostanj evi šk o občino v sklopu novomeškega okraja.
proizvodnjo
Poprave za prehod na homonalni sistem
S sestanka predsednikov občinskih iniciativnih odborov ljubljanskega okraja
Ljubljana, 3. jun. Prehod na komunalni sistem, ki bo začel delati 1. septembra, zahteve v sedanji fazi obsežne in temeljite priprave tako na okrajih kakor na občinah. O teh pripravah, zlasti na občinah, je danes razpravljal iniciativni odbor OLO in MLO v Ljubljani za
formiranje komun skupaj * predsedniki občinskih iniciativnih odborov.
Najprej so govorili o nekaterih upravno teritorialnih spremembah občin v okraju Ljubi; ana-okolica, načinu volitev odbornikov občinskih ljud-
Drugi dan gorenjskega letalskega zleta
RADOVLJICA, S. Jon. Lep sončni Han je privabil danes številne gledalce na letališče. Prišli so tudi že prvi gostje Letalske zveze Jugoslavije in Slovenije, ki bodo prisostvovali zletu in organizacijsko pomagali pri nedeljskem mitingu. Ob glavni avtocesti je danes nad tisoč gledalcev z Bleda, iz Radovljice in okolice prisostvovalo tekmovanju, kar dokazuje, da Je zanimanje za gorenjski letalski zlet veliko. Danes so prispela tudi letala za razstavo prototipov. Na letališču je že 6 vojnih letal domače konstrukcije in motorna letala iz Novega mesta, Zagreba ln drugih aerocentrov. Letalo letalskega centra Lesce— Bled je danes odletelo v Celovec, od koder bo pripeljalo štiri jadralna letala avstrijskega aerokluba Iz Celovca. Prvi dve Jadralni letali je proti večeru že pripeljal pilot Novak. Avstrijski gostje so si ogledali letališče ln bili navdušeni nad vsemi napravami.
Največ zanimanja pa ]• danes
zbudilo tekmovanje padalcev.
Tekmovalv Je 49 padalcev iz Slovenije in Hrvatske, in sicer iz Zagreba, Siska, Borovega, Čakovca in domači padalci. Skakali so na cilj iz višine 6M metrov. Med padalci so nastopali tudi državni reprezentanti, ki so zasedli prva mesta. Prvi je bil Alojz Krpan iz Zagreba (192.5 tvčk), drugi Miran Sneler iz Murske Sobote (183.5 točk), tretji Rado Mirilovič iz Siska (168.4 točke), četrti Franc Novak iz Murske Sobote (161 točk) itd. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo v skupinah po trije padalci. Ves dan so tudi tekmovali modelarji.
Mnogo zanimanja zbuja med gledalci tudi nova pristaniška zgradba, ki so si jo danes ogledali vsi gostje. Trdijo, da ni samo med najlepšimi v Jugoslaviji, ampak v Evropi. Stavba J* bila zgrajena po načrtu arhitekta Kranjčiča iz Radovljice. Jutri bo tekmovanje motornih letal.
B. B.
Pomembni ukrepi na področju zdravstvenega varstva delavcev in uslužbencev
Ljubljana, l. jun. Poglavitna
točka dnevnega reda včerajšnje ■ej e sveta za zdravstvo In socialno politiko LRS je bila razprava o osnutkih dveh uredb s področja zdravstvenega varstva delavcev. Prvo je svet obravnaval osnutek uredbe o upravljanju zdravniških pregledov oseb, pred vstopam v službo in o opravljanju obveznih zdravniških pregledov vajencev in oseb. zaposlenih pri zdravju škodljivih ali pri nehavnih delih.
Osnutek to uredbe, h kateri Je podal obrazložitev dr. Drago Mušič, vsebuje poglavje o prvih ■dravniških pregledih in poglavje o periodičnih zdravniških p eg'.edih.
Doslej so bill zdravniški pregledi prod nastopom dela obvezni le za nekatere panoge gospodarstva, n. pr. pri železnici, v rudarstvu In še nekaterih drugih panogah. Pri teh pregledih ie niso posvečali važnosti o tem, ali je delavec sposoben za določeno delo ali ne, kar prav gotovo ni bilo v prid zdravstvenemu varstvu zavarovancev. Na to je mislil tudi novi zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Nekatera določila tega zakona predo; -■ujejo, da morajo biti zdravniško pregledane vse oeebe, ki prvič nastopijo službo, in tudi tisti, ki se ponovno zaposlijo po presledku šest mesecev ali pa topremenijo poklic.
▼ skladu s temi določili je posebna komisija pri svetu za zdravstvo in socialno politiko zbrala potrebno gradivo za republiške predpise, s katerim-naj bi se uredili prostojnost ’n naloga na področju preventivnega zdravstvenega varstva zavarovancev. Na podlag ugotovitev je bila komisija mnenja, da bi v Sloveniji lahko začel! obvezne preglede pred zaposlitvijo v vseh gospodarskih dejavnostih. V ambulantni službi se vsako leto opravi nad 1 milijon prvih in ponovnih pregledov. Z uvedbo pregledov prod zaposlitvijo bi s« to število zvišalo zrn
okrog 50.000 pregledov, kar ne
bi pomenilo posebne obremenitve za zdravstveno službo. Ce o; bili obvezni zdravniški pregledi samo v nekaterih gospodarskih dejavnostih, bi se omogočala neprimerna zaposlitev delno zmožnim za delo v drugih dejavnostih
Po osnutku omenjene uredbe bodo za prve preglede pred zaposlitvijo kriti stroški iz posebnih skladov za preventivno varstvo, ki se zbirajo pri zavodih za socialno zavarovanje. Pri 50 tisoč letnih pregledih in povprečni ceni 200 dinarjev bi se tl skladi obremenili na leto * zneskom 10 milijonov dinarjev za preglede ln približno z 2 milijonoma dinarjev za potne stroške pri specialnih pregledih. Pri predvidenih skladih v znesku 150 milijonov je to 8% za stroške pregledov pred zaposlitvijo. Stroške za periodične preglede pa bodo kakor predvideva osnutek uredbe, krile posamezne gospodarske organizacije.
Kakor določa osnutek uredbe bodo morali biti zdravniško pregledani tudi tisti, ki se po lažji bolezni ali poškodbi, ki oi utegnila vplivati na zmanjšanje njihove delovne ali poklicne de-Lazmožnosti, vrnejo na delo, če ni tega opravila že zdravniška komisija ali invalidsko-pokoj-nmska komisija za socialno zavarovanje.
Osnutek uredbe vsebuje tudi kazenska določila, po katerih se kaznujejo z globo do 100.000 dinarjev gospodarske organizacije in do 10.000 din posamezniki, ki se ne bodo ravnali po določenih predipisib.
V skladu z določili novega zakona o zdravstvenem zavarovanju je pripravljen tudi osnutek uredbe o obveznostih zavodov za socialno zavarovanje ter goepo-darsJrih ln drugih organizacij ln ustanov pri izvajanju ukrepov za varstvo zdravja in delovne zmožnosti zavarovancev, o čemer je prav tako danes razpravljal »vet.
Osnutek obravnava najprej naloge zavodov za socialno zavarovanje, nato naloge gospodarskih organizacij in naloge drugih zavodov, ki se bavijo a preventivnim varstvom pri delu. n. pr. higienski zavodi in zavod za proučevanje varnosti pri delu. Nadalje vsebuje osnutek uredbe tudi poglavje o koordinaciji dela navedenih zavodov in gospodarskih organizacij z družbenimi organizacijami in z državnimi organi, ki prav tako delajo na področju preventivnega zdravstvenega in higiensko-tehničnega varstva pri delu. Posebno poglavje osnutka te uredbe pa navaja tudi način črpanja sredstev iz sklada za preventivno zdravstveno varstvo, ki se v smislu uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja obvezno formirajo pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje z izločitvijo 3 odstotkov skupnih sredstev za zdravstveno zavarovanje
Po sklepu seje sveta bosta oba osnutka omenjenih uredb s pripombami in predlogi, ki so jih podali posamezni člani sveta, predložena izvršnemu svetu.
Ob koncu seje je sekretar sveta Lojze Piškur i "vročal še o izvrševanju sklepov vseh letošnjih sej sveta in informiral člane sveta o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva. o čemer je že razpravljal zvezni izvršni svet na svoji zadnji seji. Sprejet je bil tudi odlok o organizaciji in delu višje šele za rentgenske pomočnike v Ljubljani in imenovan! upravni odbori nekaterih zdravstvenih ustanov.	E. K.
Spre|em v Kopru
Koper, 8. Jun. (Tanjug). Zastopnik italijanske vlade v Ko-pfu dr. Carlo Albertario je priredil sinoči v prostorih predstavništva sprejem ob devetlet-nlci razglasitve italijanske republike. Udeležili so se ga zastopniki krajevnih oblasti ln zastopniki italijanske manjšin«.
sklh odborov in o prenosu poslov z okraja in občine oziroma lz ukinjenih občin na nove občine.
V razpravi o velikosti občinskih ljudskih odborov so bili mnenja, naj iniciativni odbori po lastni uvidevnosti ln po krajevnih razmerah odločijo število odbornikov, ki pa naj ne bo preveliko. Po prvih podatkih bo prišel en občinski odbornik na 160 prebivalcev (v občini Moravče) oziroma na 840 prebivalcev (v občini Ljubijana-Grad). Pred prehodom na komunalni sistem bo treba na sedanjih občinskih ljudskih odborih zakju-čiti razne sipise, urediti zaostanke in arhive, tako, da bo administrativno poslovanje ob uveljavitvi komunalnega sistema povsem na tekočem. V ta namen bodo ustanovljene pri- vseh občinskih iniciativnih odborih kakor tudi pri okrajnem iniciativnem odboru komisije, ki bodo skrbele za tehnični prenos poslov lz okraja na občino in iz ukinjenih na nove občine.
Pri razpravljanju o okrajnem statutu je bilo .-precej živahno razpravljanje o svetih pri o-krajnem ljudskem odboru. Predlagali so naslednje svete: za notranje zadeve in splošno u-pravo, gospodarstvo, kulturo, šolstvo, zdravstvo, socialno politiko, komunalne zadeve, stanovanjske zadeve in urbanizem.
Ob koncu so govorili še o odbomiških komisijah ln o sestavu mestnega sveta.
Hektor rtmrjunske univerze na obisku v Beogradu
Beograd, 3. jun. V Beograd Je prispel danes rektor univerje v Rangunu dr. Htin Mung. kt bo več dni gost beograjske univerze. Sprejemu na zemunskem letališču so prisostvovali tudi tajnik burmanskega veleposlaništva U Myint Swe in burmanski študenti, ki se šolajo v naši državi.
Maribor, S. jun. Čeprav predvideva letošnji družbeni plan v primerjavi z lanskim znatno povečanje proizvodnje in so ponekod skeptično presojali njegovo izvršitev, kaže pregled prvega četrtletja, da je večina podjetij načrte znatno presegla. Proizvodnja se je na vsej črti povečala, kar je tudi posledica novega plačnega sistema Na sinočnji seji gospodarskega sveta MLO, na kateri so obravnavali izvršitev plana v prvem četrtletju, je šef ekonomsko -planskega sektorja tov. Zdravko Praznik ugotovil, da je mariborska Industrija izvršila letošnji plan v pervem četrtletju z 21.4%. Da niso dosegli 25%, je vzrok dejstvo, da je dinamika proizvodnje v večini mariborskih podjetij večja v ostalih tromesečjih.
V primerjavi z lanskim letom se je proizvodnja v celoti znatno dvignila. Številke kažejo, da Je proizvodu; - hidroenergije večja za 24%, umeitmih brusov za 24.3%, kamionov za 60%, mila za 35.8%, sobnega pohištva za 70%. bombažnega prediva za 34.6% in bombažnih tkanin za 13.3%. Predilnica in tkalnica je povečala proizvodnjo bombažnih tkanin v prvih štirih mesecih za 54.4%. Mariborska tek-
stilna podjetja so v tem času izdelala za več kakor milijon metrov bombažnih tkanin več kakor lani v istem razdobju. Zaradi letošnjih gospodarskih instrumentov podjetja tudi nimajo interesa zviševati cen in kopičiti zalog, zato so cene v glavnem ostale nespremenjene, pa tudi dobiček ni nikjer prekoračil po planu predvidene višine. Nasprotno so v večini primerov podjetja dosegla v prvem tromesečju le 21% planiranega dobička, kaT kaže, da je bil plan dobička in brutto proizvodnje realno postavljen. Plan dohodkov MLO je bil dosežen z 28%, plan Izdatkov pa s 27.2%. Skupno je Imel MLO od 1. januarja do 20. maja 480.5 milijonov din dohodkov in 474.7 milijonov din izdatkov. R. O.
Tekstilno tovarna v Ptuju Je znižala cene
Ptuj, 3. jun. Tekstilna tovarna v Ptuju je z 10. majem znižala cene svojih proizvodov in sicer povprečno za 30 dinarjev pri metru. To je predvsem posledica prizadevnosti celotnega kolektiva, ki je kljub zastarelim strojem zboljšal storilnost. Čeprav imajo izmed 53 strojev kar 17 strojev v popravilu, kar «bveda občutno vpliva na pro-
Izvolitev iniciativnega odbora za formiranje eeüske komune
Celje, 3. junija. V sejni dvorani LOMO Celja je bila danes prva skupna seja ljudskih odbornikov iz Celja, Štor, Škofje vasi in Smartna v Rožni dolini, torej iz krajev, ki bodo po novi upravno - teritorialni ’ razdelitvi združeni v celjski komuni. Na dnevnem redu je bila izvolitev iniciativnega odbora za formiranje celjske komune.
Pred izvolitvijo tega odbora je predsednik komunskega odbora SZDL tov. Cvetko Pelko pojasnil vlogo bodoče komune in med drugim tudi nakazal organizacijo njenega aparata. Tako bo na področju celjske komune 11 krajevnih odborov, v Štorah, Teharjih, Svetini, Smart-nu v Rožni dolini, Rožnem vr-
Beograjska filharmonija v Libanonu
Bejrut, s. jun. Člani beograjske filharmonije, ki sodelujejo pri otvoritvi libanonskega »turističnega leta«, so imeli doslej tri koncerte, ki jih je občinstvo zelo toplo sprejelo. Jugoslovanski umetniki bodo imeli še štiri koncerte v Bejrutu, nato pa bodo odpotovali na gostovanje v Egipt.
hu. Gorici, Škofji vasi, Ljubečni, Trbovljah, Ostrožnem in Zagradu. Razen tega bodo poslovale tudi tri terenske pisarne komunskih ljudskih odborov, v Štorah, Škofji vasi in Šmartnem v Rožni dolini. Novi komunski ljudski odbor bo imel v svojem sestavu poleg posameznih oddelkov ln odsekov še naslednje svete:	za splošno
upravo, za gospodarstvo, za komunalo, za zunanje zadeve, za šolstvo, za prosveto in kulturo, za zdravstvo, za socialno skrbstvo itd.
Na predlog komunskega odbora SZDL so ljudski odborniki Izvolili 15 članski iniciativni odbor za formiranje celjske komune, za njegovega predsednika pa tov. Fedorja Gradišnika, predsednika LOMO Celje.
tevodisjo, »o r prvem treme»
sečju dosegli plan s 96%. Znižanje cen jim je omogočila tudi štednja pri surovinah. S povečanjem storilnosti so izdelali februarja, marca in aprila po 2.500 metrov blaga na mesec več kakor lani, pr! tem pa so prihranili po 600 kg surovin na mesec. Namesto, da bi iz tega imeli dobiček za sebe, so rajši znižali cene in tako dali zgled vsem ostalim podjetjem. Kolektiv tekstilne tovarne v Ptuju šteje 66 članov. S pocenitvijo blaga je dokaza!, kaj vse j« možno uresničiti, če J* kolektiv enoten in »na pravilno gospodariti.	R. O.
Za sanacijo podjetja »Igromerkar« v Murski Soboti
Murska Sobota. 3. Junija, IX>-poldne j« bol v Murski Soboti sestanek za sanacijo podjetja »Agro-Merkur« v Murski Soboti, ki so se ga udeležili podpredsednici G-lavne zadružne zveze Jože Ingolič, predsednik okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti Miloš Ledinek, član upravnega odbora Glavne zadružne zveze Zoran Žagar, predsednik OLO ▼ Murski Soboti Franc Logar, predstavniki okraj njih zadružnih zvea in podjetja »Agro-Merkur«. Podjetje je zabredlo v težave zaradi slabega poslovanja v preteklem letu. Po podatkih revizije je podjetje zaključalo preteki o leto a poslovno izgubo 11 milijonov dinarjev, upoštevajoč dvomljive in neizterljive terjatve. Sklenili «o, da bodo podjetje sanirali z dolgoročnim kreditom, ki ga bo podjetje odplačevalo do konca 1. 1*58. pTav tako so razpravljali o reorganizaciji podjetja glede na nameravano združitev s podjetjem bivše OZZ v Ljutomeru. O teh ukrepih bodo obvestili delegate OZZ v Murski Soboti, ki so na rednem občnem zboru zahtevali sanacijo in niso dali razrefoiice dosedanjemu upravnemu odboru OZZ. Krivci za tako poslovan-• se bodo zagovarjali pred sodiščem. Ti ukrepi bodo zadružnikom ponovno vrnili zaupanje v podjetje, ki ima vse pogoje za uspešno delo ln zadovoljitev potreb zadružnikov.
Tri razstave v Maribora
Maribor, 3. jun. Jutri ob IS bodo v spodnjih prostorih Umetnostne galerije odprli razstavo IOO knjige založbe »Obzorja« in razstavo, ki nazorno prikazuje skrb mestnega ljudskega odbora za prosveto in kulturo. Razstava bo odprta od 12. junija vsak dan od 10. do 18. V nedeljo, 11. t. m. pa bodo v Umetnostni galeriji odprli jubilejno razstavo slovenske likovne dejavnosti v Celju od 1. 1918 dalja. Razstavo bo priredila likovna sekcija KUD »France Prešeren« iz Celja. Razstavili bodo 180 slikarskih in kiparskih del. Ta razstava bo odprta do 19. junija vsak dan od 19 do 18.
EL O.
Otvoritev razstave modeme avstrijske risbe in grafike
Ljubljana, S. junija. Nocoj ob 18. uri je bila v zgornjih dvo-Jugoslovifa bo sodelovala ranah Moderne galerije odprta
na naftnem kongresa v Birna
Lendava, 3. jun. Danes ob
19.30	sta predstavnika podjetja »Nafta* glavni inženir Vlado Škrget in inž. Miran Mejak odpotovala na četrti svetovni naftni kongres, ki bo od 6. do
16.	junija v Rimu. Kongresa se bo udeležilo več tisoč naftnih strokovnjakov vsega sveta. K.
Splovitev prve oceanske ladje, zgrajene za inozemstvo
Reka, 3. jun. Danes je ladjedelnica »Tretji maj« na Reki in z njo vse naše ladjedelništvo proslavilo veliko delovno zmago. V morje so spustili prvo veliko oceansko ladjo, ki so jo Izdelali za inozemstvo. To je motoma ladja »Silvretta*, ki ima 10.500 ton nosilnosti in so jo izdelali za švicarsko podjetje Suisse Atlantic v Lausanni. Slovesnosti so prisostvovali Anton Pavlinič, član izvršnega sveta Sabora Hrvatske, Ivo Bar-balič, generalni sekretar zvezne zunanjetrgovinske zbornice, zastopnik švicarskega veleposlaništva v Be »gradu g. Gottlieb Guth, generalni konzul Švice iz Zagreba Arthur Wegmüller, v imenu zvezjtega zavoda za planiranje v Beogradu ing. Veli-mirovič In generalni direktor uprave za pomorski in rečni promet Jugoslavije Miroslav Draguštin. Razen teh so prisostvovali spuščanju ladje v morje tudi mnogi predstavniki ljudskih oblasti, pomorstva in več ljudskih poslancev z Reke. Boter te ladje pa je bila gospa Marija Andree, soproga enega izmed solastnikov tvrdke Suisse Atlantic.
Zgraditev prve ladje za Inozemstvo predstavlja za naše ladjedelništvo velik uspeh. Reška ladjedelnica je pogodbo za zgraditev dveh velikih motornih oceanskih ladij sklenila že lansko leto.
Ladij a »Silvretta« je dolga 148 metrov, široka 18.5 m ln bo dosegla 13.5 milj hitrooti na uro. Opremljena je g strojem tipa »Sunzer« a 4900 KS. Izdelali «o jo po predpisih tn pod nadzorstvom mednarodnega urada TAoyd-register. Ladja t>o uvrščena v naijvišjl razred, aaj j« grajena po predpisih mednarod-
ne konference, ki ja» je odobrilo ie angleško ministrstvo za promet. Drago ladjo bodo zgradili do konca avgusta. Načrt za obe ladji so izdelali v konstrukcijskem oddelku ladjedelnice »3. maj«.	v. M.
razstava modeme avstrijske risbe in grafike, ki jo je organizirala znamenita dunajska grafična zbirka Albertina. Otvoritvene slovesnosti so se udele-želi visoki predstavniki naših političnih in prosvetnih oblasti, zastopniki kulturnih ustanov in organizacij, mnogi likovni umetniki in strokovnjaki ter številni dragi ugledni kulturni delavci. Prisoten je hil tudi avstrijski generalni konzul v Zagrebu dr. Edmund Krahl.
Najprej je spregovoril ravnatelj Narodne In moderne galerije dr. Karel Dobida, ki je pozdravil navzoče, nato pa na kratko orisal smoter in pomen razstave. Za njim je govoril dr. France Stele, ki je pojasnil razvoj moderne avstrijske umetnosti v zadnjih desetletjih. Vodstvo Albertine je zastopal dr. Eckhart Knabe, ki je na kratko
Zadružniki ptujskega okraja so pregledali svoje delo
I>ne 2. junija j« bil v Ptuju redni letni občni zbor okrajne zadružne zveze, na katerem so se zbrali delegati iz 42 kmetijskih zadrug in dveh kmetijskih obdelovalnih zadrug pitujskega okraja in novo-prlključenih zadrug okraja Ljutomer. Med gosti je bil tudi zvezni poslanec zbora proizvajalcev Koloman Korpič.
V obširnem poročilu je predsednik okrajne zadružne zveze Franc Primec podal pregled stanja kmetijskega zadružništva in njegovih uspehov v zadnjem letu. Ugotovil je, da so kmetijske zadrugo svoje naloge lani v glavnem uspešno izpolnile, dobro obiskani občni zbori pa so potrdili, da so kmetijske zadruge postale kmetovalcem bolj dostopne in ne-obhodno potrebne. Tudi delo v upravnih odborih je bilo usmerjeno v poglabljanje stikov z kmetijskimi zadrugami in dajanje koristne pomoči in napotkov za povečanje kmetijske proizvodnje. Zadruge so se znatno okrepile organizacijsko in materialno, saj j« bilo iz raznih investicijskih' kredtov in skladov investiranih v zadružno kmetijstvo ptujskega okraja nad 47 miliionov za obnovo sadjarstva, 26 miliionov za napredek živinoreje. 85 mi-
lijonov za gradnje, 46 milijonov za razne opreme in 32 milijonov za različne druge potrebe. Zadruge so z zanimanjem spremljale priprave za ustanavljanje komun, v katerih bodo kot zastopniki socialističnih odnosov na vasi imele odločilno vlogo.
