KAMNITI MOST 
\ starih časih ni bilo v Škofji Loki niti enega mostu. Grajski brodarji so 
čez Selščico prevažali ljudi in tovore, zbrano brodarino pa je loški glavar 
pobiral vse dotlej, dokler se ni v njegovi nenasitni malhi nabralo toliko de 
narja, da bi bil z njim lahko zgradil zidan most. 
Mogočnjaku. ki je bil zdrgnjenec, da malo mu podobnih, pa je bilo žal 
denarja, zato je ukazal svojim hlapcem in valptom, naj most čez Selščico 
zgrade tlačani. 
Rečeno — storjeno! Vsi tlačani loškega gospostva so morali oditi v tlako. 
Delali so dolgih sedem let, dokler ni bil most čez Selščico zgrajen. Vse so 
naredili, le na ograjo so pozabili. 
Lakomnost pa je glavarja tako zaslepila, da tudi zdaj ni pustil čez most 
nikogar, ki bi ne hotel plačati mostnine. Na sredino novozgrajenega mostu je 
postavil mostninarja in mu ukazal: 
»Kdorkoli bi hotel priti čez most. naj odšteje mostnino! Nihče ni od te 
obveznosti izvzet, naj bo plemič ali kmet. suhec ali del)eluh. gospod ali kmečki 
srarduh!« 
>A kolikšna naj bo mostnina?« je vprašal mostninar. 
>Voznik naj plača belič, pešec bakreni štirak, jezdecu pa zaračunaj sre-
brnjak!« je še naročil .skopuh, zajezdil konja in odvihral na grad, ki kipi nad 
mestom pod nebo. 
Že naslednji dan pa je prestrašeni mostninar prisopihal v grad in potožil: 
»Milostni gospod, povedal vam bom, kar je res; vozniki, pešci in jezdeci 
se upirajo in nihče noče plačati mostnine. Tlačani so najhujši, ker pravijo, da 
so most zgradili .s tlako in da ni pravično, da zdaj zahtevate še dačo.« 
Glavar pa je zakričal, da je odmevalo od grajskih zidin: 
»Kdor ne bo odštel mostnine, naj ga grajski helebardisti priženo v grad in 
zapro v srednji stolp, pod katerim je za upornike pripravljena plesniva, temna 
ječa!« 
Kakor je ukazal, tako se je zgodilo. Mostninar je zaustavljal sredi mostu 
pešce, jezdece in voznike ter pobiral dac. In spet so bili ubogi tlačani najhuje 
prizadeti. Plačevali so mostnino in godrnjali. 
Nekoč se je mudil v Loki lastnik loškega gospostva — freisinški škof. 
Nekega dne je zajezdil konja jahanca in odpeketal z gradu, da bi obiskal 
graščaka na sosednjem Starem gradu. Pot ga je vodila skozi Selška vrata. 
Ko pa je pridirjal do mostu, ga je sredi novega mostu zaustavil mostninar, ki 
ni poznal izjeme, in zaklical: 
203 
»Milostni gospod, ne pnstiin vas čez I Četudi .ste graščak, odštejte srebr-
njak, ali pa vam ježo čez most prepovem!« 
Takšne šale pa loški go.spodar ni prenesel. 
»Mostnina je za tlačane, a ne zame, ki sem go.sposka! Izgini mi s poti, 
da te ne kaznujem za nesramnost!« je zakričal s takšnim glasom, da se je 
konj pod njim splašil ter poskočil in se ritensko prevalil z mostn v naraslo 
reko. kjer se je ubil. jezdec pa utonil. 
Tako je freisinški škof zaradi skopuStva svojega oskrbnika nesrečno kon 
čal v valovih narasle Selščice samo zato, ker most ni imel ograje. 
Most pa stoji še dandanašnji in tudi ograjo že ima, da se radovedni Ločani 
lahko vesijo čeznjo in buljijo v šumečo Sekščico. 
(Motiv: Desana Savnik, Skofja Loka) 
Opomba: Kamniti most preko Selšfice je dal zgraditi freisinški škof Leopold 
(1378—15S11. ki se je tod smrtno ponesrečil, ko se. je mudil v Loki na obisku. Na ne 
zavarovanem mostn se mu je namreč splašil konj. ki je vrgel jezdeca v Soro. kjer je 
utonil. Škof Leopold je pokopan v nunski cerkvi. Prav tako ustreza zgodovinski resnici, 
da so most gradili loški tlačani. ki jih je vezala skozi stoletja dolžnost, da so na novo 
postavljali in popravljali vse javne zgradbe v mestu. Mostnina spominja deloma na 
dajatev brodarino. na račun katere so oddajali podložniki iz Selške doline, brez upo 
števanja soriške žiipanije. in del podložnikov v javorski županiji letno po eno mero 
ovsa kot ])rispevek za brod na Corenji Savi pri Kranju, kjer je moral do 13. stoletja 
ondotni podložnik brezplačno prevažati preko Save podložnikc loškega gospostva; 
brodarino so morali podložniki prispevati tudi od 13. stoletja dalje, ko je bil preko 
Save zgrrajen most. Mostnina v Loki spominja deloma tudi na mitnino. ki so jo tod 
pobirali skozi dolga stoletja. Srednji stolp je stal sredi današnjega grajskega dvorišča 
in je služil deloma tudi za ječo. p r> 
(Motiv  Marjet  Skofj ) 
204