VESTNIK
CELOVEC PETEK 3. FEB. 1989
Letnik XLIV. Štev. 9 (2432)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P.b. b.
Heute mit Gemeindeportrat Hohenthum
Die heutige Ausgabe des „S)ovenski vestnik" erhaiten gemeinsam mit dem Gemeindeportrat Hohenthum aiie Haushaite der Hohenthurner Gemeinde. Gesprache, Berichte, Tatsaehen und Zusammentassungen sind in siowenischer und deutscher Spraehe abgefaBt.
Aus dem inhait: * 35 Jahre SV Achomitz/ŠD Zahomc (Seite 5) — * Gesprache mit Bgm. August Miiionig und den Vizebiirgermeistern Janko Zwitter und Joset Wiestiecker (Seiten 6+7) — * Zahien, Daten und Tatsaehen (Seite 6) - * Ar-beitsiosigkeit, Pendier, Architektur, Kuitur u. a. (Seiten 8/9) — * Resuitate der Achomitzer Schi-springer (Seite 12).
„Drugačna Koroma" vabi na voiiino zborovanje
Objava kandidature volilnega združenja „Dru-gačna Koroška/Anderes Karnten" je med slovensko narodno skupnostjo in v solidarnostnem gibanjem sprožila široko in zavzeto razpravo.
Občinski portret
STRAJA VAS HOHENTHURN
Gemeindeportrat
Zahomc je gotovo naj-bo)j znan kraj ziljske občine Straja vas. Danes vam predstavljamo to občino s pogovori s poii-tiki, podatki, števiikami in ogiasi na straneh 5 do 12.
Ceiovec: Dvojezični pouk se bo priče) že septembra !989
#	Kaj pričakujemo od kandidature?
#	Kako lahko vnesemo v volilni boj probleme in zahteve dvojezičnega področja?
Pozivamo zagovornike in skeptike, da izrazijo svoje mnenje.
Na zborovanju, ki bo
danes, v petek 3. februarja, ob 19.30 uri v Mladin-skem domu v Celovcu
bodo uvodoma spregovorili glavni kandidati, Hans Haider, Marjan Sturm, Michael Mark in Fric Kert. Nato bo sledila razprava.
Za drugačno in solidarno Koroško brez ločevanja strnimo vse opozi-cionalne in demokratične sile.
Pridite na zborovanje!
Ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu je že dolgoletna zahteva slovenskih in dvojezičnih družin v glavnem mestu. Število slovenskih oz. dvojezičnih otrok iz leta v leto narašča, dvojezična vrtca uspešno opravljata svoje delo, zanimanje za učenje slovenščine oz. za dvojezični pouk pa je poraslo tudi v družinah z nemškim pogovornim jezikom. Zato ni čudno, da je bilo v preteklih letih že več pobud za ustanovitev ustrezne šole.
Mednje šteje tudi tako imenovana „Iniciativa staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu". Po njeni zaslugi je zahteva po takšni šoli postala predmet javne diskusije. Skupnost staršev je pred kratkim pri varnostni direkciji vložila pravilnik društva z istim imenom. Namen tega društva je ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu. Kakšno pravno obliko (javna ali zasebna) bo šola navsezadnje dobila, je zaenkrat (pred odločitvijo Ustavnega sodiš-
ča) nejasno. Gotovo pa je, da se bo dvojezični pouk v Celovcu v taki ali drugačni obliki pričel že septembra letos.
V ta namen je Skupnost staršev izdelala osnutek, ki ga namerava v kratkem predstaviti javnosti. Pedagoški načrt šole sloni na dognanjih moderne pedagoške znanosti o pomenu interetnične in interkulturne vzgoje v narodnostno mešanih okoljih. Se pravi, da bo šola odprta otrokom obeh narodnosti, negle-
de na družinski oziroma materin jezik otrok. Pouk bo za vse učenke in učence potekal vseskozi v obeh jezikih.
Izhajajoč iz osnovnih načel avstrijskega zakona o učnem načrtu, bo pedagoški koncept posvečal največjo pozornost vzgoji za narodnostno in jezikovno strpnost, za socialno zadržanje in vsestransko razgledanost otrok. Osvajanje obeh jezikov in spoznavanje obeh kultur ob skupnem pouku bo otrokom omogo-(da/)c UH 2.
PREBERiTE
2	Dr. Marjan Sturm: Spomenik tudi za bivše naciste?
3	Reportaža o siovenskem kutturnem prazniku
4	Heute im „Siovenski vestnik"
4 Kuiturna rubrika
5-10 Občinski
portret Straja vas
11	iiustrirani teievizijski in radijski spored v tem tednu
12	Marjan Fiorjančič pri SAK/Mario Pihorner pri ceiovški „Austrii"
Slovenski kulturni praznik v spomin Pavlu Kernjaku
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku namenili spo-
minu na koroškega skladatelja Pavla Kernjaka, ki se je rodil pred 90 leti.
O njegovem delu in življenju je spregovoril prof. Ra-
dovan Gobec, v kulturnem delu programa pa so sodelovali pevski zbori iz Roža in Gur. Na sliki mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentilja.
VESTNIKOV
VEČER
v gostilni Kaiser Ziijska Bistrica v petek, 10.2., ob 19.30
Vse občane Straje vasi vabimo, naj se udeležijo „ Vestnikovega večera", kjer vam bomo predstavili naš časopis in z vami razpravljali o ..občinskem portretu" in drugih aktualnih vprašanjih.
LESERABEND
im Gasthaus Kaiser Feistritz a. d. Gaii am Freitag, den 10. 2., um 19.30
Das ..Gemeindeportrat Hohenthum" ist ein guter AnlaS, sich am „Leser-abend des Slovenski vestnik" zu beteiligen. Herz-lich eingeladen sind alle Gemeindeburgerinnen und -burger. Kommen Sie, diskutiercn Sie mit uns, lernen Sie uns kennen.
SLOVENSKI VESTNIK
Votitni
sestanki
„Drugačne
Koroške"
Železna Kapla: v torek, 14. 2.1989, ob 19.30 uri, v hotelu „Obir"
Bilčovs: v sredo, 15.2.1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Miklavžu"
Bekštanj: v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 10. uri, v gostilni ^Pri Pušniku" v Ratenčah Šentjakob v Rožu: v torek, 21. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici
Globasnica: v sredo, 22. 2. 1989. ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Soštarju"
Sele: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Mežnarju"
Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem
Borovlje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi „Pri Bundru"
Pliberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk.
KPA: Burger
Glavni kandidat Komunistične partije Avstrije za deželnozborske volitve na Koroškem bo 32-letni VVolf-gang Burger. Na njegovi predstavitvi na tiskovni konferenci v Celovcu je bilo rečeno, da je Burger z 32 leti najmtajši glavni kandidat izmed vseh strank in volilnih grupacij, ki se potegujejo za sedež v novem koroškem deželnem zboru. KPA bo kandidirata v vseh štirih volilnih okrožjih na Koroškem.
VVolfgang Burger je na tiskovni konferenci poudaril, da je njegova stranka proti ločevanju otrok najuž-nokoroških šotah in da KPA odklanja novi šolski zakon za Koroško. V zadevi Obir in Magdalen se je Burger izrekel za obstoj in nadaljnje obratovanje obeh tovarn. Za koroško KP je in bo ena izmed glavnih tem volilnega boja vprašanje vključitve Avstrije v ES, ki jo KPA odklanja.
Pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah leta 1985 je KPA na Koroškem dobita okrog 3000 glasov.
Kandidat ^Drugačne Koroške" dr. Ma<jan Sturm:
Spomenik tudi za bivše naciste?
V posebni izjavi je kandidat Drugačne Koroške dr. Marjan Sturm dejal, da bi postavitev spomenika tako imenovanim „odvedencem" pomenila, da bo Koroška 50 let po zmagi nad fašizmom počastila ilegalne naciste, ki so že v času pred anšlusom rušili temelje prve avstrijske republike in pripravljali pot nacističnemu režimu.
Dejstvo namreč je, je dejal Sturm, da je večina „odve-dencev" sodelovala v nacistični stranki ter bila soodgovorna za zatiranje koroških Slovencev.
Sturm je tudi poudaril, da je treba obžalovati vsako
žrtev, toda vedeti je treba, da se je v Evropi druga svetovna vojna končala prav na koroških tleh, in to celo nekaj dni kasneje kot drugod. Kajti nemške enote, ki so se umikale iz Jugoslavije, so se prebijale preko Koroške in zato je prav tu prišlo do hudih spopadov z osvobodilnim gibanjem, ki so trajali do srede maja 1945, in v katerih je bilo na stotine žrtev. V sklopu teh dogodkov je treba videti tudi problematiko tako imenovanih „odvedencev".
Sturm se je v izjavi za tisk izrekel proti postavitvi načrtovanega spomenika v Celovcu, ker bi bil simbol za omalovaževanja nacizma.
Šola v Celovcu
(van/e ,s 7. j/ra/n)
čalo intenzivno medkulturno občevanje, razvili bodo čut za kulturno raznolikost. Narodnostna identiteta oz. zavest enih in drugih se bo razvijala v tesni medsebojni povezavi in ob medsebojnem spoštovanju. Po tej poti bo šola pomembno prispevala k razvoju široko razgledanih in demokratično čutečih mladih osebnosti.
Pri oblikovanju vzgojnega načrta za dvojezično šolo v Celovcu lahko Skupnost staršev računa na pomoč in sodelovanje pedagoških strokovnjakov z avstrijskih in slovenskih visokih šol in drugih znanstvenih ustanov ter na sodelovanje izkušenih pedagogov iz vrst koroškega učiteljstva. O vprašanju šolskih
prostorov oz. lokacije pa se Skupnost staršev dogovarja s Slovenskim šolskim društvom v Celovcu.
Kot že rečeno, bo dvojezična ljudska šola pričela s poukom že septembra letos. Dotlej pa starše, otroke in učitelje čaka še veliko dela. Prepričani smo, da nam bo s pomočjo vse narodne skupnosti, demokratične javnosti v Avstriji in matični deželi uspelo uresničiti dolgoletno zahtevo po dvojezični šoli v Celovcu.
Kot je znano, je ob lanskoletnem vpisovanju šolarjev v prvi razred skupina staršev na več celovških ljudskih šolah prijavila otroke k dvojezičnemu pouku. Prijave so bile odklonjene. Ponekod je zaradi teh prijav prišlo do hudih prizorov.
DUNAJ. Predsednik Socialistične stranke Avstrije in šef avstrijske zvezne vlade dr. Franz Vranitzky je v torek na konferenci zaupnikov predstavil preurejeni kabinet.
Umik z Madžarske
BUDIMPEŠTA. Član generalštaba Varšavskega pakta Krevda je na tiskovni konferenci sporočil, da bo Sovjetska zveza letos in prihodnje leto z Madžarske umaknila 22 enot oz. skoraj 11.000 vojakov in oficirjev. Z umikom bodo začeli že maja letos.
Rudolf Poder bo nasledil Leopolda Gratza na mestu predsednika avstrijskega parlamenta, Harald Ettl pa ministra Franza Loschnaka, ki se bo preselil iz urada zveznega kanclerja in postal notranji minister. Ettl bo novi minister pri uradu zveznega kanclerja in hkrati tudi minister za zdravstvo.
Avstrijska javnost je spremembe v Vranitzkijevem kabinetu ocenila pozitivno, na konferenci socialistične stranke pa so opazovalci tudi dobiti vtis, da se SPO -pripravlja na predčasne parlamentarne volitve, mogoče že jeseni 1989.
Nemčija: Premik na desno?
BONN. Po mnenju opazovalcev bo zahodnonemš-ka vlada kmalu spremenila svojo politiko do tujcev, predvsem zaradi nepričakovanega uspeha skrajno desničarske in neonacistične stranke republikancev na nedeljskih volitvah v Zahodnem Berlinu. Kot je znano so republikanci pri svojem prvem volilnem nastopu dobili kar 7,5 odstotka gla-
sov in osvojili 12 sedežev v parlamentu ter dva sedeža v nemškem bundestagu v Bonnu.
V Zvezni republiki Nemčiji je po uradnih podatkih 4,1 milijona tujcev, med njimi največ Turkov in Jugoslovanov. Poseben problem je politični azil; samo lansko leto je zanj zaprosilo 30.000 Poljakov in 20.000 Jugoslovanov.
Nudimo interesantno službo v bančnem knjigovodstvu
angažiranemu/i sodelavcu/ki
Za bančni oddelek ter za svoje trgovske firme v Celovcu, Gradcu in na Dunaju iščemo angažirane sodelavce: juriste, diplomirane trgovce, magistre trgovskih ved in absolvente trgovskih šol.
Če hočete postati sodelavec podjetja, ki se razvija in ekspandira, se oglasite pri nas ali nam pišite na ZVEZO SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU r. z. z o. j.