V svojem poročilu je tov. Primec navedel delo kmetijskih zadrug na področju.glavnih kmetijskih panog: živinoreje, sadjarstva in poljedelstva. Zlasti je dobro uvedena živinorejska služba. V vseh zadrugah delujejo živinorejski odseki, v katerih dela 284 odbornikov, tako da lahko temeljito izvajajo vse ukrepe za pospeševanje živinoreje. ^ (jp)
Intiperonospoma slažba
Poročilo za dne S. junija
Srednje dnevne temperature so se včeraj gibale med 9 In 18» C; na Primorskem pa med 12 to 150
C.	Dolenjska in Štajerska Je zabeležila do 10 mm padavin, na Primorskem pa so bile padavine neznatne. Relativna vlaga se Je gibala med M ln 90%.
Napoved: Na Štajerskem (n Dolenjskem hladno vreme še vedno zavira razvoj peronospore. Ne pričnite še s Škropljenjem, ker imate še dovolj časa. Rok Škropljenja bo pravočasno oblavljen.
Kmetijski inštitut Uprava hidrometeorološka službe.
označil svojstvenost modem« avstrijske likovne umetnosti in se zahvalil Moderni galeriji za lep«) ureditev razstave. Vsi govorniki so poudarili velik pomen, ki ga ima ta umetnostna prireditev za poglobitev ln utrditev kulturnih vez med Jugoslavijo in Avstrijo. Razstavo j« nato formalno odprl dr. Karel Dobida.
Dunajska grafična zbirka Albertina je danes največja ustanova svoje vrste na svetu. Med sto tisoči grafičnih listov, ki jih hrani, so dela naj večjih umetnikov vseh časov in narodov. Hkrati pa skrbi Albertina za široko popularizacijo teh svojih umetnostnih zakladov in prireja številne pomembne razstave. Taka je tudi razstava modem« avstrijske umetnosti, ki jo vidimo zdaj pri nas. Obsega 126 del 46 avtorjev, med katerimi so mnoga znana imena modeme umetnosti. V ljubljanskem likovnem življenju je razstava vsekakor dogodek, ki zasluži največjo pozornost.
Devizni tečaji
Na Tednecn sestanku «o b4B dna I. junija zaključki po naslednjih tečajih:
US —,	3.293.99,	3.296.67	968.89;
Lstg 9.000,	9.600,	9.240.68,‘ 1000.06;
DM 90.000, 93.402.08, 90.201.80, 1582 83; Bf re —, — 7.600, 1166.66; Pire —,
1.000,	1.003.64.	1070.91; Sfre —,
76.009.43,	76.000,	1007.78; Lit —,
610.40, 610.39, 1171.64; Lit STT 500 621, 500, 941.66; Hfl —, 78.000, —| —; Sv. kr. 75.000,	—,	79.393.59
1.269.06; Avstr. —, 2.968.06, 2.958 08) 886.02; Dan. —, 2.809. —, —; Grč. —, 1.313. —, 337.66; Turč. —, 731, —, 143.66; ZSSR —, 2.829.99, 2.924.80, 874.93; Madž. —, 2.790. —, —; Polj. —, 2.782.43 —, —; CSR —, 2.874.39, 2.374.39,	691.46; Bolg. —	1.800 —,
Opomba: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2 predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji točaj FLRJ, 4. ažio v %.
Situacija: Tudi na današnjem rednem sestanku so bili zabeleženi Izdatno nižji tečaji od zadnjih srednjih tečajev. Posebno visoko razliko v škodo prodajalcev Izkazujeta devizi:	angleški
funt m nemška marka. Povpraševanje je bilo zelo umirjeno, ker sodijo kupci da situacija še ni razčiščena ih da Je pričakovati Se nadaljnji rvadec deviznih tečajev. Neprodani so ostali večji zneski angleških funtov ln nemških mark. Promet Je bil slab.
Umrla nam je naša dobra mama IVANA ŠMID
K večnemu počitku jo bomo položili v rodbinsko grobnico n« župnem pokopališču v Komendi v nedeljo 5. junija ob pol 1*. url dopoldne.
Otroci Ivan. Danica, Rud! z družinami
V Komendi, dne S. junija 1951.
Svetovni tisk daje
N O 7 I C F V SLIKI
docjodizov
Železničarski
ceh
Težko je napovedovali, kako se bo končala stavka železničarjev v Veliki Britaniji. Voditelji sindikata strojevodij in kurjačev (ASLIEF), ki stavkajo, trdijo, da bodo prodrli s svojimi zahtevami najkasneje v treh mesecih. Morebiti. Vladi, posebno Se sedanji vladi, ki je svojo volilno strategijo gradila v veliki meri ravno na gospodarskih uspehih konservativne politike, je veliko do tega, da bi bila zadeva čimprej končana, preden bi bila škoda, ki jo povzroča, prevelika. Res je tudi, da je kompromis posvečeno sredstvo britanske politike, ki ga cenita levica in desnica. Utegne pa se zgoditi, da stvari zaidejo na drug tir. Ne gre pozabljati, da je Ede-r.ova vlada konservativna, k-jub spremembam, ki jih je (as nujno zanesel tudi k torijcem, vendarle vlada stranke kapitala in zemljiške posesti. Da so v njej močni elementi, ki jim tudi tako »dobro vzgojeno« delavsko gibanje kot so britanski socialisti in njihovi T~o.de-Unioni, ni pri srcu. Elementi, ki bi bili srečni, če bi dobil v roke orožje, s katerim bi lahko brez strahu udarili Ne da bi se jim bilo treba bati javnega mnenja. Stavka strojevodij in kurjačev bi jim lahko dala tako priložnost.
Značilnost železničarske stavke je v tem, da ne gre toliko za vprašanje mezd, kot za konkurenco med dvema železničarskima sindikatoma: ASLIEF (strojevodje in kurjači) in NUR (Nacionalna zveza železničarjev). ASLIEF s svojimi 67.000 člani, samimi kvalificiranimi vozači in kurjači predstavlja nekako elito britanskih železničarjev, organizirano na strogo cehovski način, medtem ko je NUR splošna zveza vseh železniških delavcev s skupnim članstvom 380.000 ljudi, od katerih je 16.000 strojevodij in kurjačev. Teh 16.000 vzdržuje zdaj železniški promet, predvsem pošto in nekaj najvažnejših potniških in tovornih zvez.
Novembra lani je ASLIEF zahtevala in dosegla povišanje mezd, s katerim naj bi bilo njenim članom povrnjeno nekaj prejšnjih prednosti, ki so se sčasoma zabrisale cb splošnem procesu zviševanja živ-'.■'njskega standarda manj kvalificiranih železničarjev in s tem njihovim mezd. NUR se s tako rešitvijo kot splošna zveza ni mogla sprijazniti in tako je prišlo do božičnega zastoja v železniškem prometu. Posledica ponovnega izenačenja je sedanja stavka članov ASLIEF. Povišanje, ki ga zahtevajo je potemtakem zato, dc se jim »vdre pika«, saj zahtevajo komaj poldrugi šiling do pet in pol šilinga povišanja na teden! Stavka za škatlo cigaret... Zal pozabljajo v svoji cehovski ozkosti, da gre za več kot za cigarete.
Iz te cehovske ozkosrčnosti, ki je je v angleških sindikatih tudi brez strojevodij in kurjačev še vse preveč, se utegne izroditi neumna načelna borba med ASLIEF in NUR, ki bi lahko povzročila neizračunljivo škodo ne le britanskemu gospodarstvu, ampak tudi delavcem samim. Že zdaj grozi odpust ali omejitev dela skoraj milijonu delavcev, ki v železničarski »dražbi« najbrž ne bodo videli zadosti tehtnega vzroka za odobravanje in sodelovanje.
Povrhu so si izbrali za začetek stavke nadvse nepri-kladen čas — praznike, ko si po tradiciji množice nepremož-nih Britancev privoščijo daljše izlete. Množice, ki so iz razumljivega razloga navezane na železnico. — Na ta način se ustvarja primerno razpoloženje javnega mnenja za ukrepe, ki bi utegnili biti bolj dalekosežni kot si železničarji morebiti mislijo.
Posredovanja sindikalne centrale doslej niso uspela. Vlada se je zadovoljila z omejenim izrednim stanjem, v glavnem z ukrepi, ki naj zagotovijo, da življenje ne bo preveč moteno.
Vprašanje pa je, kaj bo ukrenila, če ne pride do sporazuma. O tem bi morali strojevodje in kurjači zaradi koristi delavskega gibanja razmisliti. če niso preveč zagledani v svoje privilegije. Alijih izid volitev, ki je tudi posledica notranjih sporov v delavski stranki, ni nič naučil?
jkš
Popravek
V deklaraciji vlad FLRJ in ZSSR, objavljeni v včerajšnji številki našega Mata. Je v pogladi u n, prvem odstavku, fc-govori o zastops.vu LR Kitajske v Organizaciji združenih naro do v, Ueoe doda ri stavek: Fra» tako bi bilo važno da bi bil. sprejete v članstvo te organila olje vse draz* države, kj ustre njo zahtevam Ustanovne listine
velik poudarek deklaraciji
Ugodne izjave predstavnika britanskega zunanjega ministra in grškega zunanjega ministra Steianopulosa
Be__rad, 3. jun. (Tanjug) Ča-
sopisi, agencije In radijske postaje v svetu so posvetile veliko pozornost jugoslovansko - sovjetskim razgovorom in skupni deklaraciji, objavljeni na koncu razgovorov. Svetovni tisk je priobčil obširne Izvlečke iz deklaracije in opise podpisoe ceremonije. hkrati pa številne komentarje k temu dogodku.
Vsi jutranji pariški časopisi so priobčili zelo obširna poročila svojih posebnih dopisnikov in agencij o deklaraciji. Večina je razen tega objavila tudi komentarje, v katerih označujejo zaključke beograjske konference kol prispevek k popuščanju napetosti na svetu. Časopisi poudarjajo, da je jugoslovanska politika ostala na dosedanjih temeljih in da je postala normalizacija jugoslovansko - sovjetskih zvez po objavi deklaracije stvarna in uradna.
Newyorski časopisi so dali skupni deklaraciji najširši poudarek. Nekateri izmed njih — kot »Journal American« in »Daily Mirror« — so objavili poročila o beograjskih razgovorih čez vso prvo stran.
Moskovska »Pravda« in »Iz-vestiija« sta priobčili čez vso prvo stran uvodni članek o podpisu deklaracije, besedilo deklaracije v celoti, dalje vesti o bivanju sovjetske državne delegacije v Beogradu. — Tudi »Trud« je objavil uvodni članek, v katerem med drugim poudarja pomen podpisa deklaracije. Ti časopisi so priobčili na prvi strani tudi fotografijo o podpisu deklaracije. Tudi ostali moskovski časopisi so v celoti objavili besedilo deklaracije.
Zahodnonemški časopisi so z velikimi naslovi in na prvih straneh objavili poročila o podpisu deklaracije. Predvsem poudarjajo Usti del deklaracije, v katerem je beseda o nemškem vprašanju. Poudarjajo tudi. da sta se delegaciji izjav Sli za nadaljnjo normalizacijo od-
nošajev in zrn razvoj sodelovanja.
Tudi avstrijski časopisi so posvetili veliko pozornost podpisu jugoslovansko - sovjetske deklaracije, katere besedilo so v izvlečkih objavili na prvih straneh. Za sedaj še ne komentirajo rezultatov osemdnevnih razgovorov med na j višjimi predstavniki FLRJ in ZSSR, v glavnem pa omenjajo zboljšanje zvez med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Tanjug poroča az Londona, da je uradni zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve na tiskovni konferenci glede jugosilovansko-sovjetske deklaracije izjavil naslednje:
»Pred začetkom sovjetsko-ju-goslovacskih razgovorv smo prejeli zagotovilo jugoslovanske vlade, da se ne bo zgodilo nič, kar bi vplivalo na spremembo sedanjih dobrih odnošajev Jugoslavije z V. Britanijo in drugimi zah. državami. Iz uradnega sporočila je razvidno, da so bila pri sovjetsko - jugoslovanskih razgovorih spoštovana ta zagotovila. Ko Je bilo sporočeno, da bo sovjetska delegacija prispela v Beograd, smo izjavili, da Je popolnoma razumljivo, če Jugoslavija izkoristi priložnost ra ureditev odnošajev s Sovjetsko zvezo, saj se je tudi britanska
vlada trudila in se še trudi, da bi zboljšala vdnošaje s Sovjetsko zvezo. Takšno ostane še za naprej naše pojasnilo.«
Atenska agencija poroča, da je grški minister za zunanje zadeve, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev o jugoslovan-sko-sovjetski deklaraciji izjavil, da je z izidom beograjskih razgovorov zadovoljen. Glede deklaracije je izjavil, da se opira na načela, ki so tudi doslej vodila Jugoslavijo v njeni politiki, in da glede tega ni nika-kih sprememb.
Trst, 3. junija Ves tisk brez ozira na politično barvo je danes objavil na prvih straneh na najbolj vidnem mestu v celoti ali v izvlečkih skupno jugo-slovansko-sovjetsko deklaracijo, ki so jo podpisali v Beogradu. Nekateri listi so objavili že tudi prve komentarje. Tako piše med drugim socialno demokratska »Giustizia«, da je bilanca jugo-slovansko-sovj etskih razgovorov navzlic težavam, ki so se pojavile, pozitivna za Jugoslavijo: z Jugoslavijo je razgovarjala ena na j več j ih sil na svetu na popolnoma enakopravni podlagi.
Današnja »Unita« objavlja celotno deklaracijo pod naslovom: »V Beoradu je podpisan dokument, ki obsoja politiko blokov«. V uvodniku pa »Unita« poudarja, da so podpisani sporazumi v Beogradu izredno važni za miroljubno sodelovanje narodov ln prav posebno še tudi za Italijo.	S. L
Ob petnajsti obletnici nemškega napada na Norveško je župan Narvika odkril v Pariza napisno tablo trga, ki bo odslej nosil imo njegovega mesta. Trg je med cerkvijo Sv. Avguština in parkom Monceau. Na sliki: carvlški župan pozdravlja generala Béthouarta, levo general Mondar.
Ulbricht ustanavlja novo gibanje
za združitev Nemčije in zavarovanje Oprava miru — Povabilo zahodnonemški smdi- vodstvo zahodnonemških sindikalni organizaciji na kongres vzhodno- katov- ^ ä delegacijo na nemških sindikatov	koDgres	orgac;2aci'
SOVJETSKO-JÄPONSKÄ POGAJANJA
Šfgenucii proti avstrijskemu vzorcu
London, 3. jun. (AP) Danes
popoldne se je v poslopju sovjetskega veleposlaništva v Londonu začela prva plenarna seja delegacij ZSSR in Japonske o vzpostavitvi rednih odnošajev med državama. Danes so nadrobno določili dnevni red.
Delegaciji imata nalogo rešiti nesoglasja med Japonsko in Sovjetsko zvezo glede japonskih ujetnikov, teritorialnih vprašanjih in obnovitve rednih diplomatskih zvez.
Agencija France Presse poroča iz Tokija, da je japonsko ministrstvo za zunanje zadeve danes obvestilo japonskega poslanika na Dunaju Kacumo,
Dress preklical ostavko
S tem je bila rešena nizozemska vladna kriza, ki je trajala že od 17. maja
parlamentu Burger obvestil kraljico Julijano, da se mu je posrečilo najti podlago, po kateri dosedanja vlada lahko ostane na oblasti. Kraljica je predlagala, naj vlada vnovič razmisli o svoji ostavki in predsednik dr. Willem Dress ja ostavko preklical.
Vlada je bila padla, ko je skupščina s 50 glasovi proti 48 zavrnila njen predlog o zvišanju najemnin v predvojnih hišah za 5 do 8%, Proti vladi je glasovalo ludi 30 poslancev vladne socialistične stranke.
Kraljica Julijana je naročila Burgerju, naj obnovi vlado. Politični opazovalci so se bali, da bi kriza utegnila pomeniti konec koalicijske vlade, ki je vodila Nizozemsko, odkar se je končala druga svetovna vojna.
Haag, 3. jun. (Reuter). Sinoči se je nehala 16-dnevna kriza holandske vlade. Vlada ja umaknila ostavko, ki jo je bila podala 17. maja, ker je bila v skupščini pri glasovanju o zakonu o zvišanju najemnin poražena.
Sinoči je nenadoma sporočila, da Je socialistični prvak v
Berlin, 3. jun. (AFP). Prvi sekretar Centralnega komiteja enotne socialistične stranks Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je zahteval na včerajšnji seji centralnega komiteja ustanovitev »velikega narodnega gibanja«, v katerem bi bili združeni »vsi miroljubni in demokratično razpoloženi 'Nemci«. Naloga organizacije bi bila »zmanjšati vpliv militaristov v Zahodni Nemčiji«. Gibanje bi se borilo za sporazum med zavezniki o razorožitvi in prepovedi atomske bombe, proti vojni ln rasistični propagandi v literaturi, tisku in nemških šolah. Zahtevalo bi umik okupacijskih čet in pripravo mirov-
ne pogodbe, po kateri bi Nemčija stala zunaj vojaških blokov. Vse to naj bi dalo spodbudo za ponovno združitev Nemčije.
V programu gibanja je tudi ureditev ekonomsfcUi odnošajev med Zahodno in' Vzhodno Nemčijo, izmenjava sindikalnih in drugih delegacij, sodelovanje raznih družbenih organizacij ter sodelovanje na znanstvenem in kulturnem področju.
Ko je Ulbricht razložil ta program, je pripomnil, da je treba pred izvajanjem pariških sporazumov v Nemčiji ustvariti pogoje, ki bodo omogočili, da bodo štiri velesila sporazumno rešile nemško vprašanje.
Japonski minister za zunanje zadeve Mamoru Sigemicu je odločno proti nevtralizaciji Japonske. Včeraj se je ponovno tako izrazil v govoru, ki ga je imel za poslance demokratske stranke.
Trenja v indijski socialistični stranki
Ustanavljanje ekonomske organizacije za Bližnji in Srednji vzhod
Bejrut, 3. jun. (AFP). Pripravljalna konferenca za ustanovitev ekonomske organizacije Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki se je začela 25. maja v Bejrutu in na kateri so sodelovali zastopniki Afganistana, Saudske Arabije, Egipta, Etiopije, Grčije, Indije, Iraka, Irana, Jor-
naj odpotuje v London na po- 'bana, Libanona, Pakistana, Siga j an ja o normalizaciji odnošajev med ZSSR in Japonsko.
Ministrstvo je zvedelo, da je zastopnik sovjetske vlade v Londonu izjavil, »da bo imela Sovjetska zveza pri razgovorih o mirovni pogodbi z Japonsko pred očmi avstrijski primer«.
godb in resolucije vsem vladam, ki so bile prvotno povabljene ter zahtevala od njih, naj ji pošljejo svoje pripombe do 30. septembra letos. Libanonska vlada bo ridicala v začetku novembra v Bejrutu drugi sestanek konference, na katerem bodo ponovno proučili načrte teh pogodb ob upoštevanju stavljenih pripomb.
New DelM, 3. Jun. (Tanjug) Jutri se bo v New Delhiju začelo izredno zasedanje isvrš. odbora ljudske socialistične stranke Indije, na katerem bo vodstvo skušalo rešiti spor, ki ga imajo delhijski socialistični krogi »za najresnejšega v zgodovini stranke«. Neposreden povod za ta sestanek je dal sklep strankinega vodstva države Utar Pradeš, da bo suspendirani dan stranke Madiu Limaj začel pokrajinsko konferenco kljub prepovedi centra, da se njegovi člani ne smejo udeležiti sestankov, na katerih bo govoril Limaj. Nasprotja med skupino Lobije, ki ji pripada Limaj, in skupino centra so dobila značaj odkritega spora. Na jutrišnji
Hoppenot bo zamenjal Elyja?
Pariz, 3. jun. (AFP). Kakor piše »France Soir«, je francoski zastopnik v Združenih narodih Henry Hoppenot sprejel ponudbo, naj bi zamenjal generala Elyja na položaju francoskega visokega komisarja in poveljnika francoskih sil v Južnem Vietnamu. O tem bo danes odločil francoski ministrski svet
rije, Turčije in Jemena, je imela danes zaključni sestanek.
Na konferenci so sprejeli načrt pogodb, ki se nanašajo na ustanovitev gospodarske organizacije za Bližnji in Srednji vzhod ter resolucijo o proračunu te organizacije. Libanonska vlada bo poslala besedilo po-
Britonske Sete odhajajo iz Avstrije
Celovec, 3. jun. (Reuter) Britanski vojaški zastopnik je izjavil danes, da so se britanske okupacijske čete začele umikati iz Avstrije. Prvi konvoj 50 kamionov, natovorjenih z opremo, se bo v nedeljo odpeljal iz Avstrije v Nemčijo. Britanske okupacijske sile v Avstriji obsegajo en bataljon ln nekaj administrativnih enot.
Važni sklepi messinske konference
onckton m uspel
London, 3. junija (Reuter). Minister za delo Walter Monckton je napravil danes nov poskus, da bi končal stavko britanskih strojevodij in kurjačev. Od svojih svetovalcev je zahteval, naj napravijo nov načrt, ki bi ga dali v proučitev sindikalnim voditeljem in britanski transportni komisiji.
V Britaniji še vedno stavka
70.000	strojevodij in kurjačev ter 20.000 pristaniških delavcev. Sindikalni voditelji železničarjev so imeli danes več sestankov, prav nič pa ne kaže, da bi imeli namen popustiti v zahtevah za zvišanje plač.
Podpis sporazuma o Tuniziji
Pariz, 3. jun. (AFP) Predsed lik francoske vlade Edgar Fau 'e in predsednik tunizijske vlade Tahar ben Amar sta danas podpisala sporazum, po katerem je dobila Tunizija notranjo samoupravo.
Messina, 3. jun. (AFP) Italijanski minister za zunanje zadeve Martino je izjavil sinoči, da so na konferenci ministrov za zunanje zadeve držav skupnosti za premog in jeklo sprejeli važne sklepe, ki odpirajo nove pespektive. Dejal je, da so se ministri odločili nadalje razvijati in utrjevati skupnost za premog in jeklo s tem, da bodo ekonomsko povezali področja, določena po pogodbi o ustanovitvi te skupnosti, ustanovili skupno tržišče, združili transportno službo in letalski promet ter povezali vse izvore energi-
NEW DELHI, S. Jun. (IIS). Se-vemovletoamska vlada in francosko visoko poveljstvo v Indokini sta se sporazumela, da bosta podaljšala rok za evakuacijo beguncev do 20. julija 1955.
je, zlasti atomska. Ministri so sklenili, da bodo države skupnosti povezale svojo monetarno politiko, ustanovile evropski investicijski sklad in prispevale k združitvi Evrope na socialnem in kulturnem področju.
TELEGRAMI
SAJGON, S. jun. (AP). V Saj. gonu Je bil aretiran načelnik štaba verske ločine Hoa Hao — polkovnik Barton Lije. Nameraval se je sestati z zastopniki vlade ln se pogovoriti o napetem položaju v Zahodnem Vietnamu.
