PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1.945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Mm IN V PONEDELJEK
Prva volilna preizkušnja za levosredinsko vlado
Skoraj dva milijona volivcev bo izvolilo nov deželni svet Tridentinske-Gornjega Poadižja, pokrajinski svet Ravenne in 2J7 občinskih svetov
RIM, 17. — V rimskih političnih krogih je veliko pričakovanje za rezultat jutrišnjega volilnega posveta, ki se ga bo udeležilo skoraj dva milijona volivcev. Gre za prve volitve po sestavi Rumorjeve levosredinske vlade in torej za pre-verjenje reakcij volivcev, na dosedanje vladne ukrepe v boju proti draginji in inflaciji. Ni naključje torej, da so vsi govorniki med volilno kampanio dali velik poudarek vsedržavnim političnim problemom, Demokrščanski tajnik Fan-fani in komunistični tajnik Berlinguer sta na primer polemizirala o predlogu komunistov za «zgodovin-ski kompromis», liderji drugih strank pa so obravnavali gospodarska vprašanja, ki zadevajo vso Italijo.
Dejstvo, da bodo volitve v področjih (kot je tridentinska pokrajina). kjer ima KD večino in drugih področjih (kot je Ravenna), kjer imajo večino komunisti, se veča zanimanje za rezultat volitev.
Volilnega posveta se bo udeležilo 1.950.951 volivcev, ki bodo izvolili deželni svet Tridentinske -Gornjega Poadižja, pokrajinski svet v Ravenni in občinske svete 217 občin (med temi so štiri pokrajinska glavna mesta:	Ancona, Ravenna,
Belluno in Siena).
Točneje 247.000 lir bo volilo v štirih pokrajinskih glavnih mestih 814.000 ljudi v 87 r1-" z več kot 5.000 prebivalci in 180.000 v 123 občinah z manj kot 5.000 prebivalci. 546.000 volivcev pa bo volilo novi deželni svet Tridentinske - Gor-sjega Poadižja. Senat in poslanska zbornica sta ta teden zaključila delo že v torek, da so se parlamentarci lahko posvetili volilni kampanji-
Gedafi pride danes v Beograd
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Jutri opoldne bo na vabilo predsednika Tita prispel v Beograd na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik vrhovnega revolucionarnega sveta libijske arabske republike polkovnik Moamer El Gedafi. Obisk, ki je bil, kot poroča agencija Tanjug, dogovorjen za časa sestanka Tito - Gedafi na konferenci neuvrščenih na vrhu v Al-žiru, je vendarle nepričakovan, kajti obisk ni bil, kot je bilo to doslej vednp običaj, vsaj nekaj dni prej napovedan. Iznenadni o-bisk Gedafija samo tri dni po
razgovorih Tito - Brežnjev v Kijevu in neposredno pred sestankom voditeljev arabskih držav, je razumljivo povzročil veliko zanimanje v tukajšnjih diplomatskih krogih. Razgovori Tito - Gedafi bodo nedvomno zelo zanimivi posebno o položaju na Bližnjem vzhodu, ki bo, kot se predvideva, glavna tema njunega razgovora. Znano je namreč, da libijski predsednik ne soglaša s politiko Sovjetske vzeze na Bližnjem vzhodu, in da ne odobrava nekaterih sklepov egiptovskega predsednika El Sadata, posebno ne njegov pristanek na prekinitev ognja in sprejem šestih točk Kissingerja. Pred kratkim je Gedafi v intervjuju uglednemu francoskemu dnevniku «Le Monde» napadel Sovjetsko zvezo, češ da je največji sovražnik arabskih narodov.
B. B.
KONKRETEN ZAKLJUČEK TRIDNEVNEGA PRIPRAVLJALNEGA SESTANKA O MANJŠINAH V SESLJANU
Pogled na dvorano pokrajinskega sveta med tiskovno konferenco, s katero se je zaključil 3-dnevni pripravljalni sestanek za mednarodno konferenco o manjšinah. Na tiskovni konferenci je predsednik pokrajine Zanetti podčrtal, da bodo na majski konferenci v ospredju razprave vprašanja narodnostnih manjšin, kot to tudi izhaja iz resolucije, ki jo je pokrajinski svet sprejel 1. aprila 1971. leta. Na tiskovni konferenci so bili prisotni številni člani znanstvenega odbora in časnikarji iz vse Italije
Narodnostne manjšine v ospredju mednarodne konference v maju
Na zaključni tiskovni konferenci je predsednik dr. Zanetti potrdil izhodišča, ki so v resoluciji pokrajinskega sveta z dne 1. aprila 1972 - Zanimiva izvajanja dr. Jončiča - Sestavljene tri pripravljalne znanstvene komisije
Manjšinska predkonferenca se je včeraj zaključila s tiskovno konferenco, na kateri je predsednik pokrajine dr. Michele ZanetU podčrtal, da so v treh dneh obsežnega dela in razprav izhajali iz osnove, ki jo predstavlja slovenska etnična skupina v Italiji, ki postaja vedno važnejši faktor mirnega sožitja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Odprta meja je postala zgled za Evropo in iz tega tudi izhajajo politične, gospodarske, kulturne in psihološke osnove za organiziranje mednarodne konference o manjšinah prav v Trstu.
Zanetti je nadaljeval, da so pobudo podprle vse stranke ustavnega loka in da je naletela na izredno veliko zanimanje ne samo v I-taliji, temveč tudi v drugih evropskih državah, o čemer priča prisotnost številnih znanstvenikov ev-
|IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«IIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimuill|||||||||||||||||||||||||||||||/i||||l|||||||ll||||iri/llUlllllll|lllllllll||IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIl||
VOJSKA JE S TANKI NAPADLA ATENSKO UNIVERZO
V Grčiji obsedno stanje in policijska ura po krvavem zatrtju upora atenskih študentov
V dramatičnih pouličnih bojih najmanj šest oseb ubitih in okrog dvesto ranjenih - Na stotine aretiranih - Uvedba cenzure in obnovitev vojaških sodišč
AT£NE, 1.7.,— Grške fašistične oblasti so krvavo zatrle upor atenskih študentov. Šest oseb je zgubilo življenje in najmanj dvesto je bilo ranjenih, ko je vojska s tanki napadla zasedeno atensko univerzo. V vsej državi so uvedli obsedno stanje in policijsko uro od štirih popoldne dalje. Položaj v državi je dramatičen: uvedba cenzure ne dovoljuje, da bi si ustvarili točno sliko dogajanja, vendar vse kaže, da je odpor kljub krvavi represiji še živ. Tanki nenehno krožijo po atenskih ulicah, na vsakem križišču pa stražijo do zob oboroženi vojaki. Predsednik fašistične junte Papadopulos je dejal, da je bil poseg tankov nujen zaradi zadržanja «anarhistov» in sovražnikov demokracije». Noč med petkom in soboto bo
verjetno ostala v spominu kot ena najbolj tragičnih noči v grški moderni zgodovini. Bilo je okrog dveh ponoči, ko so se začeli tanki zbirati pred politehniko, ki so jo študenti pred tremi dnevi zasedli. Prišle so tudi izbrane čete padalcev ter nekaj tisoč vojakov. Ob določenem znaku so vojaki začeli streljati v zrak, tanki pa so se zagnali v vhodna vrata ter jih podrli. Začel se je okruten
lov na razorožene študente, ki so jih vojaki brez usmiljenja pretepli do krvi. Med njimi je bilo šest mrtvih, od katerih sta bila samo dva identificirana. Gre za nekega 23:letnega študenta ter za mlado turško državljanko. Med žrtvami je baje tudi neka priletna ženska, ki jo je tank povozil.
Toda vdor v poslopje univerze še ni ustavil študentskega upora: mnogi so zbežali skozi stranska
Razdejanje pred atensko univerzo
po vojaškem napadu na študente, proti katerim je fašistična junta poslala celo tanke
Ijajo prvi volilni test nove levosredinske vlade.
Grška fašistična junta je poslala vojsko in tanke proti študentom atenske univerze, ki so zahtevali obnovitev demokracije v Grčiji. V dramatičnih spopadih je bilo — po neuradnih vesteh — najmanj šest oseb. ubitih in okrog dvesto ranjenih. V državi so uvedli obsedno stanje in policijsko uro. Po atenskih ulicah spet krožijo tanki. Začela se je množična policijska čistka: število aretiranih ni znano, vsekakor pa je izredno visoko. Režim je uvedel cenzuro na informacij» iz
v.
"
,
[H
DANES
Grčije, vendar kaže, da upor še ni bil dokončno zatrt in da so še v teku poulični boji.
Danes in jutri bodo v Tridentinski - Gornjem Poadižju volitve v nov deželni svet. Volilo se bo tudi v Ravenni za pokrajinski svet in v 217 manjših občinah. Volitve so pomembne kolikor predstav-
S tiskovno konferenco se je včeraj zaključilo tridnevno pripravljalno zasedanje za konferenco o narodnostnih manjšinah, ki bo v našem mestu v maju prihodnjega leta. Konkretne zaključke zasedanja je povzel predsednik Zanetti z ugotovitvijo, da bo majska konferenca posvečena prvenstveno vprašanju narodnostnih manjšin, izhajajoč iz resolucije tržaškega pokrajinskega sveta iz leta 1971.
vrata ter se zbirali v gruče, ki so se spopadale z vojaki in policijo, medtem ko je študentski radio pozival državljane, naj se pridružijo uporu. Spopadi so se razširili praktično na vse mesto. Z uvedbo obsednega stanja se je položaj baje nekoliko pomiril, vendar pa ni zanesljivih informacij o dejanskem stanju v Atenah. Ob štirih popoldne pa so poleg obsednega stanja uvedli še policijsko uro, za katero pa niso sporočili, do kdaj bo trajala. Vsakega, ki so zalotili na cesti po tej uri, so aretirali. Vse policijske postaje in zapori v Atenah so nabito polni, prav tako bolnišnice in klinike. Napetost v vsej državi je velika.
Obsedno stanje, ki ga je proglasil atenski fašistični režim, daje praktično neomejeno oblast predsedniku Papadopulosu in vojski. Prepovedana je vsakršna manifestacija in celo zbiranje več kot dveh oseb. Ukinjene so vse predstave in športna srečanja. Prepovedana so potovanja v tujino brez izrecnega policijskega dovoljenja. Policija in vojska lahko aretirata vsakogar brez pooblastila sodnih oblasti. Po vsej državi so obnovili vojaška sodišča, vsaki pokrajini pa je bil dodeljen vojaški guverner z neomejeno oblastjo. V Atenah, ki nosi očitna znamenja ostrih pouličnih bojev, so ukinili tudi javne prevoze. Prebivalstvo se je zateklo v svoje domove, z ulic pa je slišati občasno streljanje. Radio je prekinil redne programe ter oddaja samo vojaške koračnice. Atensko letališče je zaprto.
Vprašanje je, kaj se bo sedaj zgodilo. Prav danes bi moral novi premier Markezinis imeti tiskovno konferenco, na kateri bi moral napovedati vstop v veljavo novega zakona, ki dovoljuje ponovno delovanje nekaterih po-litičhih strank, pa čeprav z zelo hudimi omejitvami. Tiskovna konferenca je bila odpovedana, po drugi strani pa je vlada po izredni seji napovedala, da namerava nadaljevati «normalizacijo», ki naj bi privedla do parlamentarnih volitev. Toda voditelji tradicionalnih grških strank, tudi zmerno desničarskih, ki so že pred nekaj tedni odklonili sodelovanje v nameravanih volitvah, bodo sedaj po vsej verjetnosti zaostrili svojo opozicijo proti režimu. Fašizem je namreč z zadnjimi dogodki še enkrat dokazal, da se ne mòre obdržati na oblasti brez grobega nasilja in krvave repre-
tom, ki so v Atenah in drugih mestih zahtevali povratek k svobodi in demokraciji v Grčiji — je rečeno v izjavi federacije — je nov dokaz, da se fašizem lahko obdrži na oblasti samo, če se po-služi represije, policijskega nasilja in političnih umorov. Federacija CGIL, CISL in UIL - se nadaljuje izjava — obnavlja svoj poziv grškim demokratičnim silam in delavskim množicam, naj se združijo v solidarnem množičnem boju za likvidiranje vojaške diktature in za zagotovitev pravice ljudstva, da si svobodno izbere politični sistem. Od naše vlade zahtevamo — se zaključuje izjava sindikatov — da jasno obsodi polkovniški režim in da izžene njegove številne agente, ki že leta delujejo v Italiji.»
Časnikar Frane Barbieri pred izključitvijo iz ZKJ?
BEOGRAD, 17. — Beograjski dopisnik rimske tiskovne agencije AN SA poroča, da je «partijska organizacija tednika NIN sklenila, da se izključi iz komunistične parti-
je Frane Barbieri in skupaj z njim urednik politične rubrike Života Djordjevdc».
* * *
Znani jugoslovanski beograjski časnikar Frane Barbieri, ki je 14. t.m. — kot smo poročali — predaval v Trstu o «Zbliževanju Vzhod -Zahod» je že pred enim letom odstopil kot glavni urednik beograjskega tednika NIN. Ta tednik je v svoji zadnji številki objavil vest, da je osnovna organizacija ZKJ rednika NIN poslala osnovni organizaciji ZKJ dnevnika «Politika», kateri Frane Barbieri že eno leto pripada, sugestijo, naj preuči njeno zahtevo glede izključitve bivšega glavnega urednika NIN iz ZKJ.
LONDON, 17. — V Londonu so se zaključili dvodnevni razgovori med britanskim premierom Heat-hom in francoskim predsednikom Pompidoujem. Uradni glasniki so povedali, da so razgovori zabeležili «velik uspeh».
BERLIN, 17. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta maršal Grečko se je v Berlinu sestal s prvim tajnikom vzhodnonemške partije Honeckerjem.
ttiMimiiiiiiiiimimiMiiiimiiiiiHiimiHiiiuiiiiiimiiiiiiiiiniauiimiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Nenavaden odnos policije do fašistov
Po izjavi Venturovega odvetnika, naj bi padovski komisar Molino obvestil Predo, da je njegov telefon pod nadzorstvom
Solidarnost sindikatov z grškimi antifašisti
RIM, 17. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je izrazila solidarnost italijanskih delavcev z grškimi antifašisti. «Krvoločna reakcija polkovniške-ga režima proti tisočerim študen-
PADOVA, 17. — Padovski državni pravdnik dr. Fais je danes zjutraj v okviru preiskave o prevratniškem delovanju fašistične organizacije «vetrnica» zaslišal fašističnega kolovodjo Eugenia Rizzata, ki so ga orožniki aretirali pred dvema dnevoma blizu Padove. Zasliševanje je bilo zelo kratko (pet minut), ker je Rizzato izjavil, da ne bo odgovarjal na pravdnikova vprašanja.
Preiskava ni imela danes senzacionalnih razpletov, če izvzamemo izjavo branilca treviškega založnika Giovannija Venture, odvetnika Ghidonija. V pogovoru s časnikarji je pravnik ostro napadel italijansko policijo in preciziral odgovornosti bivšega načelnika političnega oddelka dr. Molina. Kot smo poročali je bil dr. Molino včeraj obtožen, da ni izročil sodstvu pomembnih dokumentov, ki zadevajo preiskavo. Sodeč po izjavi odv. Ghidonija pa naj bi se dr. Molino ne omejil le na utajevanje dokaznega gradiva, pač pa naj bi šel še dlje. «Milanski preiskovalni sodnik je zagrozil Venturi z obtožbo obre-kovaja — je poudaril odvetnik — ko je ta izjavil, da je dr. Molino
obveščal Fredo (to naj bi Venturi povedal padovski odvetnik), kdaj je bil njegov telefon pod nadzorstvom. Molino naj bi nadalje preslišal telefonski pogovor Frede, ki dokazuje, da je odvetnik kupil 19. septembra 1969 timerse, ki so služili za pokol v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu.» Izjava odvetnika Ghidonija je presenetila padovske sodne kroge, saj kaže, da v zapisnikih ni nobene Venturove izjave, ki bi zadevala dr. Molina.
Potrjeno je tudi, da je genovska «vetrnica» delovala v sklopu mednarodne črne internacionale. Povezavo je med včerajšnjim zasliševanjem potrdil Sandro Ram-pazzo, kot je izjavil dr. Fais v pogovoru s časnikarji.
Kljub mračnim dogodkom, ki so prišli doslej na dan, pa preiskava še vedno ni dala odgovora na ključni vprašanji, kdo je vodil za kulisami prevratniško delovanje fašističnih bombašev, in od kod «proskripcijska lista». Govori se, da bi lahko šlo za sezname «politično nezanesljivih ljudi», ki jih je obveščevalna služba SID sestavila za časa generala De Lorenza.
ropskega slovesa.
V zaključku je Zanetti navedel nekatere teme, ki jih bodo proučevali na konferenci in v tej zvezi podčrtal odgovornost večine za reševanje vprašanj narodnostnih manjšin. Ta vprašanja postajajo vedno bolj važna, saj upamo, da bo v okviru evropske konference možno dokončno določiti meje med državami, kar je želja velike ve čine evropskega prebivalstva. To pa bi ustvarilo tudi ustrezne pogo je, da bodo narodnostne manjšine lahko predstavljale resnično obogatitev in s tem bi lahko tudi na rodnostne manjšine odigrale aktivno vlogo v evropskem prostoru Časmkar RAI Colombo je nato postavil vprašanje o načinu dela konference in kasneje opozoril na polemiko, do katere je prišlo glede tega, če bo to konferenca o manjšinah, ali tudi konferenca manjšin.
Glede prvega vprašanja je Zanetti obrazložil, da so člani znanstvenega odbora in člani pripravljalnega odbora na sejah, ki so trajale v petek pozno v noč in v soboto zjutraj, sestavili tri komi sije. Prva komisija se ukvarja z jezikom, šolstvom, sredstvi obveščanja in kulturo. Ta komisija je določila svojega predsednika, se dogovorila za imena znanstvenikov, ki jih bodo povabili k sodelovanju. Komisija je sprejela načelno stališče, da se je treba ukvarjati predvsem z vprašanji narod nostnih manjšin in da bo na konferenci zelo važno pričevanje manjšin in njenih predstavnikov. Od slovenskih članov pripravljalnega odbora sodeluje v komisiji dr. Karel Aškovič.
Druga komisija se ukvarja z e-konomskimi aspekti in med drugim tudi z regionalnim planiranjem. Tudi ta komisija se je že dogovorila glede vodstvenih organov glede tematike m podobnega. Od slovensk;h članov pripravljalnega odbora sta v konvsiji dr. Aleš Lokar in Lucijan Volk.
Tretja komisija se ukvarja s političnimi vprašanji, in sicer s tradicionalno politično 'n pravno zaščito ter z modernimi pogledi, ko gre za sodelovanje in soupravljanje manjšin. V tej komisiji je Slovenec dr. Drago Štoka.
Glede drugega vprašanja pa je predsedujoči Zanetti dejal, da gre prav gotovo za konferenco o narodnostnih manjšinah, vendar pa je to premalo Če bi se pri tem ustavili, bi lahko zdrknili v pater nalizem večine in v abstraktnost. Zaradi tega nameravajo prirediti konferenco o manjšinah in z manjšinami. Povabili bodo predstavnike narodnostnih manjšin, na vsak način pa ne bodo izključili nikogar, ki bi hotel sodelovati.
Dopisnik našega lista Bogo Samsa je nato vprašal predsednika Zanettija za njegovo mnenje o rezultatih manjšinske konference v luči resolucije pokrajinskega sveta od 1. aprila 1971, kjer je bilo v ospredju vprašanje slovenske manjšine oziroma nacionalnih manjšin na splošno.
Predsednik Zanetti je odgovoril, da je pokrajinski svet izhajal prav iz obravnave stanja slovenske manjšine, ker je treba čim bolje rešiti ta vprašanja in najti pravilne odgovore. To pa se lahko napravi samo na osnovi primerjav različnih izkušenj v Evropi. Seveda obstaja nevarnost, da se razprši pozornost in zato so se dogovorili, da bodo «vprašanja nacionalnih manjšin v o-spredju razprav mednarodne konference». Pri tem pa se tudi zavedajo, da obstajajo zelo važna manjšinska vprašanja, ki niso povsem klasična, kot je sedaj migracijski pojav.
Predsednik Zanetti je zaključil, da gre torej za razširitev osnovne teme, vendar izključno v skladu s stališči prve resolucije pokrajinskega sveta, kateri se je kasneje priključil pokrajinski svet iz Gorice, in da gre za stališče, ki ga podpirajo politične sile dežele Furlanije - Julijske krajine.
Dopisnik našega lista se je nato obrnil na prof. Jončiča in ga vprašal za vtise jugoslovanske delegacije na splošno o delu konference ter še posebej za njegove vtise o delu tretje komisije, v kateri je prišlo glede nekaterih vprašanj do ločenih mnenj.
Znani beograjski strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. Jon-Čič je odgovoril, da jugoslovanska delegacija še ni izdelala skupne ocene, saj so delali v raznih komisijah in so za sedaj izmenjali samo osebne vtise. Na
tej osnovi je dejal, da je konferenca dosegla glavni cilj vzbuditi zanimanje čim večjega števila znanstvenih delavcev iz Evrope ter ustvariti pogoje za kon-stniktivno izmenjavo mnenj. Tudi Jončič je podčrtal, da so se odločili,	da predstavlja osnovo
preučevanje nacionalnih manjšin, kar bo	osnovna	tema	in kar je
tudi logično, saj gre za glavni problem. Jončič je nadaljeval, da gre za zelo važno vprašanje izkušenj mednarodne in notranje pravne ureditve in da bo lahko na tej	osnovi	tudi	slovenska
manjšina	imela	boljše	pogoje za
reševanje svojih pereč'h vprašanj. Jugoslovani so mnenja, da bodo naredili vse, kar je v njih moči.
Glede dela tretje skupine pa je Jončič dejal, da ni bilo razlik o temeljnih vprašanjih, da so sicer obstajala različna stališča, kar je naravno, da pa so našli skupni jezik. Tretja skupina se ukvarja s politično udeležbo nacionalnih manjšin, kar je klašič-no vprašanje, je na tudi vprašanje sodobnega sveta.
Dopisnik lista «Osservatore romano» Alberti je vprašal, če se bo konferenca ukvarjala tudi s kulturnimi problemi izseliencev. nakar je Zanetti odgovoril, da gre za dramatičen problem, o katerem je vsekakor treba raznravliati.
časnikar videmskega dnevnika «Messavuero Veneto» Quadranti se je zanimal za praktične zaključke konference. Zanetti je odgovoril, da so o tem razpravljali že v samem zeòptku in fia so se že takrat odločili za neformalne rešitve, da torej ne bo nobenega ane'a na OZN, protestov, -eeoluoti in no-dobnih stvari, vendar pa lahko konferenca pomeni	--ir, -«va-
ren prispevek če bo stvamo obravnavna razna vprašanja in izdelala predloge za »-ve mo«ode. kar na seveda pomeni, da se mnra obrniti ne samo na mantšinn temv»č na večino in zahtevati obveznosti
Vp^inp.
Dopisnika ljubljanskega radia in televiziie Vajgla je zanimal odnos osrednjih eb'asti do te pobude, nakar je Zanetti odgovoril, da gre za pobudo k- » «ovnih noli«'v-’h sil. katerim pa je uspelo ustvariti zelo široko podporo. Gre v bistvu za notranja vprašanja, za vprašanje, ki ima predvsem kulturno in znanstveno obeležje.
Dopisnica revije «Famiglia cristiana» je v zaključku tiskovne konference vprašala, kje bo sedež in kdo bo kril stroške. N- 'o- ;e Zanetti povedal, da se bo konferenca vršila v vseh nr	e
postaje, za stroške pa je pokra tj. na prosila prispevek dežele in države.
S tem se je zaključilo tridnevno r	k v katerem je so. zlo-
vo'o trinajst članov 1 ■•svi’»'" «a odbora, 47 znanstvenikov iz vse Evrope in dobra deseterica op;. al-cev ter časnikarjev. Konferenca se je pričela v četrtek popoldne, nato pa se je praktično, razen zelo kratkih prekinitev za kosila in večerie, ki so bili prav tako v prostorih ENALC, nadaljevala do včeraj zvečer. Skupno so bili člani pripravljalnega in znanstvenega odbora skoraj 12 ur na plenarnih zasedanjih, mnogo ur pa so porabili na zasedanjih komisij in za neformalne razgovore.
Pripravljalna konferenca je bila tudi tehnično zelo zanletena operacija, ki je zahtevala veliko število osebja, in med tem celo skupino prevajalk, ki so poskrbele za neprekinjeno simultano prevajanje v italijanščino, slovenščino, francoščino, nemščino in angleščino. Tehnično ni vse steklo najbolje, vendar pa je šlo za zelo dobro generalko za majsko konferenco, za katero pričakujejo preko tisoč sodelujočih.
OZN za upravičene zahteve palestinskega ljudstva
NEW YORK, 17. — Posebna politična komisija OZN je snoči odobrila resoluciji, ki zadevajo vprašanje palestinskega naroda v okviru reševanja bližnjevzhodne krize. S prvo mednarodna organizacija poziva Izrael, naj ukrene vse kar je potrebno, da se Palestinci lahko vrnejo v svoje domove in na svoja posestva, z drugo pa poudarja, da je pravična rešitev palestinskega vprašanja pogoj za dolgotrajen mir na Bližnjem vzhodu.
18. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
ODLOČNA ZAHTEVA SINDIKATA CCIL
Oblasti morajo preveriti zaloge v čistilnici Total
Treba je preprečiti izvoz goriva
Sindikalna organizacija CGIL je včeraj izdala daljše poročilo o vprašanju goriva. Sindikat zahteva, naj oblasti preverijo, s kolikšno zalogo razpolaga tržaška čistilnica Total ki je v preteklosti večkrat zagotovila prednost dobave domačim trgovcem in črpalkam in naj preprečijo vsakršen izvoz, da se zadosti potrebam krajevnega prebivalstva, predvsem bolnišnicam in šolam ter industrijskim objektom. CGIL nadalje naglasa, da se bo v sklonu sindikalne federacije potegovala, da bi delavci in vsi drugi prebivalci začeli z bojem proti podražitvi petrolejskih derivatov in proti vsakršni špekulaciji s strani velikih petroleiskih družb.
Upanje Tržačanov, da se bo pereč« vprašanje goriva izboljšalo, je ostalo še vedno upanje. V nar šem mestu je večina bencinskih črpalk zaortih, pri ostalih pa si je moč natočiti le za 3.000 lir normalnega bencina: super je prava redkost. Mnogo Tržačanov bo tako moralo preživeti nedeljski popoldne pred televizorji ali v kinodvoranah, če se ne bodo hoteli po-služiti avtobusov za izlet na Kras.