Paulitschg. 5-7, 9010 Celovec - Tel.: (0463) 512365-12
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, za katere želijo, da bodo v šolskem letu 1989/90 obiskovali gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 6. do 28. 2. 1989, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Učenci bodo morali opravljati sprejemne izpite le v izjemnih primerih, in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 5. julija 1989.
3.	Konec maja 1989 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije starše pravočasno obvestilo o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. V gimnazijo je možen tudi prestop iz glavne šole.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pl. 1,9020 Klagenfurt/Celovec.
ravnatelj: dr. Rcginaid Vospernik L r.
SOLIDARNOSTNI PRAZNIK ZA UN!V. PROF. DR. PETRA GSTETTNERJA/ SOLIDARITATSFEST FUR UN!V. PROF. DR. PETER GSTETTNER
kutturni dom
Šentprimož/St. Primus
Sodetujoči/Mitwirkende: Mladinski zbor „Danica" Ansambel „Drava"
„4 J"
Silvija & Eda Velik Reinhard Sellner Bruji
Vabilo
Vabimo vas na spominsko proslavo ob 45-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih zverinsko pobitih žrtev gestapa. Svečanost bo v nedeljo, dne 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Svečanost bodo oblikovali soborci in prijatelji z Jesenic. Govoril bo tudi dr. Marjan Sturm.
Pozivamo Vas, da se proslave udeležite v čim večjem številu in s seboj pripeljete tudi sorodnike in znance.
5 (ovur/Mirn pozdravom/
Zveza koroških partizanov
Lefoš/ga s/av/toV/ta pr/re-r//tev oh ^/ove/t^kc/n ka//M/*-ne//! praz/t/ka je Z?;7a v z/ta-///c/rja pe^/n/ našega yk/at/a-fe//a /n //ar/non/zafor/a Pa v/a Ker/paka. .S/oven.ska pro^vefna /n Krščanska ka/-farna zveza ^fa na /a nač/n poča.s//7/ 99-/efn/co ro/štva /a hkrah /ar/; ypo/n/n /ra 79. oh/efn/co &er/rjaA:ove s/nrh. Tako ^/no nt/na/o srer/o v ve//kent jav/rem ^far/ra Koroškega rar//a Jož/ve/r /ep večer ^ Kern/akovo pe.sn/go /n .s//'ša//' n/egovo /tar/o/našno he^er/o.
Od b//zu /n da/eč je pr/š/o obč/nsfvo, da počasi/ spom/n Pav/a Kern/aka.
Pesmi Pavia Kemjaka sodijo v vrh pevske kulture
ANDREJ KOKOT
Mešani pevski zbor „Moj-cej" iz Šentiija, moški zbor SPD „Kočna" iz Sveč in moški zbor „Vaščani pojo" iz Zgornje Vesce so oblikovali koncertni del slavnostne prireditve; izvajali so - kako naj bi bilo drugače? - Kernja-kove pesmi. Številno občinstvo je pozorno prisluhnilo pesmim in izvajalce nagradilo z navdušenim aplavzom. Kajti Kernjakove pesmi vedno znova osvajajo srca poslušalcev, mnoge med njimi so ponarodele že v času Kernjakovega življenja in so danes sestavni del repertoarja slehernega zbora, ki se ukvarja s slovensko narodno in umetno pesmijo.
To je naglasil tudi slavnostni govornik prof. Radovan Gobec, kije ob tej priložnosti orisal lik Pavla Kemjaka. Povedal je, da je izjemna osebnost v slovenski glasbeni umetnosti. Čeprav je bil samouk, se uvršča v sam vrh slovenske glasbene umetnosti. Nekatere njegove pesmi, je podčrtal Gobec, so na tako visoki umetniški ravni, da mu jih lahko zavida vsak izobraženi skladatelj. Radovan Gobec je tudi izpostavil velik Kernjakov prispevek k ohranitvi koroške narodne pesmi; zapisal in harmoniziral je številne melodije, ki bi sicer tonile v trajno pozabo. Ker-njak je bil tudi zvest svojemu jeziku in slovenski pesmi. Gobec je med drugim še
dejal, da je Kernjakovo pesem v svet ponesel Slovenski oktet in z njo na vseh kontinentih žel veliko navdušenje
Prof. Radovan Gobec
poslušalcev.
Posrečena je bila zamisel vključitve videoposnetkov, s katerih je spregovoril sam Kernjak. Njegove vedre besede so nam bile vsem v spodbudo. Kot da je Pavel Kernjak še danes med nami in s svojo pesmijo, ki mu je služila za obrambo in boj, mladi generaciji vliva ljubezen do svojega naroda.
Milena Kernjak, Anton Feinig in Jožko Kovačič so s svojimi zbori predstaviti posrečen izbor Kernjakovih pesmi, ki so nas prepričale, da imamo skladatelja, katerega ime nam zbuja spoštovanje in ponos. Omeniti je treba tudi priložnostno razstavo slik, ki prikazujejo del Kernjakovega življenja, njegovo vraščenost v družino in njegovo zborovodsko in skladateljsko dejavnost.
Zbor „ Vaščan/pojo "je predstav// tod/ pesem „ Regina"
Moški zbor SPD „ Kočna "je zape/ tod/ popo/arno pesem „ Mojce/"
SMe. /4. Ko/(of
Brezplačne vstopnice za Vrbsko jezero
CELOVEC. - V času, ko na vseh smučiščih primanjkuje snega ali pa so sploh zaprta, še več ljudi išče nadomestilo na ledu. Poleg številnih manjših jezer vabi največje drsališče Evrope, Vrbsko jezero. Kot so sporočili s celovškega magistrata, je od 1. februarja dalje odprta proga v dolžini 5 km, od Celovca do hotela „Korotan" v Sekiri. Zaradi otoplitve preko dneva v zadnjih dneh masovne prireditve iz varnostnih razlogov sicer niso dovoljene, vendar je jezero za običajno drsanje odprto. V času semestralnih počitnic, torej od jutri dalje, bosta športni in šolski referat dala na razpolago 5.000
brezplačnih vstopnic za šolarje. Sicer pa je vstopnina za odrasle 20, za otroke pa 10 šilingov.
Vese//e tud/ za najm/ajše; drsanje na Vrbskem jezeru, največjem drsa//šču Ev/bpe
Avstrijska pop-iestvica z Bruji
CELOVEC. Na solidarnostnem prazniku za univ. prof. dr. Petra Gstettnerja bo 11. februarja v kulturnem domu „Danica" v Šent-primožu med drugim nastopila tudi gradiščansko-hrva-ška rock skupina Bruji.
Pred nedavnim je skupina pri Zoranu v dunajskem šestem okraju predstavila novo malo ploščo Tambure. V soboto, 4. februarja ob 18.30 pa bodo Bruji svojo ploščo predstavili tudi v okviru oddaje „Austro-
parade" na oddajniku „03".
Če boste prisluhnili oddaji in vam bo plošča Brujev ugajala, lahko s svojim glasom doprinesete k boljši uvrstitvi skupine na avstrijski pop-lestvici. Da bodo upoštevali tudi vaš glas, morate najkasneje do torka, 7. februarja poslati dopisnico na O RF, Austro-Para-de, 1136 Wien/Dunaj. Seveda ne smete pozabiti napisati ime Bruji, ker bo le tako jasno, za koga glasujete s svojim dopisom.
Mirt Zvvitter Izvoljen za vodjo gojitvenega območja
BISTRICA NA ZILJI. Pred kratkim je bil Mirt Zwitter iz Drašč (občina Straja vas) izvoljen za vodjo gojitvenega območja Vrata, Straja vas, Drašče, Drevlje, Gorje, Zahomc in Bistrica na Zilji.
Priznani in priljubljeni lovski strokovnjak je bil za to funkcijo izvoljen z veliko večino glasov. Želimo mu veliko delovnega uspeha.
Protijedrsko združenje občin?
CELOVEC. Nobenih odlagališč jedrskih odpadkov in tudi ne tranzita jedrskih snovi v območju občin Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Slovenija naj čim prej izdela program za opustitev jedrske energije in tega uresniči s podporo dežel Alpe-Jadran, jedrska elektrarna Krško naj čim prej preneha delovati, čimprej naj bi uničili vso jedrsko orožje v Furlaniji-Julijski krajini in mednarodna organizacija za jedrsko energijo na Dunaju, ki podpira jedrsko industrijo,
naj se preusmeri v mednarodno organizacijo za alternativno izkoriščanje energije.
To so glavne zahteve nasprotnikov jedrske energije iz omenjenih dežel, ki so se pretekli konec tedna srečali v Celovcu. Zastopniki „Ko-roške iniciative Alpe-Jadran brez atomskih naprav" so predlagali, da bi se občine pobratile v „protijedrskem združenju občin" vseh teh dežel. O predlogu bodo razpravljali na naslednjem srečanju v Ljubljani.
POSOJ!LN!CA-BANK PODJUNA
Iščemo nameščenca(ko) s primerno izobrazbo nasiov: 9141 Dobria vas, Piiberška cesta 6
SLOVENSKI VESTNIK
HEUTE

Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Zweisprachiger Votksschul-Unterhcht in Klagenfurt: Start schon mit dem Beginn des Schuijahres 1989/1990!
Die langjahrige Forderung slowenischer bzw. zweispra-chiger Familien nach Errich-tung einer zweisprachigen Votksschule in der Karntner Landeshauptstadt Klagenfurt nimmt konkrete Formen an.
Nach einer Mitteilung der „Elterninitiative fur eine zweisprachige Volksschule in Klagenfurt", die dieses Projekt forciert und bei der Si-cherheitsdirektion fiir Karn-
ten auch bereits die Vereins-statuten eingereicht hat, kann aller Voraussicht nach bereits mit Beginn des Schuijahres 1989/90 mit dem zwei-sprachigen Unterricht fiir Volksschuler begonnen wer-den. In welcher Form und an welchem Standort mit der zweisprachigen Voiksschuie in Klagenfurt begonnen wer-den soli, wird von der Eltern-initiative schon in Kurze der
Offentlichkeit mitgeteiit wer-den.
Sicher ist jedenfalis, da8 diese Initiative breiteste Un-terstutzung in der Volksgrup-pe, innerhait der Lehrer-schaft und natiiriich der slo-wenischen bzw. zweisprachi-gen Eiternschaft in Klagenfurt genieBt.
Verstarkung fur SAK
Mit Marjan Florjančič hol-te sich der SAK fiir die FuB-ball - Friihjahrsmeisterschaft in der Karntner Liga einen jungen Stiirmer. Der SAK wil! noch in den Titelkampf eingreifen.
M. Zwitter neuer Hegeringieiter
Zum neuen Hegeringleiter fiir den bereich Thorl-Maglern, Hohenthurn, Draschitz, Dreulach, Goriach, Achomitz und Feistritz a. d. Gail wurde Mirt (Martin) Zwitter aus Draschitz gewah!t. Der anerkannte Waidmann wurde mit groBer Stim-menmehrheit in seine neue Funktion gewahlt. Viel Erfolg und Gratulation!
Ba!d Anti-Atom-Partnerschaften von Cemeinden im Aipen-Adria-Raum?
Am vergangenen Wochen-ende trafen sich in Klagenfurt Atomgegner aus Friaul-Ju-lisch Venetien, Slowenien und Kamten. Der Vorschlag der Karntner Initiative, Anti-Atom-Partnerschaften von Gemeinden dieser Lander zu griinden, wurde erganzt und soli beim nachsten Treffen in Ljubljana genauer ausgear-beitet werden. Es wird ange-strebt, daB auch verschiedene Vereinigungen solche grenz-iiberschreitende Partner-
EiNLADUNC
Die Bekanntgabe der Kandidatur des Wahl-biindnisses „Anderes Karnten/Drugačna Koroška' hat inncrhalhdcr slowenischcn Volks-gruppe und der Solidari-tatsbewegung breite und engagierte Diskus-sionen ausgelost.
Befiirworter und Skeptiker sind aufgcfor-dert, ihre Meinung zum Ausdruck zu hringen, und an der Diskussions-veranstaltung	heutc
Freitag, 3. Februar 1989, um 19.30 Uhr im ,,Mladinski dom", Mik schaiiee 4, Klagenfurt teiizunehmen.
schaften schlieSen.
Weiters soli erreicht wer-den, daB bestimmte Universi-taten zwecks Erstellung eines Atomausstiegsprogrammes und eines alternativen Ener-giekonzeptes fiir den Alpen-Adria-Raum intensiv zusam-menarbeiten. AnlaBlich des dritten Jahrestages der Reak-torkatastrophe von Tscher-nobyl ist in Ljubljana eine Kundgebung geplant.
Auf die Frage, woher Slo-wenien und Kroatien Strom erhielten, wenn das AKW Krško durch einen groBeren Unfall fiir immer ausfiele, antwortete Univ.-Assistent Klemenc aus Ljubljana: „Aus Italien, Osterreich und ande-ren Teilrepubliken Jugosla-wiens". Wegen der Stromein-sparungen miiBte mit mehr Arbeitslosigkeit und Verar-mung gerechnet werden.