TOKIO, 3. Jun. (AP). Novi guverner Tokija je izvedel »čiščenje« med funkcionarji mestne uprave. Več visokih funkcionarjev je prisilil k odstopu, ker so prejemali podkupnine. Odpustil je tudi 140 ljudi, ki so hill na važnih položajih. Aretirati je dal 14 uslužbencev.
Sinočnje posredovanje sindikalnih prvakov za prenehanje stavke na železnicah je propadlo. V sporočilu, ki je bilo objavljeno sinoči, britansko ministrstvo dela uradno priznava neuspeh. V sporočilu dodaja, da bo nudilo ministrstvo svoje usluge prizadetim stranem, da bi spor čimprej rešile.
London: vsak začetek je težak
Je Vzhodne Nemčije, ki bo med 15. ln 20. junijem. Predsednik sindikatov Vzhodne Nemčije Herbert Warlike j« v pismu poudaril velfk pomen udeležba delegacije Zahodne Nemčije na kongresu, »kjer bodo organizirali enotno borbo za združitev. Nemčije in zavarovanje miru«,
sestanek je povabljen tudi dr. Lobija, ki je na zadnji letni konferenci odklonil mesto v izvršnem odboru.
Se 70 Tržačanov v Avstralijo
Trst, 3. junija. Danes popoldne je z ladjo »Toscanini« odpotovalo okoli 70 Tržačanov v Avstralijo. To je samo ena Izmed skupin, ki so se odločile za Izselitev v Avstralijo.
Naša delegacija v Bejrutu
Bejrut, 3. jun. (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik zveznega zbora ljudske skupščine FLRJ Vlado Zečevič, je prispela v Bejrut na prijateljski obisk. Jugoslovanski parlamentarci bodo s tem vrnili obisk, ki so ga pred kratkim naprav® Jugoslaviji člani libanonskega parlamenta.
Na bejrutskem letališču so jugoslovansko delegacijo čakali člani libanonskega parlamenta, zastopniki libanonskega ministrstva za zunanje zadeve in jugoslovanski odpravnik poslov v Libanonu Miloš Lalovič z osebjem poslaništva.
ATENE, 3. jun. (Reuter). Grčija bo poslala 22. avgusta Združenim narodom novo prošnjo, da hi na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Generalne skupščine dali ciprsko vprašanje ln da hi Združeni narodi temeljito proučili zahtevo Cipra za samoodločltev.
PARIZ, 3. jun. (AFP). Vodja Indijske delegacije v OZN Krišna Menon, ki je na poti v London, so je za eno uro ustavil v Parizu. O tem ni hotel dali nikake izjave, dejal Je le, da ho ostal v Londonu 4 do 5 dni.
LAHORA, 3. jun. (AP). Na in-' dljsko-pakistanakl meji je prišlo do novih nemirov. Pakistanci trdijo, da eo Indijske čete prve streljale na pakistansko obmejno patruljo. Žrtev ni bilo. Na kraj dogodka je takoj prispela skupina opazovalcev OZN ln napravila preiskavo.
PARIZ, 3. Jun. (AFP). Kairski radio poroča, da je predsednik egiptovske vlade Naser sprejel povabilo Jordanskega kralja za obisk Jordana. Dan obiska še ni določen.
WASHINGTON, 3. Jun. (Reuter). Zastopniki ZDA ln Libanona so včeraj podpisa« sporazum, po katerem bo ameriška vlada dala Libanonu uran ln tehnično pomoč za zgraditev atomskega reaktorja za raziskovalna dela. V nekaj dneh bodo ZDA podoben sporazum podpisale tudi z Izraelom.
Bebler pri Fauni
Pariz, 3. junija (Tanjug). Novo Imenovani velposlanik FLRJ v Parizu dr. Aleš Bebler je danes popoldne obiskal predsednika francoske vlade Edgerja Faura. Sestanek je trajal nad pol ure. Po svojem prvem obisku je veleposlanik dr. Bebler izjavil:
»V posvetovanju o mednarodnem položaju sva prišla v* mnogih vprašanjih do zelo sorodnih stališč. Na obeh straneh je bila poudarjena želja, da bi se prijateljske zveze med Fran* cijo ln Jugoslavijo še bolj razvijale«.
Pred obiskom pri predsednika vlade je veleposlanik dr. Bebler obiskal predsednika francoske narodne skupščine Pi erra Schneiterja in ministra v predsedstvu vlade Gastona Palew-skega, s katerima je govoril p raznih mednarodnih vprašanjih.;
Sovjetska državna delegacija v Sofiji
Beograd, 3. jun. (Tanjug) Ka* kor poroča radijska postaja So* E ja, je vodja sovjetske delegacije Nikita Hroščev skupaj a predsednikom ministrskega sveta Sovjetske zveze Bulganinoia; ln prvim namestnikom predsednika ministrskega sveta Mibo-jamom danes nekoliko po 12. uri prispel v Sofijo. Sovjetske voditelje so čakali na letališču predsednik ministrskega svata LR Bolgarije Viko Cervenkov, člani CK KP, člani vlade, družbeni, politični in kulturni delavci ter diplomatski zbor. Ko so izstopili iz letala je člane sovjetske delegacije pozdravil Viko Cervenkov.
Diplomatska kronika
Rio de Janeiro, 3. jun. (AFP) Predsednik Brazilije Caffe Fillio je sprejel danes novega jugoslovanskega veleposlanika v Braziliji Radoša Jovanoviča, ki mu ja izročil poverilnice. Pri prihodu v predsednikovo rezidenco je jugoslovanskemu diplomatu izkazala čast gardna enota braziljske vojske.
Tudi v Moskvi vrte film o obiska v Beograda
Moskva, 3. jun. (Tanjug) — V moskovskih kinematografih in v dvorani kratkometražnega filma so sinoči začeli predvajati dokumentarni film »Sovjetska vladna delegacija v Beogradu«. Film kaže prihod delegacije na zemunsko letališče ter vožnjo skozi beograjske ulice.
TASS poroča, da je namen filma opozoriti na sestanek državnih delegacij Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki je bil posvečen nadaljnjemu zbolj Sevanju medsebojnih zvez.
Karikatura:
Bregu
Sastroomidjofo se vraga
Tokio, S. junija. (AP). Predsednik indonezijske vlade Ali Sastroamldjojo, ki je Imel teden dni v Pekingu razgovore s kitajsko vlado, Je davi odpotoval v Džakarto. Pred odhodom Iz Pekinga je obiskal kitajske rudnike železa in premoga v Mandžuriji.
razgovorov
o ribolova
Beograd, 3. junija. Jugopres. Italijanski in jugoslovanski strokovnjaki so pričeli z nadaljni-mi razgovori o problemih ribolova na Jadranu. Ti razgovori so se začeli v Beogradu v drugi polovici marca, bili p« so prekinjeni 7. aprila, ker so bili eksperti za ribolov obeh držav zaposleni z delom mednarodna konference o zaščiti morskega bogastva, ki le bila v Rimu.
NEW DELHI, 3. jan. (IIS). Deveto zasedanje generalne konference UNESCO bo novembra ta decembra v New Delhiju. Med konferenco bo več prosvetnih, znanstvenih ta kulturnih razstav.
Prva mednarodna razstava predelave ln nporabe lesa
C
KCLTCKNl B120LE0I
J
Muzejski utrinki iz Švice
▼ znamenju čimvečje štednje in čim popolnejše uporabe te dragocene surovine
Sredi vrvenja in pripravlja-
nja razstavnih
predmetov na Gost
Ij ubijana kem Gospodarskem razstavišču že lahko razločimo glavne obrise te izredno važne mednarodne razstave.
Razstava bo imela propa-gaudno-poučni ter komercialni značaj.
Najmočnejši poudarek razstave je na štednji z lesom. O tem nam govore podatki o predelavi okroglega lesa, še bolj pa podatki o predelavi žaganega lesa in izkoriščanja lesnih odpadkov. Marsikateri obiskov* lec. zlasti pa tisti, ki so neposredno zaposleni v lesni proizvodnji, bodo na tej razstavi dobili novih pobud ter konkretnih zamisli, kako nadalje preusmeriti našo lesno industrijo na predelavo lesa ta 6iim racionalnejše izkori-
štvu in tesarstvu. Tako je razstavljen del drsnega odra; s katerim so v termocentrail Brestanica v 19 dneh sezidali 35 metrov visok stolp. Z uporabo tega opaža dosegajo 400 do 500 odstotni prihranek na lesu. Dalje je prikazan prihranek lesa tuoi z uporabo prednapetega betona, prednapetih opečnih nosilcev, z uporabo železnih stojal (koz) za nizke odre, ki so trajnejši od lesenih itd.
Razstavljeni so tudi številni
odpadkov, žagovme itd. Razstavljala
so vsa tista se ukvarjajo
padibeni elementi z uporabo Ri
podjetja, ki se ukvarjajo z lesno proizvodujo] ali kako drugače dopolnjujejo proces 1 esno-ind ustri jske	predelave.
Tako opažamo na razstavišču paviljone in izdelke podjetij.
Okusno razstavljeni lesni izdelki
razni specialni stroji za avtomatično brušenje vseh vrst žag itd.
Na razstavljenih strojih je zanimivo proučevati tudi tehnično zaščito in varnost delavca.
^Nedvomno bo nudila ta razstava. ki bo odprta od 4. do 13. tega meseca, za vsakega ne-
etičnih mas in umetnih plošč, pa do kemičnih, gradbenih elementov, kakor tudi zaradi izdelkov kemične, strojne in druge industrije, ki jih potrebuje industrija predelave lesa.
Ob tej kvalitetni razstavi nedvomno lahko pričakujemo lep gospodarski in propagan-
kaj tako zaradi mnogovrstne dni uspeh, ki bo pripomogel k proizvodnje številnih izdelkov nadaljnjemu napredku lesnoindustrijske proizvodnje v smeri čim ekonomdčnejše uporabe in predelave lesa.
lesne industrije in obrti od zobotrebca, raznega pohištva, igrač, učil. meril, glasbil, pla-
V Srbiji ho letos začelo obratovati pet hidrocentral
čč&nje tudi najmanjših koščkov in odpadkov lesa. Podatki nam zgovorno prikazujejo, da je mogoče koristno porabiti sleherni košček, žagovino
ki proizvajajo stroje za lesno industrijo, dalje podjetja, ki izdelujejo lake, barve, umetne in plastične mase, klej in tako dalje.
M. ter iz njih napraviti proiz- Na razstavi sodelujejo povode. ki predstavljajo večkrat- leg naših tudi inozemska podno. novo vrednost.	jetja. Med razstavljenimi
Poudarek štednje z lesom pa predmeti je zanimiv ročni je prikazan tudi v gradbeni- gkobelnik na električni pogon,
V Trbovljah so lego proslavili
[i praznile
velj tn Krškega tor. Gosak ln
tov. Zupančič, predsedniki sosednih mestnih občin in drugi.
Zborovanje je začel član mestnega odbora Zveze borcev tov. Janez Narad, nato Pa je spregovoril množici 2000 ljudi podpredsednik M LO Slavko Borštnar. Po slavnostnem govoru je pestra povorka odšla na letno telovadišče »Partizana«, kjer je bil koncert godbe in pevskega zbora »Svobode-Center«.
Popoldne je kljub slabemu vremenu pohitelo na stotine Trboveljčanov na letno telovadišče »Partizana«, kjer ja predsednik MLO Lojze Dular razvil novi pravor telovadnega društva »Partizan Trbovlje«. Takoj zatem se je začel telovadni nastop. Pri prireditvi je sodelovalo veliko število pionirjev, mladincev te članov.
TAotU«, 3. jun. Predvčeraj to v Trbovljah oraznovali tretji občinski praznik. Ob 8. uri je bila v dvorani restavracije »Turist« slavnostna seja ljudskega odbora mestne občine, na kateri so bili navzoči tudi številni gostje iz trboveljskega in krškega okraja. Na tej seji so val soglasno sprejeli znak mestne občine Trbovlje, ki predstavlja v ozadju Triglav. Spredaj pa dva tovarniška dimnika, rudarski voziček in delavčevo roko.
Medtem so se začeli na Trgu revolucije zbirati ljudje, M •o nato odšli skupno z delavsko godbo v sprevodu po ulici »Prvega julija« do spomenika žrtvam Orjune. kjer je stala lepo okrašena tribuna, na kateri so bili zbrani poleg predsednika MLO Trbovelj tov. Dularja še sekretar OX ZKS
tov. Kovač, predsednika okraj- Na sporedu so bile proste vaje nih ljudskih odborov iz Trbo- in vaje na orodju.	J. K.
Proizvodnja električne energije v Srbiji se bo letos povečala za 328.608 megavatnih tur. Kmalu bo začelo obratovati pet novih hidrocentral. Đo konca leta bodo začeli obratovati posamezni agregati v hidrocentral ah Zvomik, Ovčar banja, Medjuvršje, Raška, kakor tudi agregati hidroenergetskega sistema na Vlas ini. v hidrocentrali Zvomik bosta začela obratovati dva agregata z instalacijsko močjo iz megavatov. Eden od teh dveh agregatov že poskusno obratuje, medtem ko je drugi v poskusni fazi. v hidro-centralah Ovčar banja, Medjuvršje in Raška, bodo letos začeli obratovati štirje agregati z instalacijsko močjo 11.1 agregatov, medtem ko na hidroenergetskem sistemu Vlasima poizkusno obratuje agregat z močjo 11.8 megavatov, koncem leta pa bo začel obratovati še drugi agregat z isto močjo.
Komisija ljndske skupščine LR Srbije je izvedla anketo o gradbenih delih na teh hidrocentra-lah. Poslanci, ki so sestavljali to komisijo, so ugotovili, da' se gradbena dela na teh elektrarnah, razen termoelektrarne Kolubara, uspešno razvijajo t er da so v glavnem, zlasti pa pri gradnji hidrocentrale Zvomik, skoraj dokončana. Težavn pa so z opremo za te električne centrale zaradi tega, ker se domači proizvajalci opreme »Rade Končar« iz Zagreba, Litostroj iz Ljubljane in Jugoturbina iz Karlovca ne držijo pogodbenih rokov z investitorjem. Od vseh elektrarn, ki so v gradnji, Je dobila le hidrocentrala Zvomik najvažnejšo in najpotrebnejšo opremo. Komisija je mnenja, da naj o tem razpravlja zvezni izvršni svet, ki naj uredi problem vsklajevanja proizvodnje in dobave opreme z razvojem gradbenih del ter naj ugotovi možnosti za določitev prioritete pri dobavi opreme za elektroenergetske objekte.
Zvezni izvršni svet naj omogoči tudi kompleksno studijo in proučevanje problema električnega omrežja v Srbiji. Za prenos elek-
V bližini Tovarne pohištva »Stol« v Kamniku Je zsčelo gradbeno podjetje »Projekt« graditi nov kulturni dom. Za sedaj bodo zgradili samo dvorano in najnujnejše pomožne prostore. Ob domu gradijo tudi letoi kino. ki bo začel s predvajanjem filmov že v letošnjem poletju.
trlčne energije od novih elektrarn do potrošnikov, bi bilo potrebno letos in drugo leto dograditi 482 km doljnovodov. Od tega bi bilo potrebno samo za letos porabiti za gradnjo daljnovodov okoli 4 milijarde 121 milijonov dinarjev.
Anten Meječ - 90-letnik
Te dni je praznoval v svojem ožjem družinskem krogu svoj visoki življenjski jubilej bivši sodni predstojnik v Ribnici na Dolenjskem Anton Mejač. Iz Motnika, kjer je kot deček pasel krave na pobočja sončnega Jasovni-ka, ga je vodila trda življenjska poit slovenskega kmečkega študenta v šole, nižje in višje. Na tej po«, ki ji ni bila večkrat neznana ne lakota, ne druge odpovedi, sta ga vodila kljubovalna volja po vzponu in zvestoba svojemu narodu ter njegovi borbi za svobodo. Ta svoj značaj je prekalH v dolgi vrsti službovanj po naši zemlji, najdalje na mestu sodnega predstojnika v Ribnici od 1. 1837 do 1338. Malo Je med nami še njegovih sodobnikov, a kljub temu se ga tudi mlajše generacijo z veseljem spominjajo in mu čestitajo k Jubileju z željo, da bi ostal še dolgo čil v krogu svojih najdražjih.
Švicarski muzeji te galerije so zaradi svojega starega izročila in bogatega gradiva za vsakogar, posebej pa še za muzealca, mikavne ustanove. Za Slovenca, ki bolj ali manj prizadeto spremlja življenje naših muzejev, ki so dosegli v zadnjih letih malone izreden številčni pomast, pa tudi marsikatere dognane prijeme pri delu, so ti švicarski zavodi še tembolj zanimivi, ker lahko ob njih presodi vrednost novih smeri prt nas, hkrati pa tudi tehtnost slovenskega muzejskega gradiva.
Nasprotno kot slovenski so švicarski muzeji po obsegu panog, ki se zajemajo v posameznih ustanovah, vsè širši. Tako n. pr. predstavlja Lan-desmusseum v Ziirichu arheologijo, prenekatera poglavja iz etnografije in sploh kulturno zgodovino, umetnostna dela, ki bi bila pri nas v galerijah, in vso vojno zgodovino. V Ljubljani bi bilo to gradivo razstavljeno vsaj v štirih posebnih muzejskih oz. galerijskih zavodih. Resda je za obiskovalca po eni strani ekonomično, če ima čim več zvrsti materiala združenega v enem muzeju, vendar pa ima to tudi svojo senčno stran, ki ni noben švicarski muzej, kar sem jih videl, brez nje, in sicer prav nenavadno prenatrpanost
Ob tem ne mislim le na množino strok, ki se obsegajo v posameznih muzejih, temveč na predmetno prenasičenost razstavnih zbirk. Zlepa rue bo mogoče najti muzejskega obiskovalca, ki bi se zmogel od-odtegniti mogočni impresivno-sti gradiva v švicarskih muzejih. Pa vendar nemalokdaj po dolgem ogledu zapuščaš muzej, ne da bi tl bilo mogoče dodobra razvrstiti svoje tamkajšnje vtise. To je najbolj razvidno pri arheologiji in kulturni zgodovini, kjer se gradivo ne razstavlja po svoji značilnosti, marveč zlasti po množini in dekorativni učinkovitosti. Za oko je ta vidik neposredno sicer prijeten; če pa hočeš spoznave o takih ogledih povezati v določene sklepe, boš le s težavo videl gozd in ne samo drevesa. Pribiti je namreč treba, da so švicarski muzeji zaradi prevelikega kopičenja razstavnih predmetov, važnih im manj važnih, pogosto dokaj nepregledni in tudi po tematiki premalo opredeljeni. V tem pogledu se zdi pravilnejše načelo nekaterih slovenskih muzejev, da naj se razstavlja samo značilnejše gradivo, ki
naj se ureja tako, da izkazuje zaokroženo podobo o določeni temi; kolikor pa muzejsko gradivo ni značilnejše, kolikor neposredno ne razjasnjuje vprašanj, ki jih predstavljajo zbirke, in kolikor služi le raziskovalcem. nestrokovnjaku pa pomeni bolj ali manj zanimivo nadrobnost, sodi v depoje, ki so namenjeni njegovi ohranitvi in preučevanju.
Razen te hibe (ko vidiš n. pr. v vitrini razstavljenih tudi po deset in več domala enakih kosov in se ti to ponavlja ponekod tudi v preko 100 dvoranah) bode v oči prav tako tudi pomanjkanje legend ob razstavljenih predmetih. Precej dosledno velja to za kulturnozgodovinske zbirke. Te so večidel brez zadostnih spremnih besedil, tako da ostaja gradivo za obiskovalca, ki se ne ukvarja z njegovim preučevanjem, kar nemo. Estetski in gmotni učinek v takih primerih pač ne ostaja neopazen, kaj več pa tako urejene razstave ne nudijo.
Spričo tega se podaja sodba, da v švicarskih muzejih v bistvu ni izvedena ločitev med depoji Jo razstavnimi zbirkami. Zato služijo tamkajšnje razstave v dokajšnji meri za shranjevanje gradiva, dosti manj pa za izbor predmetov, z vzporednimi pisanimi razlagami. ki bi osvetljevali določena poglavja iz posameznih strok.
Te pripombe k notranji ureditvi muzejev v Svici pa naj ne zmanjšajo velike pomembnosti njihovega gradiva. Od prazgodovine, pa do 19. stoletja, ko se običajno končavajo njihove zbirke, izkazujejo ti muzeji tolikanj raznovrstnega in instinktivnega gradiva, da je v tem pogledu težko primerjati švicarske in naše muzejske ustanove. Upam si trditi, da kulturnozgodovinski oddelek muzeja v Schaffhaus-nu, mestu s 27.000 prebivalci, ne zaostaja po tehtnosti svojega gradiva za našimi zbirkami iz te stroke. Da ne govorimo o glavnih muzejih v Ziirichu in Baslu, ki jim bo v srednjeevropskem merilu po bogastvu predmetov komaj mogoče najti inačice.
Raven znanstvenega dela je v švicarskih muzejih takisto zelo visoka. Posebne publikacije muzealcev ali pa njihov« razprave v periodičnem tisku so številne ln pričujejo o znatnem uveljavljanju muzejskih delavcev v raziskavah iz znanosti, ki spadajo V muzejska
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
LJUBU ANA «TOTA S3
OBIŠČITE
L MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA
OD 4. —13. JUNUl 1955
'»IH
m
Takšni ljudje zaslužijo ves prezir!
He&ai beležk z množičnega sindikalnega sestanka pü »Stavbarja«
— Pridite, danes bomo pri nas prali umazano perilo! Tako sta povedala člana gradbenega kolektiva »Stavbar« v Mariboru, ko sta me prišla povabit na sestanek njihove sindikalne organizacije. Ta n simi j mj je dal misliti, da Bodo obravnavali kakšne nepravilnosti v podjetje- To je bilo tudi vse, km sem pričakovala od dnevnega reda.
Sestanek Je bil v mizarski delavnici. Prišlo Je kar lepo število ljudi. vendar je med mizo za delovno predsedstvo in delavci, ki Ostali naslonjeni ob stenan pri zijala praznina. Po napor-tldarskem delu pač nihče ne biti razpoložen za postajanje. Na skobelnih mizah je bilo prostora le za dobro desetino.
NU lažjega kot napraviti iz desk Undent zasilna sedišča. Toda to ee organizatorjem očitno ni zdelo vredno. Morda preračunano na staro napisano pravilo — če tl ne pomudijo stola, bol vedel, da je treba naglo opraviti.
K predlogu sa dnevni red ni Mo nobenih pripomb. (Masti pa te je: problemi podjetja in razno. Pri prvi točki je govoril direktor podjetja Stefan Horvat o zaključnem računu v letu 1354 in o tarifnem pravilniku. Po navajanju številk se je obširno zadržal pri tem. kako so težko premagoval: težave v minulem leto, ko se je gradbena sezona razvila šele v drugem polletju. Tako v prvem polletju skoraj da ni-tesar niso delali In so odpuščali ljudi. Nekaj minut pozneje je pojasnjeval, kako je prišlo do tega. da so zagrešili čez 809.68« din preplačil na plačnem skladu. 2a.-io.vai le, da Je za to odgovore- .....-«no računovodja Mulec,
ker - oač Imel črno na belem, la le 1*11 v prvem r.oKeftlu ustvarjen dobiček.