Marsikatera drurina. ki bo torej morala ostati doma, bo preživela nedeljo v mrazu. Oskrbe s tekočimi gorivi skorajdia ni in nobenega izgloda ni, da se bo stanje izboljšalo. Skoraj povsod že varčujejo s kurilnim oliem. marsikdo pa je na svojo kerozensko peč prikllučil jeklenko. To je vsekakor zelo nevarno, kajti zaradi slabega izgorevanja plina lahko pride do eksplozije.
Župan Spadini sprejel delegacijo zagrebške Opere
Tržaški župan Spaccini je včeraj sprejel delegacijo zagrebške Opere, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Zagreba Vrhovec. Sprejema se je udeležilo več občinskih odbornikov, podpredsednik gledališča Verdi Cesare, ravnatelj De Ferra in več umetnikov zagrebške 0-pere, ki te dni nastopa v Trstu s «Prodano nevesto». S tem svojim nastopom Hrvatje vračajo obisk tržaški Operi, ki je pred kratkim gostovala v Zagrebu.
Župan Spaccini je v pozdravnem nagovoru izrazil dobrodošlico gostom in poudaril prepričanje, da bo ta obisk pripomogel k zbliževanju naše dežele s Hrvatsko. V svojem odgovoru se je predsednik zagreb-
ške občinske skupščine Vrhovec zahvalil za gostoljubje in lep sprejem pri tržaškem občinstvu in je izrazil zadovoljstvo nad uspehom tega gostovanja.
Mladi «informatorji» iz Slovenije obiskali Primorski dnevnik
Včeraj je obiskala uredništvo našega dnevnika skupina mladih «informatorjev» iz vseh občin Slovenije, katerim je naš glavni ured-
nik v skopih besedah začrtal kratko zgodovino in vlogo «Primorskega dnevnika». Mladi obiskovalci so se pozanimali za delo uredništva in za razmere' slovenskega tiska, razgovor pa se je zaključil z željo, da bi se mladina iz matične domovine, tudi z branjem našega dnevnika in drugega zamejskega tiska, bolje seznanila s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
• Pred dnevi so izžrebali loterijski listek tržaške občinske umetnostne galerije. Lastnik Ustka štev. 19167
j v.	prejme sUko umetnika Maria Pallija. -------------------------------- —
iiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiuiiimiilllii n iiiiimiimiiilmiiiiiiuiiiniiiiiiiniiiiiimiiiiimiimiiiillliniinilii iiiiilliiiiiimiiiiiiiiiiiHniiiniimiiiiiiiii iiiiiiirTiiiiiimiiiiiii*i|iii
ZA DELNO KRITJE PRIMANJKLJAJA
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija)
Scena Edvard Zajec Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi
Režija Mario Uršič
V petek, 23. novembra ob 21. uri ABONMA RED A — premierski
Po premieri slovesnost ob 40-letnici gledališkega dela dramskega igralca Staneta Raztresena
Vodstvo luke bo najelo večje desetletno posojilo
Odplačevanje 2700 milijonov se bo začelo leta 1975 - Blagovni promet do konca oktobra
Na zadnji seji upravnega sveta likvidacijo že nakazanih sredstev za
kT£»/-vrlTric*»-»r* i io fr o »ir\x ta 'r o o o Ir/-»	C rvlfiVin ì h tph fll Gn 1H D R DI' B V .
rva semnji seji upiavncga avcua invvmaviju ^	-—
Neodvisne ustanove za tržaško pri-, nabavo sodobnih tehničnih naprav, stanišče, na kateri so med drugim j Končno je upravni svet vzel na sklenili povišati pristaniške tarife : znanje, da je blagovni promet v — od 1. januarja 1974 dalje — za j luki dosegel do konca oktobra le-10 do 30 odst. (o čemer smo kratko j tos 31,885.939 ton (od tega 25,062.923 poročali že v včerajšnji številki), j dovoza surove nafte za naftovoda
je bila vodilnemu odboru ustanove poverjena naloga, da najame desetletno posojilo v višini 2 milijarde 700 milijonov lir za kritje tistega dela primanjkljaja v obračunu za leto 1974, ki ga višje tarife ne bodo utegnile f.okriti. Odplačevanje novega uo.-cjila naj bi se pričelo leta 1975.
Na seji je upravni svet sprejel tudi resolucijo, v kateri se med drugim naglaša, da pristaniška u-stanova ne bo uvedla nobenega novega poviška v letu 1974. Resolucija nadalje obvezuje vodilne organe luške ustanove, da bodo poskrbeli za primeren dvig storilnosti v luki. Vodstvo bo tudi nastopi'o pri pristojnih oblasteh, naj bi v čim krajšem času poskrbele 'a imenovanje novega predsednika luške ustanove. To mesto je namreč ostalo prazno po smrti bivšega predsednika dr. Maria Franzila. Vodstvo ustanove bo končno ponovno zahtevalo od pristojnih oblasti v Rimu, naj priznajo tržaški luki višji finančni prispevek za kritje starega primanjkljaja in
Trst — Ingolstadt in Trst — Schwe- držano prognozo chat), kar predstavlja napredek za 2,487.228 ton oziroma za 8,5 odst. v primeri s prometom v prvih desetih mesecih lanskega leta. Tranzitni promet je znašal do konca oktobra 1,699.373 ton ter je bil za 94.513 ton ali za 5,9 odst. večji od lanskega.
Promet s kosovnimi pošiljkami je dosegel 1.328.461 ton (78,2 odst. celotnega tranzitnega nrometa). Ta postavka je bila za 37.392 ton večja
laverdo 750 in fiatom 500 na Trgu R. Battaglia pri Lovcu. Najhujše poškodbe je zadobila 18-letna jugoslovanska državljanka Nada Be-nič iz Zadra, ki so jo zaradi hudih udarcev v glavo sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pri-
Za preprečitev okvar na napeljavi
Treba je zavarovati vodovodne števce in izprazniti cevi
Tucii včeraj je, kot že prejšnjo soboto, obiskalo naše mesto veliko število jugoslovanskih državljanov. Na največjih mejnih p-eho-dih so jih našteli približno 67.500. Najgostejši promet je bil tudi tokrat na mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer je prišlo na Tržaško približno 33.000 Jugoslovanov: pri Škofijah jih je bilo 20.000, na Pesku 10.000, na železniški postaji n» Opčinah pa so jih našteli približno 4.500.
Tržaški trgovci so bili tudi včeraj zadovoljni. Kupcev je bilo dvakrat več kot pred tednom dni in, če upoštevamo, da je vsakdo potrošil poprečno 30.000 lir — kot smo to storili pred tednom dni — kaj lahko izračunamo, da je o-stalo v blagajnah tržaških trgovin ne'<-aj več kot 2 milijardi lir.
Na sbki: jugoslovanski avtobusi na Nabrežju.
24. T.M. V FILHARMONIJI
Partizanski zbor nastopi v Ljubljani
JUTRI V KULTURNEM KROŽKU
Razgovor s člani zagrebške Opere
V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost na Trgu Verdi 1 bo jutri zvečer ob 19. uri drugo v seriji srečanj, ki jih prireja Združenje tržaških prijateljev operne glasbe v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Tokrat bodo gostje združenja člani ansambla Opere Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba z direktorjem in dirigentom Nikšo Barezo, ki v teh dneh nastopajo v gledališču Verdi s Smetanovo opero «Predana nevesta».
Razgovor bo, kot običajno, potekal v obliki vprašanj, ki jih bodo udeleženci srečanja postavljali gostom bodisi o izvajalskih kriterijih bodisi o dejavnosti zagrebške Opere na splošno.
Vabljeni vsi prijatelji operne glasbe.
Gledališča

Prihodnjo soboto, 24. t. m., bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil v dvorani Slovenske filharmo-Občinsko vodovodno podjetje ACE, n!-je v Ljubljani. Izvajal bo program at ip LHaln vrsto navodil, do i pesmi, s katerim je doslej nastopal
(za 49.238 ton) in z lesom (za 31 tisoč 439 ton).
...............................
NADALJUJEJO SE POLEMIKE
Odbor proti hitri cesti predlaga srečanje s KD
Zakaj odbornik Lonzar ni dovolil, da bi kon-zulta pri Sv. Jakobu sklicala «okroglo mizo»
Ofenziva, ki jo je KD sprožila proti rajonski konzulti pri Sv. Jakobu, ko so predsednika Vascotta (KPI) obtožili, da vzdržuje pretesne stike z Enotnim odborom proti gradnji hitre ceste skozi Katina-ro in Magdaleno do sedmega pomola, je izzvala val polemik tudi na nedavni seji tržaškega občinskega sveta. Nepričakovano naglo je odbornik za decentralizacijo prof. Lonzar (KD) odgovoril na vprašanje komunističnih občinskih svetovalcev v zvezi s sorodnim vprašanjem. Prof. Lonzar, ki je odbornik za decentralizacijo in konzulte, namreč ni dovolil, da bi šentjakobska rajonska konzulta sklicala okroglo mizo o hitri cesti, katere naj bi se udeležila odbornik De Luca in urbanistični strokovnjak, avtor «alternativnega načrta» za hitre ceste, inž. Costa.
Na postavljeno vprašanje je Lonzar odgovoril, da iz zapisnika seje konzulte izhaja, da bi pred okroglo mizo moral poročati odbornik De Luca na ožji seji konzulte. Ker se vabilu ni utegnil odzvati, bi morala odpasti tudi okrogla miza.
Rossetti (KPI) pa je bil povsem nasprotnega mnenja. Zagovarjal je pravico šentjakobskega in drugega prebivalstva, da brez vsakršnih o-vir razpravlja o tako perečem problemu, kot je gradnja hitre ceste. Pri tem je demokristjanom očital, da so pred kratkim sklenili bojkotirati delo konzult. Omenil je le dva primera: svetoivansko konzul-to, kjer se KD še sedaj brani priznati pravico Slov. skupnosti do svojega predsednika (kljub doseženemu sporazumu) in konzulto za vzh. Kras kjer so demokristjani zapustili sejo z namenom, da Preprečijo glasovanje o odstavku glede zaščite narodnostnih značilnosti kra-škega področja.
Polemika pa se, seveda, s tem ni izčrpala. Tokrat beležimo se pi smo Enotnega odbora Prebivalcev Sv. Jakoba, Magdalene, Kolonkov-ca. Pončane in Ratinare tajniku KD Rinaldiju. V pismu odklanjajo obtožbe KD na račun tega odbora, ki ni «skupinica», pač pa enotno gibanje o zelo važnem problemu, ki združuje stotine občanov vseh političnih prepričanj. Odbor je zbra nad osem tisoč podpisov, evidentiral 452 prizadetih družin (skupaj 1285 ljudi), ki bi jih prizadelo rušenje ali izseljevanje iz 102 hiš, ki so na trasi avtoceste. Odbor se je, gted6 tega vprašanju, že sestal s KPI, PSI, PSDI in PRI. V pismu pred-
laga tudi sestanek s KD, kjer naj bi razčistili nesoglasja. Pri tem odbor pripominja, da ga je pred meseci (julija letos) prizadel policijski kordon pred občinsko palačo, tistega večera, ko je v občinskem svetu tekla razprava o avtocesti. Kljub takim protidemokratičnim metodam pa je Odbor na razpolago za enoten nastop in sporazum, ki naj odraža koristi prebivalstva. Da je rajonska konzulta pri Sv. Jakobu so delovala s tem gibanjem pa je sa mo po sebi umevno.
• Danes, 18. t. m. bo v sedežu KPI pri Magdaleni praznik včlanjevanja in proslava oktobrske revolucije. Govoril bo sen. Paolo Sema. V torek bo v krožku «Krečič» v Barkovljah proslava oktobrske revolucije in sestanek sekcije z Grete. Govorila bosta Ezio Martone in Fulvio Tribusson.
Organizacija «Mani tese» o stanju v občinskem prenočišču «G. Gozzi»
Mladinska organizacija «Mani tese» v Trstu nam je poslala v objavp pismo, v katerem obravnava nevzdržno stanje v občinskem prenočišču «Gaspare Gozzi» ter odgovarja ustanovi ECA na njeno pisanje v tržaškem italijanskem dnevniku «R Fbccolo» dne 27. oktobra. «Kljub temu, da upoštevamo posege ustanove ECA pri oskrbovanju potrebnih ljudi, je med drugim rečeno v pismu, so posegi nezadovoljivi predvsem kar zadeva sektor neposredne o-skrbe (oblačila, kuhinja, zdravniška oskrba itd.)».
«Zaradi tega imamo za upravičen poziv, ki smo ga naslovili na vse prebivalstvo, nadaljuje pismo, poriv, ki vabi prebivalstvo naj prispeva raznovrstna oblačila za vse tiste potrebne ljudi, ki so v oskr-omenjenega inštituta «G. Gozzi». Stanje v javnem prenočišču še zdaleč ni rožnato, kot bi hoteli to nekateri prikazati.
in drugi uporabniki vodovodne na peljave, da preprečijo zamrznjenje vode v ceveh in okvare na vodovodnih števcih.
Lastniki stavb morajo zavarovati glavni števec s cunjami in žago-vino; prepričati se morajo, da vsi ventili dobro delujejo in popolno-ma, zapirajo vodovodno napeljavo v pošlbpju; V dnetriraJRujšegk" mraza morajo popolnoma ' izprazniti'cevi v poslopju s tem. da odprejo posebno pipo v pritličju in nekaj vodovodnih pip v 'najvišjem nadstropju. V poslopjih, kjer ima vsako stanovanje svoj števec, lahko lastnik odpečati pomožne števce, da izprazni cevi. O tem mora obvestiti podjetje ACEGAT v teku 24 ur. ACEGAT je treba tudi takoj obvestiti ob namestitvi pipe za izpraz-njenje cevi in porabi vode iz te pipe.
Vsi drugi uporabniki vodovodnega omrežja morajo zavarovati s cunjami pomožni števec, ko pritisne hud mraz pa morajo izprazniti cevi skozi najnižjo pipo v stanovanju in izprazniti rezervoar za izpiranje straniščne školjke.
Podjetje ACEGAT še opozarja, da bodo morali lastniki sami poravnati stroške za popravilo okvar, ki bi nastale zaradi zamrznjenja vode v ceveh.
• V petek so se sestali člani «Evropske levice» ter določili smernice bodočega delovanja organizacije. Med drugim so izvolili organizacijski odbor, ki bo koordiniral to delovanje. Odbor sestavljajo prof. Arduino A-gnelli, dr. Carlo Bruni, novinar Gior gio Cesare, dr. inž. Giulio Derossi, dr. Tito Favaretto. prof. Aurelia Gruber - Benco, dr. Tullio Luzzatto, dr. inž. Josip Pečenko, prof. Livio Pesante in odv. Emilio Terpin.
Štirje ranjenci, od katerih se eden bori s smrtjo, so obračun silovitega trčenja med motorjem
že na tolikih prireditvah v Sloveniji, v Italiji in po naših zamejskih krajih in povsod žel navdušeno odobravanje javnosti, predvsem pa seveda bivših udeležencev narodnoosvobodilnega boja.
Tržaški partizanski zbor bo v Ljubljani pričakal partizanski zbor iz Ljubljane, delegacijo zbora pa bosta sprejela predsednik Zveze borcev mesta Ljubljane gen. Franc Poglajen ter predsednik mestne skupščine Tone Kovič. Po ogledu Muzeja revolucije se bodo pevci podali na vajo v dvorano Slovenske filharmonije, posebna delegacija zbora pa bo ponesla venec k Sv. Urhu k spominskim obeležjem grozodejstev belogardističnih krvnikov nad pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja.
Koncert se bo začel ob 20.15. Zanj vlada med bivšimi borci in aktivi sti v Ljubljani veliko zanimanje, š< posebno zanimanje za nastop naših bivših partizanskih borcev - pevcev pa vlada med v Ljubljani živečimi primorskimi rojaki.
V sredo je na tržaški univerzi promoviral za doktorja medicine
BORIS KARIŽ Novemu doktorju čestitajo sorodniki in prijatelji.
Uspe! koncert proseške godbe
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V	okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli — Herbert Griin
VILINČEK Z LUNE
Scena: Tomaž Kržišnik Kostumi: Marija Robijeva Koreograf: Jaka Hafner Glasba: Urban Koder Redakcija besedila: Dominik Smole
Režija: MILE KORUN
V	torek, 20. novembra ob 15.30
Slovenski klub
"W^rbi
v torek, 20. t. m.,
ob 20.30 na prelivanje
urednika RTV Ljubljana
Draga Košmrlja:
BLIŽNJI VZHOD -GORDIJSKI VOZEL MIRU
Na zanimivo predavanje o stanju na Bližnjem vzhodu, vzrokih in posledicah izraelsko - arabske vojne ter petrolejski krizi toplo vabljeni!
KULTURNI DOM
V	torek, 20. t.m. ob 15.30 B. Minoli — H. Griin «Vilinček z lune». Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
V	petek, 23. t.m. ob 21. uri F. Bevk — B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» (Abonma red A — premierski).
Ponovitve: v soboto, 24. t.m. ob 21. uri (Abonma red B); v sredo, 28. t.m. ob 20.30 (Abonma red D — mladinski v sredo).
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Danes, ob 16.00 ponovitev Smetano ve opere «Prodana nevesta». Gos tuje zagrebško gledališče.
Danes bo vlogo Marinke pela Radmila Smiljanič, Vaška pa Zvonimir Prelčec.
V	torek, ob 20.30 ponovitev Smetanove opere «Prodana nevesta. Dirigent Nikša Bareza, režija Petar Šar-čevič. Orkester, zbor in balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
POLITEAMA ROSSETTI
Še danes ob 15.30 nastop igralske skupine Tina Buazzellija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava.
Od 20. do 25. novembra izvenabon majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai Qui?» Režija Vita Molinarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Monta-gnani.
AVDITORIJ
še danes, 18. t. m. bo Vittorio Gassman predstavil v okviru revije «Teatro oggi» skupno s Claudio Gian-notti in Francom Giacobinijem «II trasloco».
Pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 36372, 38547) so na razpolago abonmaji za 10 predstav «Teatro oggi in abonmaji za 5 predstav po lastni izbiri.
Na filozofski fakulteti je z odliko diplomiral iz sodobne zgodovine
PIERO PANIZON Svojemu sodelavcu iskreno čestita kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Včeraj zvečer je bil v prostorih Prosvetnega doma na Proseku koncert, ki ga je priredila godba na pihala s Proseka. Ob tej priložnosti je godba odlikovala z zlato kolajno dva člana: Franca Kapuna in Ninija Ukmarja za 50-letnico delovanja. Slavljenca je v imenu godbe pozdravil odbornik Milan Čuk.
Številno občinstvo je pozorno sledilo posameznim točkam sporeda, na katerem je sodeloval tudi zbor «Vasilij Mirk». Po končanem sporedu se je večer nadaljeval s prosto zabavo, prigrizkom in domačo kapljico in se končal pozno v noč ob zvokih proseške godbe in ubranem petju zbora «Vasilij Mirk».
B. R.
.....................................................................................Minili.............................................................um................
«	w -i ____' X  Tri u 1Am rfrv.
V	Galeriji Cartesius razstava malih kipov in risb tržaškega kiparja Uga Caràja. Razstava bo trajala mesec dni.
V	galeriji Tergeste v Ul. Ratti«' razstavlja slikar Armando Cucchi. Razstava bo trajala do konca meseca.
Danes, NEDELJA, 18. novembra MILKO
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 9.24 — Luca vzide ob 0.13 in zatone ob 13.10. Jutri PONEDELJEK, 19. novembra LIZA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15 stopinj, najnižja 11.5, ob 19- uri 11,6 stopinje, zračni pritisk 1020,2 mb rahlo narašča, veter 18 km s suski 40 km na uro severovzhodni, vlaga 48-odstotna, nebo malo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Ada Štolfa, 77-letni Luigi Pitacco, 90-letna Erminia Battilana vd. Tomini, 27-let-na Grazia Trapasso por. Cossutta, 54-letni Antonio Benci, 89-letna Marina Paris por. Zubali, 81-letni Giovanni Balde, 67 letni Giuseppe Va-
Včeraj-danes
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVKI
VELIK PRIHRANEK
pellicceria cervo
TEL. 796-301 Settembre št. IF/IH
TRST Viale XX
Ieri, 59-letni Giuseppe Bandel, 93-letna Antonia Intihar vd. Nadoh in 57-letni Luigi Corsi.
OKLICI: uradnik Edoardo Bevilacqua in učiteljica Eleonora Zavadlav, uradnik Antonio Vestidello in uradnica Maristella Crevatin, strugar Franco Visentin in gospodinja Maria Serena Spadaro, avtoelektri-kar Giacomo Conciani in prodajalka Mirella Siver, delavec Luciano Corrente in uradnica Laura Giorgi, avtoličar Moreno Grisonich in gospodinja Anna Bisia, inšpektor Paolo Perini in univ. študentka Laura Luzzatto. gradbeni izvedenec Saba-tino Pandullo in gospodinja Romana Fantozzi, radijski tehnik Sergio Antonaz in prodajalka Maddalena Kermavner, financar Fiorenzo Ro-bles in delavka Bruna Borgia, u-radnik Stello Novelli in bolničarka Nidia Zuccolin, elektromehanik Luciano Demarin in uradnica Flavia Zanutel, teniški učitelj Alessandro Boccabianca in univ. študentka Ros-sella Presei, elektromehanik Marzio Rana in prodajalka Eleonora Caris, uradnik Paolo Rossellini in učiteljica Livia Muratore, železničar Renato Pinelli in uradnica Daniela Sessi, uradnik Ettore Cappelletti in prevajalka Claudia De Santi, financar Giuseppe Manca in gospodinja Letiz’a Makovac, finan-čar Angelo Previtero in šivilja Bruna Travain, vojaški častnik Antonio
Rocchio in uradnica Mirella Palestini, trgovec Nicola lerardi in gospodinja Maria Rosaria Izze, mehanik Giuliano Biloslavo in gospodinja Daniela Katnich, financar Domenico Fantaccini in gospodinja Gianna Donina, ribič Antonio Stef-fè in zdrav, asistentka Anita An-tonazzai, finančni stražnik Carlo Sechi in delavka Loredana Gasparini, finančni stražnik Lorenzo Balzano in frizerka Bernardina Segal-
la železničar Enrico Cioch in gospodinja Gabriella Rodeghiero, pomorščak Salvatore Solari in gospodinja Assunta Terramoccia, mizar Fernando Valzano in prodajalka Clara Carpiteli!, uradnik Raffaele Germano odv. Nifosd in gospodinja Silvana Kainradl, uradnik Silvio Lu-covich in uradnica Laura Zorzet, univ. asistent Enrico dr. lacopini in gospodinja Natalia Piu.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 39 26 19 65 33 35 87 81 13 44 23 45 13 51 28 77 75 52 89 48 ENALOTTO 211 112
20
13
67
44
57
63
77
71
30
62
XIX 211	112	2X2
KVOTE: 12 točk — 8.022.000; 11 točk — 273.400; 10 točk — 21.300 Ur.
FOTO KINO s. OPTIKA ul. mozzini
h
» - 6
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. J. Bemini 4; A. Castoro, Ul. Ca vana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti. Borzni trg 12; Centauro Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Vìare. Largo Piave 2; Sant'Anna. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
vabi člane in prijatelje društva na
ZABAVNI VEČER
ki bo v sredo, 21. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih
Med drugim bomo predvajaU skioptične slike z letošnjih izletov
Odbor
Razstave
Kino
Nazionale 14.30 «Ordine da Berlino;
Vincere o morire».
Excelsior 14.30 «L’ultima chance». Barvni film. Fabio Testi, Ursula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior: Matineja: ob 10.00—11.30 Tom in Jerry: «Cera due volte». Grattacielo 14.00 «Sepolta viva», barvni film. Agostina Belli, Maurizio Bonuglia.
Fenice 14.30 «Rugantino fa l’amore con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori. Eden 14.30 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Rendali in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 14.30 «La polizia incrimina la legge assolve». Barvni film. Capito! 15.00 «Robinson Crosue». Barvni film.
Cristallo 15.00 «... e tutto in biglietti da piccolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 14.30 «Il grande valzer».
Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 15.00 «Rivelazione di uno psichiatra sul mondo perverso del sesso». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Ultimo tango a Za-garol». Barvni film. Franco Franchi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Rullo di tamburi», barvni film, Charles Bronson, Audrey Dalton, western.
Astra 15.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Barvni film. G. Gemma. B. Spencer.
Radio 14.00 «Il conte di Montecristo». Ariston 15.00—21.30 «Quella strega di Pippi calzelunghe». Barvni film. Abbazia 14.30 «Tartan e la pantera nera». Barvni film. S. Hawkes.
Izleti
SPDT vabi v nedeljo, 25. novembra na 5. jesenski sprehod na Volnik in okolico. Zbirališče v Velikem Repnu na trgu ob 9.30.
SPDT priredi v dneh 8. in 9. decembra avtobusni dvodnevni izlet v Istro z ogledom Motovuna, znamenitih fresk cerkvice sv. Marije Škri-Ijine pri Beramu, Labina, Pulja, prekrasne obale in rtov južne Istre. Datum začetka vpisovanja bo pravočasno objavljen.
SOŽALJA
Družine Brus, čok, Danieli, Škrinjar in Jogan izrekajo svojcem ob izgubi Gracile Košute iskreno sožalje.
Mali oglasi
Iščepio vajenca za trgovino jestvin. Ul. Ginnastica 35; plača višja od pogodbene.
Iščemo prodajalca s prakso z delikatesami. Plača višja od pogodbene; jestvine, Ginnastica 35.
“ DRUŽINA kupi hišo z vrtom v okolici. Plačilo v gotovini. Telefonirati 815569.
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA: 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69. 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drunih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
»CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a.
ZLATE PREDMETE, briljante in drago kamenje plačamo po najboljših pogojih. Do pet milijonov Ur karat plačamo za čiste briljante bele ekstra barve. DARWIL — TRST, Trg sv. Antona 4, I. in II. nadstopje.
ŠD Vesna izreka sožalje svojcem ob izgubi Alojza Bogatea, svojega bivšega igroVa in zavednega člana.
Ob bridki izgubi Gigija Bogatea PD Vesna izreka svojcem iskreno so-
/;i I i<
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
Ninija Zudetticha
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami.