Jungster Spitzenkandidat
Die Karntner Kommuni-sten prasentierten ihren Wahlkampf und ihren Spit-zenkandidaten im Rahmen einer Pressekonferenz in Klagenfurt. So ist KPO-Landes-sekretar Wolfgang Biirger mit 32 Jahren der jiingste Spitzenkandidat aller fiir den Karnnter Landtag kandidie-renden Parteien. Wolfgang Burger ist gelernte Offset-drucker und seit zwei Jahren Landessekretar der KPG-Karnten. KPO-Landesob-mann Arnulf Raimund teilte in diesem Pressegesprach mit, daB die KPO-Karnten in allen vier Wahlkreisen kandi-dieren wolle.
Der Spitzenkandidat der Karntner Kommunisten will im Wahlkampf vor allem die Politikerprivilegien anpran-gern, die in den letzten Jahren noch ausgebaut wurden.
Burger kritisierte ferner, daB es eine Schonfarberei iiber die Wirtschafts- und Soziat-politik in Kamten gabe. Fiir die Karntner KPO sei auch die EG-Frage ein Schwer-punkt im Wahlkampf. Als Alternative fiir einen drohen-den EG-AnschluB fordert Biirger ein gemeinsames Vorgehen mit der EFTA in den Verhandlungen mit der EG.
Zur Frage der neuen Schul-regelung in Kamten sagte der KPO-Spitzenkandidat, daB er wie auch seine Partei jede Trennung der Kinder ableh-nen. In der Frage Obir und Magdalen sprach sich Wolf-gang Burger fiir die Erhal-tung beider Zellstoffwerke aus, wobei jedoch beide den Umweltanspriichen entspre-chen miissten.
K!agenfurter Messe ubernahm den Vorsitz in der AMA
Mit Jahresbeginn hat die Klagenfurter Messe Betriebs-gesellschaft mit Messepriisi-dent Vzbgm. a. D. Komm -Rat Walter Dermuth den Vorsitz in der AMA, der ..Arbeitsgemeinschaft Mes-sen Austria", iibernommen. Diese Gemeinschaft vereint die acht groBen Messeveran-stalter Osterreichs. Zu diesen zahlen die Dombimer Mes-
se, Grazer Messer, Innsbruk-ker Messe, Klagenfurter Messer, Rieder Messe, Con-tact Fachmessen Salzburg, Welser Messe, Wiener Messe.
Das wesent!iche Aufga-bengebiet, das sich diese Gemeinschaft zum Ziel gesetzt hat, ist es, MaBnahmen in der osterreichischcn Messeszene zu koordinieren und den
„Messeplatz Osterreich" re-prasentativ als Wirtschafts-forum zu vertreten. Die Ter-minkoordinierung ziihlt ebenso dazu wie das Setzen gemeinsamer MaBnahmen im internationalen Marktge-schehen. Dieses Werbekon-zept wird derzeit von der Klagenfurter Messe Betriebsge-sellschaft erstellt und nach BeschluB realisiert.
Slovenski kttUttrni praznik v palači PaMy na Dunaju
Med številne prireditve, ki potekajo ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku - dnevu smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna -, sodi tudi slavnostna prireditev na Dunaju, ki bo nocoj ob 19.uri v palači Palffy. Na prireditev vabita Slovensko kulturno društvo „Ivan Cankar" in Dunajski krožek.
Slavnostni govornik bo univ. prof. dr. Matjaž Kmecl, eden vodilnih slo-
venskih kulturnikov. V glasbenem delu bo nastopil znameniti Trio Lorenz iz Ljubljane, ki bo izvajal dela Danila Švare in Antonina Dvoraka. Pred pričetkom bo v Haydnovem salonu prodajna razstava slovenskih knjig. Pripravljajo knjigarna Naša knjiga v Celovcu.
Prireditelja bosta zelo počaščena, če se bodo rojaki, ki živijo na Dunaju, slavnosti udeležili v čim večjem številu.
Priprave za Rožanski izobraževalni teden
Slovenska prosvetna društva iz Roža in Gur se pripravljajo na tradicionalni Rožanski izobraževalni teden, ki bo spet v prvi polovici marca letos. V ta namen so se pred kratkim sestali predstavniki društev tega področja in se dogovarjali o programu prireditev, ki bodo potekale v času od 4. do 11. marca 1989.
Program bo spet obsegal razna predavanja v zvezi s problemom dvojezične vzgoje, regionalnega razvoja na področju kmetijstva kakor tudi o sodobnem zdravljenju z akupunkturo in masažo. V načrtu je tudi
predavanje o polpretekli zgodovini, ki naj bi se nanašalo na čas takozvanega obrambnega boja. V tem času bodo predvajali tudi film „Tevžej". Kot običajno, bodo tudi letošnji Rožanski izobraževalni teden zaključili s predstavitvijo domačih jedi. Podroben program in kraje, kjer bodo določene prireditve potekale, bodo organizatorji pravočasno objavili.
Zaradi dobrega odziva na Rožanski izobraževalni teden, prireditelji skušajo pritegniti k sodelovanju še društva na Radišah, v Skofi-čah, Hodišah in na Brnci.
Avstralki Slovenci
Pravkar je izšel Zbornik avstralskih Slovencev. Zajema leto 1988 in nudi obsežen pregled o Slovencih v Avstraliji. Gradivo je zbral Jože Žohar, uredil pa Jože Prešern ob sodelovanju Ivana Cimermana, Toneta Kuntnerja in Ivana Žigona. Natisnil ga je Kočevski tisk.
Zbornik zajema kulturno življenje oz. ustvarjanje Slovencev na tem oddaljenem kontinentu. Edicijo je vredno prebrati, saj je zgovoren dokument o močni kulturni zavesti avstralskih Slovencev, ki se čutijo tesno povezane s svojo matico -Slovenijo.
A ^*ed številnimi razstavami, ki potekajo v celovških gale-J-V.L rijah, je treba omeniti obširen prikaz del znanega slikarja Paola Patellija iz Trevise. Otvoritev razstave tega mednarodno priznanega umetnika je bila minuli torek v Galeriji Carinthia na Starem trgu - vhod iz Tabakgasse. Paolo Patelli sodi med umetnike moderne smeri in kot tak na izviren način upodablja svet, kakršnega vidi sam.
Danes zvečer pa bodo v Galeriji 61 odprli pomembno razstavo del slikarja Adolfa Frohnerja. Umetnik se bo predstavil s ciklom, kateremu je dal skupni naslov „Dela na papirju" („Arbeiten auf Papier").
SLOVENSKI VESTNIK
Občinski portret STRAJA VAS
Občinski portret
STRAJA VAS HOHENTHURN
Gemeindeportrat

Portretiral VINKO WIESER
Občina na križišču treh kuitur
Ljudi iz občine Straja vas, njihove uspehe in navade, ne poznamo samo na Koroškem, v sosednji Furlaniji in Sloveniji. Lahko rečemo, da se občina Straja vas ponaša z nekaterimi evropskimi in svetovnimi znamenitostmi. Kdo ne pozna smučarskih skakalcev iz Zahomca in okolice, ziljskega štehvanja in reja pod lipo, kdo še ni slišal o ponosnih ljudeh, ki živijo na križišču treh kultur in držav?
Slavna je tudi njihova konjereja, čeprav tudi v tem predelu Koroške kmetijstvo nazaduje. Mnogi si želijo tudi domača delovna mesta, z izgradnjo športnih objektov pa bo občina bolj privlačna tudi za mladino in turiste.
S portretom občine Straja vas želimo podrobneje seznaniti s problemi vzhodne Ziljske doline, občanom pa približati naš list. Glej poročila na straneh 5, 6,7, 8,9 in 12.
Pravijo, da je bila Ziljska Bistrica v prejšnjem stoletju največji kraj v Ziljski dolini. Pogled na Ziljsko Bistrico še sedaj daje občutek, da je vas kompaktna in gospodarsko močna. Tudi po vključitvi v občino Straja vas leta 1973 ni izgubila na pomenu.
Feistritz an der Gail ist si-cherlich einer der bedeu-tendsten Orte der Ge-meinde.
Schispringer, Kufenstechen...
Sowohl sportliche Erfotge a)s auch alte Volks-brauche tragen bei zur Bekanntheit der Gailtaler Gemeinde Hohenthurn - weit uber die Landes-grenzen hinaus. Wem sind nicht die erfolgreichen , Schispringer von Achomitz und Umgebung ein Begriff, wer hat nicht schon vom Kufenstechen und vom Tanz unter der Linde gehort? VVem sind nicht die selbstbevvuBten Menschen an der Drei-landerecke Osterreich-Jugoslawien-ltalien be-kannt?
Das Gemeindeportat Hohenthurn ist das dritte, ' nach den Gemeinden Ferlach (im November 1988 und Globasnitz (im Dezember 1988). Es soli unse-ren Lesern die Gemeindefragen und - Probleme naherbringen und die Leser der jevveiligen Gemeinde mit unserer Zeitung bekannt machen.
35 let Sportnesu društvu Z&homc Achomitz*^
Športno društvo Zahomc/ Sportverein Achomitz ostaja vedno mlado. To lahko ugotovimo ob njegovi 35-letnici ustanovitve, ki jo bodo proslavili z razstavo in prireditvami v tednu pred veliko nočjo (glej okvir).
ŠD Zahomc pa ne ostaja mlado samo zato, ker trener in številni funkcionarji skrbno delajo z mladino, društvo ohranja mladost tudi zaradi pravega razmerja med strokovnim delom, vztrajnostjo in navdušenjem. Lahko bi
Koliko naslovov koroških, avstrijskih, svetovnih, olimpijskih in drugih prvakov in zmagovalcev so osvojili Zahomčani, boste lahko najbolj podrobno zvedeli iz njihove jubilejne brošure!
Wievie! heimische und inter-nationale Titel und Medaillen die Achomitzer schon erringen konnten - daruber wird ihnen die Jubiiaumsbroschure Auskunft geben!
Razstava ob 35-ietnici ŠD Zahomc od 19. do 27. marca
v avli
ljudske šole Ziljska Bistrica
Fotografije, dokumenti, filmi, kultura, srečanje s športniki, tiskovna konferenca
tudi rekli, da Zahomčani (predvsem trener Franc Wie-gele) znajo povezovati mednarodne izkušnje z zdravo mero lastnih, domačih izkušenj.
Ko so Janko Wiege!e, Hanzi Millonig, Franz Schnabl, Franc Zwitter in Franc Wiegele leta 1953 začeli snovati društvo, so imeli že dobre stike z inž. Stankom Bloudkom, konstruktorjem velike skakalnice v Planici. Ta izkušeni strokovnjak je izdelal načrte tudi
za obe skakalnici v Zahomcu (30 in 60 m). Kot vedno pa je pri gradnji skakalnic z vsem idealizmom in vnemo pomagala vsa zahomška soseska.
Do prvega mednarodnega uspeha, ki ga je dosegel Janko Zwitter, ni trajalo niti 20 let od ustanovitve društva. Ob začetku 70-tih let so v avstrijski vrh prodrli tudi drugi skakalci (Schnabl, Wal-lner, Millonig in Gratzer). 23 let po ustanovitvi društva pa je Karl Schnabl z olimpijsko zmago v Innsbrucku (90m) in
z bronasto kolajno društvu zagotovil sloves v svetu.
Vsi upamo, da so uspehi Francija Wiegeleja ml. (svetovni mladinski prvak leta 1983) le most k novim mednarodnim uspehom.
Množičen obisk odličnega in pretresljivega koncerta Slovenskega okteta v spomin dr. Janka Wiegeleja, dolgoletnega predsednika društva, pa tudi potrjuje, da je društvo globoko zasidrano med pripadniki obeh narodnih skupnosti na Koroškem.
Einer gelungenen Kom-bination zvvischen eigen-standigen und internatio-nalen Erfahrungen, einer Mischung aus Fachvvissen, Ausdauer und idealisti-scher Begeisterung ver-dankt der „SV Achomitz/ ŠD Zahomc" seine Erfolge. Diese Feststellung drangt sich auf anlaBlich der be-vorstehenden Feiern des 35-Jahr-Jubilaums des Vereines, die zwischen dem 19. und 27. Marž statt-finden vverden.
Doch Jubilaumsfeiern sind nicht nur Momente des Erinnerns, man muB auch in die Zukunft blicken. Und das kann der Sportverein mit Selbstsicherheit, dem die Arbeit mit dem Nachvvuchs vvurde und vvird mit Nachdruck durch-gefuhrt.
(Siehe auch die Seite 12).
Zgodovino društva so med drugim pisa/i (z /eve proti desni).' Janko Ztvitter, Kar/ Scbnab/, Sepp Gratzer, Robert Fritzer, Hans Schnabi, Anton Kaiser, Hans Mii/onig in Janko l/l/iege/e.