»In zakaj naj bi ljudem ne razdelili, če Je dobiček tu? Rad M videl tistega, ki M rekel, «a ni za to.« M! smo vendar humani,
razumemo delavca, Je vrelo Iz njegovih zagovorov. Kdo je kriv, če je Mulec prikazal neresnično stanje in bomo morali letos vračati, kar smo lani preveč razdelili? Samo Mulec in nihče drug, kajti kdo se neki še razume na zapleteno knjigovodstvo? Delavski svet pa je Itak sklenil, da se ga razreži. Pravici je torej zadoščeno.
»Mašo prej ti povedal, da celo prvo polletje tako rekoč nismo ničesar delali, kako si mogel potem verjeti knjigovodji, da smo ustvarili dobiček?« To logično vprašanje je povsem uničilo direktorjevo prizadevanje, da bi
knjigovodstvo kot nedoumljivo skrivnost, s pomočjo katere je mogoče ustvarjati dobiček lz nič. Ce ni dela. pač res ne more biti dobička. Očitno se edinole direktor ln nekateri uslužbenci s tem niso strinjali. Razvijali so teorije, da je računovodji pač treba verjeti, da. v pogledu finančnega poslovanja sploh ne mere ldti govora o kolektivni odgovornosti Itd. Bilo je jasno, da hočejo izkoristiti odsotnost glavnega krivca (Muleča namreč ni btlo na sestanku) In ti popolnoma umiti roke.
Je poročilo o delu (Aon _ pravilnika podjetja. V imenu uslužbencev se je pritožil direktor, Bei da so razvrščeni pri njih v tretjo skupino tisti uslužbenci, Id oo drugod v Angl in so Mm zaradi tags plače znižane. — •Zato. ker «mo pošteni, zato smo
na račun naše pošte -parolo je ponovil ne-
ti osti.« To parolo je ponovil nekajkrat kot obsodbo »tistih, ki o tem odločajo.« Resnično je bil ogorčen, da ne more dati ljudem tega. kar M on, direktor, rad. Ni pa ničesar povedal o tem. da so predem »Ji uslužbenci lani prosi* šoke plače na račun delavcev to le lotos to samo popravljeno.
Zdaj Je prišlo na vrsto »umazano perilo«. Počeši, opito ▼ nejasne besede, je prišlo na dan.
da nekaj ni v redu s pomočjo, ki jo je sindikalna podružnica i»n( nakazala vdovi smrtno poue-arečenega delavca Stefana Lopre-ta iz Beltinec. V pojasnilo je treba povedati, da je odšla na pogreb delegacija iz kolektiva, v kateri so bili bivši predsednik sindikata palir Roj, direktor Stefan Horvat in računovodja Mulec. Roj je imel nalogo, da izroči vdovi 10 tisoč din kot podporo članov sindikata. Najeli so avtotaksi na račun podjetja. Ko so se vrnili s pogreba, so predložili obračun, od katerega so odbili 2.080 din za potne stroške. Podpisali so ga vsi člani delegacije. To je bilo septembra 1354, letos pa so se pojavile govorice, da Lopretova vdova ni dobila denarja. Glede na to se revizijska komisija slndl-data ni zadovoljila s predloženim obračunom, temveč je hotela Imeti potrdilo od vdove. Računovođa Mulec se je tedaj hitro odpeljal k vdovi in Jo nagovoril, da je potrdila prejem denarja pod obljubo, da bo potem prejemala denarno pomoč vsako leto. Govorice pa kljub temu niso prenehale. Posebno se Je za stvar zanimal član nadzornega odbora sindikata mizar Djuro Lemanič. — Tisti, ki Jim to ni bilo prav, so vedeli, da ne bo odnehal. Tedaj Je Roj odnesel vdovi 8.888 din. Smatrali so, da Je s tem stvar urejena, da so čisti. Takoj naslednji dan je dobil Lemanič odpoved. V onozorilo vsem, da je treba biti tiho!
Zdaj Je Lemanič na sestanku glasno povedal, zakaj Je bil odpuščen: Zato, ker sem razkrinkal umazanijo, kakršne še ne pomnijo v nobeni sindikalni podružnici: da bi okradli vdovo ponesrečenega tovariša.
Stvar je ostudna in ne potrebuje drugega komentarja, temveč terja najostrejšo odsodto. Toda prva obsodba, ki Je bila Izrečena na edas iz skupine namešfenk. ni bila namenjen» temu ardemu delanju, temvet Lemanlfu: •■ein vedno blati kolektiv, vedno vohlja okoli, on Je kriv te sramote!« Pridružil se Jim Je še direktor
in palir Razlag: »Lemanič vedno pretirava, tudi zdaj hoče stvar napihniti!« Kolektiv že itak n« more dobiti nobenega inženirja, ker je na tako slabem glasu. Zakaj ste povabili novinarja? — Zakaj bi sploh to stvar obravnavali na sindikalnem sestanku, ker bo Itak prišla pred sodišče!« — D i rektor je še pribil, da ne bo dal nobene izjave drugje kot pred sodiščem. Verjetno zato, ker vo že iz prakse, da se je lažje zagovarjati pred sodiščem kot pred kolektivom.
Kljub temu se Je oglasiš nekdo in zahteval, da Roj stopi pred ljudi to jim pove, kako je bilo s tem denarjem. Roj je to tudi storil in povedal, da so se že med potjo v avtomobilu dogovorili, da vdovi ne bodo izročili vsega denarja. Pri pogrebu je dal Roj otrokoma dva tisoč din, ostalo pa so zapravili. Povedal je Se, da sta mu Mulec ln Horvat zagrozila, ko se je o tem začelo šušljati v podjetju »Ne priznaj, pa če bi te obesili!«
Roj Je očitno odkrito priznal svoj greh. Priznanje pa seveda ne more biti opravičilo za tako zavrženo dejanje. Ljudje (kolikor jih Je po direktorjevem poročilu še ostalo) so izglasovali, da se ga izključi iz članstva sindikata. — Prav tako tudi Muleča. Ostalo Je še vprašanje direktorjeve krivde. Zanj ni bilo dovolj dokazov, ljudje so bili utrujeni, saj se Je sestanek vlekel že polne štiri ure. Direktor ul hotel dati nobene izjave. Čeprav Je pri svojem poročilu prej Imel stalno na Jeziku besede »ker smo pošteni In zaradi naše poštenosti,« ni zdaj niti z besedico obsodil krivcev tega grdega dejanja. Pač pa je dvakrat energično podal ostavko na svoj položa! !n užaljeno zagrozil, da ga odslej ne bo več v podjetje.
Se Isto popoldne pa Je prišel na okrajno komisijo za tarifne pravilnik# kot zastopnik nodjetj«-Ko so zahtevali pooblastilo, se Je naredi! užaljenega: »Saj me poznate. sai sem vendar džrefetOT »Stavbarja«.
Kakšna doslednost! Ali Se bolje rečeno, zakaj ne W ugani ali demagogije med kolektivom.
JELKA PE9TAJ
Počastitev pohorskega pesnika
Zareza mariborskih kulturnih delavcev bo v nedeljo, 5. junija, v okviru proslave Slovenske modeme v Mariboru med drugim počastila tudi prvega pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. V njegovem rojstnem kraju, Skomarjih nad Zrečami, bodo na njegovi rojstni hiši odkrili spomenik. To bo nekak kulturni praznik vsega Pohorja, saj Pohorci še danes radi prepevajo Vodovnikove »viže«.
torišča. Prav tako tudi dobro ustrezajo tiskani vodniki po muzejih. Akademski povpre-ček švicarskih muzealcev je neprimerno višji kot pri nas, saj tam skoraj ni strokovnega muzejskega nameščenca, ki ne bi imel doktorskega naslova (čeprav velja priznati, da so v Švici pogoji za dosego doktorata mnogo lažji kot pri nas).
Gmotne razmere niso nič manj ugodne. Prostori ne pomenijo perečih vprašanj. Landesmuseum v Zürichu šteje n. pr. blizu 150 dvoran, krajevni
Rvala film snema »Pesem na kumbari«
Pri Avali filmu v Beogradu so pred kratkim začeli snemati film »Pesem na kumbari«. (Arhaični izraz »knmbara« je ime za težke oblegovalne ln mestne topove). — Scenarij Je napisal Marko Lan-dekič, režiral Radoš Novakovič pa nam je že precej dobro znan po svojih filmih »Daleč je sonce« ln »Krvava pot«.
RÜm se zgodovinsko naslanja na temo prvega srbskega upora, vendar pa Je ves upor podan skozi osebno dramo glavnih junakov filma. Zgodba se odigrava v času obleganja Beograda s strani upornikov, 1866. leta. V vse to dramatično dogajanje, ki se Je dogajalo pred Jurišem na beograjsko trdnjavo In njenim zavzetjem, je vpletena osebna drama CamdJIJe, ki Je zgodovinska oseba ln vezirjeve hčerke Emine. Čamdjija Je prišel v trdnjavo, da bi poiskal slabše točke obrambe ln s pesmijo dal upornikom znak za juriš. Toda kljub temu, da se je preoblekel v neumnega Nasto, so ga ulovili in obsodili na kol. Toda na Emino prošnjo priredi njen oče, beograjski veliki vezir, v zahvalo, kar mn Je Čamdjija nekoč rešil hčerko lz Donave, pojedino. Po tej pojedlo! pa bodo Izvršni «odbo. Zaradi Camdllhnth podaiBov so uporniki lahko Izvršili JiyiS. V zme.il. ki je v trenutka ' nastala, je Emina po taj-
nih hodnikih odpeljala Camdjijo lz vezirjeve palače in hoče z njim pobegniti, čamdjija pa noče bežati, temveč se vključi v vrste borcev. V trenutku, ko hoče Emino spraviti na varno, pad« ona zadeta od turških pušk.
Glavne vloge Igrajo Milena Dapčevič kot Emina to Severin BJelič kot Čamdjija. V ostalih vlogah pa sodelujejo š« Branko Pleša (vezir), Vaša PanteUč, Stojan Araudjelovlč, Mavid Popovič.
muzej v Schaffhausnu pa 89,
V	načelu razpolagajo švicarski muzeji s prikladnimi prostori in ne poznajo zagate, kam z gradivom. Muzejski ravnatelji so v rangu izrednih univerzitetnih profesorjev z mesečno plačo 1200 frankov. Muzej« podpirajo poleg države in posameznih občin tudi še zasebniki, ki zlasti s številnimi zapuščinami prispevajo vselej nove deleže muzejskega gradiva. Za švicarska razmere so vstopnine v muzeje poceni Dražje so galerije, kjer plačaš včasih tudi po 5 frankov.
Obisk muzejev, ki so po večini odprti vsak dan, je večji kot pri nas. Tu pa malce pogrešaš mlajše ljudi, saj menda
V	nobenem švicarskem muzeju
—	z izjemo šolskih skupin — nisem srečal obiskovalca, ki bi imel manj kot 35—40 iet. — Za vodstva po muzejih skrbijo vodje ekskurzij oziroma profesorji in učitelji, ki se za obisk svoje skupine posebej pripravijo, nikakor pa se tega na lotevajo muzealci, ki so ukvarjajo izključno le z raziskovalnim in drugim notranjim delam.
Posebne, tako imenovane občasne razstave, imajo tako mu« žeji kakor tudi galerije. Muzej v Schaffhausnu je imel 7 začetku maja razstavo nemških impresionistov, Kunstbaus v Zürichu razstavi Francisa Botta in Bena Nieholsona ter zadnjih del Kokoschke. Baselska Kunsthalle je razstavljala zbirko modeme umetnosti iz Walì-raff-Richartzovega muzeja 7 Kolnu ter sodobno madžarsko grafiko in drobno plastiko, tamkajšnji Umetnostni muzej pa novejšo francosko grafiko. Nedvomno imeniten izbor.
Zdi se, da Švicarjev moderna upodabljajoča umetnost na priteguje. V Umetnostnem muzeju v Baslu je bila v dvoranah obeh Holbeinov, pa mojstrov 19. stoletja skorajda gneča gledalcev, medtem ko so dvorane z deli iz zadnjih desetletij zevale od praznine. Podobno je bilo v ziiriškem Kunsthausu, kjer se ljudje kar niso hoteli odmakniti od Rubensa in Rembrandta ter od francoskih impresionistov, medtem ko se ob Picassu in Chagattu niso niti prav ustavljali. — Tudi sodobna madžarska grafika in drobna plastika ni bila deležna dobrega sprejema. Poleg ožje šibkosti razstavljenih del je k temu pripomogla takisto njihova motivika, ki je prepogosto dajala prednost upodabljanju in« dustrtje, kolhozov itpd.
Povzetek teh vtisov bi se sestavil takole. Naši muzeji precej zaostajajo za švicarskimi glede pomebnosti danega gradiva, akademske ravni strokovnih delavcev, gmotnih pogojev ta povezave s širšo javnostjo. Ureditev muzejskih zbirk in eploh pojmovanje nalog v muzejskem delu pa je pri nas gotovo skrbneje pretehtano ter v primeri s Švico bolj dognano ta dosledno izpeljano. Ta ugotovitev pomeni priznanje slovenskemu muzejstvu.
Angelos Bai.
Koncertni nastop 11-letna Marije Kocjančič
Razred prof. Rosande Pielweif Ce enajstletna učenka Izvaja «no in polurni program na pani in je v tem programu Schubertov Impromptu v Es-duru, Chopinov Valček v e-malu, Beethovnovih »Devet variacij«, in to dostojno, dinamično in muzikalno izdelano in v kar lepem tempu, potem je prav, da jo registriramo kot izreden talent, ki v dobri, resni šoli odrašča in katere razvoju bo treba posvetiti največjo skrb. Pri prvih treh točkah
—	Scarlatti »Pastorale«, Tausig »Capriccio«, Bach »SoLfeggieto« — še malo nemirna, je Beethovnove variacije podala v tonu in izrazu za svoja leta izredno lepo.
V	Schubertovem »Impromptu« je pokazala že oster tempo in v srednjem delu smisel za kanti-leuo in odličen udarec, katerega je znala tudi pravilno uporabiti pri brezhibno zaigrani Pahorj evi »Slovenski suiti«. Imenitnim Kosinovim »Divertimentom« je znala dati vsakemu svoj pravi značaj in je s tremi manjšimi skladbami uspešno zaključila svoj nastop. Njeni profesorici moremo samo čestitati k izrednemu uspehu njene učenke.
Dr. Danilo Svara.
ZA DOM IN DRUŽINO ILUSTRIRANA REVIJA »TOVARIŠ«

LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ILIRSKA BISTRICA
n občinskimi ljudskimi odbori:
Jablanica pod Snežnikom. Jelšane, Knežak in Prem
Šestilo
k občinskemu praznika dne «. Junija 1955, svojemu prebivalstvu.
Bitka
tudi
za večje pridelke ob
nase
Koper, konec maja.
Že četrto leto delaje v koprskem okraja kmetijska po staja Zavoda za raziskava nje kmetijstva. Ta postaja je nastala iz potreb, ki so se vedno očitneje kazale na po dročju okraja. Vse rastlinstvo, kakor tadi podnebje, je v tem okraja namreč precej drugačno kakor drugod v Sloveniji. Za koprsko kmetijstvo je značilna blagovna proizvodnja, kar pomeni, da kmetje večino svojih pridelkov prodajo. Njihovi proizvodi gredo na domači in tuji trg. Od vsega planiranega izvoza zelenjave iz Jugoslavije gre dobra polovica prav iz teh krajev. Prav zaradi tega so tudi zahteve po agrotehničnih ukrepih, po zaščiti rastlin in selekciji semen drugačne in močnejše kakor drugod po Sloveniji.
Y	koprskem okraju pridelajo povprečno 500 vagonov paradižnika. Velik del te količine gre na tuje trge, ki so glede kakovosti sila zahtevni. Za pridelka, ki jih kupujejo pri nas, zahtevajo določeno obliko, velikost, vzdržljivost glede na transport — vsemu temu je bilo treba prilagoditi kmetijstvo Tudi oljka, ki daje največji dohodek, uspeva na Koprskem zelo dobro. Vendar so oljčni nasadi danes tod zelo zanemarjeni to terjajo korenite obnove medtem ko je bilo nekoč na tem področju okrog 300.000 oljčnih dreves (2000 ha), jih je danes le še 120.000 (okrog 800 ha ter je še od teh vsaj 30.000 nerodovitnih. Po desetletnem načrtu razvoja kmetijstva v okraju nameravajo obnoviti 1000 ha oljčnih nasadov. Ze doslej sc povečali število oljk za 25*/*, v prihodnjih petih letih pa ga nameravajo povečati še za nadaljnjih 50'/«. S tem v zvezi pa je pred kmetijsko postajo velika naloga, ki so se je že pogumno lotili: proučiti vrsto oljčnega drevja, ki bo v teh krajih to v teh podnebnih ter talnih razmerah najbolj uspevalo, ki bo najbolj odporno in bi dajalo največ plodov.
Posebnost kmetijstva koprskega okraja Je tudi v tem, da gojijo tod v veliki meri medkul-ture. kar terja tudi na tem področju posebnega proučevanja. Glavne medimi ture so vinska trta—krompir, vinska trta—grah ali fižol, sadnjo drevje—vinska trta Itd. Prav tako se bavi kmetijska postaja s študijem mikroklime, ki je za te kraje važna in značilna. Na osojnih in nagnjenih zemljiščih pridelujejo kmetje na pr. rani grah, krompir ta jagode ter tod v primeri z ravninskimi predeli H pridelki najmanj 14 dni prej dozorijo. To je seveda glede na zahteve trga in ugodnejše cene ra kmete silno važno. Tako na pr. dobi pridelovalec za kilogram najbolj ranega graha 60 do 80 din, štirinajst dni kasneje pa pade cena že na 30—40 dinarjev.
Krma, ki še ni koristno izkoriščena
V	koprskem okraju, kjer se vrstijo celo po trije plodoredi na leto, je zemlja silno dehu-
miziranjL Glavni vzrok je v tern, da Je število živine ter a tem v zvezi proizvodnja gnoja v primeri z obdelovalno površino odločno premajhno. Tako pride na pr. v Izoli, kjer je Intenzivno vinogradništvo to vrtnarstvo komaj 0.1 glave odrasle
maščobnost mleka, ki se )• dvignila celo do 3"V Vse te poskuse so doslej že opravili strokovnjaki kmetijske postaje.
Razen z vsemi navedenimi problemi se ’ avi zavod tudi z analizo zemlje ter daje na podlagi te kmetom natančna navodila za uporabo umetnih gnojil. Poraba le-teh je namreč v koptskem okraju precejšnja, saj potrošijo na hektar obdelovalne površine okrog 300 kg umetnih gnojil.
Precej dela daje kmetijski postaji tudi selekcija, tako vinske trte, kakor tudi sadnega drevja, oljk in raznih semen (paradižnika, krompirja, graha, ka-pusnic itd.). To je še zlasti važno zaradi tega, ker so kmetje vedno bolj zainteresirani dobiti
Motiv iz Istre
živine, potrebni pa W bill dve glavi živine na ha. Kako povečati število živine, kako pridobiti za živino čimveč izdatne krme. V okraju pridelajo okrog 900 vagonov koruzndce, ki je v glavnem neizkoriščena. Poskusi zavoda so ugotovili, da je mogoče to koruznioo odlično ansili rati z dodatkom slanih ribjih odpadkov. Zavod je lani preizkusil 3 vagone take silaže. ki jo je živina popolnoma izkoristila. Ugotovili so, da ustreza 900 vagonov tako ansi-lirane koruznice 600 vagonom sena. S to količino bi lahko povečali število goveje živine za 400 glav, kar je skoraj za desetino sedanjega števila živine. Podobno je tudi z izkoriščanjem odpadkov vinske kleti. Okrog 150 vagonov tropin letno doslej brezkoristno propade, medtem ko bi konzerviranje le-teh z ribjim odpadkom dalo odlično krmo za nadaljnjih 50 glav živine. Vsa ta krma, ki daje poleg običajnih hranil tudi dragocene beljakovine, sol to mineralne snovi, pa seveda močno povečuje mlečnost, zlasti pa
čim boljše semensko blago, ki bo dalo čim večji in boljši pridelek. Tako zahtevajo na pr. glede krompirja čim zgodnejšo sorto, odporno proti boleznim,
orju
sorte rumene barve in ki bo
dajala čimveč pridelka. Tako sorto, ki bo združevala v sebi vre te lastnosti, raziskuje zdaj kmetijska postaja z raznimi poskusi. Poleg poskusov na samem posestvu delajo enako tu-d‘ na samem terenu, po vaseh, ko so prej že analizirali kmetovo zemljo. Imajo tudi asorti-mentne nasade sadnega drevja, oljk, in trt, kjer proučujejo vrste, ki so za koprske klimatske to talne prilike najprimernejše.
In končno še nekaj besed o prizadevnosti tamkajšnjih strokovnjakov v boju proti raznim škodljivcem in boleznim, ki so zaradi tako intenzivne kulture v teh krajih še posebno nevarni in razširjeni. Tako je na pr. češnjev žilogriz uničil v zadnjih desetih letih najmanj polovico češnjevih nasadov v okraju. Drugi tak škodljivec ottorrhin-chus pa močno napada nasade jagod in jih je samo letos uničil dobro tretjino. Teh škodljivcev drugod po Sloveniji še ni bilo opaziti ali pa vsaj niso prizadeli nobene škode, na Koprskem pa so škodljivci prvega reda. Proti jagodovemu škodljivcu so že našli uspešno sredstvo, ki je dalo že prve dobre rezultate, proti češnjevemu ži-logrizu pa se borijo v glavnem z obiranjem in so samo laid obrali preko 110.000 kosov teh hroščev. Poskušajo pa tudi s kemičnimi sredstvi, ki pa doslej še niso dala zanesljivih rezultatov.
Vse to delo, ki ga je Zavod za napredek kmetijstva s svojo poskusno postajo doslej ie opravil, je izrednega pomena za kmetijstv? koprskega okraja ta za njegove posebne prilike. Nedvomno bo z njegovo pomočjo doseglo mnogo prej tisto višino proizvodnje, ki jo je v teh krajih mogoče doseči — po količini in kakovosti.
Z OBORU ZBORI 0KRJUHE ZIDRUZNE ZVER V CELJU
Gospodarska moč čedalje večja
vi
▼ veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bil 3. maja četrti redni letni občni zbor Okrajne zadružne zveze Celie. Iz dela občnega zbora, predvsem pa še iz poročila predsednika OZZ Franca Lubeja povzemamo, da je minulo leto pomenilo pomembno prelomnloo v delu kmetijske strokovne pospeševalne službe, ki jo je izvajala OZZ Celje in večina od 68 zadrug celjskega okraja.
Okrajna zadružna zveza v Celju je svoje delo usmerjala v glavnem na tri področja, in to na: a) kmetijska pospeševalno službo, b) podjetniško gospodarsko dejavnost in c) instruk-torsko-pravno službo.