Družine: Zudettich, Lunazzi in Troian
ZIMOVANJE V BOHINJU
Potovalni urad «Aurora» organizira 5-dnevno zimovanje v Bohinju (hotel Zlatorog), in sicer od nedelje, 30. decembra 1973 do četrtka, 3. januarja 1974.
Cena zimovanja je 42.000 lir, v kar je všteto:
1.	Vožnja z avtobusom iz Trsta v Bohinj in nazaj.
2.	Usluge polnega penziona od kosila prvega dne do kosila petega dne.
3.	Silvestrska večerja.
4.	Prevozi z avtobusom od hotela do žičnice na Vogel in neomejeno število voženj na vlečnicah in sedežnicah na Voglu.
5.	Spremstvo.
Informacije bi vpisovanje pri potovalnem oradn «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, telef. 29243.
Prerano nas je včeraj zapustila naša draga
GRACIJA KOŠUTA
Pogreb bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Potrti naznanjajo žalostno vest mož Sergij, starši, brat z družino, tasta Slava in Franc, Vida in Darjo, mala Marko in Rado ter ostalo sorodstvo
Trst, 18. novembra 1973
Kupite po ugodnih cenah neposredno od proizvajalca:
lestence, lutke, košarice, okraske za avto, darila za nova rejenčke in za vse pri:

Trst, Ul. Manzoni 19. Tel. 761111 BLIZU KULTURNEGA DOMA
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož. oče. nono in brat
HENRIK D0UAK
Pogreb dragega pokojnika bo d 3, v nedeljo ob 15. uri iz hiše žalosti, Samatorca št. 1, na domače pokopališče.
Žalujoča žena Milka, hčerki Sonja in Anica, zeta Renato in Zmago, vnukinja Erika, brat Maks in drugo sorodstvo
Samatorca, Zgonik, 18. novembra 1973
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ANGELA VODOPIVCA
se iskreno zahvaljujemo.
spomin.
Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Slavcu, zboru Valentin Vod-darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov
Dolina, 18. novembra 1973
Žalujoča žena in ostali
Pnmoršla^nevnlle
3
18. novembra 1973
ZARADI NESEBIČNE POMOČI BOLNI SOŠOLKI
Šempokjski atroci hoda prejeli že drugo nagrado za dobrosrčnost
Nagrado «L. Tempesta» jim bodo izročili v torek ob prisotnosti staršev in predstavnikov oblasti
Skupina učencev pred š crapula jsko osnovno šolo
V naši civilizaciji potrošnje lahko le redko govorimo o dobrosrčnosti. Današnji človek je zatopljen sam vase in se zmeni za okolico le takrat, kadar jo potrebuje. Iz službe se vrne utrujen, večere pa prečepi pred televizorjem. Živi le zase in za svojo družino.
Na srečo ni povsod tako. Z izrednim veseljem včasih ugotavljamo, da je človeku ostal v srcu še drobec dobrote, drobec razumevanja za vprašanja, ki tarejo bližnjega. Ta dobrota je prirojena prav otrokom ki jih v nekaj letih, ki jih ločujejo od rojstva, ni še okužil civilizirani svet.
O šempolajskih osnovnošolskih otrocih smo že pisali. Zadnjega avgusta so namreč v devinskem gradu prejeli prvo nagrado človeške dobrote in solidarnosti, ki jo je podelil devinski princ. Zdaj so ponovno pred nami: v torek jim bodo podelili 1. nagrado pokrajinskega odseka apostolata za dobrosrčnost v šoli, poimenovano po rimskem dečku Liviu Tempesti. Nagrado - hranilno knjižico z nakazanim zneskom 50.000 lir — je podelila tržaška hranilnica, mnogo važnejše pa je priznanje, ki ga je prejela šem-pclajska šola. Na slovesno izročitev nagrade se sedaj vsi resno pripravljajo. Učenci se bodo v torek ob 11. uri predstavili staršem in predstavnikom oblasti z vrsto recitacij in pesmi. za koreografijo pa so poskrbele
učiteljice.
Arianina prijateljica Sonja
utrùdno skrbijo, da bo torkova prireditev čimbolje uspela.
Morda je umestno, da še enkrat pojasnimo, zakaj so prejeli to nagrado prav šempolajski otroci. Učenka drugega razreda šempolajske šole Ariana Zidarič je lani hudo zbolela. V bolnišnici je preživela skoraj šest mesecev svojega mladega življenja, sošolci pa niso pozabili nanjo. Ves ta čas so jo obiskovali in nikoli niso prišli praznih rok.
Ob koncu lanskega šolskega leta se je Ariana vrnila iz bolnišnice domov, v Tmovco. Njen povratek je bil le začasen, kajti vsi so vedeli, da bo morala zopet v bolnišnico. Njem sošolci so ji ob povratku pripravili lepo presenečenje: sprejeli so jo s pesmicami in recitacijami, tako prisrčno, kot znajo to narediti te otroci. Oh komu te skore* družinske prireditve so Ariani podarili punčko, več slikanic, barvice, album za risanje, obleko in slaščice. Za vse to so sami zbrali denar.
Ariana je sedaj doma; šole ne more obiskovali, vendar dobro ve, da ni več sama. Marsikateri sošolec jo še obišče, največkrat pa je nri niei sestrična Sonia. Igrata se skonai in Ariani tako minevaio dnevi. Sicer bi bili ti njeni dnevi zelo dolgočasni kajti mama dela in je ves dan ni doma, prav tek'' ni dnn-e očeta, A-riana pa nima nikogar drogava. Sedaj se počuti bobe in med igro popolnoma pozabi na bolezen Iz dneva v
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM
Opozarjamo vse vinogradnike, da bo tudi letos treba prijaviti pridelek vina
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more dobiti dovoljenja za prodajo vina ali za odprtje o-smice.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Po tem roku prijav ne bodo sprejemali. Zato svetujemo vsem pridelovalcem vina, da čim-prej opravijo to formalnost in da ne čakajo zadnjih dni.
Vinogradniki raj se zato zglasijo pri patronatu Kmečke zveze INAC. ki jim bo izpolnil posebne obrazce in vložil prijavo.
dan se v njej veča prepričanja, da se bo lahko kmalu spet vrnila v šolo.
Janko Žezlina 75-letnik
V krogu svoje družine v Kranju je včeraj praznoval 75-letnico rojak Janko Žezlina. Po rodu je iz Skopega na Krasu, a se je že mladih nog odpravil v Trst. Kot avstrijski vojak je kmalu okusil grozote vojne. Ko se je svetovna vihra umirila, je kot zaveden in napreden Slovenec kmalu okusil na lastni koži nečloveški sistem fašističnih krvnikov in se zato odločil za pobeg v Jugoslavijo, kjer je dočakal upor slovenskega naroda. Med okupacijo so ga nacisti zaprli
V Z;
od
loglasno jetnišni«^v^3egunjah,
najstmesečno prisilno delo v Nemčijo, od koder se je po osvoboditvi vrnil v Trst, kjer je nekaj časa upravljal menzo pri pokrajinskem narodno - osvobodilnem svetu v Ul. Romagna.
Na starejša leta se mu je življenje umirilo, čeprav se še ni odrekel aktivnemu življenju. Kot strasten planinec in gobar odkriva
SPDT
vabi v PETEK, 23. novembra ob 20.30 na predavanje
prof. Franca Habeta
ki bo s pomočjo barvnih diapozitivov opisal naravo
OD TRIGLAVA DO DURMITORJA
lepote gorenjskih velikanov, ob tem pa mu spomini s ponosom poletajo v preteklost, v čase, ko je bilo pri nas tudi planinstvo kot vsako organizirano delo v narodnostnem in naprednem duhu odraz odpora našega ljudstva proti zatiralcu.
Jubilantu želimo, da bi bil še dolgo čil in zdrav.
• Jutri ob 19. uri bodo na sedežu italijansko - ameriškega združenja v UL Roma 15/11 predvajali tri krat-kometražne filme v -angleščini o demokratičnih inštitucijah v ZDA.
• Jutri se ob 18. uri ponovno sestane devinsko - nabrežinski občinski svet. Razpravljali bodo o točkah, ki jih na prejšnji seji niso izčrpali.
POZIV
Seznam padlih v NOB
Odbor za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane (IV okraja), ki že del j časa zbira sredstva za ta spomenik, skrbi vzporedno tudi za sestavo seznama vseh žrtev iz tega okraja. Da ne bi ob postavitvi spomenika nastala pomota, da bi izpustili ime kake žrtve, prosi odbor vso demokratično javnost, da sodeluje pri dokončni sestavi imenika. Prosimo sorodnike padlih, da nam sporočijo na Odsek za zgodovino — telefonska št. 796213 —- ime in druge podatke padlega oziroma umrlega v taborišču. Zelo bo koristilo sodelovanje tudi drugih, zlasti za prijavo tistih žrtev, katerih sorodstvo je izumrlo ali se odselilo.
Območje, ki ga zajema akcija za postavitev spomenika je zelo obširno in obsega ves Skedenj, Sv. Ano, Kolonkovec, Rovte ter Žavlje in Domjo do meje tržaške občine. V seznam padlih vpisujemo vse, ki so bili rojeni na omenjenem področju ali so na tem področju stanovali v času, ko so odšli v partizane ali so bili odgnani v internacijo.
Prosimo, da sodelujete in telefonirate na štev. 796218 med 9. in 13. uro.
Odbor za postavitev spomenika
padlim v NOB iz IV. okraja.
Lojze Abram govori ob grobu Antona škamperla v Krepljah
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
PREJŠNJO NEDELJO NA POKOPALIŠČU V KREPLJAH
Svetoivančani so postavili Antonu Škamperlu očetu mučenca Slavka, nagrobni spomenik
Narečna pesnica Marija Mijol o «dobrem Toniju»
Preprost nagrobni spomenik v belem in temnem marmorju na majhnem, mirnem pokopališču v Krepljah, nedaleč od Dutovelj, od prvih dni novembra spominja obiskovalca, da tam leži pokojni Anton Škamperle, oče mučenca Slavka, po katerem nosi ime svetoivansko prosvetno društvo «Škamperle». Nagrobni spomenik je zadnji znak hvaležnosti Svetoivančanov pokojnemu Toniju, ki je pri Sv. Ivanu, v svoji čevljarski delavnici svetoivanski mladini od časov po prvi svetovni vojni, pa do zadnjih let budil narodno zavest in jim vcepljal vero v boljše čase.
Anton Škamperle je svojo rano mladost preživel v rojstnih Vrhov-Ijah, a kmalu je pustil pastirsko palico, se podal v Trst s trebuhom za kruhom in se naselil pri Sv. Ivanu, kjer je ostal pravzaprav do smrti. Po težkih in hudih preizkušnjah v prvi svetovni vojni, iz katere se je vrnil brez noge, mu je usoda zadala najhujši udarec te-
daj, ko so mu fašisti iz čevljarske delavnice, v kateri sta delala skupaj, odpeljali sina Slavka, katerega ni več videl živega. Slavko je umrl v koronejskih zaporih zaradi zverinskega mučenja, njegovi krvniki oa so trdili, da se je obesil. Za Tonija je bila to najhujša izguba in v vseh naslednjih letih mu je bilo v uteho to, da je k njemu hodila svetoivanska mladina, ker je v vsakem mladem človeku videl
14. t. m. je na tržaški univerzi promoviral iz medicine ZDRAVKO BEZIN Istega dne je na fakulteti za tuje jezike v Vidmu diplomirala iz ruščine
ZOJA DRAŠIČ
PD Vesna in mladinski odsek PD Vesna jima toplo čestitata in jima želita uspešno bodočnost.
svojega sina, ga spodbujal in bodril, kot bi svojega Slavka. Tonijeva čevljarska delavnica je tako v povojnih letih postala nekakšno zbirališče mladih, kjer si lahko skoraj vsak večer srečal znanca ali prijatelja ter skupaj s Tonijem sedel za partijo šaha ali kart. To je trajalo vse dotlej, dokler dobri Toni ni zapustil delavnice in se umaknil v zasluženi počitek na svoj dom.
......................................................... n miiiiiuiiii mn minil in " iiiinii n n in.......................................................um.......mitmmiimil

Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU
Silvano Cibic daruje 5.000 lir, Valerija in Angel Sulčič (št. 304) 2.000 lir, Pavla in Sin Milan Tretjak darujeta 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Marici Guštin, Francu Verginei! in Irmi Košuti daruje Fani Košuta (248) 6.000 lir.
V	spomin Franca Verginele darujeta Marija in Matija Settimo 2.000 lir.
Ob obletnici pok. Marja Švaba daruje brat Ivan z družino 3.000 lir.
Eda in Lucijana Indri darujeta v spomin pok. Franca Verginele 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza (Gigija) Bogatea, Franca Verginele in Ivane Štefančič daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir.
V	spomin pokojne sestrične Ivane Štefančič darujejo Milo, Slavica in Pjerina 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB JUabjan (Dolina 47) 1.000 lir, Rudi IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA Žerjal (Kreglje 23) 1.000 lir, Josip
Pangerc (Kroglje 43) 5.000 lir, Cinzia Sancin (Dolina 85) 3.500 lir, Sil-
IN OD SV. ANE
Franc Peloza daruje 5.000 lir, dr. Pavel Fonda 10.000 lir, Angela Dro-le 10.000 lir.
Antonija Hrovatin daruje 3.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI
Ob tretji obletnici smrti mame Rozine daruje sin Anton Marc (Sil-čev) 10.000 lir.
■iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuimiiiii
Z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA STARSEV
Pri Sv. Ivanu predlagajo uvedbo celodnevnega pouka
V resoluciji navedene pereče probleme je treba nujno rešiti
V sredo 14. novembra je bil v prostorih slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu občni zbor «Združenja staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijatelejev mladine». Na tem petem občnem zboru je najprej predsednik Mljač poročal o delovanju v preteklem letu ter mnogih šolskih problemih, nakar je sledila izčrpna razprava, v katero so posegli mnogi starši. Iz njihovih posegov je razvidna pravilna skrb za napredek naše šole. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je zbora udeležilo veliko število staršev in skoro vse učno osebje.
Osnovna šola in otroški vrtec pri Sv. Ivanu beležita že vrsto let napredek glede števila vpisanih otrok kot tudi glede urejevanja ostalih odprtih vprašanj. Vendar pa je treba še mnogo storiti.
Ob koncu so štarsi izvolili nov odbor združenja, v katerem so Hedvika Kandut, Franc Mljač, Vilma Zoch, Stana Žerjal, Samo Pahor, Marko Kravos, Milica Čok, Jurko Slokar in sestra Marija ter soglasno odobrili nasledujo resolucijo:
Občni zbor «Združenja staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine» ugotavlja, da je za učinkovito in napredno vzgojo potrebno, da se metode učenja posodobijo in s tem izboljšajo. Tak nov pedagoški prijem predstavlja šola s celodnevnim poukom, za katerega so starši mnenja, da ga je treba čimprej uvesti. Zato pozivajo šolske oblasti, kolikor so pristojne za to vprašanje, in ob-
čino, ki mora skrbeti za ustrezne prostore in opremo, da ukrenejo vse potrebno, da se bo zadevni pouk čimprej začel.
Združenje tudi ugotavlja, da sedanji prostori niso zadostni za ta pouk in da so tudi druge šole, ki so v poslopju nastanjene, izrazile raznih mestih svojo zakrblje-
nost, ker so v stiski s prostori; zaradi vsega tega občni zbor opozarja občino na pereči problem povišanja ali razširitve sedanje šolske zgradbe, da bodo tako zadoščene vse obstoječe in predvidene potrebe.
Občni zbor združenja je tudi preučil razmere slovenskega občinskega otroškega vrtca. Glede tega u-gotavlja,
da je sedanje število otrok, zrelih za vrtec, preseglo število, ki je določeno za vsako sekcijo;
da je za dobro oskrbo in varstvo otrok sedanje število 50 previsoko za dve učni moči v dveh izmenah in eno samo postrežnico;
da je zato nujno potrebno, da se ustanovi še en oddelek slovenskega vrtca na isti šoli.
Nadalje je tudi občni zbor združenja ugotovil, da je za dobro, naglo in pravično poslovanje slovenskih vrtcev potrebno ustanoviti na tržaški občini posebno ravnateljstvo za slovenske oddelke s slovenskim osebjem .Obenem se staršem zdi poniževalno, da morajo za vpis o-trok v slovenski vrtec izpolniti italijanske obrazce; isto velja tudi za druge formularje, ki so v rabi pri upravi vrtcev. Zato združenje zahteva, da se ta krivica čimprej od pravi z izdajo ustreznih slovenskih obrazcev.
ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Namesto cvetja na grob Edija Ko-baua darujeta Fani in Slavka 2.000 lir.
Franc Košuta 5.000 lir, Lojzka Kozina iz Boljunca 2.000 lir.
ZA PEVSKI ZBOR VALENTIN VODNIK IZ DOLINE SO DAROVALI
Vincenc Pangerc (Dolina 116)
3.000	lir, Romano Klabjan (Dolina
35) 3.000 lir, Slavko Krmec (Dolina 71) 5.000 lir, Josip Prašelj (Dolina 29) 1.000 lir, Ivana Bandi (Prebeneg 33) 3.000 lir, Dušan Bizjak (Dolina 38) 1.000 lir, Maks Ota (Kroglje 33) 5.000 lir, Josip Sancin (Dolina 112) 5.000 lir, Angel Veljak (Domjo 102) 3.000 lir, Alessandro Scoria 25.000 lir, Savino Sancin (Dolina 32) 2.000 lir, Pino Franza 3.000 lir, Valentino Lovriha (Dolina 428) 3.000 lir, Josip Kocjančič (Dolina 104) 5.000 lir, Pino Poro-pat (Dolina 357) 5.000 lir, Bruna Kocjančič (Dolina 42)	2.000 lir,
Celestino Štrajn (Dolina 55) 5.000 lir, Ivan Sancin (Dolina 102) 2.000 lir, Albina Bandi vd. Blokar (Prebeneg 14) 3.000 lir, Ivan Prašelj (Dolina) 2.500 lir, Danilo Bandi (Dolina 370) 25.000 lir, Karlina Bandi (Prebeneg 78) 5.000 lir, Danilo Lovriha (Dolina 342) 1.500 lir, Ivan Štrajn (Dolina 18) 5.000 lir, Josip Lovriha (Dolina 44) 2.000 lir, Karla Majer (Dolina 344) 1.000 lir, Josip Kocjančič (Prebeneg 42) 2.000 lir, Evgen Grahonja (Kočevje) 500 lir, Nazario Kozina (Dolina 203)
1.000	lir, Franc štrajn (Dolina 153)
5.000	lir, Anton štrajn (Dolina 39)
10.000	lir, Vito Boneta (Dolina 167)
4.000	lir, Angelo Serli (Dolina 167)
1.000	lir, Edi Germani (Dolina 356)
3.000	lir, Ivan Sancin (Dolina 194)
5.000	lir, Marija Gropajc vd. Frani (Dolina 34) 1.000 lir, Anton Bandi (Prebeneg 28) 2.000 lir, Ignacij Jer-jan (Dolina 69) 10.000 lir, Bruno Prašelj (Dolina 351) 5.000 lir, Angela Ota (Kroglje 5) 10.000 lir, Viktor Ota (Kroglje 14) 2.500 lir, Rafael Kocjančič (Kroglje 34) 1.000 lir, Avguštin Furlan (Dolina 198) 5.000 lir, Vladimir Furlan (Dolina 198)
5.000	lir, Alojz Žerjal (Dolina 270)
2.000	lir, Cilka Ota (Kroglje 9) 1.500 lir, Josip Štrajn (Dolina 68) 5.000 lir, Josip Štrajn (Dolina 79) 5.000 lir, Marija Jercog (Dolina 41)
3.000	lir, Ludvik Švab (Dolina 152)
10.000	lir, Justina štrajn (Dolina 50) 2.000 lir, dr. Miro Slavec (Dolina 400) 20.000 lir, Karlo Slavec
vano Luin (Dolina 71) 5.000 lir, Danilo škrgat (Dolina 37) 500 lir, Evelino Zugna (Dolina 105) 4.000 lir, Salvatore Parlato (Dolina 143) 2.000 lir. Kristina Mahnič (Dolina 395) 5.000 lir, Danilo Lovriha (Dolina 28) 3.000 lir, Mario Vitri (Dolina 158) 2.000 lir, Mario Frando-li 5.000 lir, Ivan Čok (Kroglje 38) 2.000 lir, Vincenc Ota (Kroglje 38) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob pokojnega Angela Vodopivca daruje Gize-la Žafran por. Ota 1.500 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
(Dolina 126) 5.000 lir, Radivoj Lovriha (Dolina 28) 2.000 lir, Just'daruje Vittoria Petelin
Ob 3. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Marina (Linkota) Luxa, darujejo žena in sinova 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Konto vel.
Viktorija Verša in Draga Kapun darujeta 2.000 lir za ŠD Primorje.
Boris Grilanc iz Saleža daruje
10.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza (Gigija) Bogatea, Franca Verginele in Ivane Štefančič daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za proseško godbo.
Namesto cvetja na grob Gracije Košute darujejo družine Brus, Čok, Danieli in Škrinjar 10.000 lir za Budalov sklad.
Namesto cvetja na grob drage Gracije Košute darujeta Neva in Etko Jogan 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Gracije Košute darujeta Neva in Luciano Jagodic 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Rudija Husuja darujeta Marica in Andrej Rupel 5.000 lir za RMV.
Namesto cvetja na grob pok. Rudija Husuja darujeta Bruna in Alojz Škerl 3.000 lir za RMV.
V	počastitev spomina Rudija Husuja daruje družina Agostini 3.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Rudija Husuja daruje družina Vrtovec-Ber-tini 3.000 lir za RMV.
Ottavio Verginela daruje 5.000 lir za PD Vesna.
V	počastitev spomina Friderika in Apolonije Žnidarčič darujejo hčerke
5.000	lir za Dijaško matico.
Ob 32. obletnici smrti Edvarda Rustje darujeta družini Rustja in Polduzzi 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki dveh jubilejev na Opčinah darujejo zvonašica Mila Daneu Perco 7.000 lir, zvonašica in pro-svetašica Marija Daneu Antonac 5.000 lir in prosvetašica Milči Hribar Origoni 7.000 lir za PD Tabor.
V	počastitev spomina pok. Franca Kavsa daruje Fulvio Macchi z družino 2.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Franca Kavsa ob 3. obletnici smrti (17.11.1973) daruje
j žena Anita 10.000 lir. V isti namen
5.000 Ur.
Ko se je lani sredi avgusta po Sv. Ivanu razširila novica, da je Toni umrl pri svojih sorodnikih v Krepljah, je ogromna množica Svetoivančanov spremila dragega Tonija na zadnji poti. Na pogrebu so bili tudi tisti mladi ljudje, ki so v vseh povojnih letih zahajali k Toniju. In med temi mladimi ljudmi je vzniknila zamisel, da bi se Toniju oddolžili za vse dobrote, duhovne in stvarne, ki so jih bili deležni. Tisti mladi ljudje so zato začeli v svojem krogu nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika Toniju. K nabiralni akciji se je potem pridružilo tudi svetoivansko prosvetno društvo.
Ta zamisel se je sedaj uresničila in prejšnjo Aieddjo. popoldne se je na pokopališču v Krepljah zbrala stoglava množica Svetoivančanov. Prišla je na kratko in ganljivo svečanost odkritja. nagrobnega spomenika pokojnemu Toniju, čigar življenje je bilo eno samo vsestransko razdajanje, saj pač ni moglo biti drugače, ko pa je v prsih tega moža bilo tako velikodušno in dobro srce.
Nekaj besed o Tonijevem življenju in delu je pred spomenikom v imenu mladine in prosvetnega društva spregovoril Lojze Abram, nakar je v pokojnikov spomin svetoivanska narečna pesnica Marija Mi-jot recitirala ganljivo pesmico o Tonijevem življenju. Predstavniki društva so potem pred spomenik položili venec.
Ko so Svetoivančani po svečanosti zapuščali pokopališče v Krepljah, je bil Tonijev grob prekrit s cvetjem. Skoraj vsi so prinesli s seboj cvetice in jih polagali na grob nepozabnega Tonija Škamperla.
L. A.
SMRTNA KOSA V KRIŽU
Križ je sicer velika vas, saj šteje nad dva tisoč ljudi, toda šest smrti v niti treh tednih je veliko, preveč.
Smrtna kosa je torej žela na veliko, kot že dolgo ni.
FRANC VERGINELLA
Franc Verginella, ki so ga v vasi poznali kot «Frančko Šeginov» se je rodil 31.12.1912 v Križu, kjer je tudi dokončal šolo. Nato pa se je izučil za brivca. Dolgo let je opravljal ta poklic v rojstni vasi, nakar je pred vojno odšel na otok Cres, kjer je tudi tam nadaljeval s svojim poklicem. Med NOB je kot zaveden in napreden Slovenec sodeloval s tamkajšnjim naprednim ljudstvom. Po končali vojni se je vrnil v rojstni kraj ter se pridružil antifašističnim in naprednim vaščanom. Že v mladih letih je imel pokojni Frančko veliko veselje za glasbo in se je že kot mladenič vključil v kriško godbo na pihala ter igral dolgo let klarinet, tudi po vojni.
VIKTOR VID0NI
Viktor Vidoni je bil pravi Križan, saj se je rodil v tej vasi 1.4.1895. Takoj po končani ljudski slovenski šoli se je zaposlil pri nabre-žinskem vodovodu v «Brojenci» in to delo ga je tudi rešilo prve svetovne vojne, da ga niso poklicali pod orožje. Leta 1921 se je oženil z domačinko Marijo Baučer, ki mu je v zakonu povila štiri otroke. Pokojnik je dolgo let bolehal. Ko so ga zadnjič poslali v sanatorij na Opčine ni bilo več pomoči in tako je v četrtek umrl.
ALOJZ BOGATEČ
Najmlajši od Križanov, je umrl j v petek zjutraj, pogreb pa bo da-
WCIKLOPEDUA

VriaidoviiMl t vnaBdo^t^v


MAM ENCIKLOPEDIJA
SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE
Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40.000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir.
Izid prve knjige: prve dni novembra 1973.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv, Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST
nes popoldne: to je Alojz Bogateč ali «Gigi Perajev», kot so mu pravili Križani. Gigi je bil star komaj 44 let, kajti rodil se je 23.5.1929 v Križu, kjer je tudi dokončal osemletko in živel s svojo družino. Veselega značaja, je pokojni Gigi vedno rad zahajal v družbo. Nekaj let je pel v zboru PD «Vesna», njegov hobi pa je bil šport, posebno nogomet. Bil je navijač domače enajsterice «Vesna», katere tekme ni nikoli zamudil. Letos marca je bil Gigi operiran. Pred časom se mu je zdravje ponovno poslabšalo in, kljub negam v bolnišnici, je v petek zjutraj umrl.