AussteUung „35 Jahre SV Achomitz"
vom 19.-27. Marž
in der Aula der Volksschule Feistritz a. d. Gail
Fotos, Dokumente, Filme, Kultur, Treffen der Sportler, Pressekonferenz
STRAJA VAS
# Občinsko predstojništvo (Gemeindevorstand) Župan August Mitlonig (OVP) podžupana Janko Zwitter (Volilna skupnost Straja vas/Wahlgemeinschaft)
(namestnik: Josef Schnabl, VS) in inž. Josef Wiesflecker (namestnik Martin Hebein, oba SPO) dodatni član Othmar Martinz (SPO)
# Sestav občinskega sveta
(Zusammensetzung des Gemeinderates)
7 mandatov ljudska stranka (OVP), 6 mandatov socialistična stranka (SPO), 2 mandata Volilna skupnost (Wah!gemeinschaft)
Kraji v občini Straja vas
(Ortschaften der Gemeir
remeinde Hohenthurn) Bistriška planina (Feistritzer Alpe), Drašče (Draschitz), Drevlje (Dreulach), Gorje oz. p. d. Gorjane z Gorjansko planino (Goriach m. Goriacher Alpe), Straja vas (Hohenthurn), Štasova z Dobrovo (Stossau m. Dobrova), Zahomc z Zahomško planino (Achomitz m. Achomitzer Alpe), Ziljska Bistrica (Feistritz a. d. Gail).
Nadmorska višina (Seehohe)
686 m
Skupna površina (Gesamtflache) 4659 ha
Število prebivalcev (Einwohnerzahl) 1558 (štetje 1981, VZ 1981)
Število gospodinjstev (Haushalte) 430
# Lestvica koroških občin
(Rangliste der Karntner Gemeinden)
Po številu prebivalcev (1558) je bila občina Straja vas leta 1986 na 94. mestu.
Po finančni zmogljivosti* pa jo z 4.722,65 šilinga po občanu izmed 121 občin najdemo na 81. mestu.
# Pravice siovenskih občanov
(Rechte der slowenischen Gemeindeburger) Avstrijski zakon občanom Straje vasi uradno ne dovoljujejo uporabe slovenskega jezika na domačem občinskem uradu. Isti občani pa imajo po avstrijskih zakonih možnost in pravico uporabljati slovenščino na okrajnih in deželnih uradih. Na primer: na okrajnem žandarmerijskem poveljstvu in okrajnem glavarstvu Beljak-dežela, pri okrajnem agrarnem uradu in zemljemerskem uradu v Beljaku, pri okrajnem šolskem svetu, pri deželni finančni direkciji za Koroško in pri Uradu koroške deželne vlade v Celovcu.
#	Proračun (Budget) 1989:
Redni proračun (Ordentlicher Voranschlag)
Izdatki (Ausgabe) ...................... 11.738.000.-
Dohodki(Einnahmen) ....................   9.865.000.-
Primanjkljaj (Abgang) ................... 1.873.000.-
Po razgovorih z deželno vlado o višini podpore bodo določene tudi postavke izrednega proračuna. „Še vsako leto je bil račun ob koncu leta izravnan", pravi župan Millonig.
#	Iz farnega življenja (Aus den Pfarren)
Občina Straja vas je razdeljena na tri fare. Ziljska Bistrica zajema še Zahomc; Štosava spada pod faro Pod-klošter; ostale vasi pa spadajo v faro Gorje (cerkev v Straji vasi je podružnica Gorij).
Na Bistrici in v Gorjah sta maši dvojezični, v Straji vasi v nemščini (le po želji so npr. pogrebi delno dvojezični). Obe fari od leta 1977 upravlja župnik Stanko Trap, pred njim je bil v fari eno leto dekan Janez Walcher, ki je nadomestil župnika Antona Kuchlinga.
Zanimivosti
#	Domača denarna ustanova Posojilnica na Bistrici na Zilji bo kmalu praznovala svojo 100-letnico. Njen ustanovni občni zbor je bil 6. 12. 1891 (njen prvi predsednik pa Franc Janoh, pd. Kandolf).
#	Zanimivo je tudi. da je leta 1938 župan gospod Hebein, pd. Čičej z Ziljske Bistrice, Hitlerjevim oblastem, ko so ga vprašali po njegovi pripadnosti, dejal, da je bil izvoljen na slovenski listi.
HOHENTHURN
MiMonig: „ Vse je možno
***
Po številu prebivalstva smo druga najmanjša občina v okraju Beljak-dežela. Kmetje pa povprečno nimajo več kot 10 ha zemlje. Veliko smo investirali tudi v združevanje in izsuševanje zemljišč in v mehanizacijo. Sedaj, po 20 letih, pa kmetje dobivajo nagrade, če zemlje ne obdelujejo. Jaz tega ne razumem več. Odgovorijo naj drugi!
Podobno je tudi pri konjereji. Lahko bi rekel, da smo bili med vodilnimi v Avstriji. Gojili smo odlične delovne konje norike. Sedaj, ko pa jih skoraj ni več, pa se slišijo glasovi, naj se spet vrnemo h konjereji. Konje, ta ponos kmetov, prodajamo le še na konjskem sejmu meseca septembra. Tedaj še pridejo trgovci iz Italije in od drugod.
Glede onesnaževanja zraka, ki ga povzroča BBU, moram povedati, da smo posestniki v občini organizirani v skupnost, ki se je z BBU dogovorila za odškodnino. Na področju od Drašč v naši občini pa do Peč v pod-klošterski občini je skupaj 400 upravičencev do odškodnine. Že dolgo moramo živeti s temi težavami. Vendar nas je pred kratkim razjezilo, da nas pristojni sredi januarja, ko je bil zrak kljub novim filtrom tako onesnažen, da so morali
v BBU prenehati z delom, o tem niso obvestili. Zvedeli smo šele preko časopisov!
Odlagališča gospodinjskih odpadkov na našem občinskem področju ne bo. Vendar pa bodo na zemljišču BBU zgradili odlagališče za industrijske odpadke (BBU pravi, da je to v bistvu le mavec/ 'gips', op. uredn ). Občinski odbor je lani privolil v prena-membo zemljišča, seveda pod pogojem, da se upošteva cela vrsta strogih predpisov. Kajti Ziljica ni tako majhen potok kot izgleda. Enkrat na vsakih 30 let je tako močna, da je odnesla tudi že mostove.
Naročite in širite „S!ovenski vestnik!"
Werden aueh Sie Abonnent!
Župan
Augusf
M/7/on/g
(ČS/P)
Glede priključka na avtocesto je bil naš občinski odbor vedno za tisto varianto, po kateri naj bi cesta tekla po severni strani Zilje, poleg železnice. Sedaj pa bodo 9 m široko cesto zgradili po južni strani, kar pomeni, da bo treba žrtvovati veliko rodovitne zemlje, logov in gozda. Poglejte si to edinstveno naravo ob reki in navdušeni boste! Tri deželne stranke pa so se zmenile za to varianto, odredba je napisana, most gradijo... Niti naše alternativne variante niso upoštevali. Bila bi sicer dražja, vendar ne bi bilo treba zgraditi novega priključka na avtocesto, ker bi zadostoval sedanji. V tem vprašanju se ne ozirajo na ljudi naših krajev!
Zaradi mojega odstopa vprašate? Vem, da si to nekateri želijo. Zato sem tudi v svoji stranki rekel, da sem pripravljen odstopiti, če poiščejo naslednika, ki bo znal obdržati županov stol. To sem odkrito povedal tudi Wiesfleckerju od SPO, ko je vprašal, zakaj je v proračunu predvidena odpravnina v višini 160.000 šilingov. Ni pa res, da sem od občinskega sveta zahteval, naj izvoli župana naše stranke. Sem tudi že v letih... Vodja svoje frakcije nisem. Ko bo stranka našla kako rešitev, bom pa odstopil. Vse je možno.
Glede slovenskih občanov trenutno ne vidim problemov, vendar se je pri kakih zahtevah Slovencev treba držati zakonov, in v teh so zapisani procenti!
Sodelovanje med frakcijami je zares dobro. Saj tudi ni vzrokov za prepire tam, kjer ni denarja..
Še nekaj bi rad dodal: Ne smemo pozabiti, da je Janko Wiegele svojčas veliko pomagal, da smo dobili novo ljudsko šolo in z njo vred telovadnico. Prej so naši športniki vadili na skednjih! Sploh je treba reči, da smo sicer revna občina, vendar bogati po športnih objektih.
Največja moja želja pa je, da bi se odgovorni za gradnjo cest premisliti in upoštevali naš alternativni predlog.
Uresničiti smo v
Po strukturi so kmetije v naši občini razmeroma majhni. Zato mora veliko ljudi poleg kmetovanja imeti dodatno zaposlitev izven občine, v BBU, Beljaku, pri železnici. Na srečo nimamo veliko brezposelnih.
Nimamo dovolj domačih podjetij. Imamo eno žago, ena je žal pred kratkim prenehala delovati, a žal še ni interesenta, ki bi jo prevzel in ohranil 10 domačih delovnih mest. Imamo nekaj obrtnikov (mizar, avtomehanik, idr.), zadrugo, banke, trgovine in gostilne. S turizmom se ukvarjajo predvsem gostilne, nekaj pa je tudi kmečkega turizma. Obisk gostov v zadnjem času nekoliko stagnira.
Čeprav smo občina, ki potrebuje precej finančne podpore, ker nimamo zadosti lastnih dohodkov, smo v zadnjih letih pod vodstvom
župana Augusta Milloniga marsikaj uresničili (npr. moderna ljudska šola, ceste idr.).
Prav gotovo pa bi v občini potrebovali podjetje, ki bi zagotovilo delovna mesta kakim 20 do 40 domačinom. Seveda bi bilo najboljše, če bi se naselilo podjetje, ki ne obremenjuje okolja.
V zadnjih letih nam je uspelo urediti tudi vrsto športnih objektov. Za našo občino je to skorajda zgodovinski dogodek, če pomislimo, v kako kratkem času smo uspeli to izvesti. Za poletni šport sta bili zgrajeni nogometno igrišče v Draščah in teniško igrišče. Pri nogometnem igrišču bodo zgradili še kabine skupaj z gasilsko uto.
Občinska hiša Sfra/a vas v Draščah
Pri gradnji teniškega igrišča pa je treba pripomniti, da so iniciativni ljudje veliko sami prispevali. Za zimski šport nam je uspelo podaljšati vlečnico in sankaško progo v Gorjah. Pri ureditvi vlečnice nam je precej pomagala deželna vlada, treba pa je izpostaviti tudi pripravljenost posestnikov, ki so imeli veliko razumevanja. Če bo letos še kaj snega, bomo sankaško progo odprli z velikim tekmovanjem.
Prepričan sem, da so te investicije za šport in rekreacijo pametne in da bodo občanom koristile. Mislim, da se naša občina lahko pohvali s tem, da je športnikom naklonjena.
Morda se bo uresničila tudi velika želja, da bomo dobili
Gospodarska vprašanja postavljamo pred politična
Gospodarski položaj v občini ni rožnat, skoraj nimamo podjetij. Zato sta neposredna okolica s podjetjem BBU in beljaška okolica zelo pomembni za naše občane. Predvsem zato, ker se ni treba daleč voziti na delo.
Kmetijstvo se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Leta 1955 je bilo šele 50% polkmetov, sedaj jih je že nad 75%. Le 6 kmetij ima nad 40 ha zemlje. V splošnem pa je z izsušitvijo močvirij in z združitvijo zemljišč uspelo položaj kmetijstva izboljšati. Ljudje so na kmetije še zelo navezani, tudi mladi so jih pripravljeni prevzeti. Število konj je nazadovalo od 314 (1950) na ca. 80 (1987). Osebno mislim, da se nam Evropske skupnosti ni treba bati.
Mislim, da je sodelovanje v občini zelo dobro. Gospodarska vprašanja postavljamo pred politična. 95% sklepov je soglasnih. Tudi do manjšine nimamo različnih stališč. Sožitje je izredno dobro.
Nobena stranka nima absolutne večine, zato je vsak odbornik še bolj prisiljen k sodelovanju. Nismo pa se
Jose/
VV/es-
f/ecker
(SPG),
drug/
podžu-
pan
mogli strinjati z županovim predlogom, da bi bil po njegovem morebitnem odstopu spet ovp-jevski župan. Saj nimajo večine za tako ravnanje. Toda dokler Millonig ostane župan, nimamo vzroka, da bi razpravljali o teh stvareh.
Čeprav je BBU za zaščito okolja investirala milijone šilingov, so bili podatki sredi januarja spet slabši, tako da so morali zmanjšati proizvodnjo.
Za cesto, ki naj bi povezovala spodnjo Ziljo z avtocesto, že tečejo intenzivne priprave. Načelno mislim, daje gradnja vsake ceste poseg v naravo, ki ga ni mogoče preprečiti. Omiliti je treba posledice. Most čez Ziljico pri Čajni že gradijo, letos bo
gotov; letos pa bodo začeh tudi prenamenjati in odkupovati zemljišča, tako da bodo ^ačeli z gradnjo ceste leta i990. V glavnem naj bi tekla vzporedno z Ziljico in blizu električne trase. Največ bodo pridobile vasi, ki sedaj trpijo zaradi prometa s težkimi tovornjaki.