Kmetijsko pospeševalno službo so opravljali strokovnjaki OZZ in hmeljarskega inštituta v Žalcu ob sodelovanju članov Društva Inženirjev in tehnikov. Za izvrševanje te najvažnejše rtaloge v kmetijstvu so bili izvoljeni pri OZZ pospeševalni odbori in Istoimenski odseki ori kmetijskih zadrugah. Večina pospeševalnih odsekov v minuli dobi je zaživela in tudi prevzela strokovno pospeševalno službo, le nekaj odsekov Se ni aktivnih.
Med številnimi proizvodnimi uspehi naj omenimo samo, da je lanskoletni pridelek savinjskega goidinga dosegel najvišji povojni hektarski donos, in sicer 1208 kg suhega pridelka na hektar. V hmeljarski proizvodnji je odigral pomembno vlogo hmeljarski Inštitut, začetne težave pa je premagala tudi hmeljarska šola.
C« bi ocenili delo kmetijskih zadrug v celjskem okraju, potem bi jih lahko razdelili v tri različne skupine. V prvo skupino spada tistih 12 ali 18*/« KZ, ki 6e še vedno ukvarjajo samo • prodajo potrošniškega blaga.
Doslej so te zadruge uspevale zato, ker so v glavnem odkupovale le les. Ker pa les v bodoče ne sme predstavljat: več glavnega vira zaslužka tem zadrugam, saj so bile konec koncev ustanovljene v povsem druge namene, bo nujno te zadruga združiti z ekonomsko močnejšimi zadružnimi organizacijami,
Kako |e z galico
Sekcija za preskrbo kmetijstva Kmetijske zbornice LRS je pretekli teden obravnavala problem preskrbe galice za naše vinogradnike. Sekcija je sprejela sklep naj Kmetijska zbornica predlaga odgovornim organom, da se preskrbe potrebne količine bakra za tovarne, ki izdelujejo galico, ali pa omogoči uvoz Ditana (Slovenija bi ga rabila 100 ton) to je kemičnega sredstva, ki ga že uporabljajo povečini drugod na svetu in je enakovredno galici, potrebne so pa 5 krat manjše količine. Glede umetnih gnojil je sekcija ugotovila, da bi za jesensko in spomladansko gnojenje prihodnje gospodarsko leto v Sloveniji potrebovali 150 tisoč ton umetnih gnojil.
zadrug
ki se bavijo z odkupi ta kmetijsko pospeševalno službo. Tak ukrep bi pomenil obojestransko korist.
V	drugo skupino spada 34 aH 50''« kmetijskih zadrug, ki se poleg potrošniške trgovine ukvarjajo še z odkupi in z oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom. Tu šepa le delo pospeševalnih odsekov, kar je tudi stvar notranje organizacije zadrug.
V	tretjo skupino pa spada tistih 22 ali 32*i« KZ, ki poleg že opisanih nalog v celoti prehajajo na organizirano pospeševanje kmetijstva. Marsikatera od teh zadrug ima zaposlenega po enega ali več kmetijskih strokovnjakov. Tu bo treba le še bolj okrepiti in razvijati de .n pospeševalnih odsekov.
Na področju celjskega okraja Je približno 15.356 kmečkih gospodarstev, od tega je bilo lani 10.493 ali 68.3*ó vključenih v kmetijske zadruge. Število zadrug pa se predvsem zaradi združitev iz leta v leto manjša. Nasproti temu pa se veča njihova ekonomska moč. Celoten promet, ki so ga zadruge opravile v lanskem letu, je znašal
2.4	milijarde dinarjev. Med vsemi zadrugami jih je 65 ustvarilo dobiček v višini 82.1 milijona dinarjev, tri zadruge pašo izkazale izgubo.	M. B.
Ne odlašajmo košnje
KMETIJSTVU PRIMANJKUJE
STROJEV IN
ORODJA
Razpis
Komisija Okrajnega ljudskega odbora Maribor-
okolica za razpis mesta direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor razpisuje po členu 90. Lredbe > ustanavljanju podjetij in obrtov (TJr. 1. FLRJ 51/53)
mesto DIREKTORJA
GOZDNEGA GOSPODARSTVA MARIBOR Pogoj: gozdarski inženir z večletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter kratkim življenjepisom vložite do 15. junija 1955 pri tajništvu za gospodarstvo OLO Maribor-okolica.
Statistični podatki kažejo, da je naša industrija kmetijskih strojev v prvih treh letošnjih mesecih izdelala preko 3000 ton kmetijskih strojev in orodja. Ce bi ostalo pri tej proizvodnji, bi lahko računali, da bo dosežena maksimalna številka preko 12.000 ton, kakor je bilo to 1950. leta, ko je imela industrija kmetijskih strojev najvišjo proizvodnjo. V takih pogojih bi Lahko računali, da bo kmetijstvu zagotovljeno dovolj potrebnih strojev. Na nedavnem posvetovanju med industrijo kmetijskih strojev to trgovino, ki se bavi s prometom kmetijskih strojev to orodja, pa je bilo ugotovljeno, da je povpraševanje po teh proizvodih večje od zmogljivosti industrije. To se predvsem nanaša na vprežne kmetijske stroje in orodja, ki jih uporabljajo na drobnih posestih. To vprašanje je še posebej pereče v krajih, kjer je bila doslej kmetijska obdelava zelo primitivna. Težnja po Intenzivnejši obdelavi zemlje je pripeljala na pot povečanega Izkoriščanja sodobnejših sredstev, vendar zdaj trgovina ni zmožna teh potreb zadovoljiti. Posebej je bil poudarjen primer Makedonije, kjer so mnoge trgovine s kmetijskimi stroji dobesedno prazne.
Ob tej priliki, ko je bilo govora o teh problemih, je bilo
poudarjeno, da Industrija n« izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do trgovine, kar je privedlo trgovsko mrežo v težak položaj. Podoben primer je s plugi, škropilnicami in drugim drobnim orodjem. Naslednji resni problem je ozka in enostranska proizvodnja. Trgovinska mreža je poudarila zlasti pojav enostranske orientacije mnogih tovarn, kjer ne računajo s konkretnimi potrebami kmetijskih proizvajalcev. Zlasti so te tovarne pozabile, da mora biti industrija v prvi vrsti usmerjena, poleg proizvodnje velikih kmetijskih strojev, na take proizvode, ki so namenjeni manjšim posestnikom.
Resna ovira za hitrejšo opremo kmetijstva leži tudi v formalnem postopku, ki ga je treba izpolniti, da bi lahko dobili kredite za nabavo večjih kmetijskih strojev. Ta postopek zlasti težko zadeva kmetijske zadruge to kmetijska posestva ta zavira pravočasno nabavo strojev. Da bi opravili vse posle okrog izpolnitve mnogih formularjev, dobili jamstva pri odborih ter preverili njihovo solventnost oziroma izdelali bilanco. mine čestokrat toliko časa, da je kredit, tudi če ga dobe, praktično neizkoriščen, saj se je nabava v tisti namen, za katerega je bila določena, že zakasnila.
Majhna finančna sredstva, ■ katerimi razpolagajo zadruge in kmetijska posestva, v precejšnji meri zavirajo pravočasno nabavo modernih strojev, kakor so to na primer traktorji, ki jih je kljub znatni proizvodnji prav v kmetijstvu na; manj. Gospodarsko močneji podjetja, kot so n. pr. transportna to gradbena, laže pridejo do teh strojev ta odhajajo tako traktorji namesto v kmetijstvo v druge gospodarske panog«.
Da bi bila industrija kmetijskih strojev prilagojena potrebam kmetijstva, dalje da bi se zboljšala koordinacija industrij« to trgovine ter rešila vprašanja, ki se pojavljajo ob priliki iskanja kredita, je bila ustanovljena komisija z nalogo, da bo izdelala stvarne predloge za rešitev teh vprašanj ter z njimi seznanila tudi merodajne državne organa.	L S.
Trgovsko podjetje »IZBIRA«, Ljubljana,
Wolfova ul. 1, razpisuje mesto gospodarskega pomočnika (prodajalca)
■ prakso.
V dolinah je (as košnje ie tu! Upajmo, da nam vreme letos ne bo tako hudo nagajalo, kakor lani, ko se je košnja zavlekla pozno v poletje.
Zaradi male hranilne vrednosti lanskega pozno košenega in izpranega sena je vladalo čez zimo in spomladi veliko povpraševanje po močnih krmilih. ki pa jih sploh ni bilo mogoče dobiti v omembe vredni količini. Skrbimo torej, da bo letošnje seno take kakovosti, da nam ne bo treba obupavati, če ne bo prihodnje zime močnih krmil.
Na kakovost sena vplivajo različni činitelji: rodovitnost zemlje, gnojenje, sestava travne ruše. Eden izmed njih je tudi (as košnje. Cim starejša je trava, tem večji bo pridelek sena; največji je v začetku zorenja travnega semena. Pozneje pa se pridelek sena celo zmanjša. S kakovostjo sena va je ravno obratno. Čim mlajša je trava, tem boljše bo seno. Mlada' trava ima veliko beljakovin, dosti lahko prebavljivih ooljikovih hidratov, a malo vlaknine.
Ko trava dorašča, narašča njen pridelek, zmanjšuje pa se ni ena hranilna vrednost, ker je v njej vedno manj beljakovin in lahko prebavliivih ogljikovih hidratov. Iz njih se med tem tvorijo surova vlakna (celuloza), ki pa so slabo prebavljiva.
Kositi je treba takrat, ko bomo pri razmeroma dobrem pridelku dobili kakovostno seno, torej niti prezgodaj, niti prevozno. Če bi kosili prezgodaj, bi dobili sicer odlično krma, toda bilo bi je malo. Če bi kosili kasno, bi dobili veliko sena, ki pa ne bi bilo nič vredno.
Pravi čas za košnjo ne moremo določati vo koledarju. V toplem letu bo prej kot v hladnem, v dolinah prej kot v hribih. Pove nam ga trava sama.
Kosili je treba tedaj, ko začne cveteti tista vrsta trave, ki je je na travniku največ. V tem času da trava obilo sena, ki pa je dobre kakovosti. Če
imamo malo koscev in grab-Ijic, pa se bo košnja zavlekla, moramo začeti kositi toliko poprej, da bo košnja, končana do konca cvetenja. Če bi se košnja zavlekla še dalje, bi bilo seno bolj in bolj enakovredno slami. Tako seno pa Sivina le nerada žre, ker je za 25*1• manj vredno od tistega, ki ie bì'o pravočasno pokošeno. Drugače rečeno: če kosiš seno pravočasno — r začetku cvetenja — je pridelek s treh hektarjev vreden prav toliko, kot pridelek s 4 hektarjev enako donosnega toda pozno pokošenega trdvnika.	* 1 2 3 4
Pozna košnja ne zmanjšuje le hranilne vrednosti sena, ampak skrajšuje čas, ki ga ima na razpolago otava za svojo rast. Zaradi tega je tudi pridelek otave manjši. S pravočasno košnjo zatiramo tudi plevel, ker mu ne dopustimo, da bi njegovo seme dozorelo in se razsejalo po travniku.
Izrabimo vsak lep dan. ki nam ga dokaj nestanovitno vreme dopušča, za košnjo in sušenje sena. Kmetijske zadruge naj skrbijo, da njihove motorne kosilnice ne bodo po nepotrebnem počivale.
Pri nestanovitnem vremenu, kot je letos, moramo še posebej skrbeti, da bomo spravljali na senike le zares suho seno. Ne smemo v naglici, ker kaše na dež, spravljati le napol suho sen.o, ki nam bo potem splesnilo. Enako moramo biti previdni z na hitro posušenim senom. Ce se seno na močnem soncu naglo posuši, se zunanji deli trave zelo hitro osušijo. Prav zaradi tega se pa trav a znotraj ni mogla posušiti. Na zunaj je videti tako seno povsem suho. Ko pa se na seniku začne vlaga zunanjim delov rastlin in njene notranjosti izenačevati, se začne seno »potiti«, zagrevati in plesneti.
še ne povsem suhega sena, kadar nas bližnji dež na to sili, ne puščajmo na travniku, ampak ga spravimo kamorkoli pod streho, razmečimo v ne-predebele plasti in pustimo, da se v senci na zraku posuši do kraja.	Kk.
Ini. Viktor Ropanšek
Aefea/	problem
porabe krompirja
Za ▼ prejšnjem članku sem omenil, da ima Slovenija razmeroma ugodne podnebne in talne pogoje za pridelovanje krompirja to da bi lahko s smotrnim strokovnim delom, s pomočjo zadružnih organizacij to oblastvenih organov znatno povečali pridelek krompirja. Pridelek bi bil pa tudi bolj stalen to na bi tako močno nihal iz leta v leto.
Mislim, da Je prav in naša dolžnost, da že vnaprej premislimo, kako bomo najgospodarneje porabili morebitne viško krompirja, da ne bi pozneje nastala zmeda, pedobna kot spomladi 1. 1954, ko smo ugibali prt takratnem, razmeroma majhnem višku, kam s krompirjem ta je eena padla izpod pridelovalnih stroškov, med kmeti so se pa slišali elasov:. da bodo Drideio-vanje krompirja opustili, češ da se ne izplača. Krompir pa za slovenskega kmeta ne sme biti konjunkturna rastlina, ki bi je pridelovali več ali «nanj, kakršne bodo pač cene. V tem primeru bi *e daino menjali tudi kolobar, reja prašičev itd
Oglejmo si najprej, kako porabljamo pridelki» sedaj. Koli-
čine po vrsti potrebe so seveda samo ocenjene, ker statistična služba še ne razpolaga s takimi podatki.
V razdobju 1947 do 1952 smo pridelali povprečno po 102 stota krompirja na 1 ha površine, zasajene s krompirjem. Površina, na kateri pridelujemo krompir, skupaj s področjem okraja Koper, znaša okoli 50.000 ha. Na tej površini smo pridelali letno povprečno okoli 51.000 vagonov krompirja, ki smo ga približno takole porabili: za seme 12.000 vagonov; za prehrano 18.000 vagonov (okoli 120 kg na osebo);
za krmo 15.000 vagonov (okoli 30’/* pridelka);
za izvoz to predelavo 1.000 vagonov;
odpadek to usušek 5.000 vagonov (okoli 10*/» pridelka).
Z boljšim semenom, obilnejšim gnojenjem to pravilnim varstvom krompirja pred bojaznimi in škodljivci lahko že v nekaj letih dv’gmemo pridelek krompirja povprečno najmanj za 20*/*. to je na 122 qdia. V tem primeru bi pridelali letno 61 000 vagonov krompirja, to je 10.000 vagonov vai kot doal«j. Ca p*
bi pridelali po 150 q/ha, kar Ja še vedno popolnoma realno, bi pa pridelali kar 24.000 vagonov krompirja več kot doslej.
Kakšne so možnosti za pravilno porabo tega pridelka
Za seme ne bomo porabili nič več kot doslej, saj ocenjena poraba 2500 kg za 1 ha površine zadostuje za dosego zadovoljivega pridelka m povprečno tudi v državah, kjer imajo večje pridelke kot pri nas, ne porabijo več semena.
Prav tako se verjetno ne bo p< večala poraba krompirja za prehrano v tej obliki, kot ga porabimo doslej. Količina krom-Tr>« »a TPh-aro bi se nekoliko dvignila morda le, kadar bi bila zelo slaba letina za žito in bi primanjkovalo kruha, vendar bi nas v tem primeru verjetno rešile le morebitne zaloge sušenega krompirja ali predelanega v krompirjevo moko. Slaba letina za žito je namreč lahko povezana s slabo letino za krompir.
Sicer 1e pa v večini evropskih držav tendenca padanja porabe nepredelanega krompirja za
prehrano. O tem nekaj podatkov:
Porabili
Država	na prebivalca
1949	1952
Zah. Nemčija	228	kg	175 kg
Nizozemska	175	kg	124	kg
Anglija	115	kg	103	kg
Poljska	240	kg	240	kg
Mnogo več kot doslej bi v Sloveniji lahko porabili krompirja za pitanje prašičev in volov, pa tudi druge živali bi krompir dobio izkoristile. Ocenili smo, da porabimo za krmo ckoli 30*/* vsega pridelka krompirja, to je komaj nekaj čez 330 kg za enega prašiča. V Zah. Nemčiji porabijo na primer zadnja leta okoli 50’/« vsega pridelka za pitanje prašičev, kar znese približno 1000 kg na ene-
<?a nifan-u	"-i-shri'o za
krmo vedno več skisanega (siliranega) krompirja, ki ga prej parijo (skuhajo). Tako dosežejo tele koristi:
1.	Izgube hranilnih snovi, ki znašajo pri navadnem vskladi-ščenju do 2o*/<, znatno zmanjšajo (približno na 5'*).
2.	Prašiči dobe v teku celega leta enakovredno krmo, kar je zelo važno, kajti vsaka sprememba krme povzroča prebavne motnje to zmanjšuje prirastek.
3.	Izognejo se vsakodnevnim stroškom za kuhanje krompirja, kar znatno zmanjša stroške za pripravo krme in zmanjša porabo kuriva.
4.	Zagotovijo si lahko rezervno krmo, ki omogoča pitanje v
teku celega leta; morebitni presežki so pa popolnoma porabni še drugo leto.
Istih koristi bi bili deležni seveda tudi naši pridelovalci krompirja, morali pa bi imeti toliko kubičnih metrov silosne-ga prostora, kolikor prašičev imajo za pitanje. Investicije bi bile razmeroma majhne, koristi pa izredno velike. B krompirjem pa naj bi kisali obenem tudi lucerno aid črno deteljo, kar bi znatno povečalo vrednost krme. O tem imamo že tudi pri nas (selekcijsko posestvo Ponoviče in drugod) dobre izkušnje.
Vendar pa moramo prt povečanju porabe krompirja za krmo računali s tem, da porabljajo kmetovalci v glavnem le droban ta kakorkoli poškodovan, to je slabši krompir, debelega pa le, če ga ni mogoče cako drugače bolje vnovčiti. Prašiči potrebujejr za 1 kg pr'. ristka žive teže okoli 20 kg krompirja. Odstotek krompirja, ki ga pokrmimo, je torej odvisen od razmerja med ceno za krompir to ceno živine, ki ji dajemo krompir.
Druga možnost, da vnovčimo presežke krompirja, je prodaja krompirja za seme v druge republike. Slovenija ima v pogledu pridelovanj« semenskega krompirja brez dvoma najboljše naravne to druge pogoje v Jugoslaviji. Krompir 1e v S’o-veniji glavna poljska rastlina ie mnogo desetletij, ker ▼ ve-
čini drugih jugoslovanskih re-» publik m. Naši kmetovalci imajo s pridelovanjem krompirja to deloma tudi z gojenjem semenskega krompirja bogate kušnje. Zadnja leta uvajamo In širimo pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja, ki je strokovno usmerjeno in daje iz leta v leto večje poroštvo za bOÌiden pridelek dobrega semena. Če bi tudi zvezni oblastveni organi podprli naša prizadevanja, bi bila Slovenija v nekaj li tih resnično za vse južne republike važe« izvor najboljšega semenskega krompirja, kakršnega smo doslej uvažali iz drugih držav. Naši pridelovalci bi pa seveda morali še bolj upoštevati želje in potrebe juži h kupcev. Vsekakor bi bilo verjetno koristneje podpreti delo za zboljšanje in povečanje pridelovanja semenskega krompirja v področjih, kjer je že dolgoletna tradicija in so ugodne podnebne ter talne razmere, kakor pa v vsaki republiki usta-I avljati posebne ustanove, pa čeprav so zelo majhne možnosti za uspešno delo.
Tretja možnost, ki pa doslej še sploh ni bila upoštevana, je sušenje krompirja te predelava v krompirjevo moko.
Vsako leto moramo uvoziti v Slovenijo velike količine krušnih žit ali moke. Podobno kot delsio že v drugfti državah (Netnčiia. Nizozemska. Avstrija. Češka Md.) bi tudi pri nas lahko primešali krušni moki do-
ločen odstotek krompirjeve moke, kar kakovosti kruha ne škodi, ampak okus celo zbeljšuje. V Češkoslovaški je veljal leta 1947 predpis, da morajo peki obvezno dodajat: h krušni moki 10V* krompirjeve moke.
Z majhnimi zadružnimi sušilnicami, ki bi obratovale v pridelovalnih središčih krompirja, bi lahko delno zmanjšali redni primanjkljaj krušne moke, oziroma trpežno konzervirali viške krompirja.
Krompir lahko industrijsko predelamo še v številne druge proizvode (škrob, dekstrin, sladkor, špirit, razne prehrambene proizvode itd ), kar pri nas še zelo malo izkoriščamo. Edine Industrijske naprave za pridobivanje škroba in deketrina « krompirja imamo v Domžalah. Tu lahko predelajo vsako leto ckoli 1000 vagonov krompirja. Za uspešno obratovanje te industrije pa je izredne važnosti zadostna količina zelo škrobnega krompirja. V tem pogledu pa je še zelo malo storjenega. Uprava tovarne pa bi lahko v tesnem sodelovanju s kmetijskim inštitutom in zadružnimi organizacijami znatno zboljšala preskrbo s surovinami.
Za predelavo krompirja sta sorta in kakovost semena odločilna činitelja. To pa zopet potrjuje, da je skrb za dobro seme čistih sort relo važna in Izhodiščna točka za dober uspeh pri pridelovanju in porabi krompirja.

Za 10-letnico osvoboditve «. 20-letnico ljutomerskih dogodkov
čestitajo vsem delovnim ljudem in jim želijo še nadahnjih uspehov:
LO mestne občine Ljutomer
Okrajni LO in Okr. odbor SZDL -Ljutomer
Trgovina MERKUR, Ljutomer
Kršževske opekarne, Križevci pri Ljutomeru
Okrajna gasilska zveza in okrajna obrtna zbornica,
Ljutomer
Ind. žičnih proizvodov »žica«, Ljutomer
Tovarna usnja, Ljutomer Trgovski dom Zarja, Ljutomer
Zadružnik, zadružno trg. podjetje, Ljutomer
Zadružno podjetje Meso, Ljutomer
Agrotehnika-Servis, Ljutomer Železnina, Ljutomer
Steklo - barve, trgov, s steklom in kemik., Ljutomer
Trgovska in industrijska podjetja se svojim odjemalcem še nadalje
priporočajo
tovalcem. Zadruga ima nad 500 članov in vrsto svojih samostojnih obratov, s svojim aparatom pa obvlada ves odkup kmetijskih pridelkov.
Važna veja gospodarstva je tudi vinogradništvo, ki pa je nujno potrebno obnove. Posamezni vinogradniki so v zadnjih letih že začeli saditi sortno trsje.
Stalne poplave povzročajo vsako leto veliko škodo. Zato nameravajo sedaj, ko so že postavljeni trdni gospodarski temelji, posvetiti vso pozornost tudi regulaciji Ledave in ure-
Ob 19-letnici
Ljudski odbor mestne občine
Lendava bo v času od 4. do 12. junija z vrsto prireditev proslavila 10. obletnico osvoboditve. Na ta pomemben praznik se marljivo pripravlja vse južno Prekmurje. Ob tej proslavi bodo pokazali uspehe svojega trdega dela. ki pa je obrodilo bogate sadove.