IRMA MAGANJA-KOŠUTA
Irma Maganja - Košuta se je rodila v Križu 8. marca 1920. Dolgo let je živela z družino v Villi Vicentini, kamor je bil njen oče premeščen zaradi dela. Po vojni se je z družino vrnila v rojstno vas in tu se je tudi leta 1952 omožila t domačinom Karlom Košuto, kateremu je v zakonu povila sina Franka. Zahrbtna bolezen, ki ne pozna zdravila, jo je po nekaj mesecih trpljenja iztrgala svojim dragim.
IVANA KOŠUTA-STEFANČIČ

Ivana Košuta vd. Štefančič je bila najstarejša od vseh, ki so v tem mesecu umrli v Križu. Stara je bila 84 let. Rodila se je 4. maja 1889 v številni kmečki kriški družini «Procesijevih»:	doma je
bilo kar 16 otrok. «Johana Zov-nova», kot so ji pravili domačini, je v svojem življenju vedno delala in dosti pretrpela. Za časa prve svetovne vojne je bila Johana zelo prizadeta. Granata je porušila njeno hišo ter ubila tri mlade otroke, ona sama pa je bila hudo ranjena in je nosila posledice do smrti. V drugi svetovni vojni so se trije njeni sinovi borili v partizanih, sin Lado pa je padel v borbi proti Nemcem že leta 1943.
PAVEL FURLAN
Is»
*
Pavel Furlan se je rodil v Gabrovcu leta 1901. Izšolal se je na Proseku kjer je dokončal osemletko. Dolgo let je delal v tržaškem pristanišču, toda kruta bolezen mu ni dovolila, da bi užival pokoj. Leta 1936 se je oženil s Štefanijo Coljo iz Gabrovice pri Komnu, ki se je z možem preselila na nov dom v Gabrovico v zgoniški občini. Delaven, vesel in dobrega srca, je vedno rad pomagal vsakemu, ki se je zatekal k njemu.
JOSIP FURLAN
Josip Furlan po rodu ni bil Križan: Križani pa so ga vseeno imeli za svojega, saj je bil v vasi od leta 1935, ko se je oženil s Križanko Josipino Sedmak. Po poklicu je bil kamnosek. Smrt Josipa Furlana je prišla nepričakovano: odpravil se je na obisk k bratu Pavlu v tržaško bolnišnico, kateremu se je zdravje poslabšalo. Josip se je prehladil in 20 ur po bratu podlegel pljučnici.
Naj počivajo v miru, svojcem pa naše sožalje.
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
18. novembra 1973
REŠEVANJE VPRAŠANJA 0 VARSTVU OKOLJA V PODCORI V ZAKLJUČNI FAZI
Sindikalna federacija pripravljena podpisati sporazum ki določa rok za namestitev čistilnih naprav
Sindikat je to stališče zavzel na podlagi razgovora s tovarnarjem na županstvu • Stališče ostalih dejavnikov
na znanje obljubo to- ! Črtov, ki se nanašajo na izvedbo
Konzorcij šestih občin za ureditev kanalizacije
Goriške občine Štarancan, Fogliano - Redipuglia, Ronke, San Canzian ob Soči, S. Pier ob Soči in Turjak so se združile v konzorcij za ureditev in upravljanje skupne kanalizacije in ustrezne čistilne naprave. Konzorcij je pripravil enoten načrt, ki predvideva naložbo 1 milijarde 600 milijonov' lir in štiri izvršne načrte za prve faze predvidenih del. Deželni tehnični odbor, ki ga vodi odbornik za javna dela B. Giust. je te dni preučil in odobril omenjene načr-Za izvedbo štirih izvršnih
prve faze predvidenih del, je določen skupen izdatek 850 milijonov lir. Del stroškov bosta krili država in deželna uprava.
Interpelacija svetovalcev KPI o posebni šoli v Gradišču
1. oktobra letos je pričela v poslopju bivšega zadova Arti e mestieri v Gradišču delovati posebna šola za abnormalne otroke. Vzdržuje jo pokrajinski konzorcij, v katerem so včla-
Na začetku jutrišnje seje občinskega sveta v Gorici bo župan De Simone pojasnil svoje stališče do spora okoli kemičnega oddelka «fiocco» v podgorski tekstilni tovarni, kjer prihaja zaradi smrada, ki ga oddelek povzroča, do vedno hujših nasprotij in težko usklajajočih stališč. Župan De Simone se v tem spo. ru pojavlja osebno zato, ker mu po zakonu pripada naloga, da kot javni funkcionar odločilno poseže v to vprašanje. Doslej je lastniku o-brata nekajkrat podaljšal rok za namestitev filtrov, vendar takšnega odlašanja ni mogoče trpeti v nedogled, ker gre za zaščito zdravja ob čanov. Na tej liniji je cela vrsta organizmov, od sindikatov do odbora samih stanovalcev. Tudi državno pravdništvo ni več pripravljeno popuščati. Zaradi vseh teh okolnosti vlada med goriškim prebivalstvom upravičeno zanimanje za jutrišnje županovo zadržanje, zlasti še zaradi govoric, da namerava župan podati ostavko zaradi nesoglasij okoli tega vprašanja tudi v samem odboru in v nekaterih občinskih službah.
Da bi bolje osvetlili to vprašanje, objavljamo stališče prizadetih strank Občinska uprava, na primer, ugotavlja v svojem tiskovnem sporočilu, ki ga je objavila včeraj, da obstaja protislovje v stališčih tistih, ki so se najprej zgražali nad smradom, ki ga povzroča kemični oddelek «fiocco», so pa sedaj prešli na drugo stališče in se zavzemajo samo za ohranitev delovnih mest, ki jih namerava ravnateljstvo tekstilne tovarne v Podgori zapreti, odkar je župan s svojo odredbo zahteval preprečevanje nadaljnjega onesnaženja zraka in vode.
Glede tega vprašanja namerava občinska uprava istočasno zagotoviti varstvo okolja in delo za tristo delavcev, ki so zaposleni v tem oddelku.
O tem važnem vprašanju smo dobili včeraj v uredništvo še druga poročili in stališča. Tajništva sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL so poslala županu in vsem odbornikom (že iz tega izhaja, da vlada nesoglasje v občinskem odboru) telegram, v katerem izražajo svoje stališče. Na podlagi pogovora, ki je bil v torek na županstvu in na katerem so poleg župana bili prisotni še zastopniki
tovarne in sindikatov, so sindika- te. Za izvedbo štirih izvršnih na-
....................................................................iimiiiiiiiiiimiiiii,miiiiiiiiiiiiiitiMimiitiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiii4tmtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ti sprejeli vame, da bo kmalu prenehala onesnaževati Sočo in da bo v doglednem času postavila tudi čistilne naprave, ki bi preprečile onesnaženje zraka. Sindikati hočejo podpisati z vodstvom tovarne sporazom, ki bi točno določal rok za izvedbo teh del. Sindikalna fe deracija meni, da če dajo lastniki tovarne zagotovila o namestitvi filtmv, je treba nujno podaljšati rok, ki dovoljuje nemoteno delo v podjetju. Če župan ne bo podaljšal tega roka, pravijo sindikati, bodo mobilizirali delavce in javno mnenje proti birokratskim posegom. V preteklosti, trdi sindikalni telegram, se ni nihče spomnil na onesnaženje, danes pa hočejo vreči na cesto 280 delavcev.
Tudi štirje komunistični občinski svetovalci, Battello, Chiarion Pirella in Brajnikova, so poslali županu nujn0 interpelacijo, v kateri hočejo izvedeti za njegovo stališče o tei zadevi. Omenjeni svetovalci želijo, da se ohranijo delovna mesta in se istočasno reši vprašanje onesnaženja.
Drugačnega mnenja kot so sindikati pa je «stalni odbor za zaščito pred onesnaženjem» (pod poročilom je podpisan g. Giordano Loviscig), ki zahteva od župana, naj ne podaljša roka za delovanje podgorskemu «Fioccu». ker ni do sedaj podjetje namestilo čistilnih naprav.
njene pokrajinska uprava ter občini Gorica in Tržič. V njem se šola 33 otrok.
V zvezi s tem so komunistični pc krajin::ki svetovalci Bianca Marega, Silvino Poletto in Tullio Paizza poslali predsedniku pokrajine Chientaro-liju interpelacijo, v kateri menijo, da niso nekatere stvari v tej šoli v redu. Osebja je prema še vedno potrebna popravil, plače o-sibja so zelo nizke. Svetovalci zahtevajo, da se pokrajinska uprava izreče o teh vprašanjih, istočasno pa so mnenja, da je taka a' abnormalni otroci bi morali obiskovati redne šole; to se že izvaja v nekaterih šolah tržiškega okoliša.
JUTRI OBČINSKA SEJA V GORICI
Raštel naj bi postal «otok za pešce» v Gorici
Predlog izhaja iz zgodovinskih in gospodarskih potreb
Jutri zvečer se v Gorici sestane občinski svet. Za to priložnost je bilo predloženih županu nekaj interpelacij, med katerimi se nam zdi najpomembnejša interpelacija de-mokristjanskega svetovalca Colelle, ki predlaga občinski upravi, naj zaradi zgodovinskih in trgovskih razlogov prepove vožnjo z motornimi vozili v Raštelu. Pri uresničevanju «otoka za pešce» v Raštelu bi bila v veliko pomoč tudi obsežna parkirišča na Travniku, na Trgu Cavour. Občinski svetovalec se o-greva za ta predlog prevsem zato, ker je Raštel tudi zelo ozka ulica in prihaja, kljub enosmernemu prometu, do občasnih zastojev v prometu.
Svetovalci bodo nato odobrili sklepe, ki jih je občinski odbor sprejel na podlagi pooblastil občinskega sveta. Ti sklepi predvidevajo ureditev občinskega stanovanja, v
iiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiMiiisiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»'
VELIK PRAZNIK ZA KRMINSKE SLOVENCE
V občinskem gledališču v Krminu bo v soboto večer slovenske pesmi
Nastopili bodo številni pevski zbori in igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta
Slovenci, ki bivajo v krminski občini, bodo imeli ta teden dva praznika. V četrtek zvečer se bodo zbrali v gostilni Sirk na običajni vsakoletni zahvalni večerji (v glavnem so med našimi rojaki kmetje), ki jo prirejajo ob tem času letos že šestič. Na večerji se bodo zbrali krminski rojaki in z okusno domačo jedačo in pijačo ter z narodno - zabavno glasbo priredili lep slovenski večer.
Večja prireditev pa bo v soboto, 24. novembra, v občinskem gledališču (Teatro comunale) v Krminu. Tu bo večer slovenske pesmi, ki ga krminski Slovenci prirejajo v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Stalnim slovenskim gledališčem. To bo prva taka slovenska prireditev v Krminu v vsej njegovi zgodovini.
Na sobotnem koncertu bodo nastopili pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela pri Trstu. «Briški oktet» iz goriških Brd, «Oton
PRED TISKOVNO KONFERENCO SSG
Z odpravo težav zagotovljena gledališka sezona v Verdiju
V torek ob 18. uri bo pripravljalni odbor v pokrajinski dvorani predstavil letošnji program
V torek ob 18. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici tiskovna konferenca SPZ, ZSKP, Stalnega slovenskega gledališča (ob sodelovanju občinske ustanove EMAC), na kateri bodo predstavili letošnjo gledališko sezono v Gorici. Za takšno javno obliko predstavitve nove sezone so se odločili na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki zgoraj omenjenih organizacij in ustanov.
Ker so se svoj čas po Gorici razširile govorice, da gledališka dvorana Verdi nima več dovoljenja za javne nastope (permesso di agibilità) gledaliških skupin in da sta bili v nevarnosti gledališki sezoni italijanskega in našega gledališča, smo se pozanimali pri Edmundu Košuti, ki predstavlja Slovensko prosvetno zvezo v pripravljanjem od boru za gledališko sezono SSG v Gorici, če so bile te težave odstra njene in na kakšen način so jih premagali.
Edmund Košuta nam je povedal, da so dder v gledališki dvorani Ver di preuredili in ga tako usposobili za gledališke nastope. Vendar bodo motale tri slovenske organizacije, ki sestavljajo pripravljalni odbor za gledališko sezono, sprejeti na svoja ramena dodatno finančno breme, če bodo hotele izvesti, kakor je to v našem interesu, letošnjo gledališko sezono v Verdiju.
Ker je Stalno slovensko gledališče naša osrednja in enotna kulturna inštitucija, zasluži vso našo pozornost in našo pccn« ro, zato 9 čimvečjo udeležbo na tiskovni kon ferenci to tudi dokažimo.
posebni sklad za sanacijo občinskih proračunov; pooblastilo za gradnjo telovadnice pri župnišču v Doberdobu.
Se ta teden nared učilnice v 1)1. Randaccio
V šolskem poslopju v Ulici Randaccio bosta verjetno že prihodnji teden vselili dve učilnici, ki bosta služili tamkajšnji slovenski osnovni šoli. Na občinskem tehničnem uradu so nam včeraj povedali, da so pleskarji skoro zaključili svoje delo in da bosta u-čilnici nared čez nekaj dni.
S tem bo odpravljen popoldanski pouk na tej šoli (v mesecu oktobru so imeli pouk popoldne učenci prvega razreda, v novembru pa učenci drugega), istočasno pa bo na razpolago še ena učilnica. Slovenska šola v Ulici Randaccio bo tako prvič postala petrazredna, kar bo brez dvoma koristilo vsem učencem.
V četrtek v Doberdobu občinska seja
v četrtek, 22, novembra ob 16. uri bo v sejni dvorani v Doberdobu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo naslednje točke: prebra-nje in potrditev zapisnika prejšnje seje; obvestila župana; odobritev sklepov ožjega odbora z dne 9 1U.M, ki zadevajo prevoz dijakov naselja Poljane in seznam za študijska nakazila; obnovitev konvencije z ONAIRC za domači otroški vrtec; poveritev naloge prof. Francu Torninovi za ortopedsko telovadbo v tem šolskem letu; imenovanje članov v okrajno davčno komisijo; podpore potrebnim občanom v smislu deželnega zakona št. 27/69; delitev podpor za leto 1973 združenjem in krožkom; odobritev specialnega dopolnilnega dodatka službujočemu osebju za leto 1974; odobritev proračuna za leto 1974; pooblastilo za predstavo prošnje na
Gradnja otroških igrišč in namestitev semaforov
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je podžupan Rovis predlagal uvedbo dodatne izmene delavcev zaposlenih pri upepeljevalniku pri Sovodnjah. da bi bili kos naraščajočim potrebam, odkar uvaja občinska uprava službo za mestno čistočo na celotno občinsko področje.
Preostali del seje so v glavnem posvetili razpravi o javnih delih, ki jih je predlagal odbornik Agati. Odborniki so odobrili izvršilni načrt kotalkališča na Rojcah za 7 milijonov lir in zabavišče v parku Rimembranza za 12 milijonov lir; z deželnim prispevkom bodo kupili naprave za otroška igrišča. Občinska uprava bo otroško igrišče odprla tudi v Ul. Cipriani.
Dogovorili so se o namestitvi treh semaforov za pešce v Porturnu (kri-žišče z Ul. V. Veneto), v Ul. Fate-benefratelli (nasproti Ul. Gamia) in v Ločniku; naprave bodo veljale 4 miliione.
Odborniki so se nato pridružili pobudi mednarodnega sociološkega inštituta v Trstu za preureditev univerze.
Doklada za prevoz v podjetju Giulia
Delavci podjetja Giulia so skupščini odobrili tovarniški sporazum. Nekaj nad 300 delavcev tega
podjetja bo z novim sporazumom prejemalo doklado za prevoz, ki je bila prvič uvedena, in doklado za nevšečnosti, ki se dogajajo delavcem v izmenah.
Najpomembnejši dosežek v tem sporazumu sta po oceni sindikatov odprava sporazumov o časovno o-mejenem delovnem razmerju in obveza, da bodo stalno nadzorovali, kakšno je delovno okolje. Za ta sporazum so delavci Giulie stavkali 15 ur. Za podobne zahteve so v stavkovnem gibanju tudi delavci osta-lih slaščičarskih podjetij.
V Novi Gorici nastop Slovenske filharmonije
V četrtek, 22. novembra bo v kinodvorani v Novi Gorici nastopil 60-članski orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane, v počastitev praznika republike. Na sporedu so dela B. Brittna, A. Vivaldija, M. Kozine. Kot solista se bosta predstavila Toni Grčar in Stanko Arnold, dirigent pa bo Anton Kolar.
Župančič» iz Štandreža, «Jezero» iz Doberdoba, «Mirko Filej» iz Gorice, mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice ter ženski oktet iz Gorice. Poleg teh bo nastopil še ansambel narodnozabavne glasbe «Lojze Hlede» iz Števerjana, igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta pa bodo recitirali pesmi briškega pesnika Lojzeta Gradnika in našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Koncert v Krminu bo brez dvoma privabil, tudi zaradi pestrosti nastopajočih zborov in skupine, ne le naše rojake iz Krmina, Dolenj, Koprivna in drugih bližnjih krajev v Furlaniji, marveč tudi kakega ljubitelja slovenske pesmi iz drugih krajev z Goriškega ali s Tržaškega.
Naši zbori so se uveljavili ne le na tukajšnjih samostojnih koncertih ali ob priliki raznih proslav, marveč tudi na velikih revijah, kot so «Primorska poje» ali «Cecilijanka». «Vasilij Mirk» je že nastopal v inozemstvu, tudi na Škotskem, «Briški oktet» je znan daleč naokoli, «Oton Župančič» bo tokrat nastopil prvič pod vodstvom novega dirigenta tva-na Mignozzija, «Jezero» iz Doberdoba je dosegli pred meseci precej uspÀa na turneji po Makedoniji, «Lojze Bratuž» je pred nekaj tedni nastopil v Ljubljani, ansambel «Lojze Hlede» pa je z uspehom nekajkrat nastopil na festivalu v Ptuju.
Ljubitelje naše pesmi in sploh naše rojake vabimo, da pridejo v soboto zvečer v Krmin. Koncert se bo pričel ob 20.30.
IZ DOBERDOBA
Godba na pihala «Kras» si vzgaja podmladek
Godba na pihala «Kras» iz Doberdoba bo prihodnji teden pričela z rednim poukom za nove učence. Ker je to drugo leto tretjega zaporednega tečaja pomeni, da letos stopa redni šolski godbeni pouk v Doberdobu v osmo leto življenja. Pouk, ki ga z finančnimi sredstvi podpira ministrstvo za kulturo in prosveto, bo ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 17. do 21. ure in ga bodo vodili strokovni učitelji iz vasi in iz Laškega.
Zato vabi odbor godbe na pihala «Kras» vse mlade godbenike, naj se teačja redno udeležujejo. Dobrodošli bodo tudi novinci iz Doberdo-
Devanu Brisku je pred dnevi žena Nadja povila prvorojenčka Dimitrija
Srečnima staršema in noni Karlinci čestitajo člani in prijatelji prosvetnega'društva «O. Župančič» v štandrežu.

VESTI Z ONKRAJ MEJE
Pobratenje občine Ajdovščina z občino Quiliano pri Genovi
Listino o pobratenju podpisala Martin Greif-Rudi in Andrea Picasso
Ajdovska občina in občina Quiliano v bližini Genove sta se pobratili. Obe občini sta vzdrževali že nekaj let prijateljske stike, si izmenjali več delegacij, nakar je nastala pobuda, da bi se pobratili. Listino o pobratenju sta podpisala včeraj predsednik ajdovske občinske skupščine Martin Greif Rudi ter župan iz Quiliana Andrea Picasso. V Ajdovščini je prišla za to priložnost 15-članska delegacija občinske uprave iz Quiliana.
Na slovesnosti ob podpisu listine o pobratenju je predsednik ajdovske občinske skupščine med drugim poudaril, da so se začele spletati prijateljske vezi med Slovenci in Italijani v borbi proti fašizmu, ko so se borci obeh narodnosti borili z ramo ob rami. Spomnil se je tudi na več dosedanjih srečanj med predstavniki obeh občin.
Martin Greif je ob priliki podpisa listine po pobratenju med občinama dejal tudi, da je del slovenskega naroda ostal po vojni v okviru ita-
lijanske republike. Matični narod se zanima za položaj Slovencev v Italiji in ugotavlja, da je italijanska demokratična javnost priznala njen obstoj podobno kot je priznan obstoj italijanske manjšine na Reki in v Istri, želimo si, da bi manjšine ne predstavljale kamnov spotike, marveč most sporazumevanja.
Andrea Picasso pa je poudaril, da upravlja quiliansko občino svet, ki je izšel iz protifašistične borbe ; dokument o pobratenju bo predstavljal pomembno moralno in politično vrednost. Zatem je nanizal več pobud o področjih, kjer naj bi se razvijalo sodelovanje med o-bema občinama. Gre predvsem za šolstvo, za gospodarstvo, turizem in urbanistične probleme.
15-članska delegacija iz Quiliana je včeraj popoldne obiskala grad Kromberk, kjer si je ogledala razstavo o Titu v Sloveniji, danes pa bo odšla na ogled partizanske bolnišnice Franje.
ba in okoliških vasi, ki bi se radi včlanili v to glasbeno družino.
Za učence, ki so med tednom v dijaškem domu v Gorici ali v katerem drugem zavodu, bo glasbeni pouk ob sobotah. Glasbila, partiture in. drugi potrebni pribor bo godbeno društvo «Kras» nudilo brezplačno.
Po sklicanju številnih skupščin gradbenih delavcev, na katerih so obsežno razpravljali o predlogu dopolnilnega pokrajinskega sporazuma, so v petek, 16. novembra predstavniki enotne federacije gradbenih delavcev treh sindikatov in :ze industrijcev podpisali nov sporazum, ki prinaša pomembne novosti zlasti v normativnem delu.
Ureditev vprašanj gradbenikov ima tudi širši pomen, ki presega okvire te stroke. Gradbeništvo je namreč eden izmed najnomembnej ših proizvajalnih sektorjev, ki lahko ugodno vpliva na celotno gospodarsko gibanje v naši pokrajini in v vsej državi, če so bila nje gova vprašanja ugodno rešena.
katerem biva konjederec ureditev parkirišča v občinskem parku, izgradnjo nekaj odtočnih kanalov ter okprepitev javne razsvetljave v predoru pod Gradom. V načrtu je tudi popravilo nekaterih šol in športnih igrišč.
Stališče občinske uprave glede avtoporta
V	zvezi z dvema pomembnima vprašanjema, izgradnjo avtoporta in odpravo smradu v Podgori, je soriška občinska uprava sestavila tiskovno sporočilo, s katerim odgovarja na nekatere kritike občanov in želi z njim prikazati, kakšen je resnični položaj.
V	zvezi z načrtom za avtoport pripominja, da so ga naredili na podlagi edinih podatkov, ki so jih imeli pri roki in ki izhajajo iz katasta. Nanje se niso oslanjali samo na naši strani, ampak so ti podatki služili za podlago tudi jugoslovanskim načrtovalcem. Točne razmejitvene linije, za katero je vedela italijansko - jugoslovanska komisija, občinska uprava ni poznala in je zato bila prisiljena vnesti v načrt malenkostne popravke, ki pa njegove odobritve ne bodo zavlekle. Občinska uprava zavrača obtožbe, češ, da je ravnala lahkomiselno, ko je načrtovala avtoport, in da se je pri tem delu izkazala za nesposobno. Resnica je namreč ta, da se je pri tem delu poslužila edinih razpoložljivih pravnih podatkov. O njenem stališču glede «fiocca» govorimo na drugem mestu.
Razdelitev odgovornosti v novem odboru Sindikata slovenskih šol
V	petek zvečer se je v Gorici sestal novi odbor Sindikata slovenske šole, izvoljen na zadnjem občnem zboru. Sestanek je odprl starosta slovenskih šolnikov v Gorici prof. Rado Bednarik, ki je predsedoval občnemu zboru. Na dnevnem redu je bila samo ena točka: razdelitev odgovornosti. Na volitvah so za piedsednika ponovno izvolili Albina Sirka, tajnik je Marjan Bednarik, blagajnik Adrijan Dornik, gospodar Danilo Rustja, člani odbora pa Vitomira Vesel, Venko Devetak in Sergej Korošec.
V	nadzornem odboru so Emil Doktorič, Manza Perat in Ana češčut, v razsodišču pa Andrej .Bratuž, Kazimir Humar in Jožko fefrinič.
niiitfiiiMMiiiiiiiiiiiiiMinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunxiiiiiiiiiita
VEC MESECEV PO ASFALTIRANJU
Cesta od Števerjana na Plešivo je še vedno nevarna in nedokončana
Interpelacija socialističnega svetovalca
Cesta, ki veže Števerjan z Dolenjami in ki teče skozi Valerišče, Jazbine, Preval in Plešivo, je komaj nekaj mesecev po asfaltiranju zelo slabem stanju. Za cesto, ki je last raznih občinskih uprav in za katero je dala država 300.000.000 lir zato da bi jo uredili, je neko gradbeno podjetje urejevalo več kot leto in pol. Omenjeno podjetje je z deli pričelo na ozemlju občine Dolenje in delavci so lani počasi urejevali cestišče do Prevala. Letos pozimi in spomladi pa so na hitrico uredili in asfaltirali še preostali in najtežji del ceste od Jazbin na Valerišče in na Bukovje. Cesto so asfaltirali nekaj dni pred prvim majem, da so po njej lahko vozili stari avtomobili iz Krmina v Gorico, na odprtje sejma Espomego. Že takrat pa se je na Valerišču usul na nekem ovinku plaz, ki so ga morali odstraniti.
Po cesti se promet odvija z določenimi težavami, čeprav ni še gradbeno podjetje izročilo ceste pokrajinski upravi. Ceste se poslužujejo vsak dan domači kmetje s svojimi traktorji in drugimi vozili, ob nedeljah pa je bilo tu poleti veliko izletnikov. Vendarle pa je marsikdo na tej cesti poškodoval avtomobil. Kmetje se ponekod hudujejo, ker ni gradbeno podjetje upoštevalo prejšnje kanalizacije med eno in drugo stranjo ceste in so nove cevi položili tako, da so danes. posebno ob priliki velikega dežja, cele njive pod vodo več časa, kar vsekakor ne koristi kmetijstvu. Na ovinkih, tako na Plešivem, posebno pa še na Valerišču. pa ni podjetje utrdilo cestišča in sedaj, komaj nekaj mesecev odkar je cesta «končana» vidimo v več krajih usade in razpoke v asfaltu. Ponekod so tudi postavljeni varnostni znaki, drugod pa jih ni.