Mladina sprejema tudi stare šege (štehvanje in rej pod lipo) in tudi druge prireditve so dobro obiskane (npr. koncert Slovenskega okteta) neglede na to, kdo jih organizira. In še nekaj lepega je: jezik ne dobiva več negativnega prizvoka!
Pevsko dejavnost gojijo lokalne skupnosti na Bistrici (Singgemeinschaft Ojsternig) in v Straji vasi. Morda bi potrebovali nekaj več predavanj. Škoda je le, da je pri obiskih prireditev čutiti ločenost med ljudmi, kot da bi še obstajali stari občini Bistrica in Straja vas.
Želje? Radi bi popravili ceste, toda to željo bomo lahko izpolnili le, če nam bo deželna vlada dodelila potrebne denarje, kajti letos nam bo v proračunu primanjkovalo 1,8 milj. šil. Še nikoli ni bilo tako hudo.
nsto športnih objektov
Prv/ podžupan danko Zw///er (Vo/Z/na skupnost)
-
napravo za izdelovanje umetnega snega. V Feld am See sem javno nagovoril deželnega svetnika Maxa Rau-scherja za podporo. Menil je, da bi se to lahko uresničilo.
Sodelovanje strank v obči-nije dobro. Imam občutek, da nas priznavajo, mi pa nje. Naš cilj je vsekakor konstruktivno delovati za občino in njene prebivalce. V praksi pa smo
občutili, kako težko je zbrati potreben denar.
Na kulturnem področju Slovenci zagotovo delujemo premalo. Vendar je treba upoštevati, da so naši ljudje predvsem aktivni v športu. Sicer pa mislim, da je bil nedavni koncert Slovenskega okteta za naše kraje velik kulturni dogodek. Prišlo je veliko ljudi in bili so s srcem zraven. Ta odlični koncert ob 35-letnici ŠD Zahomc/SV Achomitz, je bil posvečen umrlemu dr. Janku Wiegele-ju, ki je mnogo storil za mlade skakalce in za društvo, ki je svetovno znano!
Prepričan sem tudi, da se kulturni referent Franz Mortl zelo prizadeva. Kot dirigentu Ojsternika pa mu moramo priznati, da se njihovo društvo trudi tudi za ohranitev domačih, slovenskih pesmi, da ne bi šle v pozabo.	,
Slovenščina na občini? Ljudje so se zelo navadili nemščine. Če se kdo poslužuje slovenščine, nihče ne bo rekel: 'Amtssprachc ist deutsch', pomenili se bodo kar 'po domače'.
Slab zrak, ki prihaja iz BBU, in ki ga čutijo predvsem v Štasovi, kljub novim filtrom še ni izginil. Sploh je treba reči, da ljudje v Štasovi in Straji vasi najbolj trpijo zaradi vplivov novih tehnologij in moderne infrastrukture. Prvim so pred nosom zgradili avtocesto in drugi tir železnice, v neposredni bližini je BBU in sedaj bodo posestniki iz obeh vasi, predvsem pa iz Straje vasi, izgubili precej gozda in zemlje, ko bodo za Ziljsko dolino zgradili nov priključek na avtocesto. Oblasti pa so se ob tem vprašanju - proti volji občanov -obnašale brezobzirno.
Ein Abgang von 1.873.000-S
Noch jedes Jahr war am Ende des Jahres die Jahres-rechnung ausgeglichen, be-ruhigt Burgermeister Millonig im Gesprach. Die geringeren Einnahmen aus Gemeinde-steuern, die Steigerung von Personalkosten u. a. verur-sachen den Abgang im or-dentlichen Jahresvoran-schlag fur das heurige Jahr.
Mit Hilfe des Landes wird sich sicher auch heuer, im VVahljahr, alles ausgleichen lassen.
Biickpunkt Hohenthum
Der „S/ovensk/ ves/n/k" sprac/i m// den Ver/re/em a/-/er Geme/ndera/s/rak//onen liber Fragen der Geme/nde-po////k trnd liber das Zusammen/eben /n der Geme/nde. /nsbesondere d/ns/cdZ//cd der n/cb/ a// zn ros/gen w/r/-scda/t//chen Lage der Bevd/kerung berrscb/ E7ns//m-m/gke//. B/er e/n/ge Gedanken aus dem Gesag/en.*
„Mog!ich ist aiies"
Bgm. August Millonig (OVP)
Vor Jahren hatte man viel investiert in die Entvvasserung von Sumpfen, in Kultivierung und Mechanisierung, heute werden aber Pramien fur brachliegende Flachen ausgezahlt. Sowas sei ihm unverstandlich, der Landwirtschaftskarren sei sehr verfah-ren. Emport sei er auch uber die Tatsache, daB die Gemeinde nicht unmittelbar verstandigt vvurde, als am 16.1.1989 in Hohen-thurn die Smogalarmvorwamstufe uberschritten wurde. Die Pro-duktion in der BBU wurde angeblich eingestellt, doch erfuhr es die Gemeinde erst am nachsten Tag durch die Zeitungen. Sehr unzufrieden sei er auch mit der verordneten Trasse des Auto-bahnzubringers furs Gailtal. Die Landesparteien hatten sich zu schnell geeinigt und die Bevolkerung ubergangen. Zu den Ruck-trittsgeruchten: er habe von den VVunschen gehort er moge seine Funktion zur Verfugung stellen. Er ware bereit den VVunschen zu entsprechen - mit einer Auflage (und die gelte fur seine Partei!!) -der nachfolgende Burgermeister solle auch von der OVP sein. „Wenn die Partei eine Einigung findet, werde ich gehen." Alles sei moglich. In der Minderheitenfrage solle man sich an die Gesetze halten. Hervorheben mochte er noch, daB der verstorbene dr. Janko VViegele vieles zur Errichtung einer neuen Volksschule und des Turnsaales beigetragen habe.
Wirtschaft geht vor PoHtik
Josef VViesftecker (SPO), 2. Vizeburgermeister:
Die BBU, Villach und die Villacher Umgebung seien le-benswichtig fur alle Beschaftigten in der Gemeinde. In der Landwirtschaft sei ein starker Ruckgang der Vollervverbs-betriebe festzustelten, trotzdem gabe es auch bei der Ju-gend noch eine starke Verbundenheit mit Boden und Be-sitz. Notgedrungen gabe es in einer Gemeinde ohne abso-lute Mehrheiten mehr Notvvendigkeit zur Zusammenarbeit. AuBerdem hatten vvirtschaftliche Fragen Vorrang vor poli-tischen. 95% der Beschlusse seien einstimmig. Auch das Zusammenleben der Volksgruppen sei sehr gut. Bezuglich eines eventuellen vorzeitigen Abtrittes des Burgermeisters konne er nur sagen, daB dieser dem Gemeinderat nicht seinen Nachfolger vorschreiben konne; so lange er btiebe, seien Spekulationen uber neue Bundnisse uberflussig. Hinsichtlich des neuen Autobahnzubringers sei die Ent-scheidung der Experten auf die Trasse sudlich der Gail gefallen. Es vverden 12 ha Land neu verbaut. Insbesondere fur Stossau und Hohenthum seien damit Belastungen ver-bunden. VVunsche? Die hatte er auch, doch hinge ihre Rea-lisierung von den Bedarfsmittelzuvveisungen der Landes-regierung ab.
Sportstatten verwirk!icht...
Janko Zwitter (Volilna skupnost/ VVahlgemeinschaft), 1. Vizeburgermeister:
Die Gemeinde Hohenthum habe eine groBe Zahl von Berufspendlern, doch vvenig Arbeitslose. Ein neuer Be-trieb fur 20 bis 40 Einheimische vvare vvunschensvvert.
Trotz geringer Finanzmittel konnte die Gemeinde in den tetzten Jahren manches Projekt verwirk!ichen. Auch konn-ten in kurzester Zeit einige Sportstatten erweitert bzw. neu .errichtet werden. Immer mit tatkraftiger Unterstutzung der interessierten Bevolkerung. Jetzt gibt es einen Sport-platz, einen Tennisplatz, eine neue Naturrodelbahn und einen erweiterten Schilift. Die Gemeinde sei sicherlich sportfreundlich und die Investitionen vvurden sicher ein Gevvinn fur die Bevolkerung vverden. Die Zusammenarbeit der Fraktionen in der Gemeindestube sei gut und baue auf gegenseitiger Achtung auf. Auf kulturellem Gebiet sei das einzigartige Konzert des Slovenski oktet in Memoriam dr. Janko VViegele hervorzuheben. AuBerdem musse die Er-haltung des traditionellen Gesangsgutes durch den ge-mischten Chor Ojsternik hervorgehoben vverden. Die slo-vvenische Umgangssprache vverde auf Gemeindeebene nach VVunsch berucksichtigt. Emporend seien aber die Entscheidungen uber die Trassenfuhrung des Autobahnzubringers durch den Stossau und Hohenthum vvieder zum HandkuB kommen.
Am 10. 2., um 19.30 im CH Kaiser
Leserabend des SLOVENSKt VESTNiK:
Brezposelnost (Arbeitslosigkeit)			
Stanje (Stand) 25. 1. 1989: 32 oseb/Personen)			
brezposelni v / Beruf	skupno/ gesamt	moških/ žensk/ Manner Frauen	
kmetijstvu (L. u. Fw. Beruf)	1	1	0
gradbeništvu (Bauberufe)	9	9	0
kovinarstvu (Metallberufe)	2	2	0
lesni stroki (Holzbe- und verarbeitung), 5		4	1
tekstilni stroki (Texti!berufe)	1	0	1
krojaštvu (Bekleidungsmacher)	3	0	3
strojništvu (Maschinist)	2	2	0
prodaji (Verkauf)	1	0	1
prometu (Verkehr)	1	1	0
gostinjstvu (Gastgewerbe)	5	0	5
pisarniških poklicih (Buro) <	2	0	2
skupno/gesamt	32	19	13
Razvoj brezposelnosti (Entwicklung der Arbeitslosigkeit)	
leta/	januarja	julija im Jahr:	Janner	Juli	
	število oseb/ Zahl der Personen
1955	40	3
1965	27	3
1975	34	3
1980	20 2
1981	21	3
1982	19	1
1983	23
1984	24	3
1985	19	6
1986	27	16
1987	38	14
1988	52	8
Vozači v Straji vasi (Berufspendler in Hohenthurn)
Prebivalci	1973	1976	1979	1982
(Wohnbevolkerung)	1619	1535	1520	1562
nesamostojno zaposleni				
(unselbst. Beschaftigte)	480	491	510	498
vozači v občino (Einpendler)	11	21	35	39
vozači iz občine (Auspendler)	374	409	427	394
od tega v/davon nach.				
Podklošter/Arnoldstein	145	158	178	178
Beljak/Villach	127	161	133	122
Bekštanj/Finkenstein	-	10	37	29
Celovec/Klagenfurt	12	29	23	15
Čajno/Notsch	41	17	21	17
Šmohor/Hermagor	12	6	10	9
Samostojno smo nastopati tudi že v 50-tih tetih
Ko smo se pogovarjali z Jozom Schnablom (p.d. Štu-com iz Drašč), je med drugim dejal, da so Slovenci samostojno kandidirali že v petdesetih letih. Pokojni Niko Kriegl iz Zahomca je bil npr. občinski odbornik te samostojne liste.
Tudi leta 1979 se je spet postavilo vprašanje o samostojni kandidaturi. Vključevanje v druge stranke ni bilo več mogoče kot prej. Na mah smo* dobili 111 glasov, le nekaj manj kot 5 bi jih bilo potrebno za drugi mandat.
Pri zadnjih volitvah smo dobili dva mandata, odločili smo se, da podpremo župana Augusta Milloniga (OVP).
Sedaj smo zastopani v pred-stojništvu, sodelovanje z vsemi frakcijami se je izboljšalo. Morali so priznati tudi naše politično delo. Sam sem v kmetijskem in kontrolnem odboru občinskega sveta. Živimo od živinoreje, v Bistrici tudi od prašičereje, od gozda. Konje imamo v glavnem samo še za štehva-nje.
Drži, da so v ljudski šoli v enem razredu šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, ločili od drugih. Kaj bo iz tega, se še ne da dokončno oceniti. Vendar obstaja nevarnost, da bi otroke preveč razdvojili.
Zelo pozitivno ocenjujem
Konjereja je b/7a nekdaj na Z/7/7 ze/o razv/fa. „ furman/" so prevaža// b/ago v sosec/nje deže/e, na kmef/jad so /me// konj/ svoj pomen, prodaja// so j/d da/eč naokrog /pred /e// so zadnje /Vor/ke odkup/// frgovc/ /z Afganistana). Danes konje potrebujejo predvsem pr/ šfed vanju.	s//*a. L. orum/
ELAM
Fumitz-Bmca
Kamtner StraBe 38
za9«ta"'i" uspe*'
Joz
Schna-
b/-od
1979
obč/n-
sk/
man-
datar
Vo//7ne
skup-
nost/
delo ŠD Zahomc. Janko in Franc Wiegele sta vedno delala samo za to, da bi se ljudje med seboj bolje razumeli.