Iz neznatnega podeželskega mesteca je v letih po osvoboditvi zrasla nova Lendava z. močno industrijo. Lendava je popolnoma spremenila tudi svoje zunanje lice in danes s krepkim korakom stopa skupno z ostalimi kraji v novo, lepše življenje. Vsepovsod se opaža ogromen napredek in povsod se občuti velikanska razlika mod
Izvolili so vodstvo SZDL za bodočo lendavsko komuno
V ponedeljek so se v Lendavi »estali delegati in člani sekretariata občinskih odborov SZDL s področja bodoče lendavske komune. Zbrane, ki so se konference v polnem številu udeležili, sta pozdravila kot gosta sekretar okrajnega komiteja ZKS za okraj M Sobota tov. Miloš Ledinek in rep. poslanec dr. Marjan Ahčin. Razprava, ki je bila dokaj živahna, je v glavnem veljala dosedanjemu delu vaških organizacij SDZL. V tej zvezi je tov. Ledinek podal širšo analizo, kakšno naj bo delo SZDL r bodoče. Na konferenci so govorili tudi o proslavi 10-obletnice osvoboditve. Ob koncu so delegati izvolili vodstvo SZDL za področje bodoče lendavske komune iz zastopnikov SZDL teniške. dobrovniške, gaberske in ptìanske občine.	-ček
diti namakanje, kar bo donosnost kmetijstva še povečalo.
Globoke spremembe so nastale v teh desetih letih tudi na področju zdravstva in socialnega skrbstva, kd ga prej sploh niso poznali. Zdravstveni dom so znatno razširili im moderno uredili, ustanovljeni so bili pro-tituberkulozni dispanzer, zobna ambulanta in reševalna postaja. Zelo se je razširila mreža posvetovalnic za maitere in otroke, tako da lahko danes dobi prekmurski človek vso zdravniško pomoč doma, medtem ko je bil poprej tako rekoč odrezan od sveta. Socialno zavarovanje je zajemalo v stari Jugoslaviji vsega 70 zavarovancev, danes pa znaša njihovo število že 2130. Otroške doklade prejema 820 upravičencev za 1810 otrok. Kljub velikemu razmahu pa postajajo vse zdravstvene ustanove pretesne in bo treba misliti na nadaljnjo razširitev, zlasti pa tudi na povečanje zdravstvenega osebja, ki komaj še zmaguje delo.
Uspehe svojih naporov in dela bodo Lendavci pokazali v teh prazničnih dneh na številnih prireditvah. V nedeljo 5. junija bo odprta gospodarska razstava, ki bo veren odraz celotne gospodarske dejavnosti. Združena bo s poskušnjo vin. Istega dna bo tudi živinorejska razstava, na kateri bodo najboljšim živinorejcem podelili nagrade. Vsa dni se bodo vrstile razne kulturne, športne in gasilske prireditve, v nedeljo 12. junija pa bo v Lendavi veliko slavnostno zborovanje ter nastop združenih pevskih zborov, mladinskih in madžarskih zborov ter madžarske folklorne skupine pred Titovim domom.	-o.
ČESTITAJO
»
vsemu prebivalstvu lendavske komune in mu jelijo nadaljnjih uspehov t
ljutomerskih dogodkov
bo v Ljutomera hkrati s proslavo 10. obletnice L štajerski gasilski festival
Ljutomer in vsa severna Slovenija se pripravlja na velik praznik, ki bo 4. in 5. junija v Ljutomeru. Ljutomer bo ob tej priložnosti proslavil 10. obletnico osvoboditve, hkrati pa 20. obletnico ljutomerskih dogodkov, v katerih se je že pred 20 leti manifestirala odločna borba delovnih ljudi proti ratiral-skemu režimu. Leta 1935 je ilegalna organizacija komunistov v Ptuju v dobi najhujše diktature začela organizirati delovne ljudi Slovenskih goric, predvsem delavce in viničarje, za borbo zoper protiljudski režim stare Jugoslavije. Komunistični borci v teh krajih, ki so se takrat zbirali okrog Ljudske pravice, so pod vodstvom Jožeta Potrča in Dušana Kvedra orga-n zirali v Ljutomeru veliko protestno zborovanje, ki pa ga je takratni okrajni glavar seveda prepovedal. Kljub temu pa se je določenega dne zbralo v Ljutomeru več sto delavcev in viničarjev, ki Jim je govoril Dušan Kveder. Režimski podrepniki so skušali zborovanje razbiti. Ko se jim to ni posrečilo, so zapovedali gasilcem, da so brizgali na zborovalce gnojnico. Ko tudi to ni nič zaleglo, marveč le še stopnjevalo ogorčenje zborovalcev, je nastopila žandarmerija, ki je ostro streljala v množico. Pri tem je bil 21-letnl viničar Alojzij Mavrič ubit, Ivan Medik iz okolice Koga težko ranjen, več drugih pa laže ranjenih. Z orožjem so zborovalce sicer razgnali, niso pa mogli zadušiti sile odpora, ki so se zbirale v okrilju Komunistične partije, sile, ki so nekaj let pozneje pričele zmagovito borbo za dokončno osvoboditev.
Posrečena je zamisel, da se proslava teh dogodkov združi s I. štajerskim gasilskim festivalom. Saj so prav gasilci, ki so pri teh dogodkih sodelovali večinoma prisiljeno na strani re-Jma, pozneje jasno dokazali, da so na strani delovnega ljudstva in so tudi danes ena najpomembnejših vseljudskih organizacij. Ob tej priložnosti bodo gasilci sever. Slovenije pregledali uspehe svojega dela v 10 letih svobode in manifestiral! svojo odločnost, nadaljevati delo za krepitev socialistične družbe in za varstvo ljudske imovine. Prvi štajerski gasilski fe stivai v Ljutomeru bo hkrati priprava za proslavo 90-letnic* PGD Varaždin, ki je najstarejše gasilsko društvo na Balkanu, in za II. republiški gasilski fe-
stival, ki bo prihodnje leto ▼
Mariboru.
V medokrajnem tekmovanju gasilskih desetin, ki se bo pričelo danes ob 16. uri, bo sodelovalo osem najboljših gasilskih desetin iz Velenja, Maribora, laškega, Slovenjega Gradca, Trbovelj, Ptuja, Murske Sobote m Ljutomera. Zvečer bo v Do-' mu kulture ljudska 'igra »Metež«. zatem pa ob 22. uri velik ognjemet. Naslednjega dne, v nedeljo, bo ob 8. odkritje spominske plošče žrtvi ljutomerskih dogodkov, ob 9. pa velika parada gasilcev, članov TVD Partizan, edinic PLZ, predvoja-ške vzgoje in jahačev, zatem pa ob 10. množično zborovanje z nastopom pevskih zborov ljutomerskega okraja in razvitje prapora OGZ Ljutomer. Popoldne bo velika praktična vaja gasilcev, zatem pa koncert združenih godb na pihala, nastop telovadcev Partizana iz ljutomerskega okraja, nastop folklorne skupine in simbolične ter praktične vaje gasilcev.
Gasilcem ljutomerskega okraja bo s to prireditvijo izkazano tudi priznanje za njihovo požrtvovalno in uspešno delo. V ljutomerskem okraju je zdaj 93 društev s 3.645 člani. V 10 letih svobode se je izšolalo 186 gasilskih podčastnikov in 63 strojnikov. Disciplina se Je zelo okrepila, strokovna raven pa dvignila. V tem razdobju so imeli 4.343 raznih vaj in 2.016 strokovnih predavanj. Na novo si zgradili 14 in razširili 8 gasilskih domov. Pri tem so opravili 158.738 ur prostovoljnega dela v vrednosti nad 5.25 milijona dinarjev. Mimo tega so pomagali pri gradnji cest, zadružnih domov, vodnjakov, cistern in vodnih rezervoarjev. S prispevki ljudske oblasti 40 nabavili 14 motornih brizgaln, 3 gasilske avtomobile in nad 7.000 metrov tlačnih cevi v skupni vrednosti nad 23.9 milijona dinarjev. Po osvoboditvi je bilo v ljutomerskem okraju 147 požarov, pri katerih je sodelovalo 3.291 gasilcev. Požari so povzročili za 23 milijonov škode, gasilci pa so rešili Imetje v vrednosti 82 milijonov dinarjev. Marljivo so se gasilci udejstvovali tudi na kuTturno-prosvet-nem področju. Tudi pri politični izobrazbi članstva so dosegli lepe uspehe. Imeli so 208 političnih predavanj. Vsako leto sodelujejo v Titovi štafeti. Veliko skrb posvečajo pionirjem.
Lendava
OBČINSKI KOMITE ZKS SZDL komune Lendava Občinski odbor ZB NOV Tovarna dežnikov - Lendava Proizvodnja nafte - Lendava
IZBIRA, trg. s tekstilnim blagom, Lendava
TRIBUNA, trgovina z železnino In In kemikalijami, Lendava
USNJE, trgov, z usnjem In čevljarskimi potrebščinami, Lendava
PRETEKS, trgov, s tekstilnim blagom, Lendava
Trgovsko podjetje KZ - Lendava Kmet. zadruga z o. j., Lendava Električni valjčni mlin, Lendava Elektroinstalacije, Lendava
Mestne komunalne ustanove, Lendava
Mestni kino, Lendava Mesnica, Lendava Splošna mehanika, Lendava Mizarstvo, Lendava
Moška In žensko konfekcijo, moško perilo, dežne plašče, posteljne odeje In otroške pletenlnaste Izdelke vam nndl v bogati in kvalitetni Izbiri
INDUSTRIJA »KONFEKCIJA« LJUTOMER
Vodimo posebni strokovni oddelek ca naročila po meri. Prepričajte se o kvaliteti in konkurenčnih cenah v nažih poslovalnicah: Ljutomer, Ravne, Visoki ter v komisijah: DOM - Maribor. NAMA - Banja Luka.
Obenem pa se podjetja cenjenim odjemalcem priporočajo za nadaljnja naročila.
10. obletnica osvoboditve je pomemben praznik delovnih zmag vsega južnega Prekmurja — V Lendavi bodo ves teden pomembne prireditve
H	M
osvoboditve
nekdanjimi zaostalimi razmerami in današnjo stvarnostjo.
Mala in nepomembna industrija, ki je bila v stari Jugoslaviji v kapitalističnih rokah, je bila poprej samo sredstvo za izkoriščanje delovnega človeka. Po osvoboditvi pa, ko je postala ta industrija družbena lest, so se razmere temeljito spremenile. Podjetje,, ki je leta 1945 zaposlovalo le 171 ljudi, daje danes kruha in zaslužka več kot tisoč ljudem. Delavsko samoupravljanje je sprostilo iniciativo delovnih ljudi in gospodarski razvoj je zavzel v Lendavi in vsem zaledju ogromen razmah, ki si ga pred 11 leti ni mogel nihče niti zamisliti. Iz malih obrtnih delavnic in trgovin so se razvila močna socialistična podjetja lokalne industrije, kar vse je hkrati vplivalo na dvig življenjske ravni, ki ni morda nikjer tako opazna, kakor prav tu. Danes ima Lendava poleg industrije nafte še tovarno dežnikov, velike opekarne, mline itd. Vrednost osnovnih sredstev se je povzpela na 5.4 milijarde dinarjev, bruto promet gospodarskih podjetij pa na 3 milijarde dinarjev.
V letih po osvoboditvi so v Lendavi zgradili več, kakor prej v 50 letih. Samo investicije za razne adaptacije, obnove in
razširitve so znašale nad 190 milijonov. Poleg tega je bilo samo v Lendavi zgrajenih 144 novih stanovanj v skupni vrednosti nad 130 milijonov dinarjev. Tudi komunalna dejavnost se zrcali na vseh področjih. Lice mesta se je popolnoma spremenilo. Popravljeni so ploč-
ja. Zato se je tudi zadružništvo po začetnih težavah in neuspehih naposled močno ukoreninilo in danes lahko rečemo, da Je lendavska kmetijska zadruga ena najmočnejših in najbolj razvitih. Zadružno posestvo, ki meri nekaj nad 50 ha, je danes vzor vsem prekmurskim kme-
niki, urejene ceste in kanalizacija, obnovljeni vodnjaki, lepo urejen p k in otroško igrišče. Elektrifikacija je zajela tudi najbolj oddaljene naselja. Elektriko so dobile med drugimi kolonija in vas Petiševci, Tri mlini, del lendavskih in dolgova-ških goric, Mostje, Banuta, del Doline in Čentiba.
Lendava je gospodarsko središče vsega južnega Prekmur-
DESET LET GRADITVE V LENDAVI
Indijanske zgodbe F. COOPRA
S0LSTY0
Riše MIKI MUSTER
H. Da vesla ne M preveč pljuskala, so jih ovili I Blagom In nemudoma zakrmarili v tok. Z onega brega se je tedaj razleglo zmagoslavno vpitje, ki je po vsej verjetnosti naznanjalo, da je Velika Kača padel Mingom v roke. Jasper, ki se mu je pač oglašala slaba vest, pa tudi Kap in Mabel so se hoteli spet ustaviti, toda Natty je odločno vztrajal, da tnorajo dalje.
U. Komaj so imeli za seboj kakšno miljo, se je Stezosledcu, čigar uho se je v dolgem gozdnem življenju nenavadno izostrilo, iznenada zazdelo, da sliši volčje tnljenje. Pozorno je prisluhnil, toda glas je bil tako oddaljen in šibak, da je vendarle ostal v dvomih. Nedolgo zatem pa je na bregu vštric čolnov zašumelo, kakor da bi veje zadevale druga ob drugo.
42. »Pa menda niso že Mingi za nami?« Je tiho vprašal Jasper. »Čujem korake, bodimo previdni!« — »Ce je bilo tisto prej res volčje tuljenje,« je zašepetal Stezosledec, bi bil tole lahko tudi naš prijatelj Velika Kača. Saj ve, kje naj nas išče.« Jasper, ki bi bil rad popravil svoje nejunaško vedenje v boju za čoln, si je pripravil puško in nato zaveslal k bregu.
GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA TITOVA 50
Däne« ob ll. url dopoldne bo flavesna otvoritev »Gospodarske-[I razstavišča« ln I. mednarodne r2.xsrta.ve predelave in uporabe lesa na Titovi c. fct. 5«.
Razstava bo odprta od 4. do 11 junija vsak dan od 9. do 19. ure.
Vstopnina na razstavišče Je M dia, za otroke, vojake in dijake pa 38 din. — Najavljene skupine imajo popust-
Informacijska pisarna se nahaja aa razstavišču levo ob glavnem vhodu. Telefonska Številka: 31-324.
Komercialni oddelek Je v upravni zgradbi pritličje, levo. — Telefonska številka: 31-323.
Vsa pojasnila glede strokovnega vodstva razstavljenega blaga, razstavljal cev la podobnega dobite ▼ razstaviščni pisarni na razstavnem prostoru. Telefon 31-324.
Vsa pojasnila v zvezi z lesno stroko daje strokovno združenje LIP LRS v hali D.
Trgovsko potette Petrol
zprejm* tzkoj ▼ zlužbe
strojnega inženirja za tehnično službo mazanja
V poštev pridejo tudi prosilci - začetniki brez prakso — in
več prodajalcev - trgovskih pomočnikov
za beneinzke servise v Ljubljani Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev ln prakse pošljite na Petrol, Ljubljana, Cankarjeva 8-II. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovora.
»OBRTNIK«, Ljubljana Masarykova 34 zprejme v službo POSLOVODJO čevljarske delavnice. Pogoj: čevljarski mojster z daljšo prakso ln najmanj 5 let na vodilnem mestu. Nastop ta plača po dogovoru.
REFERENTA ZA PLACE
Pogoj:	popolna srednja
šola s prakso v poslih fin. manipulanta. Prodamo ali zamenjamo »FIAT« 1100, poltovorni.
Zvečer ob Z1.S0 url bo na raz-
ravnem prostoru premiera zabavne revije »Večno šume gozdovi«. Umetniško vodstvo tov. Emil Frelih. Sodeluje orkester Radia Ljub. Uana ln priznani umetniki Opere ln Drame SNG, Mestnega gledališča, baleta, komiki in drugi.
Cene do drobno v preteklem tednu
Prodorno osebni avto »Flat«1100.
V poštev pride tndi prenos osnovnih sredstev. Interesenti naj se javlja na naslov:
Tkanina - galanterija, Celje.
Za večino artiklov so cene na drobno ostale na približno isti višini, razen za češnje, zeleno solato in grah v stročju. Predvsem so se zaradi večje ponudbe pocenil« češnje v vseh krajih naie republike, ln sicer jih prodajajo po 3* do M dinarjev. V Celju, Jesenicah In Kočevju s« j« zelena solata podražila za I da U dinarjev ter jo sedaj prodajajo po Te do TS dinarjev, pocenila pa se je v Mariboru, Muroki Soboti, Novem mestu, Postojni, Ptuju in Kopru, kjer Jo prodajajo po ceni M do H dinarjev za kilogram. Zaradi manjše ponudbe graha v stročju, se je ta podražil povsod, razen v Postojni, kjer se je pocenil. Prodajajo ga po IS do St dinarjev za kilogram. Pri ostalih artiklih so cene ostale v glavnem Iste z malenkostnim odstopanjem navzgor ali navzdol. Skoraj povsod je na trgu tndi novi krompir, ki so ga prodajali v Ljubljani po 54, v Kočevju po SO, v Murski Soboti p« T«, v Novem mestu po M in v Ptuju po 55 dinarjev za kilogram.
miin'iiirem
Upravni odbor podjetya	x
»ELMI« —ČRNUČE
razpisuje
no podlagi «T. člena pravil podjetja delavne mest«
glavnega
računovodje
tuffi ietja
P o g o J1 : ekonomska fakulteta s t-letno prakso ali odgovarjajoča srednješolska izobrazba z S-Ietnó praksa.
Nadalje sprejmemo
večje Število elektro in strojnik inženirjev ln tehnikov,
začetnikov ali s prakso, za sledeča delovna mesta:
normirec konstruktorji tehnologi - planerji kontrolorji
Za takojšen naztep
sprejmemo delavce vsakih kvalifikacij kovinsko stroke ter
večje Število nekvalificirane molke in žensko delovne sile.
Plače po tarifnem pravilnika.
Prevoz lz Ljubljane na delovno mesto in nazaj s lastnim avtobnsom.
Reflektant! naj ae Javijo pismeno ali netmeno pri
apravi podjqjja na Črnučah.
KOLEDAR
Sobota, 4. junija: Prano
•
Danes se spominjamo enega izmed najbolj nečloveških načrtov, skovanih zato. da bi iztrebili naš narod. Na današnji dan Je hiÌa namreč leta 1941 na nemškem poslaništvu v Zagrebu seja med za-stopniki nemških vojaških ln civilnih okupacijskih omasti ter zastopniki NBH o preseljevanju Slovencev iz Štajerske. Dolenjske ln Gorenjske v Hrvatsko in Srbijo ter o preselitvi Srbov s področja NDH v Srbijo. Po načrtu, pripravljenem na seji, naj bi se selitev izvršila v treh valih: med prvo selitvijo naj bi pregnali iz Štajerske do 5000 politično obremenjenih Slovencev In slovenskih izobražencev v Srbijo. Med drugo selitvijo naj bi med 10. julijem ln 30. avgustom preselili do 25.000 po letu 1914 na Štajerskem naseljenih Slovencev v Hrvatsko. Tretja selitev, ki bi morala biti med 15. septembrom ln 31. oktobrom. pa naj bi zajela 65.000 kmečkega prebivalstva iz obmejnega pasu Štajerske in 80.000 ljudi z Gorenjske in Koroške, ki naj bi Jih preselili v Srbijo in Hrvatsko. Prva in druga selitev sta bili le deloma uresničeni po tem načrtu, ker Je po priznanju hrvatskih uradnih zastopnikov pri selitveni komisiji v Mariboru moralo biti za selitev določeno vojaško spremstvo uporabljeno zaradi partizanskih akcij v okupiranih krajih, pri tretji sellivi pa so ljudi selili namesto v Hrvatsko ln Srbijo r Slezljo.^
Dr. Branko Čebin Je dokončal študij na medicinski fakulteti. — Čestitamo!
Na TVS v Ljubljani Je bil diplomiran za gradbenega Inženirja Kržič Franci. Kolegi čestitamo!
Terenska odbora socialistične zveze delovnih ljudi in ZB. Resljevega terena, prirejata dne 4. VL 1955 ob 20. uri v prostorih Doma »Maksa Perca«« v Slomškovi ul. 20 — proslavo 10-letnice osvoboditve Ljubljane z družabnim večerom. — Vabljeni. — Vstop prost. — Rezervacija miz je dne 1. in 4. VI. 1955 od 16. do 18. ure pri dežurnem Doma »Maksa Perca«.
Na »Gospodarskem razstavišču« bo » soboto. 4. t. m., ob il .30 prvič uprizorjena revija »Večno šume gozdovi«. V njej nastopajo priznani umetniki Opere ln Drame SNG. Mestnega gledališča, baleta in komiki Izvirno glasbo Bojana Adamiča izvaja ritmosim-foničn. orkester Radia Ljubljana — Nabavite sl pravočasno vstopnice ki so v prodaji pri blagajni kina Union, od dne 4. t. m. dalje pa pri blagajni »Gospodam skesa razstavišča«
Danes, 5. VI. t. 1.. vsi na zabavno prireditev na Poljanah, na sejmišču pri klavnici, ki jo prireja Društvo prijateljev mladine terenov 24 talcev in Poljan v korist pionirjev za taborjenja. Na sporedu srečolov, streljanje, ples ln godba. — Postrežba zagotovljena.
Občni zbor Slavističnega društva bo v nedeljo, dne 5. junija, ob 9. uri v Univerzitetni knjižnici Udeležencem bomo povrnili vozne stroške.
Avtobus, ki Je vozil dnevno redno na progi Žiri—Škofja Loka z odhodom iz Ziri ob 4.49 ln prihodom
V nedeljo, 5. Junija 1955, bo
prekinjena dobava električne energije od 5. do 18. ure na področju naslednjih transformatorskih postaj:	Podpeč—Preserje,
Kamnik pod Krimom, Notranje Gorice, Breg, Borovnica, Dražica in Rakitna. — Prekinitev je potrebna zaradi vzdrževalnih del na visoki napetosti. V primera slabega vremena bo prekinitev naslednjo nedeljo, to je lž. Junija 1955.
K občinskemu prazniku občine Ilirska Bistrica 4. junija
čestita kolektiv
„Lesnega
kombinata“
Ilirska Bistrica
v Škofjo Loko ob 6.00,		vozi od
g. Junija 1955 voznem redu:	naiprej po	sledečem
odhod	Ziri	4.34
	Gor. vas	5.06
	Poljane	6.16
prihod	Sk. Loka	5.45
Avtobus ki	Je vozil	dnevno
redno na progi Škofja Loka mesto—Sk. Loka kolodvor z odhodom lz mesta ob 12.15 in 15.20. vozi od 6. Junija 1955 naprej po sledečem voznem redu: odhod Sk. Loka mesto 12.10 1510 prihod Sk. Loka kolodv. 12.15 15.15 Avtobus, ki odhala iz Ljubljane ob 14.45 vozi d'nektno za 2iri s ps'ih odom db 16.5k.
Transturist — Škofja Loka.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sobota, 4. junija ob 20: Bitenc: »Ugasle luči«, drama, red B. (vstopnice so tudi v prodaji). Nedelja, 5. junija ob 16: Bitenc: •Ugasle luči«, drama. Izven, zadnj ič.