Vožnja po tej cesti je torej včasih lahko tudi nevarna ter se ljudje zaradi tega upravičeno pritožujejo. V zvezi s tem je socialistični pokrajinski svetovalec Marko Wal-tritsch poslal včeraj pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri ga obvešča o stanju ceste, o dejstvu, da ni na nevarnih krajih prometnih znakov in da je podjetje cesto ter popravila zanemarilo, da ni nikjer običajnih prometnih znakov. Istočasno hoče omenjeni svetovalec izvedeti kaj določa pogodba med pokrajinsko upravo in gradbenim podjetjem o roku dokončne predaje urejene briške obvozne ceste.
Danes v Rupi odprtje prenovljene šole
V Rupi bodo danes ob 10.30 uradno odprli prelevljeno šolsko poslopje.
Svečanc::‘ i se bodo udeležili šolski o-troci in njihovi starši, zastopniki občine in šolskih oblasti ter učitelji, ki so v povojnih letih poučevali na tej šoli. Za prenovitev poslopja, kjer sta tako osnovna šola kot vrtec za otroke iz Rupe in s Peči je sovodenj-ska občinska uprava porabila 14 milijonov lir, od tega je država prispevala samo dva milijona lir. Tako velik strošek za popravilo ene šele dokazuje veliko skrb. ki jo ima sovodenjska občinska uprava za reše-vanje šolskih vprašanj.
Pred prazniki še zlasti upoštevati dekret o zamrznitvi cen
V skladu z navodili pristojnega ministrstva, ki so jih prefekti prejeli na sestanku v Rimu, je gori-ška prefektura znova opozorila, da ni mogoče zvišati zamrznjenih cen blaga široke potrošnje, če tega ne dovoli pokrajinski odbor za cene na podlagi predhodne odločitve medministrskega odbora za cene. To pomeni, da ostaja še vedno v veljavi določilo od 31. julija letos o upravnih kaznih kršilcem zakona o zamrznjenju cen.
Prefektura opozarja trgovce, naj zlasti v razdobju pred prazniki strogo upoštevajo te predpise, ker se nadzorstvo nad cenami nadaljuje z nezmanjšano budnostjo.
Danes roditeljski sestanek gimnazije-Iiceja
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «P. Trubar» v Gorici sporoča, da bodo danes imeli v risalnici slovenskega učiteljišča, Ulica Croce 3, roditeljski sestanek. Na sestanek, ki se bo pričel ob 10. uri, so vabljeni starši ali njihovi namestniki.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRST«
Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici	v Gorici
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in un- .riške prireditve EMAC iz Gorice
Vas vljudno vabi k vpisu abonmaja za sezono 1973-74 v Gorici
Repertoar V ABONMAJU
ČEŠNJEV VRT
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BOŽIČ PRI CUPI'" LOVIH STRAHC I
HOTEL SVOBODNIH IZMENJAV GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
GOSTOVANJE CELJSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
A. P. Čehov:
Bevk - Grabnar: Eduardo de Filippo: Henrik Ibsen: Georges Feydeau:
IZVEN ABONMAJA
Ljudski oder Jaka Štoka:
Mali oder:
Miguel Asturias; OTROŠKA PREDSTAVA
MUTASTI MUZIKANT TOROTUMBO
VPISOVANJE ABONENTOV V GORICI NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE (PRI JOŽICI SMET1, UL. MALTA 2, TELEFON 2495 IN V OKOLICI PRI PROSVETNIH IN KATOUŠKIH DRUŠTVIH.
VRSTE ABONMAJEV RED A (mesto in okolica)
RED A — mladinski
CENE POSAMEZNIH VSTOPNIC ODRASLI 1.000 lir MLADINA 400 Ur
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV RED A 5.000 Ur
Za obiskovalce iz okoUce je v gornji ceni vključen prevoz z avtobusom. Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča dmžinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom.
Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1974.
ZA VSE DRUGE PREDSTAVE, TUDI V TRSTU, NUDI SSG SVOJIM 'BONENTOM 50-ODSTOTNI POPUST!
V dvorani kluba «S. Gregorčič» na Verdijevem korzu bodo v petek, 23. t. m., na pobudo Mladinskega krožka, odprU slikarsko razstavo del Marte Rener iz Gorice, Hijacinta Jussa iz Benečije in Oskarja Beccia iz Ronk.

Kino
)q . ..
Gorica
VERDI 14.30—22.00 «Lo straniero senza nome». CUnt Estwood. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
KORZO 14.30—22.00 «Una breve vacanza». F. Bolkan in R. Salvatoli Barvni film.
MODERNISSIMO 14.30-22.00 «Il boss» 1! Silva in R. borke. Barvni film. 1’repo vedano mladini pod 18. Irtom
VITTORIA 15.00-22.00 «Crescete e mo'tipUcatevi». R. *-'e.legrin in li. Nen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.30-21.30 «Il ponte sul fiume Kwai». W. Holden in A Guinness. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Quando l'amore è sensualità». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Il colo-nello Buttigliene»
PRINCIPE 14.00—22.00 «Non c’e fumo senza fuoco». Barvni film.
Aovu Gorica
SOČA «Detektiv Klud», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Policijski komisar Pepe», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tolpa Colla Joungerja», a meriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA «Zdravniki in njihove že-se», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
RENČE Prosto.
KANAL «Kralj, dama, fant», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna
lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 2268.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Danes sta v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežurna dr. Pietro Piciu-lin, tel. 83441 in dr. Giuseppe Viaro, tel. 30174. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Alfonso Pagnutti, tel. 6255; v Ronkah pa dr. Giovanni Fella, tel. 77095.
DEŽURNE TRAFIKE
Korzo Italija 129, Travnik 47, Ul. V. Veneto 133, Ul. Crispi 8, Trg Municipio 10, Ul. S. Chiara 4. Trg Cavour 2, Tržaška cesta 55. Grojna 6, Ul. Cotonifico 18, Mihaelova ulica 228, Ul. P. Diacono 1, Mochetta 3, Ul. 9. avgusta 11.
Danes, 18. novembra ob 16. uri bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici
CECILIJANKA
Nastopajo:	ženski oktet Gorica, moški zbor iz štmavra, me-
šasi zbor iz štandreža, ženski zbor Marijine družbe, mešani zbor Planika iz Ukev, moški zbor Jezc-ro iz Doberdoba, mešani zbor iz Števerjana, mešani zbor iz Mačkolj, moški zbor Mirko Filej in mešani zbor Bojan iz Dornberka.
Vstopnina 500 lir, znižana 300 Ur.
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza obvešča vsa prosvetna društva na Goriškem, naj čim- rej dvignejo naročilnice za abonmaje Slovenskega stalnega gledališča za letošnjo sezono. Naročilnice je treba dvigniti na sedežu SPZ, Ulica Malta 2.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
obvešča, da se vpisovanje na smučarski tečaj na Lažno zaključi v sredo, 21. novembra, se pravi čez štiri dni. Vpisovanje je na sedežu SPZ v Ul. Malta. Ob tej priložnosti bodo vpisovali v FISI za leto 1974.
V akciji «Planinstvo in šport za vsakogar» priredi SPD v Gorici danes, 18. novembra pohod na Kekec nad Novo Gorico. Zbirališče bo ob 10. uri pri gostilni Hrast v Kromberku. V primeru slabega vremena pohod odpade.
SPD v Gorici obvešča člane smučarje, da se prične predsmučarska telovadba jutri, v ponedeljek 19. t.m. ob 16.15 v Prosvetni dvorani v Gorici.
Razstave
V galeriji II Torchio v Ulici Mameli je od petka dalje odprta razstava slikarja Girolama De Štefanija. Odprta bo do 30. novembra.
Prosveta
Člani novoizvoljenega mladinskega zbora v Gorici vabijo prijatelje in mlade ljubitelje petja, da pristopijo k zboru. Vaje so ob četrtkih ob 17.15 na sedežu Mladinskega krožka na Svetogorski cesti 84 (Dijaški dom) v Gorici.
Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu priredi na društvenem sedežu na Valerišču v petek, 23. t. m. ob 20.30 predavanje o potovanju okrog sveta. Predaval bo Miladin čeme, ki je letos poleti prepotoval zemeljsko oblo in bo predavanje opremil s številnimi barvnimi filmi.
ES3ECH9MM
V sklad za gradnjo spomenika padlim na Vrhu so darovali: Slavica in Bruno Devetak, Ronke, 3 tisoč lir; Vilko Peric, Ronke, 1.000 lir; Karmela in Gino Grilj, Štarancan, 3.000 lir: N. N., Ronke, 5.000 lir; Ernest Devetak, štarancan, 10 tisoč lir; Romano Černič, Bistrin ja,
4.000	lir; Nela Devetak, Bistrinja,
1.000	lir; N.N., štarancan, 5.000 lir; Aleksandra Devetak, Zagraj, 3.000 lir; Romana Devetak, Zdravščina,
2.000	lir; Valerija Černič, Vrh, 5.000 lir; Miroslav Cotič, Gorica, 15.000 lir; Gino Marega, Sovodnje, 10.000 lir. Za sklad za gradnjo spomenika padlim v Podgori je vesela družba v petek zvečer zbrala 12.000 lir.
Ob priliki zahvalne nedelje so štandreški kmetje darovali Dijaškemu domu v Gorici 128 kilogramov krompirja in razne zelenjave, za kar se jim gojenci in vodstvo doma najlepše zahvaljujejo.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku lega dragega
Antona Gravnerja
se iskreno zahvaljujejo žena, sin in hčerki z družinami.
Oslavje, 18. novembra 1973
Pffmorši^rSnevmk
5
kultura
18. novembra 197J
MARIJA MISLEJ
PRELOM
Sama sem v svoji sobi. Zabrnel je telefon. Ne dvignem slušalke. Ne maram, da kdo moti najin pogovor. Danes hočem biti sama s Teboj in se pogovarjali dolgo v noč. Zapreti moram svoje misli vase, vsaj za nocoj. Pero mi zastane in strmim. Slišim Tvoj pritajeni glas iz daljave.
Minilo je toliko časa, odkar sva se zadnjič snideta. Nocoj si tako lepo igrala, si mi rekel. Ali se spominjaš? Prišlo je vse tako nenadoma, na pločniku. Bila je že pozna ura. Pred menoj je bila še dolga pot do doma. čakala sem ure in ure, da mi je spanec zatisnil oči. Noč je bila dolga, neskončna. Spoznala sem, da je nama živ ljen je važnejše od najhujših razočaranj. Vsak, kdor razume njegov klic ve, da moramo živeti naprej, kajti človek je le kaplja v morju človeštva. Zasmilil si se mi! Danes si tako daleč od mene. Počutiš se, kot bi bil za rešetkami. Vem, da morava pozabiti drug na drugega. Toda to je težko. Kajti na svetu je poštah vse neznosno, najtežje je — živeti. Najina sreča je bila kot metulj. Metulj leti, trenutno obsedi na cvetki zato, da spet odleti. Ljudje naju obsojajo, ker ne morejo razumeti resnice. Ne vem, koliko časa boš še v tujini. V tem času se moram nekaj važnega naučiti od Tebe in sicer — znati odpuščati vsakomur. Daljava včasih nič ne pomeni, če je vsaka beseda tako blizu, tako živa. Veš, kaj delam? Cel kup zvezkov mi leži na mizi. Šele prvi mesec pouka je, toda jaz sem tako trudna, trudna vsega!
Zunaj je prelestna jesen. Divji kostanj šelesti v hladni sapi. Razobesila sem rjuhe. Petelin je zapel. Verjetno tudi njega kdo moti. Mačka se podi za kokošmi. Nekdo si je potegnil vedro čiste, kristalne vode iz vodnjaka. Sosedovi so odprli televizijo. Televizija privlačuje človeka. Omejuje mu prostor in voljo do pogovora, do smeha.
Rada bi prebrala in Ti napisala kaj lepega. Toda samota štivanske papirnice me je zastrupila. Tehtam in presojam samo sebe. Moje srce je podobno morju, v katerem se zibljeta pogin in rešitev. Kako grda je resnica! Lepo glasbo, ples, igranje, kvartanje, ljubimo samo zato, da laže prenesemo resnico. Dan lažje prenašam, ko stopam zopet med žive ljudi. Zrem v njihove sive, upadle, lačne, žejne, žive, srečne oči. A bodo oživele ob žuborenju hladnega pomladnega zraku. Okno je odprto. Oziram se na jato lastovic, ki zapuščajo naš Kas. Njih polet me vsekokrat stisne pri srcu. Gnezda se spraznijo. Do pomladi je še tako daleč! Morda jih čez zimo kdo podre. Drevesa izgubljajo listje. Predstavljam si, da je jesensko listje, ki se razsipava vseprek, podobno ljudem brez hrbtenice. Veter jih nosi in odnaša, kamor hoče. Kajti biti človek s srcem danes — je strašno! Posebno pa, če Te strese vsaka najmanjša, najvidnejša stvar in jo pregloboko doživljaš. Potem človek ne more molčati! Trpi. Ljudje ga črtajo. V naslado jim je, da lahko govorijo, še v puščavi ni več prostora, kjer bi bila skrivnost neznana. In v odločilnem trenutku svojega življenja zletiš iz sedla v prah. Treba se je vdati v usodo. Grenko je. Nujno je izginiti za obzorjem in postati — številka. Obrekovanje ljudi je podobno vetriču, ki ne pozna zaprek. Potem Ti ne preostaja drugega, kot pobirati vse življenje drobtinice za drugimi. Nikoli si človek ne sme želeti tega, kar si drugi z lahkoto pridobijo. Preprečijo Ti. Od njih je odvisno, da pridemo do uspešnega konca. Kako so smešni! Saj nihče ne bo nesel mojega imena v prihodnost. Gledam tiste ljudi, kako izmikajo oči. Pomeni, da je med njimi laž. Nikoli niso bili iskreni! Preživljamo čas zmede, kjer so hitre odločitve nujne. Ne zavedajo se, da resnica osvobodi človeka Koliko smo zagrešili, ker si nismo upali pogledati resnici v obraz. Peščica ljudi se zna v življenju priboriti do prave bitnosti in biti iskreni. Tedaj odgovorim vsem tistim ljudem z molkom. Molk pomeni več kot beseda. Tudi za neizgovorjeno besedo, za eno samo črko, je treba ljubezni. Oni pa je niso vredni. Spoznam, da so nam prijatelji postali kar čez noč zahrbtni sodniki. Zavihati moramo rokave in si pridobiti absurden pogum, da se rešimo životarjenja. Kajti trdne opore so v življenju zelo mistične. Vse je tako zapleteno.
Preveč sem se zaklepetala. Zašla sem. Pohiteti moram s popravljanjem nalog, v teh nalogah ugotavljam otrokove doživljaje, njihova čustva, njihove prve probleme. Skušam jim brati misli, da mi bo šolsko delo laže teklo. Večina od njih živi v zavodu. Razkropljeni so iz vseh vetrov našega ozemlja. Oni so naše upanje, naša lepša zarja. Toda poti do njih ne poznam. Tako zelo sem odsotna! Nedostopni so mi. Ali pa sem se jaz tako zelo spremenila? V meni se je nekaj za vselej utrgalo. «Vi morate priti do njih!» mi je nekdo rekel. A tista oseba ne ve, da mi je bilo nekje otroštvo oskrunjeno! Zato mi je vse tako neznansko težko doseči. Rada bi razumela njihovo Skrivnost in jo razgalila vred drugimi. Kdo je temu kriv? Kje je vzrok vsega? Pot me je utrudila in zlomila. Predolga je bila Od konca obale lepe Vide, devinskega gradu in njega blesk, pa tja do Tinjana. Trajala je preveč časa. Zlomila bi vsakogar, morda še prej kot mene. In danes čutim posledice. Ustavila se je v sredini mesta, pri pesniku, ki bi jutri postal, kot pravi Cankar, seveda, ie bi živel, morda prvi za Prešernom. Toda tudi njega je pretežka pot strla. Tu sem se nekdaj najlepše
počutila. Vse me je čakalo, nedotaknjeno, kot takrat. Isti dolg hodnik, ista učilnica, ista živa, pojoča morska školjka na katedru, ki mi jo je daroval otrok nekega dne ob odločilnem življenjskem trenutku, z besedami: «Vas ne bo nihče imel rad, ko nič ne verjamete!» Obraz tistega otroka, ki mi je najdražja stvar na svetu, me spremlja ob vsakem koraku, najbolj v razredu. Zdi se mi, da se mi smehlja in želi lepo, dobro jutro, da mi priteče naproti s cvetjem v roki, da mi ponuja rdeče gorečke za naša šolska okna, gorečke, ki so simbol našega rodu. Slišim njen topel glas, njeno lahkotno hojo po hodniku in njeno čudovito milino, ki mi razjasni dan in posuši grenke solze. Otrok podzavestno čuti to, kar odrasel človek — zataji. Otrok ti stegne roko in Ti pomaga prebroditi temne sive hodnike, predore, ulice, mesta, pokrajine. Kos za kosom sem se jim razdajala. Naučili so me, da moram sama stisniti zobe pred drugimi, hliniti in prisluhniti glasu srca.
V mojem razredu je vedno svetel žarek sonca, ki ga drugje v mestu ni najti. To so stihi tržaške pisateljice Mare Samsa. Vsak njen stavek je napisan za nas s srčno krvjo. Morje jo pozdravlja in morski val pozdravlja njenega vnuka v našem razredu.
Veš, dragi, dolgo poletje me je pomirilo! Gotovo tudi Tebe' Ko se vrneš, boš prerojen. Letos me je prvič sprejela v svoje naročje Kanalska dolina, dolina belih voda, zelenih gozdov in snežnih vrhov. Iz teh gora diha preteklost. Ljudje dajejo duška svojemu veselju. Koliko vriska, petja in smeha je bilo v njem! Meja je potekala nekaj metrov od mene. Ločila je tri svetove. Spomini mi bežijo v preteklost. Krvavi boj, čista ljubezen in hrepenenje Miklove Zale. Sčebet lastovic je bil čudovit. Mesečina' v hribih je kot divna prelest, človek spozna besedo naših dedov v morju tisočerih glasov. Spoznala sem, da nas pesem združuje. V njej smo iskali, iščemo in bomo vedno iskali samo sebe. Ljubezen do naše grude mi bo nesmrtna. Tudi, če mi bo kdo vedno očital, da je nisem vredna, da sem jo zatajila. Tisti, ki je to rekel, je le slabič. Ne pozna dovolj človeške bolečine. Ker samo človek, ki trpi, razume svojega bližnjega. Vsak udarec izoblikuje človeka. Oseba, ki mi je to zabrusila v obraz, mora še vse okusiti v življenju. Potem bo šele razumela, a vre-pozno bo!
Lepo je jutro pod Višarjami! Višarski zvon nam oznanja lepši sončni dan, ki ga vsi potrebujemo. Poje nam o narodu, ki ne sme umreti! Poj nam neminljivo pesem belih planik, ki se skrivajo v skalah! Dragi, ali slišiš? Bila sem na Lovcu, do snega. V gorah pozabi človek nemirno burno mesto. Srce se dviga. Izgine nam vsaka zaskrbljenost, ki nam uničuje telesno in duševno moč. Tam sem se počutila — zares človek. Bili smo si prijatelji, vsakomur bratje. Mangart in Montaž sta se bleščala v sončnem siju. Pozdravljala sta nas in nam želela izpolnitev naših skritih želja — ljubezni in ne več sovraštva, razumevanja in ne več zavisti, pod istim nebom, vsi enaki.
Gore so lepe in čiste prav zato, ker kljubujejo tolikim viharjem. Moja beseda je vedno enaka. Tebi je namenjena. Poje o našem svetu, o ljudeh, ki bi Ti morali dati zastonj kozarec vode, o ljubezni, ki bi morala biti lepa in bajna ter razkošna kot ptič Feniks. Ogenj v peči še prasketa .Prvi mraz prinaša nevšečnosti. Zaznamujemo prve odsotnosti otrok. Kdo ve, morda si tudi Ti prehlajen? Ne dado Ti preveč ogrnila. Saj se ne bojiva zunanjega mraza. Notranjega mra za se je treba bati. Nebo se temni. Bati se moraš, ko Ti rečejo ljudje: «Mi nismo Slovenci, mi smo samo žabničani!»
Nikoli nisem bila materialist. Ne cenim dragocenih predmetov. Ljubim le živo življenje, njegovo poezijo, lepe spomine iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. A ob teh besedah se strežnem in se Oojim. Zrem na gore. želim, da bi jim one razjasnile misli, da bi v srcu čutili, čigave so tiste brajde, čigavi so cvetoči sadovnjaki, travniki in gozdovi.
Šumenje reke me prebudi iz sna. Ta razume prelomnico vaših krhkih ljudi. To je edina priča obstoja naših bratov in sestra. Jutri bo nov dan. Upam, da bo posijalo naše sonce in posrebrilo ledino naših tal.
Prizor z vaje za Bevkovega «Kaplana Martina Čedermaca» Raztresenom v naslovni vlogi. Premiera bo
v Grabnarjevi dramatizaciji, v petek v Kulturnem domu
s Stanetom
V ROVINJU OD 26. DO 28. OKTOBRA^
III. mednarodno srečanje predstavnikov in slušateljev visokih glasbenih šol
Zanimivi študijski referati z raznih področij glasbenega delovanja - Koncertne izvedbe mladih glasbenikov
V Rovinju je bilo v dneh od 26. do 28. prejšnjega meseca III. mednarodno srečanje predstavnikov in slušateljev visokih glasbenih šol iz Avstrije, Belgije. Danske, Finske, Italije, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze, švedske in seveda iz Jugoslavije. Namen srečanja, ki ga je organizirala Radiotelevizija Zagreb, je bil v tem, da prikaže mlade talente in uspehe posameznih glasbeno - vzgojnih zavodov v raznih evropskih glasbenih središčih na eni strani, na drugi pa da glasbeni pedagogi izmenjajo svoje poglede na sodobno problematiko na področju glasbene vzgoje in pouka, na nove
IIIIIIHIIMIIinillM!ll||||||||||||||||||||||||||||Mi||||i||||||||||||||||tlll||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIHIII|IMI||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIimilllllllllllimillllllllllllllllllllllllll
IGRALSKI JUBILEJ STANETA RAZTRESENA
40 let na gledaliških deskah
Svoj umetniški jubilej bo slavil z naslovno vlogo v Bevk-Grabnarjevi drami «Kaplan Martin Čedermac»
Z vlogo kaplana Martina Čedermaca v Grabnarjevi dramatizaciji ' istoimenskega Bevkovega romana bo član Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen slavil 40-letnico svojega gledališkega dela. Premiera bo v petek v Kulturnem domu.
Ni še dolgo tega, ko sva ob igralčevi 60-letnici obnovila njegovo pot slovenskega gledališkega igralca od prvih začetkov v sezoni 1933-34 pri ljubljanski Drami in še prej do letošnje pomladi (glej razgovor v Primorskem dnevniku 8. aprila 1973). V marsičem je bila ta pot podobna poti tolikih drugih gledališčnikov, v marsičem je bila povsem svojska, v skladu z igralčevim značajem in pojmovanjem gledališča kot umetnosti in družbene dejavnosti. A glavno je, da je ta pot vodila vztrajno nav-

zgor ne
Stane Raztresen
le v iskanju in zorenju lastnega gledališkega izraza, pač pa tudi v umetniškem smislu, v moči umetniške kreativnosti. Velik del Raztresenove igralske noti smo lahko spremljali neposredno, saj je že od leta 1945 član našega tržaškega slovenskega gledališkega kolektiva. V 28 letih nam je posredoval več kot 150 različnih vlog, malih in velikih po obsegu, oo-menu in teži. Pogosto smo ga lahko poslušali iz radijskih zvočnikov in gledali na televizijskih zaslonih. Razen na velikem odru smo ga spremljali tudi na naših skromnih podeželskih odrih ne le kot i-gralca, pač pa tudi kot režiserja in mentorja amaterskih igralskih skupin, zlasti pa še kot recitatorja proznih tekstov in pesmi v lastnih izborih.
Z vsem svojim delom za slovensko odrsko besedo je bogato prispeval k rasti našega tržaškega gledališča in slovenskega gleda-
lišča sploh. Mnoge njegove vloge bodo ostale zabeležene kot visoko umetniške stvaritve, zopet druge bodo ostale kot pričevanje njegovega načela, da so v gledališču važne vse vloffe, velike in male in da profesionalni igralec med njimi ne sme delati razlike. Nasprotno, v malih vlogah in v njegovem pristopu k malim vlogam je mnogokrat prav potrdilo njegove predanosti gledališču in njegovemu poslanstvu. Seveda, velike nosilne vloge dajejo igralcu večjo možnost uveljavljanja njegovega igralskega potenciala, toda malt so mnogokat kot nepogrešljiva začimba, ki plemeniti igralčevo celovitost. Zato so na primer ob Cankarjevem Martinu Kačurju potrebni tudi Štokovi Slaki.
Toda sedaj je na vrsti Martin Čedermac, ena od tistih vlog, ki odpirajo vse registre igralčevega izraza, slovenskega igralca in povrhu še igralca, ki opravlja svoje poslanstvo v posebnih razmerah manjšinske narodnostne skupnosti, iz katere je zrastel Čedermac in v kateri so Čedermaci sinonim njene usode. Ko sva se pogovarjala v letošnjem aprilu o vlogi za jubilejni nastop «Kaplan Martin Čedermac» še ni bil predviden v novem repertoarju. Takrat je Stane Raztresen imel v mislih drugo vlogo, toda - ir v tem je tudi ena izmed njegovih od! k — podredil se je repertoarnim potrebam in možnostim našega gledališ ča in z veseljem sprejel za svoj jubilejni nastop vlogo beneškega ljudskega duhovnika Martina Čedermaca.
Hotel sem vedeti, kaj mu Čedermac pomeni kot osebnost nedavne preteklosti in kot sporočilo. kako mu daje zadoščenje ket odrski lik in kako kot lik človeka, ki je dosledno delil s svojim teptanim in zaničevanim ljudstvom nje govo bolečino, pa tudi njegovo zavest in z njo vero v lepšo, pravičnejšo bodočnost?