Imam pa seveda tudi želje: otroci naj bi tudi v vrtcu imeli možnost ohraniti svoj jezik. Škoda bi bilo, če bi to, kar se naučijo doma, potem spet pozabili.
Ma Z/7/7' je /e še nekaj grac/ben/b c/etaj/ov, k/ se j/d sp/ača odran/f/.
s/M; L. Drum/
„ Arhitektura na Zitji"
„ Arhitektura na Zilji" je bil naslov razstave, ki jo je pred leti v domači posojilnici organiziralo Slovensko prosvetno društvo Žila. Glavni iniciator je bil Ludvik Druml, ki je želel interes ljudi usmeriti na sodobno ohranjevanje stavbarstva naših prednikov. Tudi to je naša kultura. „Pridemo do sklepa, da je smiselni razvoj arhitekture mogoč samo na osnovi previdne uporabe novih spoznanj in materia-
lov ter ob upoštevanju starih izkušenj." Arhitektura je pač izraz kulturne zrelosti človeka v neki pokrajini. In če znamo združevati stare elemente s potrebami sedanjega časa, se morda vendarle počasi približamo arhitekturi po človekovi meri.
D/e Ar/i/fekfur a us frudere/i Ta-gen tvaroffztveckmaH/ger, men-sedengereedfer a/s somaned beuf/ger Bau. D/e /nfegraf/on c/arf beg/nnen.
Redek primer žive foitdore
Kot redek primer žive folklore, ki je ni treba umetno vzdrževati, označuje profesor Urban Popotnik (predsednik Slovenskega prosvetnega društva Žila) štehvanje in rej pod lipo na Ziljski Bistrici. Pri tem običaju - prej nekdaj slovenskem - danes v dvojezični izvedbi, sodeluje enostavno vsa vas. Za samostojno kulturno delovanje pa društvo zbere moči v glavnem le za kaki dve prireditvi letno.
Kultur-
splitter
*	Die Gemeinschafts-pflege, die Erhaltung des traditionelten Liedgutes und das volkerverbindende Handeln seien die drei Hauptaufgaben derSingge-meinschaft Oisternig, meint Chorleiter Franz Mortt. Man musse alle Leute aus atlen Schichten ansprechen. Selbstverstandlich sei es auch die tief vervvurzelten slovvenischen Volksiieder zu singen und zu erhalten. Mit standigen kulturellen Kontakten zu Italien, durch Gastauftritte von Choren aus Jugoslavvien und ande-ren Nachbarlandern werde die Volkerverstandigung vertieft. Das nachste Aus-landsziel ist Portugai, wo man an einem Chorfest teit-nehmen werde.
*	Als schones Beispiel iebendiger Foiklore be-zeichnet Urban Popotnik (der Obmann des slovveni-schen Kulturvereines Žila) das Kufenstechen und den Tanz unter den Linden. Es vverde vom ganzen Dorf mitgetragen.
*	Seinen Beitrag zum Kulturleben in der Gemein-de leisten auch das Doppel-quartett und der Singkreis Hohenthurn.
Firma MADAME ULL!
Kosmobiotogische Beratungs-u. Handetsgeseitschaft m. b. H.
Firmeninhaber Jank Wa!ter
9613 Feistritz an der Gait 98 Te).: 04256/28 91 und 26 15
Kozmobiotoška svetovaina in trgovska družba z o. j.
Lastnik Jank Wa!ter
9613 Zitjska Bistrica 98 tel.: 04256/28 91 in 26 15
KAUFHAUS - MODE - CAFE
*	Damen- und Herrenkonfektionskleidung
Ober- und Unterkleidung
Damenkleider, Damenrocke, Blusen, Lederhandtaschen, Ledergurtet Herrenhosen, Licona-Anzuge, Gloriette-Hemden, Krawatten, Gurtel, Socken
*	Kindermode
*	Seide und Seidenbrokat in Meterware
*	Armbanduhren, Standuhren, Modeschmuck
*	Teespezialitaten
*	hausgemachte Mehispeisen
*	gemutliche Raumlichkeiten fur festtiche Anlasse
*	Šeminare-Beratungen Monfag/ Rubetap
Die Besonderheit des Hauses ist der Tee
TRGOViNA- MODA - KAVARNA
*	Ženska in moška konfekcijska obiačiia
Oblačila in spodnje perilo
Ženske obleke, krila, bluze, ročne torbe, usnjeni pasovi
Moške hlače, Licona-obleke, Gloriette-srajce, kravate, pasovi, nogavice
*	Otroška moda
*	Metrska svita in sviieni brokat
*	Ročne ure, stoječe ure, modni nakit
*	čajne speciatitete
*	Domače pecivo
*	Prijetni prostori za praznovanja
*	Seminarji-svetovanja Ob ponede//'k/b zaprto
Hišna posebnost so čaji
Rundum - Garagentore Meisterfenster Hastacher
Bau- und Mobeltischlerei
Raimund Leiter
Stavbno in pohištveno mizarstvo
9613 Feistritz/Gail - Ziljska Bistrica Garažna vrata - Okna
Teppich Moser
Raumausstattungshaus
Verkauf von Spannteppichen - Bodenbelagen -Vorhangstoffen - Tapeten -Jalousien- Matratzen und samtlichem Zubehor
Achomitz Nr. 22 - 9613 Feistritz an der Gai!
Telefon (0 42 56) 27 05
Tankstelle-Taxi Verkauf und Service Autozubehor- Reifen-dienst mit modernsten VVuchtgeraten
NtSSAN
črpalka - taksi -prodaja in servis vse za avto - montaža gum z najsodobnejšimi aparati za centriranje
P!PP
Raimund
Feistritz/Gail Ziljska Bistrica 04256/2550
			
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj
Petek	Modestov dom	KOZLOVSKA SODBA V V)ŠN J) GOR)	Modestov dom
3.2.	v Cetovcu	Lutkovna igra. Nastopajo dijaki 3., 4. in 5.	
16.00 in		razreda	
20.00			
Petek	Beethovnova	PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA	SKD.Ivan
3.2.	dvorana v	PRAZNtKA-govori: prof. dr. Matjaž Kmect,	Cankar" Dunaj
19.00	PattaisPatffy	nastopa: Trio Lorenz (Ljubtjana)	
Petek	farna dvorana.	PUSTOVANJE ZA VSE	KPD šmihet in
3.2.	šmihet		mtadina
19.30			
Petek	kuttumi dom.	PUSTNA PRtREDtTEV Sodetujejo:	Stovensko
3.2.	Dobrta vas	MePZ Srce in mtadina iz Dobrte vasi	prosvetno društvo
19.30			Srce
Sobota	pri Adamu,	PUST S KOČNO Sodelujejo: Sveška filhar-	Stovensko prosvetno
4.2.	Sveče	monija in oktet Kočna. Za ptes igra Trio Drava.	društvo Kočna
20.00			
Sobota	pri Kovaču,	PUSTNt PLES Za ptes bo igrat ansambet	Stovensko
4.2.	Obirsko	.Nagetj"	prosvetno društvo
20.00			Potanšek
Sobota	farna dvorana,	PUSTOVANJE ZA OTROKE	
4.2.	šmihet		
14.00			
Sobota	gostišče	Predstavitev 1. KRAJEVNEGA ČASOPiSA	
4.2.	Lausegger,	..Gemeinschaft - skupnost" od 20.00	
20.30	Poden 182	datje bo pri Ožekarju tudi pustna vesetica.	
Nedetja	farna dvorana,	PUSTNt JA Program: igra „Kje je meja".	Stovensko
5.2.	Šmihet	recitacije in prosta zabava	društvo upokojencev
14.00			
Nedetja	kuttumi dom,	OTROŠKI PUSTNt PLES	Stovensko prosvetno
5.2.	Šentprimoi		društvo Danica
14.30			
Nedelja	farna dvorana.	PRIHRANJENI DOLAR (Sean 0'casey)	SPD Rož in
5.2.	Šentjakob	Gostuje: Gtedatišče pod kozotcem iz Šmartna	farna skupnost.
19.30		ob Paki. Nato pustovanje v farni kteti.	
Nedetja	na gtavnem trgu	7 VESEL) PUST Pnreditetji: EL-Piiberk, Ptiberški časopis. Zadruga	
		Market. Posojitnica-Bank; MPZ Podjuna. SPD Edinost, kutturna	
5.2.	pri Brezniku,	društva v Šmihetu in MoPZ Kratj Matjaž.	
19.00	Ptiberk		
Nedetja	farna dvorana	PUSTNt VESEL) PUST Gostujejo: Snubač	Stovensko prosvetno
5.2.	Žetezna Kapta	(šata v enem dejanju). Dva gtuha Kapetčana,	društvo Zarja
19.00		Komorna baletna skupina .CAPLA", Bajdlnov	
		orkester „BOŠ CUV", Sal!ity Dog (otroški čudež).	
Nedetja	farna dvorana	SKUPNO STANOVANJE - vesetoigra	KPD ..Planina"
5.2.	vSetah	v treh dejanjih. Nastopa: igratska skupina KPD	
14.00		.Ptanina-vSetah	
Nedetja	farna dvorana	DRUŽABNO SREČANJE	KPD„Ptanina"
5.2.	vSetah		
19.00			
Nedelja	Gospodinjska	NORČIJE V GLEDALIŠČU -premiera	PD .Lipa"
5.2.	šola v	igre. Nastopa: igralska skupina PD .Lipa" v	
14.30	Šentrupertu	Vetikovcu	
Nedetja	farna dvorana	GOSPOSKA KMET) JA - veseloigra	SPD .Gorjanci"
5.2.	vKotmari vasi	v treh dejanjih. Nastopa: igratska skupina farne	
19.00		mtadine izVogrč	
Torek	gostitnaTerkt	PUSTNA PRIREDITEV Za ples igra ansambel .Snežinka" iz Slovenije	
7.2.	vSetah		
20.00			
Sobota	Kuttumi dom	SOLtDARNOSTN) PRAZNtK ZA OR. PETRA	SPD Danica in
11.2.	Danica.	GSTETTNER JA Sodelujejo: Mladinski zbor	Nadstrankarski
19.00	Šentprimoi	Danica. Ansambet Drava. 4 J. Sitvija in Eda Vetik,	komite za obrambo
		Reinhard Settner, BRUJt.	dvojezične šote.
Ponedetjek farna dvorana.		SREČANJE LJUDSKtH PEVCEV	KPD Šmihel in
13.2.	šmihet	in predstavitev zbirke tjudskih pesmi	KKZ
19.00		„Vsaka vas ima svoj gtas"	
s podružnicama/ mit den Fiiiaien:
Posojitnica-Bank Žita
9500 Beijak/ViHach ^ 04242/27377
Bistrica na Ziiji/Feistritz/Gai! @04256/2253 Loči!o/Hart @04257/2419
se priporoča za vse bančne posie in ugodno menjavo
bietet
aiie Bankieistungen und giinstigen Geldwechsel

Zadruga - MARKET Ziljska Bistrica
Genossenschaft Feistritz/Gai!
S (04256) 2590
Vaš partner	ihr Partner
RAZSTAVE
Cetovec
Gaterija Carinthia - Razstava Paola Patellija
Gaierie 61 (od 3. do 23.2.) - Adolf Frohner - Dela na papirju. Otvoritev ob navzočnosti deželnega glavarja dr. Petra Ambrozyja bo 3.2. ob 18.30.
Prodajna razstava za glasbeno šoto
* V Kuttumi taberni Pri Jokinu (do 15. februarja)
Tinje
Gaterija Tinje (do 15.2.) - Bogdan Potnik - akvareli in slike. Gaierija Tinje (od 15. do 17.3.) - Gunther Brugger - slike
SLOVENSKE
VESTNIK
izdajatelj in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarvi-ser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-stavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/tl, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3,600.000 dinarjev.
1989: 94-krat „S!ovenski vestnik" za samo 370 šiiingov!
Spoštovane bra/tre, spoštovan/ bra/c/7
S/o venski vestnik. na/pogoste/š/ časopis koroških S/oven-cev, bo v /efu 1969 izše/ kar 94-kraf/ M/ub razšigenemu obsegu /n tedensko dvakratnemu /zba/an/u pa se bo /etna naročnina zv/ša/a samo za 70 š/7/ngov/ Prepričani smo, da smo za Vas izračuna// ugodno ceno, po drug/ stran/ pa se bomo v uredništvu potrudi//, da Vam bo S/o venski vestnik tudi v /etu f 969 „iz prve roke" posredovat in/brmaci/e z vseh področij.