Ob 20: Schiller—Zupančič: »Marija Stuart, tragedija, gostovanje Mihaele Saričeve Izven.
V soboto zvečer ob 20 in v nedeljo popoldne ob 16 bo zadnjikrat uprizorjena Bitenčeva igra »Ugasle luči«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. V nedeljo zvečer ob 20 pa bo večerna predstava Schillerjeve tragedije »Marija »Stuart«. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE,
Komenskega 12
Sobota, 4. junija ob 20: Lillian Heilman: »Straža na Renu«, drama, premiera v počastitev 10. obletnice osvoboditve.
Nedelja, 5. Junija ob 20: Lillian Heilman: »Straža na Renu«. Blagajna odprta v petek od 19. do 20. ure in dve uri pred pričetkom predstave.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 4. junija ob 19.30 Janko
Gregorc: Melodije srca.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 4. Junija ob 20. Javoršek: Kriminalna zgodba, abonma red sobota (delavski) ln izven.
RAZPIS
u sprejem uslužbencev transportne stroke k železnici. Prošnje se sprejemajo do IS.
V IH. 1955.
Prosilci morajo:
1.	biti državljani FLRJ, Itar dokažejo z državljansko izkaznico;
2.	imeti volilno pravico, kar dokažejo s potrdilom pristojne oblasti;
I. biti start vsaj 16 let in ne več kot 25 let, kar dokažejo z izpisom iz matične knjige«,
4.	biti sposobni za železniško službo, kar ugotovi železniška zdravniška služba prt sprejemnem pregledu;
5.	Imeti dokončano gimnazijo z maturo ali enakovredno šolsko izobrazbo, kar dokažejo s šolskim spričevalom;
8.	ne smejo biti obsojeni in ne v preiskovalnem postopku, kar dokažejo s potrdilom o nekaznovanju.
Sprejeti prosilci imajo vse pravice uslužbencev po splošnih predpisih (mesečno plačo, social-no-zdravstveno zavarovanje, letni dopust, režijsko voznino in službeno obleko po veljavnih predpisih).
Med pripravniško službo je obvezno dvoletno strokovno šolanje v železniško prometni šoli v Zemunu.
Med strokovnim šolanjem prejemajo uslužbenci redne mesečne prejemke, morajo pa plačevati hrano in stanovanj« v Internatu.
Uslužbenci morajo po železniški protnotnl Soli ostati v železniški službi najmanj 2-krat toliko časa, kolikor Je trajalo strokovno šolanje.
Prošnjo za sprejem, opremljeno s kolkom za 3« din in z vsemi potrebnimi dokumenti, naštetimi v tem razpisu, razen zdravniškega spričevala, ln s kratkim življenjepisom, Je treba portati po naj-bliilji železniški postaji.
Železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana.
Odgovor na prošnjo, kakor tudi poziv na zdravniški pregled in vozovnico za brezplačno vožnjo po železnici bodo pirejeli prosilci na postaji, kjer bodo oddali prošnjo.
ZelezniOco transportno podjetje
Ljubljana.
KONCERTI
Ko tl Je vroče, se znojiš.
pri tem prijetno ne dišiš, noge ti pot celo razjeda in te bole, skele seveda.
Ozdravi kožo, odstrani bol dodaj kopeli »SILVASOL«.
S preparatom »FLEX« lahko čisti madeže vsak otrok. »FLEX« ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža! »FLEX« dobiš v vseh drogerijah.
PUTNIK SLOTENUA
Bredno se odločite, kje boste preživeli svoj letni oddih, se posvetujte z nami. Svetovali vam bomo najboljše ta najcenejše. — Rezerviramo vam v nekaj dneh.
Vize za potovanje v inozemstvo vam preskrbimo v nekaj dneh. Zahtevajte vsa pojasnila v zvezi z vašim potovanjem.
Letalske ln ladijske vozovnice si nabavljajte pri PUTNIKu.
Vse interesente za izlet v Trst obveščamo, da smo zaključili s sprejemanjem prijav.
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Sobota, 4. junija ob 20; Galsworthy: okna. Premiera. Izven. Nedelja, 5 junija ob 20:	Gals-
worthy Okna Izven Ponedeljek, 6. junija ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Abonma B.
OPERA
Sobota 4 lunlja ob 2«: Smetana: Prodana nevesta Izven In z» podeželje. Stoti nastop basista Lupše v vlogi Recala.
Nedelj« 8. junija ob 19.30 Produkcija slušateljev Akademije za glasbe In SGS Matineja.
Ob »a- Gouf': Faust. Gostovanje Ksenije Vldalijeve Izven ta za podeželje Ponedeljek. 6. Junija zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 4 ’.unija ob 30. Plaut: Dvoj čka Izven.
Nedelja, 5 junija ob »0 Igor Tor.
kar* Pisana ’ega Trven Torek, 7. junija ob '$• Plant. Dvojčka. Abonma red Torek popoldanski. — Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20.30: Plaut Dvojčka. Abonma TSS n.
Sreda, 8 junija ob 20 30:	Igor
Torkar. Pisana žoga Abonma Gradbeni tehniku«. Vstopnic« so tudi ▼ prodaji.
Akademija za glasbo lin Srednja glasbena šola priredita OPERNO MATINEJO, ki bo v nedeljo, 5. Junija t. L, ob 10.30 v Operi. — Nastopili bodo slušatelji iz oddelka za solo petje Akademije za glasbo: M. Pertotova, J. Sfiligo-Jeva, D. Holz-Ročnikova, J Fer-lugova, S. Calovska, A. Živko, J. Triler in M. Stefančič ter dijaki iz oddelka za solo petje Srednje glasbene šole: M. Bitenčeva. Z. Goljevščkova, Z. Gašperšičeva, H. Hölzlova, N. Zrirnškova, B. Lukeš in P. Bedjanič. — Predprodaja vstopnic od petka dalje v Operi.
Srednja glasbena šola v Ljubljani priredi klavirski večer absolventke klavirskega oddelka Tanje Štrukljeve iz razreda rektorja Akademije za glasbo prof. Jan. ka Ravnika v soboto, 4. VI. 1955, ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije. — Vstopnica so v prodaji pri blagajni Koncertne poslovalnice od petka dalje. — Cena 30 ta 40 din.
RAZPISI
RAZPIS
Uprava Poliklinika v Ljubljani
razpisuje delovno mesto finančnega uslužbenca.
Pogoji:	dovršena ekonomska
srednja šola in nekaj let prakse. — Plača po uredbi ta dopolnilna plača po pravilniku o plačah. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložite na Polikliniko, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, personalni odsek, do 13 VI. 1955.
Uprava Poliklinike. Ljubljana.
ZAHVALE
Ob smrti našega -predragega, prerano umrlega
VLADIMIRA
Izrekamo Iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami, enako darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili do njegovega zadnjega doma. Vsem naša iskrena zahvala.
Ljubljana. 31. maja 1955.
Žalujoča rodbina Jeglič.
UMRLI
Po dolgi mučni bolezni je dotr-pela moja žena, naša zlata mamica, sestra in teta
STANISLAVA NAGODE roj. RUS
Pogreb pokojne bo v nedeljo popoldne ob 17. uri iz njene rojstne hiše na farno pokopališče v Gornjem Logatcu.
2alujoči: mož Jože, hčerki Maruška ln Jasna, sestri Mica por. Mesec* in Ruža Rus in ostalo številno sorodstvo.
RADIO
Umrla nam Je naša
ljubljena sestra, teta ta stana teta
EMA
HROVATIN
učiteljica v pokoju
Pogreb bo v nedeljo,
5.	junija 1953, ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči ostali
»Nikar se tuko ne muči, preljuba. Rajši naloži samo pol, pa pojdi dvakrat.«
SPORED ZA SOBOTO Poročila:	5.05, I.M, 7.00, 12.30,
15.00,	17.00, 10.00 ta 22.00.
5.00—0.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni »pored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska 7.10 Jutranji orkestralni spored 7.30 Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame ll.oo Radijski koledar 11.06 Glasbena medigra 11.15 Pisan spored za pionirje 11.45 Pesmi za naše male
12.00	Kmetijski nasveti 12.10 Skladbe in priredbe- Danila Bučarja poje Planinski oktet 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 Želeli ste — poslušajte! 13.30 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe) 14.30 12 Uradnih listov 14.40 Bitmi iz latinske Amerike 15.15 15 minut skladb za klavir 15.30 Tečaj esperantske-ga Jezika — 3*. lekcija 15.40 Slovenska narodna glasba (prenos v Zagreb) 16.00 Utrinki iz literature: Skrjančki, polja, cvet — to bil je vaš poet (izbor Murnove lirike) 16.20 Zaigrajmo ln zapojmo (zabavna in, plesna glasba) 17.15 Glasbene uganke 17.15—18.00 UKV program: Zabavne melodije 18.90 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori 18.15 Slovenske narodne pesmi igra Vaški kvintet, pojeta Rezika in Sonja 18.30 Okno v svet: Paktunistan — žarišče spora na Srednjem vzhodu 18.45 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Sijakoviča
19.00	Radijski dnevnik 19.39 Zabavna glasba, vmes reklam« ln objave 20.00 Zabavni sobotni večer 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m 22.15—
23.00	UKV program: Plesna glasba 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos lz Zagreba).
MALI OGLASI
OBRTNO NABAVNO prodajna čipkarska zadruga z o. J. v Idriji razpisuje mesto upravnika zadruge. Prednost imajo ekonomisti (komercialisti). Prošnjo s kratkim življenjepiscm vložite na upravo zadrug« do IS. VI. 1956. Plača po dogovoru. »747-1 PRODAM dobro ohranjeno moško kolo znasnk« »Mile«. Vidovdanska 30.	9619-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO pro-dam. Novele, Kosovelova 48, Kodeljevo.	»814-4
PRODAM: zložljiv paviljon (barako), štedilnik na tri plošče ta namizni pribor za 12 oseb (srebro, etui). Valutar, Zaloška 48, Moste.	*	9699-4
MOTORNO KOLO 175 cm3 prodam. Ogled:	Stožice 215 (novo
naselje).	-4
PRODAM MOTOR za avtomobil »BMW«. šUricillndrski z menjalnikom, v dobrem stanju. Naslov v podružnici Maribor.
»663-4
MEHANIČNA DELAVNICA »Go-nilka«. Njegoševa 15, sporoča vsem svojim cenjenim strankam, da im« novo telefonsko štev. 21-840. v prodaji ima damsko, moško, otroško kolo.	»785-4
ENOSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE zamenjam za večje v centru, prednost upokojenca. Naslov v ogli. odd.	»812-t
V SLUŽBO SPREJMEMO knjigovodjo (-klnjo), verziranega v poslih zadruge, po modnosti samskega, kar ps ni pogoj. Nastop službe 1. julija, najkasneje pa do 1. avgusta 1956. Lastnoročne ponudbe pošljite na Kmet zadrugo Radlje ob Dravi. »887-1 POMOŽNI KNJIGOVODJA dobi takoj zaposlitev v finančnem knjigovodstvu pri zadrugi »Ga-Us« Ljubljana, Vodnikov* c. 17. Pismene ponudbe z navedbo šolske kvalifikacije ln dosedanjih zaposlitev pošljite do 18. junija 1965.	9674-1
POSTREŽBO vzamem tri do štirikrat tedensko dopoldne. Ponudbe pod »Junij« v ogl. odd.
»838-2
MOTOR Rade Končar 5.5 KS ta rabljeno konjsko opremo prodam. vodnik. Podutik 15, telefon 31-946.	9906-4
PRODAM za 15.006 din bel Jedilni servis (25 kosov). Ljubljana, Hofbauer, Novi trg I/ITI. Ogled od 17. do 18. ur«.	9698-4
SPALNICO—staro, mehagoni počen prodam. Ljubljana, Celovška »07.	0659-4
KOMPLETNO KUHINJO, najmodernejšo, poceni prodam Ogled vsak dan od 11. ^ 12. ure. Na-
»UNION«: amer. barvni film »Lili«. Tednik: Film nov. št. 22. Predstave ob 16, Ì8 in 20. V gl. vlogi: Leslie Caron in Mel Ferrer, ob 22 premiera franc, filma »Trpljenje«.
»KOMUNA«: Jugori. film »Anikini časi«. Tednik: Film. nov. št. 22. Px enslave ob ib, lb m 2u. urn V gl. vlogi: Bata Grbič ln Milena Dapčevlč.
•SLOGA«, nem. tlim »Strup v živalskem vrtu«. Tednik, Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 matineja istega filma. V gl. vlogi: Irene von Mayendorf in Carl Raddatz.
Predprodaja vstopnic v vsen treh kinematografih od ».30—U ter od 14. ure dalje, za matinejo pa od ». ure dalje.
»SOČA«: francoski barvasti film »V vrtincu Himalaje«. Vagabundi in Pingvini. Predstave ob 16,
18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—dl ter od 15 naprej.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: franc, barvni film »V vrtincu Himalaje«. Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO «JLA«:	premiera
franc, filma »Gospod Ripois«. Tednik. Predstava ob 29.30. V gl. vlogi: Gerard Philipe. Germaine Montalo. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SISKA«:	francoski film »Trije
šaljivci«. — V glavnih vlogah: Kellys, Robert Dhery, Markt Baquet. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«: francoska film »Trije šaljivci«. — Režija:	Marcel
Aboutkor. Distributor »Morava filme Beograd. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	ameriški film
»Klovn«, ob 18 ta 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»SVOBODA«: ŠENTVID: ameriški barvasti film »V vrtincu«, ob 19. VEVČE: danski film »Zopet sva tu«.
ZADOBROVA:	Italijanski film
»Rim ob 11«, ob 20.
DOMŽALE: Jugoslov. film »Ešalon Dr. M., ob 20.
KAMNIK: ameriški barvasti film »Niagara«.
BLED: švicarski film »Otroci Evrope«, ob 20.30.
BREŽICE: francosko-dtalijan. barvasti film »Grof Mont* Christo* I. del.
NOVO MESTO »KRKA«: jugoslov. film »Pot miru« — Potovanja predsednika Tita v Indijo in Burmo.
KRANJ »STORŽIČ«:	franc film
»Madam X«, ob 16. 18 in 20. KRANJ »SVOBODA«:	premier*
angleškega filma »Pozivnica« ob
20.
JESENICE »RADIO«:	italijanski
film »Na konici meča«, ob 18 In 20.
JESENICE »LETNI«: amer. film »Možje«, ob 20.
JESENICE »PLAVŽ« : angleški film »Magnet«, ob 18 in 20.
GLOBOK VOZIČEK, prevlečen 8 temnomodrim platnom, žimnico in »tajico iz trdega lesa prodam — vse skupaj za 7.509 din ali vsako posamezno. Oglasite s« Po možnosti do 10. ure dopoldne. Dr. Luzar, Erjavčeva 1 a. 98S2-4 PISALNI STROJ portable »Underwood« aü druge dobre znamke, odlično ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd.	9902-5
PES, visok, siv. se Je zatekeL Cuk, Grdrevec 16, Planina pri Rakeku.	9884-11
KOMFORTNO GARSONJERO pri gorenjskem kolodvoru zamenjam za komfortno enosobno stanovanje bližje centru. Fo-nudibe v oglasni oddelek pod »Mir«.	9854-9
DVOSOBNO, SONČNO STANOVANJE blizu živilskega trge zamenjam za enako blizu gimnazije Bežigrad. Ponudbe pod »Profesor« v ogl. odd. 9868-9 NOVOZGRAJENO komfortno dvosobno stanovanje zamenjam za trosobne. Ponudbe pod »Takojšnja preselitev«, v ogl. odd.
9889-9
ZENSKO k petletni punčki sprejmem od 7. do 14. ure. Naslov v ogl. odd.	9789-1
SLUŽBO dobi takoj frizerka, ki obvlada obe stroki (frizersko in brivsko). Frizerski salon, Velenje.	9716-1	»
MOŠKO KOLO poceni prodam. — Korošec, Stoženska 23.	9825-4
POCINKANO BODEČO ŽICO prodam. Naslov v ogl. odd. 9813-4 MOTOR NSU 125 cm* prodam, cena zmerna. Pauh. Teslova 22 — Ljubljana.	9806-4
RADIO prodam. Hrovat, Tomšičeva 13, klet.	9798-4
MOŠKO KOLO m radiogramofon
prodam.	Naslov v ogl. odd.
9797-4
MOTOR 290 cm oddam. Naslov v ogl. oddelku.	9787-4
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno,
prodan.	Ogled v popoldanskih
urah Naslov v oglasnem oddelku.	9763-4
7 TEDNOV STARE nemške ovčarje prodam. V ah tar. Zaloška 48, Moste.	9698-4
SOBNO POHIŠTVO (tudi dele) — prodam. Janežičeva 12.	9769-4
KADIO, štiricevnl, z jeklenkami, znamke »Siemens« prodam za
35.000	din. Naslov v podružnici SP Jesenice.	9750-4
MOTORNO KOLO 200 om\ generalno popravljeno, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Nartov v oglasnem oddelku.	9721-4
ČISTOKRVNE NEMŠKE TIČARJE — mladiče, * rodovnikom, prodam. Godnič, Knezova 22. 9701-4 KUPIMO G. A. BUCHHEISTER HANDBUCH der. DROGISTENPRAXIS. Pismene ponudbe pod »VEDROG« v ogl. odd. 5716-5 ZAMENJAM SOBO v Redni dolini (poseben vhod) za enakovredno za Bežigradom. Naslov v ogl.
- -	9733-9
ZADNJE VES
Naši parlamentarci v Libanonu
Bejrut, 3. jun. (Tanjug). Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije s predsednikom zveznega izvršnega zbora ljudske skupščine Vladom Zečevi-čem na čelu so danes položili venec na grob Neznanega junaka v Bejrutu, nato pa so bili na kosilu, ki jim ga je na čast priredil predsednik libanonske skupščine. Slavnostnega kosila so se udeležili tudi člani libanonskega parlamenta, nekateri člani vlade in jugoslovanski odpravnik poslov v Libanonu La-lovič s člani poslaništva.
Med kosilom, ki je poteklo v prisrčnem ozračju, je predsednik libanonskega parlamenta v zdravi.ci poudaril zadovoljstvo libanonske republike, parlamenta in naroda ned prihodom jugoslovanske delegacije ter je Izrazil upanje, da bo njeno bivanje v Libanonu prispevalo razvoju in krepitvi prijateljskih odnosov med obema državama. Podčrtal je, da je Libanon doprinesel velike žrtve in vložil mnogo truda za ohranitev svoje neodvisnosti ter je globoko prepričan, da bo šel po tej poti naprej. Predsednik libanonskega parlamenta je posebno poudaril željo Libanona, da zgradi svojo industrij- in tako dvigne življenjsko raven prebivalstva.
Odgovarjajoč na zdravico, ja predsednik zveznega zbora ljudske skupščine Vlado Zečevič izrazil zadovoljstvo, ker je jugoslovanska parlamentarna deie-
Indijski parlamentarci v Zenici
ZENICA, 3. Jun. (Tanjug)- Člani Indijske parlamentarne delegacije so popoldne obiskali železarno v Zenici, kjer so približno dve in pol nre ogledovati vse važnejše naprave ter se zanimali za tehnološki .postopek, delovne pogoje in bodoči razvoj tega velikega metalurškega kombinata. Del delegacije je obiskal tudi delavska stanovanja, druga skupina pa se je udeležila sestanka sindikalnega odbora železarne ter je Izrazila zadovoljstvo, da lahko prisostvuje sestanku, na katerem delavca razpravljajo o rezultatih delavskega samoupravljanja, posebno v proizvodnji. Na sestanku so se Indijski parlamentarci seznanili s predstavnicami ženske organizacije v Zenici in jih povabili, naj obiščejo Indijo. Na čast delegaciji je železarna nocoj priredila slavnostno večerjo.
gadja obiskala Libanon ter sl šteje v čast sporočiti libanonskemu parlamentu in narodu prijateljske pozdrave jugoslovanskih narodov in parlamenta. Podčrtal je, da imajo medsebojni obiski članov jugoslovanskega in libanonskega parìa-menta globok in daljnosežen pomen. To so obiski predstavnikov prijateljske države prijateljski državi, ki bodo prispevali, da se že obstoječe pri-
Soflja, 3. jun. Po poročilu sofijske radijske postaje se je vodja sovjetske delegacije, ki je danes prispela v Sofijo, Nikita Hruščev v govoru na velikem zborovanju dotaknil rezultatov razgovorov državnih delegacij FLRJ in ZSSR.
Hruščev je izjavil, da so beograjski razgovori potekali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter so se uspešno končali s podpisom deklaracije vlad ZSSR in Jugoslavije. Med razgovori je bila ugotov-i’ca želja obeh držav, da nadalje razvijata vsestransko sodelovanje. kar, kakor je poudaril Hruščev, služi koristim obeh držav, ostalih narodov, stvari miru'in socializma.
Ko je izrazil svoje mnenje o nekaterih dogodkih iz prejšnjih odnosov Jugoslavije in Sovjetske zveze, je Hruščev izjavil, da je »sedaj odprta pot za vzpostavitev in krepitev prijateljskih odnosov Sovjetske zveze ln vseh držav ljudske demokracije z Jugoslavijo«.
V nadaljevanju govora je Hruščev dejal, da je sovjetska delegacija videla, da Jugoslavija navzlic težavam, ki jih je prestala zaradi prejšnje skalitve odnosov, ni žrtvovala svoje samostojnosti ter je ohranila svojo neodvisnost.
Med pogajanji, je nadaljeval Hruščev. je b;l ustvarien zdrav, normalen poolžaj. Utrte so poti za nadaljnje zboljšanje prijateljskih odnosov in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zboljšanje odnosov med ZSSR in FLRJ bo nov prispevek krepitvi varnosti narodov in utrditvi miiju.
Ko je dejal, da bodo sovjet-
jateljstvo med njima še bolj razvija in krepi. Jugoslavija in Libanon sta mali državi, ki sta imeli precej podobnega in težkega v svoji zgodovini. Libanon je doprinesel velike žrtve v borbi za svojo neodvisnost in bodite prepričani, da jugoslovanski narodi to cenijo, Je dejal na koncu Vlado Zečevič.
Člani jugoslovanske delegacije so danes obiskali tudi ruševine starega mesta Biblos.
sko-jugoslovansk! razgovori služili koristim vseh miroljubnih narodov, je Hruščev izjavil, da je »te razgovore s posebnim zadovoljstvom sprejelo ljudstvo Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije«.
Ostali del govora je Hruščev posvetil odnosom Sovjetske zveze in Bolgarije.
Na zborovanju je govoril tudi predsednik bolgarske vlade Viko Crvenkov, ki je med drugim dejal, da razgovori v Beogradu in podpisana deklaracija med vladama ZSSR in FLRJ pomenijo uspešen prispevek stvari miru.
Del sovjetske delegacije se je vrnil v Moskvo
MOSKVA, 3. Jun. (Tanjug). — Danes popoldne so na -povratku 1z Jugoslavije prispel v Moskvo člani sovjetske državne delegacije Gro-mi-ko, Sepilov in Kumlkin, ki so jih na moskovskem letališču sprejeli funkcionarji sovjetskega zunanjega uinistrstva, jugoslovanski odpravnik poslov v Moskvi Bogdan Osolnik in svetnik jugoslovanskega veleposlaništva Babič.