Eno in drugo — pravi Raztresen — daje kaplanu Martinu Čedermacu čar velike vloge. Njena zahtevnost je v tem, kako Čeder-macov zgolj človeški lik združiti z njegovo poduhovljenostjo, kako njegovo osebnost izravnati s simboliko, ki jo nosi v sebi, kako besedam, ki jih govori, dati prepričljivost tragične stvarnosti, si jo odražajo. Kako skratka ustvariti tega beneškega Čedermaca, da bodo njegove sklepne besede: «Beneška Slovenija, siromašna, lepa zemlia, stalno bičana in križana, ali Eoš še to, kar si bila?» iz-venele ne le kot zaskrbljeno vprašanje. temveč tudi že kot odgovor, ki ga danes dajejo sinovi Beneške Slovenije sami?
Pogovarjala sva se tudi o Bevkovem romanu in Grabnarjevi dramatizaciji in o tem, koliko je dramatizator glede na odrske in uprizoritvene zahteve ohranil o-ziroma odstopil od Bevkove pred-
loge, pa še o tem, kakšno odrsko interpretacijo je zasnoval režiser Mario Uršič na relaciji realizem-simbolika, torej na relaciji elementov, ki se kažeta v tem delu kot prepletajoči se komponenti.
Potem sva se spet povrnila k njegovi gledališki 40-letnici, k njegovemu razumevanju gledališča in njegove vloge na splošno in pri nas še posebno. Vprašal sem ga za štiridesetletni obračun Raztresen - Gledališče.
Vedno sem skušal dati gledališču vse, kar sem znal in mogel in kar sem imel za profesionalno pošteno, gledališče pa mi vrača polno zadoščenje — odgovarja Raztresen. Seveda mnogokrat o-sebnih želja in stvarnih možnosti ni mogoče uskladiti, pogledi in ideje se lahko križajo, toda to je v naravi stvari. Važen je odnos, ki mora biti naravnan k iskanju optimalnih rešitev. Navsezadnje smo mi kot gledališki delavci in gledališče kot kulturna inštitucija nerazdružljivo v isti funkciji, ki ji je glavni in edini cilj služiti kulturnim in narodnostnim potrebam naših ljudi, bogatitvi in plemenitenju naše narodnostne skupnosti, krepitvi nje-
ne zavesti, ki ji je ob sožitju z velikimi sosedi še kako potrebna.
So sicer stvari, ki slovenskega gledališkega igralca v Trstu prizadevajo kot človeka in kot profe sionalca. Še vedno neurejen status našega gledališča in z njim neurejene in poniževalne razmere, v katerih morajo delati slovenski gledališki igralci, niso v čast družbi in državi, ki ima do gledališča svoje obveznosti, pa naj gre za italijansko ali slovensko gledališče.
Nisva sicer poglabljala tega vprašanja, čeprav igralec, ki i-ma — kot Raztresen — za seboj že 40 let gledališkega življenja, ob njem ne more biti neprizadet. Primerjava s Čedermacom se ko raj ponuja sama od sebe. Pač pa sem si dovolil črto pod najin razgovor z ugotovitvijo, da so računi med jubilantom Raztresenom in gledališčem kot ustanovo čisti, izravnani. in da je v tem lahko največje jubilantovo zadoščenje. Ni ga namreč v.ečjega zadoščenja od čiste vesti in zato so mu lahko tudi čestitke ljubiteljev gledališke umetnosti pri nas toliko bolj prijetne.
JOŽE KOREN
prijeme in izkušnje pri razreševanju vprašanj učnih načrtov v smislu sodobnih zahtev. Srečanje je tako potekalo v dveh smereh: posamezne glasbene akademije ali konservatoriji so na koncertih predstavili svoje najboljše slušatelje. vtem ko je v posvetovalnem delu bilo več zanimivih referatov.
Prof. Pavel šivic iz Ljubljane je pripravil razpravo o pomenu glasbene vzgoje v sodobnem pouku, prof. Miriam Nastasi - Meu-lenbelt in prof. Hein van Royen iz Haaga sta govorila o aktualnosti pouka baročnih instrumentov, prof. Jean Marie Simonis iz Bruslja o glasbeni teoriji na tamkajšnjem konservatoriju, prof. Ta-deusz Wrònski o perspektivah poučevanja igranja na violini na Višji državni glasbeni šoli v War-šavi, prof. Otto Koileritsch iz Gradca ja prispeval referat o novi glasbi in glasbeni kritiki, prof. Vjačeslav Meduševski iz Moskve o metodologiji analize glasbenega dela in prof. Ingemar Gabrielsson iz Stockholma o modernih tendenca!, in aktualnih problemih glasbenega pouka. Po predavanjih se je vedno razvila živahna debata, zlasti na referat o novi glasbi in glasbeni kritiki.
Na treh večernih koncertih je nastopilo 18 mladih glasbenikov, med temi šest iz Jugoslavije. Iz Gradca sta bila Helmut Arnfelser
—	trobenta in Otto Niederdorfer
—	klavir in izvedla Koncert za trobento A. Aratjunjana, iz Helsinkov Mikko Ville Luolajan-Mik-kola — violina s Humoreskami št. 1, 4 in 5 J. Sibeliusa, iz Varšave pianist Andrzej Ratusinski z Balado št. 4 v f molu, op. 52, Nokturnom v fis-molu op. 48/2 in Po-lonezo v As-duru, op. 53 F. Cho pina, iz Stockholma sopranistka Ingrid Haking s samospevi J. Sibeliusa, E. Griega in T. Rang-stroma, na stari flauti je dela J. Hotteterre le Romain, M. Blave-ta, J. S. Bacha in G. Ph. Telemanna izvajala Mia Dreese iz Gravenhaagena, violončelist Ola Karlsson iz Kopenhagna je iz vajal Preludij iz J. S. Bacha Suite št. 5 v c-molu in Ciaconno L. Dallapicla, pianist Jurij Rozum iz Moskve Beethovnovo Sonato št. 24, op. 78, Schumannovo Toccato in Chopinov Nocturno, Tove Bek-ken iz Osla — violina — deli J. Svendsena in J. Halvorsena; Skr-jabinovo Sonato št. 7, op. 64 smo slišali v interpretaciji pianista Bernada Lemmensa iz Bruslja: dela M. de Falla, M. Ravela, G. Martuccija, G. Donizettija in
R. de Banfielda nam je posredovala že na nam znanem kvalitetnem nivoju, ob muzikalno zasnovani klavirski spremljavi Danila Lorenzi, mezzosopranistka Nora Jankovič, ki se izpopolnjuje na konservatoriju v Milanu. Med jugoslovanskimi mladimi umetniki smo se srečali s flavtistom Jožefom Gubikom iz Sarajeva, sopranistko Vero Milič iz Beograda, violinistom Romenom Dimitrijev-skim in pianistko Vesno Petru-ševski iz Skopja, oboistom Mladenom Glavinovičem iz Zagreba in flavtistko Ireno Grafenauerjevo iz Ljubljane. Vsi so potrdili solidno znanje in določeno stopnjo poustvarjalne moči, vendar so se nekateri posamezniki še posebej odlikovali po zreleje zajeti interpretaciji. Med prve vsekakor sodi po nadarjenosti, dokajšnji tehnični dodelanosti in po interpretativni prodornosti flavtistka Irena Grafenauer; lep izenačen ton in nazorno oblikovanje je pokazal oboist Mladen Glavinovič in tudi Jožefa Gubika lahko uvrstimo med dobre flavtiste. Izredno plastično je izoblikovala samospeve sopranistka Ingrig Haking, močan vtis je zapustil nastop pianista Jurija Rozuma, ki poleg izvrstne tehnične izvežbanosti poseduje izredno muzikalnost, kar velja tudi za nadarjenega violončelista Ola Karis-sona. V vrsto dobrih sodi tudi Tove Bekken, violina.
Vsekakor je bilo srečanje v Rovinju ne le zanimivo z vidika spoznavanja nadarjencev in njihovih umetniških dosežkov, temveč tudi koristno z vidika ugotavljanja napredka v glasbeno-pe-dagoškem prizadevanju v raznih evropskih glasbenih središčih.
IVAN SILIČ
«Tolminci» na televiziji
Znani režiser Jože Babič pripravlja televizijski prenos Pregljeve drame «Tolminci». To delo je — kot znano — režiral Jože Babič v Trstu ob zaključku lanske sezone. Trenutno je začel Babič s študijem nove Partljičeve drame «ščuke pa ni v mariborski drami», ki bo doživela Krstno uprizoritev v Mariboru. Sicer pa se Babič odpravlja na odhod na Poljsko, kjer bo v Katovicah spremljal festival dramskih gledališč socialističnih dežel. Ni 'izključeno, da se bo dogovarjal tudi za eventualno gostovanje katerega od nastopajočih gledališč v Sloveniji.

revije
GALEB 1
Izšla je prva številka novega letnika mladinske revije «Galeb». S to številko začenja revija svoj dvajseti letnik, to pa pomeni, da obhaja pomemben jubilej, ki je v uvodnem sestavku takole poudarjen:
«Za mladinske revijo, namenjeno izključno osnovnošolski mladini v zamejstvu, je to lepa doba, če pomislimo na razne tedanje in tudi sedanje težave.
Bilo je oktobra 1954. leta, ko se je pisateljici in učiteljici Mari Samsovi izpolnil dolgoletni sen. Njena zamisel je postala stvarnost. Tedaj je zagledal luč sveta GALEB, list za osnovnošolsko mladino, ki je v vseh teh dvajsetih letih vestno spremljal naše šolarje na težavni poti v življenje, jim budil zavest in jih na tem koščku slovenske zemlje vzgajal, spodbujal in vedril, da niso utonili v velikem večinskem morju ter ostali zvesti svojemu materinemu jeziku, svojemu po-kolenju. GALEB je kmalu postal priljubljena revija in radi so jo jemali v roke ter prebirali bodisi tedanji učenci, ki so danes na robu skoraj tridesetih let, kot ga danes prav tako nestrpno pričakujejo naši šolarji.
Zamisel Mare Samsove je padla na rodovitna tla, vzklila je, se razrasla in danes, dvajset let kasneje, bujno cveti in rojeva o-
.             Ul.II.Hill.III         Illllltl.il.       
Bogate arheološke najdbe na Dolenjskem
Na Dolenjskem je bilo v letošnjem letu opravljenih več arheoloških raziskovanj, ki so bila bogato poplačana z lepimi najdbami in pomembnimi znanstvenimi dognanji o najstarejši zgodovini naših krajev. Na treh najdiščih: nad Stično, v Novem mestu in na Otoku pri Šentjerneju se že vrsto let opravljajo obsežna arheološka raziskovanja, ki še niso zaključena. Prihodnje leto se jim bo pridružilo še več let trajajoče izkopavanje v Pristavi pri Trebnjem.
Na največjem prazgodovinskem gradišču nad Stično se je letos poleti že sedmo leto zapored zbrala mednarodna družba arheologov, ki pod vodstvom prof. Gabrovca raziskuje utrdbeni sistem stiškega gradišča in čas ter intenzivnost njegove naselitve v tisočletju pred našim štetjem. Izmerjene in kartirane so bile tudi vse še ohranjene prazgodo-
vinske gomile, ki pripadajo temu gradišču. Našteli so jih skoraj 150! Raziskovanje gradišča nad Stično daje temeljne podatke o življenju prazgodovinskih prebivalcev — Ilirov in Keltov v zadnjem tisočletju pred našim štetjem na Dolenjskem.
V zaselku Otok pri Šentjerneju že od leta 1967 vodi dr. šribar raziskovanje srednjeveškega trga Gutenwerth, ki je bil porušen v turških napadih proti koncu 15. stoletja. Izkopavanje je razkrilo že del naselja s cerkvico in raznimi obrtniškimi delavnicami.
Na Beletovem vrtu sredi Novega mesta, poleg stavbe občinske skupščine, je bilo letos odkrito večje rimsko grobišče. Odkritih je bilo skoraj 100 rimskih grobov z žganim pokopom iz 1. stoletja novega štetja. Bogate najdbe v grobovih, največ lepe lončene posode, so dokazale, da je bilo Novo mesto v rimskem času precej
številna in bogata civilna naselbina, ki pa ji žal ne vemo imena. Raziskovanje grobišča v Novem mestu je vodil podpisani.
V Ciganski jami pri Kočevju je poleti izkopaval dr. M. Brodar. Tu je bilo prebivališče ljudi v starejši kameni dobi. Našli so drobno kameno orodje narejeno iz obsekanega kamna in orodje iz obdelane kosti. Ker so paleolitske najdbe na Dolenjskem zelo redke, sp najdbe iz kočevske o-kolice tembolj pomembne.
Oktobra je bilo v Pristavi pri Trebnjem opravljeno zaščitno izkopavanje dela rimskega grobišča, pri čemer je bilo odkritih 55 grpbov. ki datirajo v 1. in 2. stoletje n. št. Obsežno, še neraziskano grobišče v Pristavi pri Trebnjem sodi k važni rimski naselbini Praetorium Latobicorum, po velikosti drugi v antični Dolenjski. Raziskovanje rimske nekropole pri Trebnjem se bo v prihod-
njih letih sistematično nadaljevalo do popolnega odkritja. Izkopavanje sta letos vodila M. Slabe in podpisani.
Arheološka zbirka Dolenjskega muzeja v Novem mestu se vsako leto z novimi izkopaninami občutno povečuje. Nekatere zelo kvalitetne unikatne in estetsko dognane najdbe dajejo zbirki nad-regionalni pomen, v strokovnih krogih pa uživa novomeška arheološka zbirka celo mednarodni sloves. Zato bo treba čimprej najti rešitev za sodobno prezen-tacijo to lepe zbirke, ki naj bi prerasla v osrednji arheološki muzej celotne Dolenjske, ki bi predstavil to pokrajino v tisočletjih od starejše kamene dobe preko kovinskih dob in antike pa do nastanka dinastičnih teritorijev v visokem srednjem veku, ko se je že v celoti uveljavil fevdalni družbeni red.
TONE KNEZ
bilne sadove. Najprej Mara Samsa, potem pa Milan Jereb, sta mnogo žrtvovala, da GALEB živi in spet in spet vzleta v naročje naših malčkov ter jim danes, kot pred dvajsetimi leti, vsak mesec prinaša to, kar mora biti vsem najdražje: slovensko besedo, da bodo prav šolarji, kot so jo naši dedje, to najdražjo dediščino, čuvali in jo ohranili novim rodovom.»
V	jubilejno leto vstopa revija, ki jo že nekaj let urejuje Lojze Abram, z dvema novostma. Na srednjih straneh prinaša slikice s kratkim besedilom na hrbtni strani, ki jih lahko šolarji izrežejo in nalepijo v zvezke. Namen te novosti ni le v tem, da nudi malim bralcem novo vrsto razvedrila, pač pa tudi v tem, da jim nudi koristen pripomoček pri u-čenju, saj te slikice na neki način dopolnjujejo učbenike zlasti za tretji, četrti in peti razred. Slikice se nanašajo na zgodovino in na zemljepis, s posebnim poudarkom na naših krajih, kar je še toliko bolj pomembno. Teme in tekste pripravlja v skladu z učnim načrtom za slovenske osnovne šole didaktični ravnatelj Evgen Dobrila, slikice pa riše naš priznani slikar in ilustrator Klavdij Palčič. Tokrat so zgodovinske slikice posvečene gradovom na Tržaškem in Goriškem, zemljepisne pa nebesnim pojavom in pripomočkom za njih poznavanje in preučevanje.
Drugo novost predstavlja Galebova značka, ki ponazarja platnico GALEBA iz leta 1954, ki jo je izrisal dr. Robert Hlavaty. Značko bo lahko dobil vsak, ki bo poravnal celoletno naročnino do 15. dec. letos.
V	ostalem ostaja list vsebinsko in oblikovno zvest svojemu dosedanjemu značaju. Platnica je seveda nova. Narisala jo je učenka 3. razr. osnovne šole v Ricmanjih Alenka Dobrila in predstavlja kos pokrajine z ljudmi, nad njo pa mavrico in letečega galeba s soncem na nebu. Danilo Gorinšek, ki objavlja kar tri pesmice in en prozni sestavek, posveča jubilejni številki pesmico voščilo. Pesmice objavljajo še Neža Maurer, Metu Rainer, Vojan Arh, Ksenija Prunk in Tone Pavček, prozne sestavke pa še Angelo Cerkvenik, Ivan Furlanič (o športu), Vojan Arh (Dolgost življenja) in Vlado Firm, ki piše zgodbo v nadaljevanjih «Čudovito potovanje Matička in njegovega strička», katero lepo ilustrira Š. P. Med ilustratorji so še Jelka Reichman, Magda T včar, Leon Koporc, Bož-ko Kos, Marjanca Jemec Božič
Naslovna stran jubilejnega letnika revije «Galeb»
in Bine Rogelj. Kot vedno ne manjka dopisov šolarjev, križanka in druge uganke. Skratka lepa in bogata številka, ki odraža znatno uredniško prizadevnost in občutek za otroško dojemanje.
Bilten deželnega Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanj’a
Izšla je prva številka biltena deželnega inštituta Furlanije-Ju-lijske krajine za zgodovino osvobodilnega gibanja. Bilten bo izhajal trikrat na leto. Njegov direktor je Giovanni Miccoli, odgovorni urednik pa Galliano Fogar. V prvi številki objavljajo prispevke Elio Apih, Silvano Benvenuti, Enzo Collotti. Adriana Donini, Galliano Fogar, Giovanni Miccoli. Fulvio Pappucia, Teodoro Sala in Sergio Zucca.
V uvodnem članku je rečeno med drugim, da namen publikacije ni le v kronoloških mejah oboroženega osvobodilnega in antifašističnega gibanja, pač pa tudi
in celo prvenstveno razširiti raziskavo in razpravo na današnje manifestacije osvobodilnih in protifašističnih gibanj. V tem duhu je napisan članek z naslovom «Kaj pomeni za nas proces o Rižarni pri Sv. Soboti», v katerem se avtor ne zavzema le za pravično kaznovanje nacističnih krvnikov v tem edinem uničevalnem taborišču v Italiji, temveč tudi za razkrinkanje globljih razrednih osnov nacizma in fašizma
Ostali prispevki obravnavajo kritično oceno Novakove knjige iz leta 1960, kritično oceno «Spominov, neobjavljenih dokumentov in pričevanj» Pietra Secchie, razmišljanje o zasedanju «Odporništvo v Furlaniji», Salovo oceno knjige Milice Kacin-Wohinz «Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921», vrsto drugih ocen in razprav, med katerimi tudi razprave Teodora Sale o asimilacijskih ukrepih fašizma v Istri, s katero je nastopil n« letošnjem «Pazinskem memorialu».
i- k.
PnrnoršfcrSnevmfc
6
18. novembra 1973
LETOŠNJE OSMO BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU
Desetdnevno zaporedje predstav slovenskih poklicnih gledališč
Srečanje posvečeno tridesetletnici ustanovitve partizanskega gledališča - Stalno slovensko gledališče iz Irsta prijetno presenetilo - Mira Danilova prejela Borštnikov prstan kot najvišje priznanje za njeno življenjsko delo
Osmo srečanje slovenskih dramskih gledališč je bilo posvečeno 30-letnici ustanovitve partizanskega gledališča in pevskega zbora na osvobojenem oaemlju. Slavnostna otvoritev Borštnikovega srečanja 73 je bila pred mariborsko gledališko stavbo z godbo in branjem poslanice. Nato je sledila otvoritev gledališke razstave iz tistega obdobja v preddverju mariborskega gledališča. Ob pomembnem jubileju je prikazala trdoživost slovenske besede in pesmi v najhujših časih slovenske zgodovine. Zanimive do-godbe, radosti in težave je v svojem govoru nanizal prvi ravnatelj partizanskega gledališča Filip Kalan - Kumbatovič.
Gledališko srečanje je začela predstava Borovih Raztrgancev v uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega. Dobra predstava je ponovno dokazala, da sodi delo v zvrst boljših ljudskih iger, zlasti, če je uprizorjena z vso umetniško odgovornostjo, jubileju primerno je Borštnikovo srečanje zaključil partizanski pevski zbor pod ■ odstvom Radovana Gobca, ki je navdušil občinstvo.
V konkurenčnem pregledu so se v desetdnevnem zaporedju zvrstila vsa slovenska poklicna gledališča s svojimi najboljšimi predstavami. Kot prva se je predstavila Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z razgibano komedijo Carla Goldonija «Krčmarica Mirandolina.»
Telefonski
pogovor
Fronto?.. Milka?., s’ n jest, Pjepka! ..če te muoten, ne zamjere... prit s’ n tela h tjebe z muožan novo hišo vit., še učjere!
Pride Pjepka!.. Ja!., nečko prid'te.. ..ja., ma znaš?., ti be kej uzjela... kaj ti nuca u nuove hiše?
..glaže?.. sklede?., sunčna umbrela?
..neč ni treba, iman uat sega!... manjka samo., in lih ki je volja, ..če prou češ., pagled’. če nejdeš.. dvej, tri., tonike gasolia..!!!
Atilij Kralj
Trst, 17. 11. 73
Predstava je bila izredno dinamična, vendar je z preveč zunanjimi, včasih kar vratolomnimi efekti potisnila vstran Goldonijevo duhovito besedilo, ki se je, žal, v režiji Paola Magiellija razblinilo v preveč ponavljajoči se klovnijadi. Mladi igralci so pokazali izredno in zavidljivo fizično spretnost, ki pa je bila preočitno podčrtana na zunanji u-činek. Za vlogo viteza Ripafratte je Dare Valič prejel eno izmed Borštnikovih nagrad za igro. (Obrazložitev žirije: svojo vlogo je izoblikoval s preciznim komičnim posluhom in velikim občutkom za mero.)
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja se je predstavilo z delom Witolda Gombrowicza «Ivona, princesa Burgundije» in poželo kar tri nagrade. Režiser Dušan Jovanovič, nagrajenec z diplomo za režijo, je v prav tako po podjetju Lesnine nagrajeni odlični scenografiji Mete Hočevarjeve vodil igralski ansambel, ki se je odlikoval z nekaj lepimi igralskimi liki, obarvanimi z mnogimi duhovitimi detajli. Za vlogo kralja Ignaca je izvrstni interpret Pavle Jeršin zasluženo prejel Borštnikovo nagrado za igro. (0-brazložitev: z ustreznim humorjem in polnokrvno karakterno komike je znal prisluhniti razsežnostim besedila.)
Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljane je izvedlo igro z ladimi igralci Rudija Šelige (dor skak, tisti hlap» živo in •izadeto. Vendarle menim, da bi ■edstave strogo eksperimental-;ga značaja sodile bolj na festi-il eksperimentalnih odrov, če-•av so njihove težnje sodelova-na Borštnikovem srečanju po /oje razumljive. Tiste odmev-jsti, ki bi jo po svoji požrtvoval-Dsti sicer lahko bili deležni, ni ilo ne pri žiriji, ne pri občinstvu, :prav je s ploskanjem nagradi-i njihovo prizadevnost.
Najmlajše poklicno gledališče, rimorsko dramsko gledališče iz ove Gorice, je izvedlo igro Fe-irica G. Lorce «Dom Bernarde Ibe» z danes rajstarejšo sloven-■o igralko Nado Gabrijelčičevo >t gostom v vlogi stroge matere ernarde. Kljub naporu vseh so-dujočih in kljub nekaterim svet-m trenutkom predstava ni učin-jvala s tisto pretresljivostjo, ki Lorcin tekst vsebuje v svoji nzprosni razgaljenosti nasilne-
—-------„
ki se s to vlogo poslavlja z dališkega odra, je prejela pri-mje Ljubljanske banke za svo-dolgoletno umetniško delo, do-i je vodstvo Festivala v Ko-njevici nagradilo požrtvoval-kolektiv z umetniško podobo. Italno slovensko gledališče iz sta je prijetno presenetilo z ično uprizoritvijo Čehovega išnjevega vrta» v domišljeni in
do potankosti izdelani režiji Mileta Koruna. Kljub pomislekom glede nekaterih režijskih domislic in scene, je «češnjev vrt» zaživel v celoti s poglobljenimi kreacijami igralcev, ki so psihološko izoblikovali svoje izvrstne kreacije. Ne gre tokrat pripisati umetniškega doživetja zgolj vrhunski umetnici Miri Sardočevi za vlogo graščakinje Ranjevske, ki jo je podala z očarljivim in redko obdarovanim šarmom in psihično igralsko poglobljenostjo. Pohvala velja vsemu kolektivu, začenši od najmanjših pa do največjih vlog. Ne bi tokrat našteval imen igralcev, tržaško občinstvo jih dobro pozna, rad pa bi poudaril, da je bila predstava «Češnjevega vrta» prav po zaslugi nadarjenih igralcev ena izmed u-metniških vrhov letošnjega Boršt nikovega srečanja. Občinstvo je zadihalo s predstavo in nagradilo ansambel z dolgotrajnim aplavzom. Predstava, ki ne bo šla zlahka iz spomina. Mira Sardočeva je za svojo prepričljivo upodobitev prejela najvišje priznanje, Borštnikovo nagrado za igro. (Obrazložitev: v okviru celotne uprizoritve je tenkočutno zadela čehovljan sko noto ter tako ustvarila lik, ki je v njeni igralski karieri izviren in nov.)
Zanimiva in vzpodbudna je bila predstava Žmavčeve igre «Podstrešje» v izvedbi slušateljev ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Mladi igralci so s stvarnim realizmom modernega gledališča izoblikovali vloge z občudovanja vredno sproščenostjo. Vse kaže, da se bodo slovenska gledališča kaj kmalu lahko obogatila z novimi darovitmi igralci. Za uspešno kolektivno prizadevanje so igralci prejeli nagrado mariborske tovarne TAM.
Z odlično predstavo igre za odraslo mladino Auranda Harisa «Androkles in lev» se je predstavilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Pod vodstvom režiserja Mileta Koruna in v njegovi lastni iznajdljivi scenografiji se je razvijala izredno dinamična predstava. Duhoviti igralski in scenski domisleki kot celotna izvedba so dvignili predstavo na raven najboljših dosežkov letošnjega Borštnikovega srečanja. Za iznajdljivo režijo je Mile Korun prejel naj-višjo Borštnikovo nagrado za režijo, dočim je mladi igralec An-droklesa Silvij Božič, ki je navdušil gledalce, prejel nagrado občinstva. Nasploh je bila mladinska predstava sprejeta z velikimi simpatijami pri odraslem občinstvu.