L/pokoyenci, študent/
Posebno ugodnost nudimo upokojencem in študentom.* naročnina za upokojence za /eto 1969 znaša 300 šilingov, za študente pa samo 250 šilingov..
Popust...
Naročniki, ki naročnino za /eto t969 poravnajo do 15. februar/a 1969, p/ačajoza vse/eto samo 350 šilingov, upokojenci samo 280 in študenti samo 230 šilingov/
Nva/a za razumevanje/
SLOVENSKI VESTNIK	Naročam ..Slovenski vestnik" !ch bestelle den ..Slovenski vestnik"
Ime in priimek/ Vor- und Zuname	
naslov/Adresse	
pošta/Postamt	
Obvezujem se, da bom naročnino redno p)ačeval(a) !ch verpfhchte mich, das Abonnemcnt regctmaSig zu bezahlen	
(kraj in datum/Orl und Datum)	(podpis/Unterschrift)
Werden auch Sie Abonnent!
Der ..Slovenski vestnik" ist nicht nur die erste Zeitung einer Volksgruppe in Osterreich die zweimal wochent)ich erscheint, sondern auch die einzige Volks-gruppenzeitung, die durch ihren stiindigen deutschsprachigenTeil neue Wege in der Informations-politik besehreitet und damit einen Beitrag zu hesseren Bezie-hungen zwischen den Volksgrup-pen heitragen will. Wir sind kri-tisch, informativ, aktuell und of-fen - abonnieren Sie uns!
Fin Jahresabu (94 Ausgaben) knstet 370 S. Pur Pensionisten nur 3(M).-, fiir Studcnten 250.-. Wer die Reehnung bis zunr )5. Februar !9S9 begleieht erhalt nnch 20 S Nachlalt.
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTRIJA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
PE 3.2.	10.30 Prestolonaslednica; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Pogledi s strani z dunajskega opernega plesa 1989; Kdo nudi več; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Ah, ljubi Harry; 21.35 Jol!y Joker; 22.20 Štirje za Teksas; 0.10 Aktualno; 0.15 Brez ognja ni dima; 2.10 Poročila.	15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 16.45 Beta hiša, zadnji vhod; 17.30 Jez bobrov; 18.00 Šport; 18.03 2X7; 18.30 Lokalni TV-spored; 18.55 SP v smučanju, smuk; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Možgani; 21.20 Zadeva: Smučarski cirkus; 22.00 Aktualno; 22.05 SP v smučanju; 22.45 Mainz ostane Mainz, kakor poje in se smeji; Poročila.	8.30 Mačkon in njegov trop; Kam, kje. kako med počitnicami; Rastoče težave J. Krta; 11.00 Satari v mestu; 11.45 Klovn na severnem tečaju; 17.35 Ptice na Kosovu - Burni dnevi; 18.15 Drejček in trije marsovčki, Zlati dež; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naš edini svet; 20.55 Detektiva iz Miamija; 22.00 Igrani film; 22.00 Video strani.
SO 4.2.	10.35 Moj stric - gangster; 14.30 Viharni Jonathan; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Spored za otroke; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19,57 Kulturni žurnal; 20.15 Šampanjske - melodije; 21.45 Ljubezenski pozdravi s pištolami; 23.25 Aktualno; 23.30 Šala je adut; 1.30 Poročila; 1.35 Ekslibris.	15.55 Tedaj; 16.00 Moja najljubša viža; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer; 18.30 Tom in Yerry; 18.45 SP v smučanju, smuk (m); 20.15 Trije moški in dojenček; 22.00 Srčni list; 22.25 SP v smučanju; 23.25 Tropi-cana; 0.25 Sanjski bus; 1.55 Poročila. 2.00 Exlibris.	8.10 Otroška matineja; Radovedni taček, Pujs; Lonček kuhaj; N. Kuret Obuti maček; 9.10 Otroci glasbe; 10.20	Izbor tedenske programske tvornosti; 14.35 Mladinski film; 17.00 DP v Košarki - Bosna: Jugoplastika; 18.30 Zdaj pa po slovensko; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.20	Žrebanje; 20.30 S. Conran: čipke; 23.10 Pattsberg, am. film.
ME 5.2.	9.00 Poročila; 9.05 Univerzum; 10.35 Tedenski obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.45 Če misliš, ljubi bog; 15.50 Spored za otroke; 17.40 X-razsežno; 19.15Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 19,48 Primer za ljudskega pravobranilca; 2.15 Nepričakovana sreča; 22.15 Spektrum; 23.00 Ljubite klasiko? 0.00 Aktualno.	9.00 Poročila; 9.05 Spektrum; 9.50 Zvečer, gospod direktor; 10.55 Frustrirani; 11.00 ORF-stereokoncert; 12.30 Polnoč v Flavani; 13.15 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.30 Slika Avstrije; 19.30 Oto-film; 20.50 SP v smučanju, smuk (ž); 21.55 Neronove razvratne noči; 23.20 Šport; 23.50 Aktualno; 23.55 Hura, lomilci kosti so tu;	8.45 Otroška matineja: Živ žav, Zlati dež; 10.00 Pust v Cerknici; 10.35 S. Conran: Čipke; 11.30 Ansambel Jožeta Burnika; 13.00 Pust v Cerknici; 14.00 Sladka Irma; 16.45 Hudomušna prikazen, film; 18.15 R. Gobec: Kresniček; 18.45 Risanka; 19.30	Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.30	Podarim - dobim; 20.50 SP v alpskem smučanju - smuk (ž).
PO 6.2.	10.30 Trije moški in dojenček; 16.30 Spored za otroke; 18.30 Mi; 18.30 VVichterjevi iz soseske; Kdo nudi več; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Charlie Chan in kletev zmajskih krajev; 22.45 Najdrznejši podvigi Mar-chesa del Grilloja. 0.50 Poročila.	15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.15 LindenstraBe; 17.45 SP v smučanju, slalom (ž); 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Schwarzwaldska klinika; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Afričani - trikratna oporoka; 23.05 SP v smučanju.	15.40 Spored za otroke: Radovedni taček: Ptica; 17.15 Mernik; 17.30 Podarim - dobim, žrebanje; 17.50 SP v alpskem smučanju, slalom (ž).19.00 Videostrani; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ayllu - ansambel peruan-ske glasbe; 20.20 SP v alpskem smučanju - slalom (ž) 21.10 Anton Dermota.
TO 7.2.	10.30 Oto - film; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 VVichertovi iz soseske; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Pust v Beljaku; 22.25 Penzion Scholler; 0.00 Zapadano od Santa Feja; 0.25 Aktualno.	^	15.55 Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Lokalni TV-spored; 18.55 SP v smučanju, super veleslalom (m); 20.15 Jez bobrov; 21.07 Nov lesk na starih kronah; 21.5 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.15 SP v smučanju; 22.30 Voda; 23.55 Aktualno; 0.00 Harry Belafonte; 0.55 Poročila.	10.10 Šolska TV: Poklicno usmerjanje, Safari v mestu, Računalniki in robotika; 16.30 Dnevnik; 18.00 Spored za otroke: Lonček kuhaj: jajčna omleta; Pogledi; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.00 Prešernova proslava, prenos iz CD; 21.35 N. Badaluco: Če nekoč potrkaš na moja vrata; 22.35 Dnevnik; 22.50 Video strani.
SR 8.2.	10.35 Nedelja na podeželju; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Pepelnica umetnikov; Kdo nudi več; 19.30 Čas v sliki; 19,48 Plešem ambasado; 20.03 Tudi reči imajo svoje solze; 20.15 Kristina; 21.50 Samo konje se milostno ustreli; 23.45 Čikago 19.30; 0.30 Aktualno.	15.55	Tedaj; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Panoptikum; 18.55	SP v smučanju; super veleslalom (ž); 19.48 Kulturni žurnal; 20.15 Kronika napovedane smrti; 22.00 Čas v sliki; 22.50 SP v smučanju; 22.50 Antonin Dvorak: Rekvijem; 0.30 Aktualno.	16.15 Kulturne prireditve v Novi Gorici; 16.45 Mozaik; 18.05 Kulturne prireditve v Novi Gorici; 18.15 Videostrani; 18.20 Spored za otroke: Na kaj bi zaigrali; N. Kuret: Obuti maček; 19.05 Risanka; 19.15 Okno; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna; 21.35 Mali koncert; 21.50 Dnevnik; 22.00 Svet poroča.
V CE 9.2.	10.30 Kristina; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Wichertovi iz soseske; Kdo nudi več; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Giasbeni skedenj; 22.05 Sovraštvo je slepo; 23.45 Mannix; 0.30 Aktualno.	9.55 SP v biatlonu; 15.55 Tedaj; 16.00	VVurlitzer; Tim pisanih požiralcev čebel; 17.45 SP v smučanju, veleslalom, (m); 18,40 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 SP v smučanju; 21.15 Notra-njepol. report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00	Aktualno; 22.05 SP v smučanju; 22.35 Klub 2; Poročila.	9.10 Občan Urban; 10.10 Šolska TV; Safari v mestu; 11.10 Po sledeh napredka; 15.55 SP v biatlonu - 20 km ekipno (m); 18.20 Spored za otroke; Otroci glasbe, Hop se meh razpoči, smeh iz njega skoči; 19.05 Risanka; 21.00 J. B. Priest!ey: Zbledeli blišč; 21.50 Dnevnik; 22.00 Retrospektiva	jugoslovanskega filma - 30 let nagrade Jelen.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Petek, 3.2.
Zima v iiteraturi
Sobota, 4.2.
Duhovni nagovor (prof. J. Ropitz) Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 5.2.
Za dobro voljo: Pust, masten okoli ust
Ponedeljek, 6.2.
Pust na Koroškem
Torek, 7.2.
Narobe svet -pustni torek
Sreda, 8.2.
Snemimo maske (p. Ivan Antolič)
četrtek, 9.2.
Rož-Podjuna-Zilja
Pust v radiu
Pust, masten okoli ust. Višek pustnega norenja je pred nami - in tudi v slovenskem sporedu avstrijskega radia bodo imeli besedo tisti, ki so Židane volje. Na pustno nedeljo bosta v oddaji „Pust, masten okoli ust" pripovedovala o nekdanjih doživljajih Šiman Male s Kota in Ferdinand VVoschitz, pd. Pestre iz Šmarjete v Rožu. Posebno so za pustni čas primerne viže Malejevega Šimana, ki je našim poslušalcem že dobro znan kot slovenski original. V ponedeljek, 6. februarja bomo poročali o pustu na Koroškem, o svinjski sodbi in še o čem. Zato vas že sedaj svarimo, da pri kolinah pazite na svinjsko glavo in rep, sicer boste morali pred visoko svinjsko sodišče in kazni niso od muh! Na pustni torek, ko norenje dosega svoj višek, pa boste v slovenskem radijskem sporedu slišali - iz aktualnih razlogov - podaljšan koroški obzornik, v drugem delu pa pripravljamo oddajo v živo, pričakujemo imenitne goste, ki bodo spregovorili o perečem vprašanju „Kako resen je pustni torek?"
Mr. Manhattan in Annie Ha!!
Ponedeljek, 6.2.1989, TV LJ2,20.35 - Vse, kar Woody AHen-AHen Stewart Koenigsberg ne pove v intervjujih in javnih nastopih, pove in odigra v svojih fiimih. V okviru umetniškega večera si boste iahko najprej ogiedaii dokumentarni fiim, ki sta ga pripravila urednik nemškega Spiegia Heiimuth Karasek in režiser Peter Behie. Po skoraj enournem pogovoru pa je na sporedu fiim „Annie Hall", s katerim se je Woody Alten ieta 1977 uvrstil med pet najboljših režiserjev leta. Do danes je obveljalo mnenje, da je to eden njegovih najboljših filmov, kritiki pa so tudi ugotovili, da je Annie Hall eden najbolj biografskih in smešnih Woodyjevih filmov. Prikazuje zgodbo o srečanju med komikom in mlado pevko, o njuni ljubezni, skupnem življenju in ločitvi. Woodyjeva formula: pokazati zadrege, nerodnosti, neprijetnosti, jih obvladati s humorjem takšne in drugačne vrste.
Bioritem
Petek, 3. 2. 1989, TV A2, 20.15 - Bioritem ali notranja biološka ura človeka je težišče tretjega dela oddaje o človekovih možganih. Iz preučevanja zgodovinsko starejšega debla možganov naših „žival-skih možganov" pa je mogoče pojasniti agresivnost in nagone.
Sied turizma
Petek, 3. 2. 1989, TV A2, 21.20 - Zimski turizem, ki je eden najvažnejših gospodarskih dejavnikov v Avstriji, je spremenil ljudi in okolico. Ricki Reichel je raziskovala socialne, gospodarske in ekološke posledice masovnega turizma v turističnih krajih naše dežele.