Ameriška izjava o beograjskih razgovorih
Washington, 3. jun. (Tanjug). Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je na današnji tiskovni konferenci prebral naslednjo pripravljeno izjavo o beograjskih razgovorih:
»Zunanje ministrstvo je zadovoljno, da je Sovjetska zveza odkrito sprejela neodvisnost Jugoslavije, kot je razvidno iz sporočila o nedavno zaključenih razgovorih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v Beogradu. AmeriSka vlada je dosledno podpirala hrabre in uspešne napore Jugoslavije za ohranitev njene neodvisnosti.«
Nehru pride v Prago
PRAGA, 3. jun. (CTK). Indijski ministrski predsednik Nehru bo v ponedeljek, 6. t. m., prigpel v CSR na uradni obisk, ki bo, kakor poudarjajo, prispeval k utrditvi odnosov med CSR in Indijo. CTK poroča tudi, Aa bo zaradi zboljšanja kulturnih stikov med obema državama češkoslovaška kulturna delegacija oh koncu leta obiskala Indijo.
Upravni odbor podjetja
»MESAR«, Ljubljana, Gosposvetska c. 6
razpisuje mesto
t RAČUNOVODJE
z ustrezajočo izobrazbo in 5-ietno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na gornji naslov.
Govor Hruščeva v Sofiji
s
Železarna Jesenice,
JESENICE
Ponovno opozarjamo vse šole, družbene organizacije, podjetja in ustanove, da ne pošiljajo ekskurzij brez predhodne prijave ter dokler ne dobijo obvestila o možnosti in datumu prihoda.
Ekskurzije sprejemamo ob sobotah in ponedeljkih od 6. do 12. ure. Nižjim razredom srednjih šol, oz. obiskovalcem pod 18 let, ni dovoljen vstop v podjetje.
Nobena ekskurzija, ki se ne bo ravnala po gornjih navodilih, ne bo sprejeta In bo imela nepotrebne stroške.
T I
Francosko odlikovanje našim filmskim delavcem
BEOGRAD, 3. Jun. (Tanjug). — Generalni sekretar samostojnih sindikatov francoskega filma in televizije g. Julien Janger je na današnjem sprejemu v francoskem veleposlaništvu v Beogradu izročil francosko odlikovanje za državljanske zasluge generalnemu sekretarju Zveze filmskih delavcev Jugoslavije Žoržu Skriginu ter njegovima pomočnikoma Zivoradu Mitroviču in Rudolfu Sremcu zaradi njihovih zaslug pri razvijanju kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo.
Pred izročitvijo odlikovanj sta naše in francoske filmske delavce pozdravila francoski veleposlanik v Beogradu g. Francois Coulet ter predsednik samostojnih sindikatov francoskega filma in televizije Hervuen René. V imenu jugoslovanskih filmskih delavcev se je za odlikovanje zahvalil Zivo-rad Mitrovič, sprejema v francoskem veleposlaništvu so se udeležili predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič in jugoslovanski filmski delavci.
Pogajanja za ustanovitev avstrijske vojske
DUNAJ, 3. jun. (Tanjug). Predstavniki vladnih koalicijskih strank so danes začeli pogajanja o ustanovitvi bodoče avstrijske vojske. Ljudsko stranko zastopajo na pogajanjih zvezni kancler Raab, finančni minister Kamitz in generalni sekretar stranke Ma-leta, socialistično pa podkancler Schärf, minister za promet in podržavljena podjetja Waldbrunner ter vodja socialistične parlamentarne skupine Pirttermann. V prvem delu pogajanj naj bd dosegli soglasje o tem, ali bodo ustanovili obrambno ministrstvo ali pa samo državni sekretariat za obrambo pri predsedstvu vlade.
Francoski poslanci bodo obiskali Moskvo
Pariz, 3. jun. (Reuter). Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bo francoska parlamentarna delegacija letos obiskala Sovjetsko zvezo. Predsednik francoske narodne skupščine Pierre Schneiter bo prihodnje dni pozval ministra za zunanje zadeve Antoina Pinaya, naj sporoči sovjetski vladi, da francoska skupščina sprejema povabilo Vrhovnega sovjeta, naj bi francoska parlamentarna delegacija obiskala Moskvo. Povabilo je bilo poslano že novembra lani, tedanji predsednik skupščine Henry Le Tro-quer pa je menil, da obisk ni mogoč pred ratifikacijo pariških sporazumov.
ŠPORT
Prvenstvo Evrope v boksu
BERLIN, 3. Jun. Jugoslovanski predstavnik v welter kategoriji Sovljanski Je v današnji polfinalni borbi za evropsko prvenstvo v boksu izgubil po točkah proti Angležu Gangami, v lahki kategoriji pa Je Lukiča premagal po točkah Nemec Kurschait. Ostali rezultati današnjih polfinalnih borb v posameznih kategorijah — «mišja: Dobresou (R) : Eehrend (N) 2:0. bantam: Stafanjuk (P) : He-lebijk (B) 2:0, peresna: Batoušin (SZ) : Mehling (N) 2:0, lahka: Mustafa (E) : RautSainen (F) 2:0, poi-welter: Budai (M) : Petersen (D) 2:0, vse po točkah.
Žičnica na Pohorje prihodnje leto?
Sklep o gradnji pohorske vzpenjače so vsi Mariborčani z veseljem pozdravili, saj se zavedajo velikega pomena te naprave za razvoj turizma v Mariboru ln na Pohorju. Izvršni svet LRS Je že lani odobril Investicijski program za gradnjo pohorske vzpenjače v investicijski vrednosti 150 milijonov dinarjev. BILO Maribor in OLO Maribor-okollca sta doslej prispevala 1,200 000 dinanev za pripravljalna dela. Veliko razumevanje je pokazalo 26 mariborskih in okol'ških podjetij, ki so z ustanovnimi vlogami v višini 46.700.000 dinarjev ustanovila podjetje v gradnji .Pohorska vzpenjača Maribor« S tem denarjem so doslej opravili vsa geodetska merjenja, morfološka raziskovanja, posekali traso v dolžini 2.6 kilometra in zgradili cestne odcepe k posameznim stehrom Od devetih projektiranih stebrov so jih sedem že zgradili v temeljih
Komisija ra razpis mesta direktorja pri Ljudskem odboru mestne občine Škofja Loka razpisuje po 89. in 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-53)
mesto DIREKTORJA komunalnega podjetja v Škofji Loki.
Pogoji: srednja tehniška šola ali srednja ekonomska šola in vsaj 5-letna praksa na vodilnem mestu ali večletna praksa na vodilnem položaju v sorodnem podjetju in moralna neoporečnost.
Ponudbe pošljite na tajništvo za gospodarstvo LOMO Škofja Loka, komisija za razpis mesta direktorja, s kratkim življenjepisom do 10. V L 1955
Plačali so generalni projekt tehničnih naprav, ki so ga naročili v tujini. Prav tako bodo kmalu Izdelali načrte stebrov ln nosilnih konstrukcij obeh postaj. Elektro Maribor-okollca Je izdelal In odobril osnutek daljnovoda s 'transformatorsko postajo ob gornji postaji vzpenjače. Mariborska Metalna izdeluje Jeklene stebre, kt jih bodo že letos montirali na dograjene temelje. Impol lz Slovenske Bistrice Je pričel Izdelovati kabine lz aluminija.
S temi deli so graditelji pohorske vzpenjače izčrpali vsa finančna sredstva, ki so jim jih dali na razpolago lelovni kolektivi ln oblastni organi. Za dograditev skeletov ln ostrešja obeh postaj vzpenjače bi letos nujno potre bevali še več kot 40 milijonov di-’ narjev. Pričakujejo, da bodo ta sredstva dobili od odgovornih fo-fumov, ki se zavedajo vloge turi' m v M. :• b- , :.	,.a
Z gradnjo pohorske vzpenjat»
bodo rešili turistični problem, od katerega Je odvisen obstoj številnih planinskih postojank na »•:) odnem Pohorju in razvoj turističnega Maribora. S potrebnimi finančnimi sredstvi bi pohorska vzpenjača že leta 1956 lahko pričela obratovati.	K. M.
8 PRVE KOLESARSKE DIRKE ZA PRVENSTVO LRS
PRIDOBITI JE TREBA NA HITROSTI
V	senci velikega nogometnega dogodka pretekle nedelje je šla brez prave pozornosti mimo nas prva kolesarska dirka za prvenstvo LRS v Kopru.
Dirka, ki Jo je izvedel domači kolesarski klub Proleter z vso prizadevnostjo, ni bila kdo ve kako razgibana, kajti favoriti so pazili drug na drugega in tako je trpel tempo dirke predvsem na hitrosti. Kdaj pa kdaj je skušal ta ali oni uiti iz skupine, vendar nihče ni mogel zdržati in skupine so se spet strnjevale. Vmes je prišlo še nekaj defektov, vendar se od vsega 24 seniorjev, ki so
Mr v mm
Prvenstvo Slovenije v rokoborbi. Drevi bo v stekleni dvorani direkcije železnic (Pražakova ulica) iprvensitvo Slovenije v rokoborbi. Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
Jahalna prireditev na Ježici. V nedeljo 5. t. m. ob 15.30 bo na prostoru ježiškega kopališča zanimiva jahalna prireditev v organizaciji Kluba za konjski šport Bežigrad. Sodelovali pa bodo tudi Ljubljana, JLA In LM. Po končanem tekmovanju bodo najmlajši lahko jahali na konjih. Vabljeni!
Prosimo vse ustanove, podjetja in šole, da omogočijo Članstvu Partizana, ki sodeluje na pokrajinskem zletu v Kopru v dneh 10., 11. in 12. t. m., pravočasen odhod in j,im odobrijo dopuste. — Izvršni odbor Partizana Slovenije.
TVD Partizan Narodni dom bo priredilo v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve društveni nastop z razvitjem prapora, Prireditev bo na letnem telovadišču v Tivoliju, in sicer ob 18. uri. Vstopnice v predprodaji pri »Slo-veniji-šport«, Titova cesta.
V	okviru republiške košarkarske lige so ženske Branika premagale Maribor 93:14 (32:8).
Opozarjamo	plan ìnce-foto ama-
te rje, da je skrajni rok za oddajo fotografij v zvezi z natečajem PZS 10. junij 1955.
vozili 142 km na progi med Koprom do Poreča in nazaj izostali samo trije.
Borba za zmago se Je razvila pravzaprav šele na povratku iz Poreča, kjer je ponovno poskušal pobegniti »stari« Godnič, da bi pokazal mladim vozačem, kako je treba »delati«. Toda tudi to pot mu sreča ni bila mila in skupina ga je pri 120. km spet ujela. Za njim je poskusil enako tudi Silvo Zanoškar, ki si je priboril precej prednosti, vendar mu je hud nasprotni veter prekrižal račune. Pri Porti Portoni sta morala odnehati Zerovnik in Bergant zaradi defektov. Ostala je skupina 7 ljudi, ki je precej hitro drvela proti cilju. Na klancu pri Izoli pa se je razšlo še teh sedem, kajti Valant, Žižek ln Zanoškar so potegnili in sami privozili do cilja. V sprintu je na splošno presenečenje zmagal Valant pred Zanoškarjem in 2ižkom.
Opravičilo, da dirkači niso mogli doseči prave hitrosti zaradi
MOTORNE DIRKE
V MARIBORU
Danes in J ut n bodo na poljanskem dirkališču v Mariboru velike mednarodne motorne dirke, ki jih prireja AMD TAM. Na velikih speedway dirkah bo nastopil« domača ekipa šestih vozačev. razen njih 12 Avstrijcev in drugi.
Kaj Je speedway? To je dirkališč na dirka, kjer ne merijo časov, temveč se upošteva samo plasma, izmed 4 vozačev se trije najboljši uvedjavljado v nadaljnje tekmovanje’, medtem ko zadnji Izpade. Tekmovalci vozijo vsi z enakimi »troji, in »cer z JAPP 500 ccm.
Začetek danes ob 15. uri.
nasprotnega vetra, je privlečeno za lase. Ne pomaga nič; če bodo hoteli na naslednjih dirkah imeti kaj besede, bodo morali tukaj Se pridobiti.
Kakor smo že rekli, Je zmagal Janez Valant s časom 4:32.37, z enakim časom pa sta obe mesti za njim zasedla Silvo Zanoškar in Stanko Žižek. Kot ekipa je bila najboljša trojica iz Roga (Ljubljana), drugo in tretje mesto pa sta zasedli ekipi Branika iz Maribora in Odreda iz Ljubljane. Povprečna hitrost Je znašala 31.700 km na uro.
Med seniorsko dirko so v Kopru posebej izvedli še juniorski kriterij, na katerem je na 72 km dolgi progi nastopilo 32 tekmovalcev, od katerih je 19 prišlo na cilj. Vozili so povprečno po 34.500 kilometrov na uro.
Zmago si je priboril član domačega kluba Bruno Vižintin s časom 2:05.32 in 19 točkami pred Rajkom Picigo (Proleter) in Adom Omerze lom (Rog).	-čič.
JUTRIŠNJA NEDELJA BO SE VSA V ZNAMENJU NOGOMETA
Zadnje praske na zelenem polja
Ta nedelja pa bo S* v celoti oddana za popoln spored v vseh ligah. Gneča za termine je posebno huda v I. zvezni ligi, kjer so morali zaradi nedavnih zaostankov igrati tudi med tednom, pa tudi drugod je vedno več nepričakovanih zaprek, da je treba odložene tekme nadomeščati pozneje.
V	I. zvezni ligi, kjer se Hajduk prijetno sonči prav na vrhu in je tudi že na koncu razpredelnice vsaj na polovico odločeno, kdo bo moral vzeti slovo, bodo to pot zaigrali tile pari:
v Subotici! Spartak — Radnički, v Skopi ju: Vardar — Partizan, v Beogradu: Crv. zvezda — Lokomotiva in BSK — Proleter, v Sarajevu: Sarajevo — Zagreb In Željezničar — Hajduk ln v Novem Sadu: Vojvodina — Dinamo.
V	n. zvezni ligi je situacija Se jasnejša. Budućnost ln Velež sta
Trgovsko podjetje
»ZADRUŽNIK« v Ilirski Bistrici
Cestita za občinski praznik a junija
CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN VSEM OSTALIM PREBIVALCEM OBClNEI
že nekaj nedelj rešena vsake nevarnosti in bosta v 14 dnevih tudi oficialno razglašena za člana I. zvezne lige. Ne glede na to pa bomo v nedeljo videli pri delu še tele pare (YVH. kolo):
•
v Skoplju: Rabotnički — Bokelj, v Zagrebu: Metalac — Zenica, v Titogradu: Budućnost — Mačva, v Mostarju: Velež — Lovčen in v Ljubljani: Odred — Napredak.
•
Slednja tekma bo na stadionu Odreda z začetkom ob 17. uri, za uvod pa bosta od 14. 15 ure dalje dve domači prvenstveni tekmi med pionirji Svobode ln Odreda ter B moštvi Ljubljane in Odreda. Da bo na igrišču še bolj živahno, bodo spored izpopolnili še Odredovi kolesarji na stezi okrog igrišča. Vstopnice so že naprodaj v društveni pisarni in tudi na ulici.
.
V hrvatsko riovenskl ligi tuđi to nedeljo ne bomo doživeli mnogo ve5, kakor dolžnosfno registracijo zadnjih Izidov, da bo tabela pripravljena za arhiv. Morda sl bo ta ali oni äe pomagal za stopničko vižje ali pa si vsaj moralno opomogel pred svojimi najožjimi pristaš!, sicer pa bo tako alt tako ostalo vse pri starem. Dobri so na vrhu, slab! so spodaj, vmes pa so vsi drugi, k! jim pač tudi ni šlo po želtah. Spored ran pa Je razdeljen takole:
.
Šibenik — Branik. Tekstllac — Segesta ,Split — Borovo, Treš-njevka — Ljubljana, Rijeka — Uljanik In Maribor — Kladivar.
Večje industrijsko podjetje tekstilne stroke v Sloveniji sprejme takoj
sela računovodstva
računsko gospodarskega sektorja Pogoji: potrebna strokovna izobrazba ter popolno obvladanje računovodskih poslov.
Komfortno družinsko stanovanje zagotovljeno. t*lača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca, pod »SAMOSTOJEN RAČUNOVODJA« 4330-A
Tretjina mož, ki se je bila pred pol letom s »Svetim Petrom« odpravila s Kamčatke v megle negotovosti, je ležala zdaj mrtva v morski globini ali pod snegom na obali. Kdaj se bo končal ta smrtni ples? Pet mesecev traja še morilska zima Arktike s svojimi snežnimi viharji, svojimi peklenskimi mrazi in požrešnimi lisičjimi krdeli Lesa je bilo vedno manj. Toda ognjev ne smejo pogasiti, ogrevajočih plamenov, edinega, kar je nje, preklete, še razlikovalo od živali. Les — pogledi Kitrova so zablodili onstran k ladji aa kateri sta stražila Rosselius in Resanov. Dober les, odlična hrana za ogenj. Nekoristna je vHa ladja, najsi bo da jo rešijo na obrežje ali ne, nekoristna do spomladi Sele ko bo odneslo led, bo mogoče misliti na ponovno odjadranje. Toda do tedaj . »Plavni les!« je gcđmjal, »dračje! Vsi bomo v kratkem zmrznili.« On je bil zgradil ladjo in sodil je, da ima pravico, da jo zdaj tudi razdene.
Podoficir Ivanov se je odpravil z dvema možema, da bi raziskal obalo. Dve različni navodili je moral pri tem ubogati Proti jugu, tako mu je bil naročil Waxell, vzdolž obrežja, zmerom proti jugu, do rtiča Šipunskega, do Petropavlovska. razgleduje in ugotavlja, ali je med gorskimi hrbti kaj gozdov, di gocenega lesa. Tvanov je trapal s svojim* spremljevalci V notranjost, tako ga je napotil Steller, na gere, kjer naj se proti jugu in delal zavinke v gore. Nobenega gozda — toda tudi nobene poti do rtiča Šipunskega Obala je zavajala proti zahodu in se nato obrnila proti severu. Možje so hodi’) osem dni, počivali v skalnatih luknjah, se hranili z ubitimi vidi ami in obstali nazadnje pred ogromnimi kamnitimi zidovi, ki so segal' do morja in jih s svojimi izčrpanimi telesi nikakor niso mogli preplezati. Morda je ležal za temi zidovi človeški svet, domovina. Stokaje so si prizadevali, da bi se vsaj ozrli na poljane onstran. Zašli so, ko se je stemnilo, in niso mogli ne naprej ne nazaj.
Ta dan je pihal ugoden veter, ki podpiral posta)-, da W
ladjo spravili na obrežje. Ovcin in Jušin sta odveslala z najmočnejšimi mornarji po vodnem koritu. Vse je stalo na bregu in opazovalo početje. Tudi Bering se je dal odnesti iz koče. Stiskal je Stellerjevo roko. Ce se le posreči! so molile njegove misli. Gospod bog, pomagaj jim! Reši nas brezupnosti! Mora se posrečiti!
Waxell je stal razkoračen v snegu in si pikal mrzlični pot s čela. Nobeno povelje, nobena prošnja, nobena sila bi ga zdaj ne spravila več na to ladjo. Sovražil jo -je in naravnost snovno*, so se mu studile okužene odprtine, močno vonjajoči lesovi in vsa nesrečna krami, s katero so se morali ubijati več !:o pol leta. Poveljnik — no, naj stori in ukrene, kar hoče. On, Sven r Ivičeva. un~ da bo na5"’ pot > Fetropavlc Brž ko bo spet vsaj za silo ozdravel, se je nameraval postaviti na čelo tistih, ki bodo korakali do zaliva Avače, da razglasijo katastrofo in pripeljejo pomoč.
Za domovanji so donele kletve Kitrova. »Vi svinje, boste prosim, ubogali! Dobre črne vidme kožuhe je treba hraniti, ne pa tlačiti v stene vptlin. Sem daj — to krzno! Sli”"	> .s il jev?«
Možje so se upirali. Steller je ukazal, naj skrbijo najprej za svetišče, za bolnike, za toploto v votlinah. »Vi torej n^cet-ubogati?« Tleskajoče u^re3 je büo slišati. Tedaj naenkrat — W^-eP je phmil oči od č'’’	■ ki je bil ves obd^n od iro-skih
pen — se je pojavil Kitrov v snegu, nad njim pa štirje vojaki ■oarii i»' «o «p pripra^1'3'* do ga zadavili.
»On nam nima nič več ukazovati,« so klicali poveljniku. »Vaše blagorodje, mi ga ne maramo več. Odkar je na kopnem, so že spet razprtije.«
Bering je lovil sapo. »Waxell! Steller! Plenišer! Posezite vmes! Nobenega prepira zdaj, jaz bom vsakogar.,.«
Uporniki so padli pre Beringor m .»ole,c» ^edtini kc je Kitrov vstal in še odstranil ves tresoč se od jeze. »Vaše blago-
rodje, mi nismo hoteli nobenega prepira. Prosimo odpuščanja. Toda ne izročite nas zopet njemu!«
»Že dobro... da... toda bodite pametni! Čoln... tam onkraj...«	,
Nenaden sunek vetra je bil prevrnil čoln. Posadka je zaplavala v ledeni vodi in se obupno bila z davečim mrazom. Ob ograji ladje sta bila videti Rosselius in Rečanov, z grozo v očeh. Do zdaj se ni bilo nič zgudilo na nobeni vožnji k jambor-nicL To pot pa, ko je šlo za to... Ovcin si je priboril plitvo mesto. Večina posadke iz čolna je Sa za njim in bredla potem izčrpana po valovih. Vrvi so zletele od breg? tja t ponesrečenim. »Ti ne morejo več,« je dejal WaxelL »Za danes je ^onec manevra.«
Bering je uprl oči v Jušina. S petimi momarj , krmaT zopet obrnil čoln in splezal vanj — sredi valečih se valov in kuhajočih curkov. Kaj je bilo prevzelo Jušina? »Obrnite se!« mu je klical Kukuškin po Beringovem navodilu. »Lepo, da ste rešili čoln. Toda zdaj se hitro vrnite!«
Ovcin in ostali na pol utopljeni so ležali s težko sapo na obrežju. Ko so se oddahnili, so se zavlekli k ognjem. Rosselius na jambornici je kričal na ves glas, plesal kakor blazen ob ograji in mahal z rokami. Vihar je bučal vse silneje. Vsak trenutek bi se lahko utrgala debela vrv pri sidru.
»Vrnite se, Jušin!«
Jušin se ni zmenil za povelje. Eden njegovih petih mož ja bil od slabosti spet padel v vodo in zgrešil rob čolna. Valovje ga je zavrtelo proti čerem. Nevodčikov, najmočnejši... zdaj je visel v skalovju in se mučil, da bi brodeč in plavajoč spet dosegel obalo. Jušin pa je neumorno veslal proti jambornici. Zdaj so splezali po vrvasti lestvi, krmar in njegovi štirje.. » zdaj so stali na palubi... Rosselius je tuleč objel Jušina..■ čoln so privezali...
»Saj je zblaznel,« je šepetal Steller. »Kaj mu le je?«