Mariborska Drama se je predstavila z odlično komedijo Andreja Hienga «Lažna Ivana». Predstava, ki je že ob premieri vzbudila veliko priznanja, je na Borštnikovem srečanju samo potrdila svojo kvaliteto. V Primorskem dnevniku smo po premieri obširneje poročali o kvalitetni predstavi. Zato naj se tokrat omejimo zgolj na priznanja, ki sta ga za svoje delo prejela igralka Milena Muhičeva Borštnikovo nagrado za igro za odlično izvajano vloge sestre Monike. (Obrazloži-
tev: ustvarila je sugestivno figuro, ki sta jo odlikovali predvsem silovita spontanost in mnogovrstnost nasprotujočih se razpoloženj.) Diplomo za režijo pa je prejel Dušan Mlakar.
Tekmovalni del Bortšnikovega srečanja je zaključilo Mestno gledališče ljubljansko z izvedbo igre «Obletnica poroke» Davida Malcol-ma Storeya. V poglobljeni režiji Franceta Jamnika je igralski kolektiv enovito posredoval mučno vzdušje dela, ki je v izvrstno zamišljeni sceni Nika Matula za-dobila nekonvencionalno adekvatno podobo. Igralci so inventivno zadeli raznolike značaje ljudi, med katerimi je bila izredno plastično podana vloga rudarja očeta Shawa, ki jo je s polnokrvno zagrenjenostjo izoblikoval Franci Presetnčk in z?njo prejel nagrado RTV Ljubljane.
Pomenronost Borštnikovega srečanja letos ni bila le tekmovalnega značaja dosežkov slovenskih poklicnih gledališč. Pomembnost je bila še večja v tem, da so gledališča s svojimi najboljšimi predstavami gostovala v raznih krajih na področju od Murske Sobote. Ljutomera, Ptuja Slad-keea vrha in v okolici Maribora.
Na sklenni prireditvi so svečano podelili nagrade. Vsa pozornost je veUala znani dramski igralki in pedagoginji Miri Danilovi iz znane gledališke družine Danilovih, ki je prejela letošnji Borštnikov prstan za življenjsko
delo. Svečani sklepni govor v vlogi gledališča zdaj in nekdaj, gledališkega umetnika in univerzitetnega profesorja akademika dr. Bratka Krefta je v prijetnem vzdušju zaključil letošnje uspelo Borštnikovo srečanie.
EMIL FRELIH
FILM IN KULTURA
Od letos tečaj filmske zgodovine na tržaški univerzi
Letos bo na literarno-filozofski fakulteti tržaške univerze pomem bna novost:	uvedli so namreč
tečaj zgodovine filma, ki ga bo poučeval Lino M'ccichè filmski kritik dnevnika «Avanti!» in di rektor razstave novega filma v Pesaru.
Tečaj se bo začel, jutri v ponedeljek, 19. t.m. in bo vseboval tri ure na teden: ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00, ob torkih od
18.00	do 19.00 ter ob sredah od
10.00	do 11.00.
Trenutno inštitut umetnostne zgodovine, v okviru katerega bo tečaj, ne razpolaga z dvorano, ki bi bila opremljena za predvajanje filmov, ki jih bo obravnaval kurz. Zato bodo predvajanja v začetku verjetno v dvorani krožka La Cappella Underground.
V sredo 21. t.m. ob 18. url bo v galeriji Russo na Korzu Italija 9 odprl razstavo svojih del tržaški slovenski slikar Livij Možina, katerega kraški motiv vidimo na gornji sliki
Ki *
sL
Veljaven od 18. do 24. novembra 1973
©
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sreča je tokrat na vaši strani in zato ne zamujajte priložnosti, pač pa se potrudite, da uredite tudi tisto, kar ste doslej zanemarjali. Neko novo prijateljstvo vam bo omogočilo nove poti in nova	po-
slovna odprtja. Ljubosumni boste. Zdravje odlično.
___	BIK (od 21. 4. do	20.
f \ 5.) Uvedli boste spet f	ravnotežje, ki ste	ga
bili tako potrebni. Na-\. S leteli pa boste na te-zave, za katere ste si sami krivi. Pismo, obisk, ki vas bo razveselil. Mima rešitev nekega spora. Tudi v družini bo vse lepo in prav. Ne boste pa povsem zodovoljni. Prehladili se boste.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če računate, da boste z lahkoto opravili s tekmeci, se motite. Zavihati bo treba rokave in morda tudi dvigniti glas. Nekaj negotovosti, ki vam bo škodovala. V nekaterih primerih pa bodite kar pohlevni. Tudi doma. Zelo nervozni boste in občutljivi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Rešitev, ki ste jo
J vendarle prišla. Z njo . ' 1 ' / ne boste povsem zadovoljni in vendar bolje bi ne moglo biti. Novi rezultati na nekem stranskem delovnem področju. Nerazpoloženje se bo odražalo tudi ob novih čustvenih razpletih. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vsa vaša življenj-'	\	skost in dobra volja
J ne bosta zalegli, če ne boste zadeli pravega trenutka pri obnavljanju nekih načrtov. Nepričakovano srečanje in zelo koristno raz-čiščenje nekih zadev vas bo sprostilo, da se boste ponovno ujeli v splošno skladje.
nEVICA (od 23. 8. do
22. 9.) Neki vaši stari načrti, s katerimi ste še vedno računali, bodo šli dokončno po zlu. Odpišite jih. Izberite novo družbo, nove sodelavce, vključite se v nov ambient. V ljubezni boste imeli pa tokrat več sreče. Več kot je zaslužite. Dobro počutje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odločati boste morali nanaglo, kar ne bo lahko, ker boste morali sklepati tudi o zadevah drugih. Posebno neprijetno vam bo proti koncu tedna Pa vendarle hudega ne bo in boste v trenutkih nuje našli oporo meH c , jnj Novo prijateljstvo.
ŠKORPIJON (od 84. 1#- to 22' n ) Obljube, ' ki so vam jih dali, bodo držale le do neke mere. Če boste hoteli ves načrt izpeljati, boste morali pospešiti korak. Ne izgubljajte se v podrobnostih in neznatnostih in glejte raje daleč naprej. To velja tudi za ljubezen. Stopite k zdravniku.
zdravju.
STRELEC md 23 11. do 20. 12.) Neka vest, morda tudi brzojavka bi vas mogla ponovno spraviti na dobro pot. Zašli ste predaleč v svojem hlastanju po novostih in po udobju. Drugič več treznosti in zmernosti, ki bo vsestransko koristna. Tudi v ljubezni. Tudi zdravju.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veljko ovir, vendar boste vse in celo z lahkoto pre bredli, če se boste pravočasno zganili. Pre več ste egocentrični. To vsestransko škoduje. Srečali se boste z neko le na videz simpatično osebo. Na prisluhnite njenim predlogom. Zdrs-je odlično.
VODNAR (od 21. 1.
19. 2.) Dolgo ste se , otepali čudne družbe, vam je veliko obetala, hkrati pa nič dala. Neko srečanje vam bo odprlo oči in pomagalo na pravilnejšo pot. Neka prijateljska zveza vam bo tudi pomagala. Ne obešajte se na prvo osebo, ki jo srečate. Glavobol.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neko novo prijateljstvo vam bo napolnilo življenje, hkrati vam bo prineslo veliko dobrih nasvetov in možnosti za nadaljnji razvoj. Ne zamudite priložnosti, vendar se tudi ne vežite predaleč. Pazite na neke nevšečnosti sredi tedna. Pa zite tudi na prepih.
/TV7
W “
n.oo
12.00
12.30
12.55
13.30
14.00 16.15
16.30
17.40
17.45
18.00
19.20
20.30
21.00
22.20
23.20
15.00 18.40
19.20
21.00
21.20
22.20
23.20
NEDEUA, 18. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša
Ob 12. uri
Dva komična filma:
NORE GLAVE in GENIALNA ZAMISEL
CANZONISSMA 73
DNEVNIK
Kmetijska oddaja
Napoved programa
Program za mladino
Slikanice
DNEVNIK
Kronike in rezultati nogometnega prvenstva CANZONISSIMA 72
Vodita Pippo Baudo in Mita Medici, orkester pod vodstvom
Pippa Carusa
Ital. nogometno prvenstvo
Registriran polčas nogometne tekme
Športne vesti
DNEVNIK
NAPOLEON NA SVETI HELENI Četrto in zaključno nadaljevanje
Napoleon — Renzo Palmer, Marchand — Silvio Angelmo, Saint Denis — Varo Soleri, Maršal Bert-and — Walter Maestosi, general Montholon -- Umberto Ceri ani, Fouche — Luigi C~selato, Don Vigniani — Gualtiero Insenghj itd.
Potem ko je Napoleon skušal ponovno obuditi in pritegniti Evropo, je uvidel, da ne bo nič in da ne bo mogel nikoli več zapustiti otoka, ker so vsi nanj pozabili. Nanj so pozabili tudi njegovi bivši soborci in pristaši. Celo tisti, ki so mu sledili v ujetn štvo, so začeli odpadati in tako je ostal osamljen in se je umaknil vase, hkrati pa se nekoliko umiril, da ni bil več v neprestanem sporu z angleškim guvemeriem. Sicer še vedno odklanja vojaško nadzorstvo, toda ne skrivg se več in ne droži guvernerja, pač pa raje odhaja na dolge sprehode ali pa brk'ia po majhnem vrtu pri hiši, v kateri živi razmeroma udobno življenje. Toda na nekem svrehodu se Napoleon počuti slabo in to je znak njegov bližnje smrti Švortna nedelja
Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih
DDNEVNIK
Vremenska slika
DRUGI KANAL
Neposredni prenos športnih dogodkov Nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme Četrta stolica
Režija Mario Favero, v glavnih vlogah Arnoldo Tieri in Giuliana LojocBce DNEVNIK PESNIK IN KMET
Tedensko srečanje med dvema osebama, ki bi se sicer ne smela nikoli srečati
Bogati pesnik, ki ga pooseblja Cocchi, ter preprost kmet, ki ga pooseblja Renato, se pač ponovno srečata, pa čeprav sta to osebi, ki po svojem značaju in konceptu ne soglašata. Toda cela vrsta gostov, pevcev in igralcev, izpopolni program Italijanske zgodbe I PASSI SULLA NEVE
Napisal Mario Soldati, scenarij pripravil Giuseppe Fina Napoved programa za prihodnje dni
PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost Alpinizem
13.00	OB 13. URI
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 ŠOLA
17.00	Program za najmlajše Album s potovanja
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino Slike iz sveta
18.15	Velika pregrada Črni diamanti
18.45	Tedenska knjižna oddaja
19.15	Poljudna znanost Restavriranje nekoč in danes
19 45 Športne vesti
Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	LA GLORIOSA AVVENTURA
Film v režiji H. Hathawaya, v glavnih vlogah Gary Cooper, David Niven, Andrea Leeds, Kay Johnson, Vladimir Sokolov itd. Italijanska televizija je pred nedavnim oddajala film «Dama in kavboj», v katerem je igral glavno moško vlogo Cooper, sedaj je ponovno na vrsti film z istim velikim umetnikom iz polpretekle dobe, ko je bil namreč Cooper, do začetka druge svetovne vojne, izredno popularen. Gre za film «La gloriosa avventura», ki so ga posneli 1939. leta. V njem igrajo številni zelo znani umetniki. Poleg že omenjenega umetnika je n.pr. tudi David Niven.
Film «La gloriosa avventura» je film prigod. Dejansko je tipičen film tiste dobe, film poln velikih in nepričakovanih sprememb, dramatičnih preobratov z nujnim prijetnim in do brim koncem.
Dogajanje se vrši na filipinskih otokih. Ameriški vrhovni štab. po velikem požaru v San Franciscu v začetku stoletja sklene umakniti svojo vojsko, da bi preveril, ali so prebivalci sposobni sami braniti se proti morskim roparjem, ki gosoodnriin na tem področju. Tu ostane le skupina častnikov. med katerimi je tudi pogumen poročnik - zdravnik. Brž ko ameriška vojska odpotuje, se morski roparji oglasijo in morilo vserrprek. Preostali častniki skušajo zbrati domačine in jih pripraviti na odpor. Toda brez haska. Ljndig bi se morali najprej otresti strahu pred sovražnikom. Kar pa je nemogoče in tedni nastopi mladi zdravnik, ki v brk pove Ijem svoiih nredstomikov odstrani razione strahu in se v pravem trenutku postavi na čelo odporniških sil...
22.50 Filmske nremiere
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20	TV razprave
22.20	Simf. koncert Haydnova simfonija št. 86
Ciklus Haydnovih simfonij se nadaljuje danes s koncertom, na katerem orkester «Alessandro Scadati» iz Neaplja izvaja pod vodstvom dirigenta Franca Caracciola Haydnovo simfonijo 86, op. 52 iz leta 1786. Je to peta izmed šestih simfonij tega avstrijskega glasbenika, ki jih je skomponiral za pariško «Loge Olympique», to se pravi za pariško framasonsko gospodo
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 8t»5 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Klavirske skladbe; 10.15 Napoved sporeda;
11.15	«Zvesti tovariši»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapiski;
13.30	Glasba po željah; 15.45 Revija solistov; 16.00 Šport; 17.00 F. Jeza: «Zadnji pogovor»; 18.00 Nedeljski koncert; 18.45 Mojstri jazza; 19.25 Kratka zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Seden dni v svetu; 20.45 Pratika;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
9.00 Kronike; 9.10 Pesmi; 11.00 Ljudski motivi; 14.00 Na športnih igriščih; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Nepozabne melodije; 10.15 Pianist B. Buttler;
10.30	Dogodki in odmevi; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 La Vera Romagna; 12.05 Glasba po željah; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Nedeljski spored domačih pesmi; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Orkestri; 21.00 športna nedelja;
21.15	Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 16.30 Popoldne
z Mino; 17.25 Glasbeni, variete; 18.15 Nedeljski koncert; 110.25 «Andata e ritorno» z Gigliolo Cinquet-ti; 21.45 Koncert; 22.15 F. Bur-din: «Eclisse di un vice direttore generale».
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel program;
13.00	Kvizi narobe: 13.35 «Alto gradimento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Nedeljski šport;
18.00	«Canzonissima 73»;	19.15
Orkestri; 20.10 Operna glasba; 21.25 Nove ital. popevke; 22.10 Glasba in skeč.
III PROGRAM
9.05 Gregorjansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 12.20 Od Gounoda do Saint-Saen-sa; 13.00 Simf. orkester iz Clevelanda; 15.30 G. Fava: «Violenza»; 17.30 Plošče: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja;
21.30	Klub poslušalcev.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 M. Marinc:	«Nenavaden polet»; 8.45
Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert;
13.30	Nedeljsko športno popoldne;
16.30	Veliki zabavni orkestri;
17.05	Nedeljska reportaža; 17.25 Operne melodije ; 18.00 Djurdjevič : «Načrtovano življenje» - radijska igra; 18.40 Zvočne kaskade; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.0 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami;
23.05	Literarni nokturno - B. Fa-gunova: Prvi dan; 23.15 Jazz za vse.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vamlv 13.00 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Glas in orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi:
22.15	Zabavna glasba.
TRST
12.00 Plošče; 15.10 Tradicije in folklora; 16.10 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček;
11.15	Od melodije do melodije; 1.30 Popularne melodije; 11.45 Orkester Carmelo Francisi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 šport; 14.10 Plošče; 14.40 Longplay club; 15.40 Otroški kotiček; 16.40 Orkestri; 17.00 Vročih sto kilowatov; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Večer v glasbi; 20.45 Operna glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Pianistka Geza Anda.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Hit parade; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Pisan popoldanski spored; 17.55 Dumas: «Trije mušketirji»-nadaljevanka; 18.40 Program za mladino: 19.10 Sindik. ekonom, panorama; 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na programu z Ornello
Vanoni; 21.15 Literarni pregled; 21.45 Koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Nove ital. pesmi; 10.35 Pisan glasbeno-govorni spored; 12.40 in 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Niccolò Machiavelli: 15.40 Glas beno-govorni spored; 17.30 Poseb na reportaža; 17.50 Telef. pogo vori; 20.10 Opravljivci; 21.00 Pio šče; 23.40 Jazz.
III PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Veliki interpreti; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Mozart, Prokofjev in Hinegger; 16.00 Baročna Italija: Torelli, Albinoni, Geminiani; 18.15 Lahka glasba: 18.45 Kult. ore-gled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama v diskoteki; 21.30 Klub poslušalcev.
SLOVENIJA
7.0, 8.00,	10.00,	13.00,	15.00.
19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe: 9.20 Lahka glasba; 9.40 Izberite pesmico; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Majhni an sambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam..; 14.10 Amaterski zbori; 15.40 Naši solisti igrajo Mozarta; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Koncert po željah: 18.00 Aktual nosti; 18.15 Lahka glasba slov. avtorjev: 18.45 Interna 469: 19.00 Lahko noč, otroci!: 20.00 Paisiel lo: «Seviljski brivec»; 22.15 Za ljubitelie jazza; 23.05 Literarni nokturno - M. Jesih: Pesmi; 23.15 Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 24. NOVEMBRA 1973
NEDELJA, 18. novembra
8.35 Hasek, Prihode dobrega vojaka Švejka; 9.35 Ptujski festival; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroci naše šole in enciklopedija živali; 11.45 Poročila; 11.50 TV kažipot; 14.15 Ljudje in zemlja; 15.15 Po domače; 15.45 Mladinska oddaja; 16.30 Vaterpolo: Partizan - MGU (SZ); 17.30 Za konec tedna; 17.50 Modna oddaja; 18.05 Poročila; 18.10 Jugoslovanski film «Pop Čira in pop Špira»; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Iz Libra Marka Uvodiča; 21.35 Zabavna glasba; 21.55 Športni pregled; 22.25 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
18.00 Hokej Olimpija - Jesenice; 19.45 Prihaja Arsenio Lupon, risan film; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Noro poletje, celovečerni film; 22.00 Zabavno glasbena oddaja.
PONEDELJEK, 19. novembra
9.10 Odprta univerza; 9.35, 11.00, 14.50 in 16.10 Šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 17.45 Gregčev oče gre v partizane, lutke; 18.10 Obzornik;
18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kozmetika; 20.4u Wittlinger: «Selitev duš» drama; 22.00 Plesni motivi; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno glasbena oddaja; 21.20 Ustavna tribuna; 21.50 Nazaj k morju, film.
TOREK, 20. novembra
9.35, 11.00, 14.45 in 16.10 Šola; 10.40 in 15.35 Ruščina; 17.45 Otroška oddaja; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Naši zbori; 19.00 Šolska TV; 19.20 Cedre z Atlasa; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 TV barometer; 20.40 Pogovor o...; 21.30 Fallada: Sam med volkovi; 22.15 Poročila; 22.20 Rokomet: Jugoslavija - SZ.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Srce v grlu, film; 22.00 Vietnam, dokumentarec.
SREDA, 21. novembra
8.20 in 11.00 Šola; 16.40 Otroci naše šole; 16.55 Nogomet: Haj-
duk - Crvena zvezda: 17.45 Obzornik; 18.50 Marksizem; 19.20 Kaj hočemo; 19.45 Kozmetika; 20.00 Dnevnik; 20.40 Vse ali nič, film; 22.20 Poročila; 22.25 Rokomet: Jugoslavija - NDR.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Boj z morjem, dokumentarec; 22.0Ò Zabavno glasbena oddaja.
ČETRTEK, 22. novembra
9.35 in 14.45 šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.00 šolska TV; nova matematika; 17.45 T. Linhart: Matiček se ženi; 18.05 Obzornik; 18.20 Mozaik; 18.25 Serijski film; 19,15 Socialna struktura samoupravmr organov; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam na oddih; 20.40 Monitor: trgatev; 21.40 Lebovič: Nevarna srečanja; 22.40 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Celovečerni film; 22.00 S
smučmi na Triglav, dokumentarec.
PETEK, 23. novembra
9.25 in 14.35 Šola; 11.00 in 16.10 Angleščina; 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu; 18.20 Obzornik; 18.35 Rekreacija: smučanje; 18.45 Za boljši jezik: 19.00 Samo Vrem šak in Marjan Gabrijelčič; 19.45 Risanka: 20.00 Dnevnik; 20.40 Ko mu zvoni, film; 22.40 Poročila; 22.45 Umetnost in človek.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vojna in mir, nadaljevanka; 21.20 Most, film; 22.00 Jugoslovanske stare melodije.
SOBOTA, 24. novembra
9.35 in 11.00 šola; 13.25 Nogomet: Olimpija Borac; 17.25 Po domače; 17.55 Obzornik; 18.15 Film Daktari; 19.05 Moda; 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Dubrovniški trubadurji; 21.35 Pravnuki; 22.00 Colditz, film; 22.50 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
13.30 Nogomet: Olimpija - Borac; 19.40 Ottavija in ostali; 20.15 Po ročila; 20.30 Velike bitke: Bitka za Moskvo; 22.00 Film «Oddelek F».
rimorsici dnevni!
7
18. novembra 1973
SPORT SPORT SPORT
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEČKOV IN DEKLIC
Danes zaključek vseh tekem
Pri dekletih zavzemajo trenutno slovenske šesterke vsa najvišja mesta
Odbojkarsko prvenstvo deklic in dečkov se nagiba h koncu. Vse tekme se bodo končale v nedeljo. Že pred uradnim koncem pa je vrstni red na lestvici popolnoma jasen.
A SKUPINA - DEKLICE
V tej skupini nastopa naš edini zastopnik Sloga. Slovenske odbojkarice so z izločilnim delom prvenstva že končale, saj so odigrale vseh šest tekem. V šestih nastopih so u-trpele samo en poraz (v prvem spopadu z OMA). V povratnem srečanju so se ji oddolžile in tako so sedaj na prvem mestu lestvice. Največji tekmec OMA mora še enkrat na igrišče in srečanje z UGSS ima
■miiininiiimiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 18. NOVEMBRA 1973
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00 v Nabrežini
Sokol — Winterthur
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Štandrežu
Juventina — Primorje * * *
14.30 v naselju Sv. Sergija
Flamino — Breg
* * *
14.30 v Križu
Campanelle — Zarja
*	* *r
14.30 v Gorici
Audax — Vesna
*	* *
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku
Olimpija — Libertas Prosek
* * *
12.15 v naselju Sv. Sergija
Costalunga — Primorec
Kontovel —	Bor		0:2
Bor — Breg			0:2
Kontovel —	S. Giacomo		2:0
S. Giacomo	— Bor		0:2
Kontovel —	Breg		0:2
LESTVICA			
Breg	3 3	0	6:0
Bor	4 3	1	6:2
Kontovel	3 1	2	2:4
S. Giacomo	4 0	4	0:8
praktično tudi dobljeno. Vse to pa OMA ne bo pomagalo nič, ker bo i-mela enako število dobljenih in zgubljenih setov kot Sloga. Slovenske zastopnice pa imajo boljši količnik v točkah, ki je v tem primeru odločilen. V ostalih dveh tekmah si bosta stali nasproti Združenje šolskih športnih krožkov in Julia.
NEKAJ IZIDOV
Julia	— Sloga			0:2
OMA	— Julia			2:0
Sloga	- OMA			2:1
UGSS	— Sloga			0:2
	LESTVICA			
Sloga	6	5	1	11:5 10
OMA	5	4	1	9:3	8
UGSS	3	0	3	0:6 0
Julia	4	0	4	0:8 0
B SKUPINA — DEKLICE V drugi skupini je pred zanesljivo zmago šesterka Brega. Dolinčan-ke imajo enako število točk kot bo rovke toda igrale so tekmo manj. V treh srečanjih je Breg izbojeval prav toliko zmag. Odpravil je tudi najhujšega tekmeca v skupini, Bor, in tako je slej ko prej prvo mesto njegovo. V tej skupini manjka do konca izločilnega dela tekmovanja še pet tekem. S. Giacomo mora odigrati še dve tekmi, Breg in Kon-tovel še eno, ker je bilo prvo njuno srečanje preloženo. V dosedanjih slovenskih derbijih je Breg odpravil oba tekmeca, Bor pa Kontovel. Daleč najslabši član te skupine je šesterka S. Giacoma, ki je že utrpela štiri prepričljive poraze. Te i-raike so nrave začetnice.
NEKAJ IZIDOV
DEČKI
terenu, v novi telovadnici osnovne šole zmagal Grosist z rezultatom 59 proti 53.
Novo rokometno igrišče pri Domu šolskih centrov na Grčni je bilo prizorišče številnih rokometnih srečanj. Rezultati: ženske
ŠŠD žoga N. Gorica — ŠŠD Merkur ŠCBP 24:11
ŠŠD Žoga N. Gorica — Dom šolskih centrov 21:9 in 18:15 Moški
Dom šolskih centrov-—Iskra B 8:15 V soboto pa bodo na sporedu dve ženski tekmi:
ŠŠD Žoga — OŠ Ajdovščina in ŠŠD Žoga — RK Dobravlje.
Prejšnjo soboto je bilo v telovadnem domu občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince v ekipni konkurenci. Sodelovalo je šest ekip.
Rezultati in vrstni red:
ŠŠD Brda Dobrovo — ŠŠD Luba dar N. Gorica II.	5:3
ŠŠD Brda - ŠŠD Merkur 5:0 ŠŠD Merkur — ŠŠD Lubadar 5:0 ŠŠD D. Brezigar Gimnazija — ŠŠD Lubadar I. 5:4 ŽŠD Nova Gorica —
ŠŠD Gimnazija	5:1
ŽŠD N. Gorica —
ŠŠD Lubadar I.	5:4
Finale
ŽŠD N. Gorica - ŠŠD Brda 5:4 Vrstni red:
1.	ŽŠD N. Gorica
2.	ŠŠD Brda Dobrovo
3.	ŠŠD Merkur N. Gorica
4.	ŠŠD D. Brezigar Gimnazija
5.	ŠŠD Lubadar II.
6.	ŠŠD Lubadar I.
E. Hvalica
mUJGE ŠPOKTNE VESTI NA OSMI STRANI
V 11. kolu primorske nogometne lige
Razburljiva derbija v Renčah in Piranu
REZULTATI	
Renče — Vodice	1:0
Piran — Proleter	0:1
Komen — Bilje	1:1
Hrvatini — Brda	3:0
Transport — Cesta	8:0
Branik — Vipava	5:1
Najrazburljivejše srečanje je bilo	
v Renčah, kjer se je zbralo okrog tisoč gledalcev, ki so navdušeno bodrili obe enajsterici. Domačini so zaigrali nekoliko slabše kot ponavadi. Ekipa Vodic pa je zaigrala doslej najbolje. Obe moštvi sta imeli veliko priložnosti za dosego gola in le domačemu srednjemu napadalcu Rebecu je uspelo iz bližine zatresti mrežo. Tako so Renčani zasluženo pobrali ves izkupiček.
Tudi v Piranu je bilo zelo vroče. Postojnčani so bili srečnejši in so zmagali z najtesnejšim izidom.