Propad družine Pattberg
Sobota, 4. 2. 1989, TV Ljl, 23.00 - Nemška režiserka Marianne Luedcke je po motivih romana Zmagovalec vzame vse, sodobnega nemškega književnika Dietra Wellershoffa, posnela film Pat-tbergova dediščina. To je enovit, dramaturško dognan film o bogati podjetniški družini, ki drsi v propad. Sprva se zdi, da pripoveduje zgodbo povzpetnika Ulricha Vogtmanna, ki se je priženil v imenitno družino Pattbergovih. Prepričan v uspeh, omamljen od denarja, obseden od mlade ljubice se vse bolj oddaljuje od svoje žene in z vrsto napačnih odločitev pripelje družinsko premoženje do bankrota. Usodne okoliščine povzročijo, da se začne razkrivati tudi zgodba Pattbergove družine.
Novi spori
Ponedeljek, 6. 2. 1989, TV A2, 22.20 - S koncem kolonizacije se je pojavila vrsta novih problemov. Nove države se morajo dostikrat v krvavih državljanskih vojnah boriti za svojo identiteto. „Novi spori" so tudi v žarišču petega dela oddaje o dediščini Afričanov.
Jez bobrov
Torek, 7. 2. 1989, TV A2,20.15 - Film iz ameriške serije National Geographic prikazuje življenje bobrov v združenih državah. Prvič je snemalcem uspelo, da so posneli rojstvo bobrov, vodnih glodal-cev z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom.
Če nekoč potrkaš na vrata
Torek, 7. 2. 1989, TV Ljl, 21.35 - Italijanska nadaljevanka „Če nekoč potrkaš na moja vrata" je zgodba o Liviji Bandini, filmski zvezdnici na višku slave, ko se resno zavzame za svojo propadlo in nesrečno hčerko Claudio.
Po žalostnem otroštvu - nikoli ni poznala očeta, mati je bila zmeraj zdoma - se je Claudija zaljubila v Nina, propadlega novinarja. Bolj iz kljubovanja materi, kot iz prave ljubezni do Nina, se vključi v njegovo okolje, prevzame njegov stil: popiva se, se drogira, krade in se prodaja.
„Hudode!ci"
Sreda, 8. 2. 1989, TV LJ1, 20.05 - V slovenskem filmu iz leta 1987 se Marjan Rožanc in Franci Slak lotevata ene najbolj nevralgičnih točk povojne zgodovine, časov pred zloveščim obdobjem Inform-biroja in med njim.
Maščevanje
Sreda, 8. 2. 1989, TV A2, 20.15 - Gabriel Garcia Marqeuz je napisal ..Kroniko napovedujoče se smrti", Fran-cesco Rosi pa je posnel film. V poročni noči Bayardo San Roman ugotovi, da Angela Vicario ni več devica.
Miadi upi - Junge HoHhungen
Criindungs-
dokument
Medtem ko se juniorji in starejši skakalci te dni borijo za dobre rezultate na avstrijskem prvenstvu, bodo imeli mladinci svoje prvenstvo po 10. februarju v Bad Gastei-nu. Znano je, da se mladi zahomški skakalci tudi v avstrijskem merilu že lahko potegujejo za mesta med najboljšimi. Ni slučaj, da je 6 Zahomčanov v avstrijskih državnih ekipah, 8 jih hodi v gimnazijo v Stamsu, 17 pa jih je v koroškem izboru. V pregledu objavljamo predvsem rezultate mladincev, ki so jih dosegli na zadnjih tekmah.
(Rezultati):
Ptanica, 7<)m Alpski poka) Alpen-cup, 17. 12. 1988 (nad 80 udeležencev/uber 80 Teilneh-mer): 14. Herwig Millonig, 23. Christian Moser, 24. Niko Zwit-ter, 28. Martin Wiege)e. Rupotding, 70m, ZRN/BRD, 26. 12. 1988: 1. Henvig Miiionig (78/
84.5	m), 6. Martin Wiegeie (74/
83.5	m), 11. Hannes Frank, 12. Christian Moser, 13. Niko Zwit-ter, 14. Christopher Knes, 18. Gunter Kaiser, 19. Janko Zwit-ter.
Rupoiding, 50m, ZRN/BRD, 26. 12. 1988: 2. Gunter Kaiser (62/
61.5	m), 3. Robert Moser (61/62 m), 4. Peter Rausch, 5. Christopher Knes, 8. Niko Zwitter, 13. Thomas Kugiitsch.
Franci VViegeie 13.
Po treningih v Planici se je Franci Wiegele nekoliko ujel in v skokih za svetovni pokal v Chamonixu dosegel 13. mesto. Zmagal je Boklov, Neuliindtner je bil 5. Na Poljskem pa je Mortl dosegel eno 7. in eno 10. mesto, Erat pa je bil najprej 5., nato 6.
Reit im Winkei, izbirna tekma za Aipski pokai/Aipen-cup - Aus-scheidungsspringen, 60 udele-žencev/60 Teilnehmer: Mladinci/ Jugend: 1. Herwig Millonig (79/ 73,5 m), (2. v skupni razvrstitvi/ in der Gesamtwertung), 5. Hannes Frank, 6. Niko Zwitter, 10. Christian Moser, 16. Martin Wie-gele,30. Gunter Kaiser, 31. Peter Rausch, 34. Christopher Knes. Seefeld, 1. 1. 1989: Starejši mla-dinci/Jugend H: 3. Henvig Millo nig, 4. Hannes Frank.
Miajši miadinci/Jugend 1:2 Niko Zwitter, 3. Christian Moser, 5. Gunter Kaiser.
Reit im Winkei, Aipski pokal/ Alpen-cup, 70m, 5.1. 1989, (nad 70 udeležencev/uber 70 Teilneh-
Springer der allgemeinen Klasse und die Junioren springen dieses VVochenende bei den osterreichischen Meisterschaften um gute Platze, damit es vvieder Chancen fur Weltcupspringen geben wird. Der jungere Nachvvuchs soli - wenn es der Schnee zu-laBt - vom 10. bis 12. Februar in Bad Goisern zur osterreichischen Meisterschaft. Da)3 die Jugendlichen mit den Besten mithatten kon-nen, bevveisen die Resultate der letzten Springen (siehe unten). 6 Springer im osterreichischen, 17 im Karntner Kader und 8 Schiller in Stams bevveisen die Starke der Achomitzer.
mer): 18. Herwig Millonig, nekoliko s!abša/etwas weiter hinten: Peter Rausch, Hannes Frank.
Tesch, Švica/Schweiz, Alpski pokal/Alpen-cup, 18.1. 1989:
uvrstili so se/Erfolge konnten verbuchen:	Henvig Millonig,
Christian Moser. Hannes Frank. Martin Wiegele.
Rizlern/Kleinwalsertal, Pokal Avstrije/Austria-cup, 21.	1.
1989:
Šolarji/Schuler:	6 Thomas
Kugiitsch, 8. Manfred Schnabl. Mlajši miadinci/Jugend 1:	1
Christian Moser, 4. Niko Zwit-ter, 6. Peter Rausch,
Starejši miadinci/Jugend H: 5 Martin Wiegele, 6. Henvig Millo-nig.


— —r-.„ II - 0339/53
ka Harrn
Johana .i i o g a 1 # ,
Poatt Polatrita/Oall
5-*- .c .4 A J: <U
Dl. bMbtlohtift*	d., V.ralr.aat
*S^ortr.r.dm dahaaltt* (športno irujtvo ; ,-nrr)
d— Sit. m toho.-tt:-.............. ,,ird cr-d d-r van
! d.A tAtra4atall.rn baanhloaaaaši und .it Sing-6. v or.	. .
]la 7.ga StF 4oM.girkahanctmaan#e aft Tiil.cs___vor-
a
[galogtaA Satanng.n in Siam. darTS.atinnur^.n d.. § 3 d Vorai.-.;-
Sr K/
"*" AtuIvtŽfun* ^tMiit u. _
Z /e ve prof/ desn//v./.n.r. Zadnja vrsfa/Lefzfe Re/he. Martin kl/iegeie, Janko Zvv/ffer, Her-w/g M/7/on/g, Franc/ l/k/ege/e m/., Cbr/sfopb Mt/iier, Paui Fraf, Norberf Morfi. Srednja vrsfa/M/ff(ere Re/be. Franc 1/1/iegeie, Peter Rausch, Cbri-sf/an Moser, Hannes Frank, Niko Zvv/ffer, Cbr/sfopber Knes, Gunter Kaiser. Spredaj/ vorne. Tbomas Kug/ifscb, Manfred Scbnabi, Robert Moser.
Obor inftr.<t d.-s tllii.rtm Batoo ftt- Catorrote. hjb.nl slls Vor.ind b.t ihrar TatlgiUt 4ta in { 1 d..	;n do
illilt.ttn Bata. voai H. ,apt. 1945 enthatt n^n Tornchrif.jn t.t
(baashtsn.
ttaoh dirgjn Voraohri^t n atnd d ta Vamine r s) daa fr.ia unč etuSh/ujtiro 0nt!rr.!eh tu ct:-.r!: n aad au orh.lt.in
b) dMMkritlaeho OrundaUtzo m bjochton anc n/-tionjI-aoaialtot!aoho	In jtjčor Pom und vo jodom
0-?aiohtopunkt j.un la politike* n, grcoH c . . LLoh n. j kulturjllan und Irtch ftMcb^n L-b.ci z / mpf. ^
Mit dem Bescheid des tnnenministeriums im Jahre 1953 wurde der Sportverein Achomitz/ Športno društvo Za-homc" auch formeii aus der Taufe gehoben.
Dr. Janko Wiegele, an den das Schreiben ge-richtet war, kann seibst die 35-Jahrfeiern nicht mehr miterieben, doch ist es festzuhatten, was schon beim Gedenkkon-zert des Siovenski oktet zum Ausdruck kam: Er hat einen groBen Beitrag zur Entvvickiung des Vereines geieistet wobei die menschtiche Erzie-hungsarbeit, sein stan-diges Bemuhen um na-tionaie Versohnung und Zvveisprachigkeit ein Grundstein fur die groBen Erfotge des Vereines waren.
SLOVENSKE
VESTNIK
Matjan Florjančič bo igral za Slovenski atletski klub!
Trener Alojz Jagodič, funkcionarji SAK ter pristaši Slovenskega atletskega kluba so lahko zadovoljni. Mladi napadalec Marjan Florjančič, ki je bil doslej pri Lendorfu, je prestopil k SAK in bo tako v vigredni sezoni okrepil moštvo v borbi za prvo mesto v tekmovanju za koroško nogometno prvenstvo.
Svojo nadarjenost in znanje nogometa je mladi napadalec dokazal v prijateljski tekmi med SAK in celovško „Austrio". SAK je v tej pri-
pravljalni tekmi proti prvoligašu celo vodi) z 2:0, šele potem je profesionalcem uspelo izenačiti rezultat.
Milan Oraže, ki je v drugem polčasu proti Austrii odlično branil, se ne bo preselil k SAK in bo še naprej igral za ekipo Sel.
Mladen Jovičevič, za katerega se je v javnosti govorilo, da bo v vigredni sezoni igral za celovški ASK, pa bo ostal pri SAK. Še naprej bo treniral rezervno moštvo, predvsem pa mladince.
Deželno
sankaško
prvenstvo
odpovedano!
Koroškega deželnega sankaškega prvenstva, ki bi ga mora) pripraviti Slovenski športni klub „Obir ' ob koncu tega tedna, ne bo! Čeprav je društvo poskusilo vse, da bi tekmovanje vendarle zagotovilo, je prirediteljem zagodlo ..neugodno" lepo vreme brez snega.
M. Pihomer pri .. Austrii '
Nogometaš SAK Mario Pi-horner (slika zgoraj) bo v vigredni sezoni okrepil moštvo prvoligaša Austrio Celovec. Podpisal je pogodbo za čas kvalifikacijske dobe avstrijskega nogometnega prvenstva.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska naloga št. 53
TAJMANOV - KAJDANOV Beograd 1988
Velemojster Tajmanov je s potezo 16.f3 postavil črnega pred težko preizkušnjo. Napadeni sta dve figuri, vendar pa črni s prefinjeno kombinacijo prične stiskati obroč okrog belega 'kralja.
Kako mu to v nastali
a h c d e f g h
poziciji uspe, je naloga reševalcev. Zaključen razplet partije je izredno zanimiv in poučen, tako da bo reševalcem v pravo zadovoljstvo.
Rešitev naloge št. 52
Samo poteza črnega l...Tel+ vodi v matno kombinacijo. Na pripravljalno potezo l...Lh3, z grožnjo šaha na prvi vrsti, vodi po 2.Te3 ali 2.Le4 v dobljeno pozicijo, ki pa žal ni tako efektna. 2.Kg2 Tgt+! Prva žrtev črnega, ki pomeni dirigiranje belega kralja na željeno polje in vstop črne dame v igro. 3.Kg!: Del+ 4.Kg2 Df! + !! To je jedro dirigiranja vodje črnih figur, ki za ceno dame vključi v igro še belopoljnega lovca. 5.Kf!: Lh3+ 6.Kg! Te! mat!