Presenečenje so pripravili tudi i-gralci Komna, ki so odvzeli točko favoriziranim gostom iz Bilj. čeprav je sodnik izključil iz igre dva domačina.
Hrvatini so brez težav premagali borbeno ekipo Brd, ki se ni mogla resneje upirati tehnično precej boljšim domačinom.
Transport je naposled zmagal in prizadejal novincem v ligi ekipi Ceste pravo katastrofo.
Branik iz Šmarij je na domačem igrišču brez težav odpravil slabo ekipo iz Vipave.
Začasna lestvica			je	sledeča		
Renče	9	8	0	1	28:13	16
Proleter	10	8	0	2	24:12	16
Bilje	9	6	2	1	25: 7	14
Branik	10	4	3	3	29:20	14
Hrvatini	11	6	2	3	25:16	14
Transport	9	4	2	3	30:15	10
Piran	8	5	0	2	21:11	10
Pivka	10	5	0	5	15:32	10
Vodice	10	3	2	5	26:16	8
Brda	10	3	1	6	15:25	7
Komen	10	1	2	7	11:24	4
Cesta	10	2	0	8	7:37	4
Vipava	9	1	0	8	12:40	2
KOŠARKA
PRIJATELJSKA SREČANJA
TRI ZMAGE BORA
Polet je bil prvi na turnirju v Sežani
V	petek je bilo na sporedu več košarkarskih prijateljskih tekem.
Izidi:
Bor — Servolana 86:54	(42:28)
BOR: Koren 15, Kralj 29, Kapič
8,	Košuta 1, Klobas 6, Barazzutti 2, Hrvatič 10, Pertot 9, Vatovec 6.
SERVOLANA: Bartolomei 8, Car-lin 4, Festini 3, Oulaf 9, Ličen 8, Calzolari 9, Tommasini 6, Bassi, Busdon 4, Albertini 3.
SODNIKA: Mari in Comici.
PROSTI METI: Bor 10:22, Servolana 8:24.
V	prijateljski trening tekmi so borovci, ki bodo prihodnjo nedeljo startali v promocijskem prvenstvu, premagali mladinsko postavo Servo-lane. «Plavi» so igrali sproščeno v napadu, v obrambi pa so pokazali napredek. Že v uvodnih minutah je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče borovec Klobas.
Bor — Breg 79:15
BOR: Dovgan 30, Lozej 5, Gombač 20, Mazzucca 4, Trevisan 12, Čok 8.
BREG: F. Žerjal 2, Korošec 2, Čok, Zahar 1, Mondo, Slavec 8. Martinelli, FI. Žerjal, L Žerjal, L Per tot in R. Pertot.
SODNIKA: Race in Koren.
Proti manjši postavi Brega so borovci brez težav zmagali z visoko razliko. Za požrtvovalne Brežane pa je bilo srečanje koristno kot izkušnja za bodoče nastope.
Bor — Breg 57:26
BOR: Race 13, Bufon 11, Koren
9,	Mazzucca 14, čok 2, Gombač 4, Trevisan. Lozej, Dovgan 4.
BREG: Krmec 8, Kralj 10, Kocijančič, Secoli, Pavletič 6, Žerjal, Kljun, Hrvatič 2, Giacomini, Mene-ghetti, De Bernardi.
SODNIK: Štokelj.
Bil je to prvi nastop starejših
predstavnikov Brega. Če upoštevamo, da so igrali proti močni peterki kot Bor, smo lahko z njihovim nastopom zadovoljni. Za borovce pa je bila tekma dober trening za nara-ščajniško prvenstvo.
Polet v Sežani prvi
Boletovi naraščajniki so se v petek udeležili turnirja v Sežani, ki ga je priredilo domače košarkarsko društvo. Poleg domačinov in pole-tovcev so nastopili še košarkarji iz Postojne, ki pa so bili premladi (iz osnovnih šol), da bi lahko enakovredno igrali z ostalima ekipama.
Openski košarkarji so zasluženo osvojili prvo mesto, saj so premagali oba nasprotnika. Postojnčane so premagali kar s 26:2, medtem ko je bilo srečanje s Sežano bolj izenačeno. Kljub temu pa so poletovci tudi domačine premagali z desetimi pikami razlike. Končni izid je bil namreč 35:25.
V preostalem srečanju (Sežana — Postojna) je zmaga šla domačinom s 26:16.
Končna lestvica: 1. Polet: 2. Sežana, 3. Postojna.
b. 1.
RUGBY
ZAGREB. 17. — Jugoslovanska reprezentanca v rugbyju je morala pred dnevi v Zagrebu podleči italijanskim predstavnikom kar s 25:7 v tekmovanju za pokal evropske zveze. Poraz jugoslovanskih igralcev je bil pričakovan, saj spada Italija med najboljše evropske e-kipe, kar dokazuje tudi remi s Če-hoslovaki pred tednom dni v Rovi-gu. Visoki rezultat odraža realno stanje na igrišču, saj so bili gostje vseskozi noljši, predvsem pa je prišla do izraza njihova kondicija.
Igor Varl
lilllllllllllllllllllllllllHlliillllllllllllllllllllHI^IIII'ltHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIUIIIIIIllllHIIIllllllHIIIIIIIIIIUIIirillllllllllllllllllIlHHII'IUIIIIIHIIHIIII'IIUIIIIllllllllllllllllllltWHIllllllllllllllllllllllllll'inllllllimillHllliHIIIIMll
SPORT NA ZNAMKAH

10.30	na Proseku
Libertas Barkovlje — Union * * *
MLADINCI
8.45 v Nabrežini
Libertas Sv. Marko — Gaja
* * *
8.45 na Proseku
Campanelle — Primorje
* * *
* * *
11.30	v Dolini
Breg — Aurisina * * *
NARAŠČAJNIKI c .oiiuu.
8.30	v Trstu, Stadion «1. fnaj'V/
Tergeste — Union
* * *
9.00 v Dolini
Breg — De Macori
* * *
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini
Breg — Opicina Supercaffè
KOŠARKA
mladinci
15.00 v Trstu. Monte Cengio
Lloyd Adriatico — Polet * * *
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel — CGS * * *
PRVENSTVO POMLAD
9.30 na Opčinah
Polet — Lloyd Adriatico
PLANINSTVO
4. JESENSKI SPREHOD NA VOLNIK
9.30 v Velikem Repnu
Prireja SPDT
ODBOJKA
DEKLICE
10.30	v Rocolu
S. Giacomo — Breg
JUTRI
PONEDELJEK, 19 NOVEMBRA 1973
ODBOJKA
DEČKI
20.30	pri Banih
Sloga — Rocol A
Pri dečkih je že zanesljiv končni zmagovalec prva postava iz Rocola. Varovanci trenerja Gianesellija so doslej odpravili vse nasprotnike, med katerimi tudi člane svoje druge ekipe kar dvakrat. Prav Rocol B je bil najbolj trdoživ nasprotnik, ki jim je kot edini tudi odščipnil set. Z našima dvema zastopnikoma. Krasom in Slogo, ni bilo nobenih težav.
V tej konkurenci so- na sporedu še .štiri tekme. To pomeni, : da bo -vsaka ekipa igrala .še dvakrat. Ta-.kft.KRasvkot .tudi,.sloga .bosta -imela -za» nasprotnika obe ekipi iz Rocola. Neposredni spopad med Slogo in drugo ekipo Rocola pa bo odločilen za drugo mesto na lestvici. Oba tekmeca imata trenutno po štiri točke. Daleč mlajši in bolj neizkušeni odbojkarji Krasa so še edini praznih rok. Štiri tekme so iim prinesle prav toliko porazov (dva v derbiju s Krasom).
NEKAJ IZIDOV
Sloga —	Rocol B			0:2	
Kras —	Rocol A			0:2	
Rocol B	— Rocol	A		1:2	
Kras —	Sloga			0:2	
	LESTVICA				
Rocol A	4	4	0	8:1	8
Rocol B	4	2	2	5:4	4
Sloga	4	2	2	4:4	4
Kras	4	0	4	0:8 G. F.	0
NA GORIŠKEM
Vrsta prireditev v počastitev TTKS
V okviru bogatega programa tekmovanj, ki jih organizira Občinska zveza za telesno kulturo Nova Gorica v počastitev ustanovitve Temeljne telesno-kulturne skupnosti je bilo na Goriškem že več prireditev. O nekaterih smo že poročali, precej tekmovanj pa bo na sporedu v drugi polovici novembra.
Košarkarji so ta dogodek proslavili s prijateljsko tekmo med Grosistom in Salonitom. Po zelo lepi in dinamični igri je na nevtralnem
Znamke prikazujejo (od leve proti desni): ibe-rijsko - ameriške igre . cts leta 1962; igralca pri- j ljubljene športne igre v v severni Španiji pe- 5 lote; metalca krogle C (tokijske olimpijske i- S gre); jahalni šport na " letalski znamki (spo daj), Španci‘so začeli tiskati športne, znamke razmeroma t Vasno, še-le po letf, làtìr
n «iicrK «unčo; •
ŠPANIJA
Ta država'je imela in ima dokaj burno zgodovino, zato ni ostalo veliko časa na razpolago poštni u-pravi, da bi se ta ukvarjala s filatelijo. Prva serija znamk s športno tematiko je izšla šele leta 1960 in je sestavljena iz desetih znamk. Prikazane so razne športne panoge, od atletike in nogometa do kolesarstva, telovadbe, hokeja na ledu.
Južno Amerika in Španija sta že večkrat priredili medcelinska športna srečanja imenovana iberijsko -ameriške igre. Drugič so se odvijala v Španiji, ki je ob tej priliki izdala štiri znamke: metalec diska (25 c.), tek (80 c.), tek čez zapreke (1 p.) ter tekač na startnih blokih (3 p.). Znamke so pa, kar se stilistične vrednosti tiče, zelo pomanjkljive.
Kasneje je Španija posvetila svoje znamke s športno tematiko raznim olimpijskim igram. Leta 1964 so za Tokio in Innsbruck izšle štiri znamke (atletika, smučanje), leta 1968 znamke posvečene zimskim i-gram v Grenoblu (bob, slalom in hokej na ledu). Istega leta je izšla tudi zbirka posvečena letnim igram v Mehiki (4 znamke: streljanje, konjski šport, kolesarstvo, jadranje). Leta 1972 sta izšli še dve olimpijski zbirki: za Sapporo so izdali dve znamki (smučarski skoki in žensko drsanje na ledu), za Miin-chen pa štiri (sabljanje, dviganje u-teži, jadranje in skok s palico).
Leta 1970 je bilo v Barceloni 12. evropsko prvenstvo v plavanju. Na znamki za 2 p. je prikazan odriv atleta s startnih blokov. Leta 1971
sta pa izšli do sedaj najlepši športni španski znamki, in to ob priliki devetega evropskega prvenstva v moški orodni telovadbi. Barve se zelo skladno ujemajo in tudi gibi atletov so prikazani z veliko mero verodostojnosti.
Na znamki za 1. p. je prikazana vaja na konju, na znamki za 2 p. pa telovadec na drogu.
Istega leta je izšla v čast prvega svetovnega prvenstva v hokeju na travi znamka za 5 p., ki je pa dokaj slabše izdelana.
V severni Španiji je predvsem razvita «pelota», predvsem v baskovskih pokrajinah. Pri nas te igre ne poznamo, je pa zelo razširjena še v nekaterih drugih evropskih državah in v Južni Ameriki. Ekipa je lahko sestavljena iz štirih igralcev, če je igrišče majhno (to se pravi široko osem metrov) ali pa iz štiriindvajsetih, če je igrišče veliko. Na krajših stranicah pravokotnika - igrišča, stoji zid, na njem je pa narisana v višini 150 cm črna črta. Poleg teh so seveda še druge črte, ki označujejo igrišče. Ena ekipa je sestavljena iz napadalcev, ena pa iz branilcev. Napadalec mora s posebno palico, ki ji v Španiji pravijo «chistera», udariti žogo tako, da se ta odbije od zidu in pade na polje branilcev, ki morajo žogo spet potisniti v zid tako, da po odboju pristane na polju napadalca. Če branilec zagreši napako, osvojijo napadalci točko. Če pa napako zagrešijo napadalci, dobijo branilci samo pravico, da prvi udarijo žogo. S tem se pa spremenijo v napadalce, kar jim seveda omo-
goči nabiranje točk.
Tega narodnega športa, ki je razvit tudi v južni Franciji, so se spomnili v dveh serijah znamk za letalsko pošto. Obe sta izšli leta 1960. Prva je izšla ob priliki svetovnega filatelističnega kongresa v Barceloni in je sestavljena iz štirih znamk. Tudi druga serija je sestavljena iz štirih znamk. Na dveh (1,25 p. in 6 p.) je prikazan jaha-lec*. na drugih .dveh (1,50 p. jn 10 p.) pa napadalec pri «peloti».
Španijo povezujemo tudi z bikoborbami. Čeprav se vsj ne strinjajo s tem, da bi bikoborbi morali reči «šport», izsledimo to panogo po raznih športnih enciklopedijah. Tudi bikoborbe so se Španci spomnili leta I960 s posebno letalsko serijo, sestavljeno iz štirih znamk. Na prvih dveh je prikazan trenutek iz borbe, na tretji zmagoslavni toreador, ki poklanja uhelj ubitega bika publiki, na četrti pa nabito polni stadion.
Svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah leta 1952
PORTUGALSKA
Portugalska ne igra posebno važne vloge na polju športne filatelije, vendar pa ima ta država dve izredno zanimivi znamki, ki sta izšli ž« leta 1928, ob priliki olimpijskih iger v Amsterdamu. Takrat je izšla frankovna znamka za 15 c., katero so morali dodati rednim znamkam, kot se danes dogaja za serije Rdečega Križa. Dobiček je šel v fond za portugalsko ekipo, ki se je odpravljala na olimpijske igre.
Druga je pa porto znamka, k; je izšla istega leta in v iste namene (porto znamke so tiste, katere na-
Propagandna serija za amsterdamske olimpijske igr^ leta 1928 je edina porto znamka,	Izšla do- danes na
svetu
lepijo na poštne pošiljke poštni u-radniki, če je odpošiljatelj nalepil znamke s prenizko vrednostjo).
Olimpijskih iger so se na Portugalskem spomnili še leta 1964 (Tokio) z zelo preprosto serijo štirih znamk: olimpijski krogi in janon-ska zastava ter leta 1972 (Miinchen) s šestimi znamkami. Prikazani so razni športi: rokoborba, kajak, nogomet. skok v višino, boks in košarka.
Leta 1952 je bilo na sporedu osmo svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah, to je v športu, v katerem so Portugalci skorajda nepremagljivi. Ob tej priliki sta izšli dve znamki, ki prikazujeta trenutke iz tekmovanja.
Zastavonoša vsega portugalskega športa je nogometni klub Benfica, njen zvezdnik pa temnopolti Eusebio. Samo v vrhunskem športu pozabi Portugalska na rasno diskriminacijo in priznava temu nogometašu vso zasluženo slavo. Leta 1963 je Benfica drugič osvojila pokal prvakov. V počastitev te lepe zmage sta izšli dve znamki, na katerih sta prikazana pokal in znak kluba.
Leta 1922 sta dva portugalska letalca opravila res svojevrsten j»-dvig: prvič sta namreč preletela progo Lizbona — Rio de Janeiro. Ob 50. obletnici tega dogodka, to je leta 1972, so izšle štiri znamke: na prvi (1 e) sta prikazana pogumna pilota, na ostalih treh (2,50 e, 2,80 e in 3,80 e) pa pot, ki sta jo preletela.
SPEC7ATOR:
MAFIJA
1 VČERAJ in DANES
Drugo veliko bitko vodi Robert Kennedy, imenovan Bob, proti kriminalu, proti gangsterstvu. S problemom se je ukvarjal prej, tudi preden je postal minister, v komisiji, ki je svoje-časno poskušala iztrebiti gangsterstvo iz sindikatov. Zdaj pa vse to zaobjema temeljiteje.
Septembra 1. 1963 je Bob Kennedy namignil, da poseduje največje skrivnosti o ameriškem podzemlju in da pripravlja nekaj velikega, časniki so kaj kmalu zaslutili zadevo in tedaj se je začelo pisati o nekem nenavadnem gangsterju, pravijo pa mu Joe in Caco. Tedaj se je začela pojavljati v časnikih slika tega gangsterja in pisati so začeli podrobnosti o njegovem zanimivem primeru.
Josepha Valachija so prijeli med dejanjem samim, obsodili so ga na več let zaradi tihotapstva mamil, narkotikov, toda s tem se še ni vse končalo. Med preiskavo je «preveč povedal» in gangsterska banda ga je obsodila na smrt kot izdajalca. V ječi ga je hotel neki drugi gangster ubiti, da bi izvršil obsodbo. Valachi je bil hitrejši in je ubil omenjenega eksekutorja. Znova so mu sodili, pa so ga obsodili na smrt na električnem stolu. Poglejmo, kako se je vse to pripetilo;
Bilo je 22. junija 1962. Zapornike so odpeljali na uro sprehoda po dvorišču jetnišnioe v Atlanti. Sprehajal se je tudi Joe Valachi. Ko je zagledal svojega sojetniškega kolega Johna
J. Sauppa je Joe zaslutil, da so mu štete ure.
«Prepričan, da mi Johny pripravlja smrt, ker sem med preiskavo preveč povedal o naših poslih, sem začutil hladen znoj,» je kasneje pripovedoval Joe. «Zgrabil sem neko cev in z njo planil na Johnyja.»
Preden so jetniški pazniki lahko posredovali, je Valachi Sauppu zdrobil lobanjo in ta je kasneje zato umrl.
Ko so ga potem začeli zasliševati, Valachi sprva ni hotel povedati, zakaj je bil napadel Sauppa. Trdil je: «Znorel sem». Tudi psihiatri so se ukvarjali	z	njim.	Zatrjeval jim je,	da
se ne	spominja, kdaj in zakaj	je	napadel Sauppa. Čeprav	so
njegovi odvetniki storili vse za njegovo obrambo, je Joe spoznal, da ga ne bo nič rešilo pred električnim stolom. Tako je tudi bilo.
Toda Joe Valachi je bil v preiskavi zaradi mamil vendar odkril samo kako malenkost o ostalem podzemlju. Sklenil je, da se	bo pred električnim stolom	branil	z vsemi sredstvi.	Ko
so ga	po obsodbi poslali nazaj	v	celico,	njegovi odvetniki	pa
vložili pritožbo, jc po jetniškem čuvaju poklical tistega preiskovalca, ki ga je bil leta 1959 zasliševal o tihotapstvu mamil.
Od tistega trenutka dalje je Joe Valachi postal pomembna osebnost. Jce Valachi, imenovan Caco, je postal najpomembnejše sredstvo Boba Kennedyja v njegovi veliki operaciji proti gangsterstvu. Tisto, kar je zdaj začel Joe zarkrivati o svetu, iz katerega je izviral in v katerem je deloval več kot tri desetletja, predstavlja najizvirnejše in najtemeljitejše grar divo o ameriškem gangsterstvu.
Gangsterja, ki ga čaka električni stol, so zasliševali polnih osem mesecev in nastal je velikanski zapisnik o tem. To je na tisoče strani, napisanih s strojem, polne škatle magnetofonskih trakov, na katerih je posneto vse, kar je bil Valachi govoril v teh osmih mesecih.
Vse to pa je postopno prihajalo pred Boba Kennedyja. Imel je kaj brati, ni več potreboval detektivskih romanov
za zabavo. Kaj naj še rečemo : Joe, imenovani Caco, je nanizal med svojim neskončnim izkazom kakih tisoč imen vseh mogočih gangsterjev, pa tudi tistih, ki so bili v zvezi z njimi. Navedel je neštete epizode iz gangsterske prakse in osvetlil številne primere, ki jih policija nikoli ni mogla osvetliti in spraviti na čisto. Tako je Bob Kennedy prišel do tistih «največjih skrivnosti o ameriškem podzemlju».
Na ta način si je Joe Valachi, imenovan paco, vsaj malo podaljšal življenje.
No, ali je mar zares življenje tisto, kar se zdaj dogaja z njim?
Gangsterska organizacija, kateri je pripadal, ga je bila že prej obsodila na smrt zaradi «klepetavosti» med preiskavo: Zdaj ima zagotovo razloge za to. Morda je omenjeni Saupp zares hotel ubiti Valachija. Toda zdaj je banda zastavila zadevo javno in širše:
Nudi ogromno vsoto	100.000	dolarjev tistemu, ki bi ubil
J oca Valachija. Malce je	odrinil	od	sebe električni stol, ven-
dar pa njegovo življenje visi na čisto tenki nitki. Tudi brez električnega stola mu z vseh strani grozijo s smrtjo. Gangsterstvo je močno. Ni mu treba poslati v jetnišnico kakega svojega morilca z brzostrelko, da bi ustrelil Valachija. Lahko bi	podkupilo kakega ječarja, da	bi	ga zastrupil z jedjo, da
bi	ga stisnil z dvigalom	ali pa	da	bi streljal vanj, ker naj
bi monda hotel pobegniti.
2e zdavnaj ni bilo v Ameriki jetnika, na katerega bi tako pazili, da bi ga kdo ne likvidiral. Iz jetnišnice v Atlanti so ga na skrivaj premestili v neko drugo jetnišnico, toda tudi tam ni bil čisto na varnem. Bob Kennedy je izdal stroge ukaze:
Valachi mora živeti, dokler ne opravijo vsega, kar so si bili zamislili z njim!
Zato so ga premestili v neko vojaško oporišče, kamor je težko prodreti in ga tam namestili v neko posebej improvizirano ječo za enega samega jetnika, ki tudi ni živel kot res-
Domači športni album
Pred dobrini tednom so se zaključile letošnje 13. SŠI, na katerih se H naša mladina spomnila tudi padlih v NOB s posebnim spominskim tekom in majhno slovesnostjo pred novim spomenikom v Bazovici
V moški odbojki smo videli nekaj zelo zanimivih in lepih spopadov, ki m služili našim ekipam tudi kot dobra priprava (Kras - Olimpija)
Na atletskem tekmovanju sta nastopila tudi košarkar Adrijan Sosič (levo) in nogometaš Branko Grgič (desno)
ničen jetnik. Valachi je starejši človek, njegovi lasje so sivi ali svetlo srebrni. Prebarvali so mu jih, da bi kdo od daleč ne streljal vanj, v te, zanj značilne srebrne lase. Okrog njega je bila vedno četa agentov, da bi ga čuvala pred maščevanjem bande.
Končno naj bi Joe Valachi, imenovani Caco, javno nastopil.
V ameriškem senatu je posebna komisija, ki se ukvarja z gangsterstvom in kriminalom nasploh. Njen predsednik je znani senator John McClellan. Sklicali so jo in začela, je z delom 24. septembra 1963. Predvideno je bilo, da bo delala nekaj tednov, da bo zaslišala kakih trideset oseb, da bo prvi govoril minister Robert Kennedy, takoj za njim pa Joe tfa-lachi - Caco. Vladalo je velikansko zanimanje.
Prvi je torej nastopil sam pravosodni minister Bob Kennedy. Tudi sam je bil v nekem smislu zaslišan. To je važno, da se vidi, kako minister zastavlja zadevo, kaj on ve. Senatna komisija seveda ni odvisna od njega, je organ zakonodajnega telesa, sam pa je preiskovalec tistih zakonov, ki jih kongres, sestavljen iz senata in predstavniškega doma, sprejema Kako bo Bob Kennedy v prihodnje ravnal proti gangsterskemu podzemlju, je precej odvisno od rezultatov, do katerih bo zdaj z vrsto zaslišanj, predvsem pa z zaslišanjem gangsterja Joea Valachija, imenovanega Caco, prišla McClellar nova komisija.
Tu ne bomo navajali celotnega izkaza ministra Kennedyja. Poglejmo samo nekatere njegove misli:
«Organizirani kriminal v Združenih državah predstavlja eno izmed največjih mrež biznisa naše dežele. Tega nd lahko spoznati, ker obstaja tudi mreža terorja, med gangsterji pa vlada zakon molka, kar služi kot zaščita za vse operacije o-menjene organizacije. In prav zato so izredno pomembne lajave Joea Valachija.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	18. novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT * Trst
PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH
Za konec derbi v Kopru in Sežani
Remi Izole - Zmaga Vozil, Adrie in Primorja
Koper odloča o prvaku
Ligaši v slovenski nogometni ligi se bodo z današnjim zadnjim kolom jesenskega dela za štiri mesece poslovili od prvenstvenih tekem. Seveda pa njihov odmor ne bo trajal toliko časa, saj se bodo že kmalu po Novem letu začeli pripravljati za spomladanski del prvenstva. Intenzivnost dela v pripravah bo pri posameznih klubih različna, bržkone največja pri tistih, ki se borijo za vrh oziroma pri tistih, ki so se v jeseni «udomačili» na dnu lestvice.
V	predzadnjem kolu sta primorska ligaša zbrala le eno točko. Koprčani so nastopili v Celju s soet nekoliko spremenjeno postavo, ker nimajo sreče, da bi enkrat sestavili kompletno moštvo. V tekmi s Kladivarjem sta bila zopet odsotna Arizanovič in Morato, prvič pa se je pojavil v moštvu Stojanovič. Čeprav je Kladivar zmagal le z enim golom razlike, je treba reči, da je bil odpor dokaj slab. K sreči je vratar Pišlar branil odlično, dvakrat pa ga je tudi rešila vratnica. Izola se je dobro zoperstavila drugouvrščeni Nafti, ki se je namenila na Primorsko z željami, da osvoji najmanj točko. Izolčani so bili celo bliže zmagi, vendar je prišla ponovno v ospredje neučinkovitost njihovega napada (v SNL je samo še Aluminij dosegel manj golov).
Potem ko je bila borba za prvo mesto skozi ves jesenski del negotova, nejasna in lahko bi rekli celo množična (razlika med prvim in moštvi v sredini lestvice je bila stalno nizka — dve ali tri točke), bi bilo skorajda nelogično in neupravičeno, če bi bil jesenski prvak znan že pred zadnjim kolom. Prišlo pa je do nekakega kompromisa, za prvo mesto namreč konkurirata samo še Rudar in Nafta, medtem ko so možnosti ostalih prenesene v spomladanski del. Rudar ima po zanesljivi zmagi nad Železničarjem točko več od Nafte in dve več kot Ljubljana (po zadnjih izvrstnih i-grah je prišla z dna lestvice na vrh) ter Kladivar. Ob odločilni gol razliki zadostuje Trboveljčanom za prvo mesto že remi, v primeru poraza pa ga lahko prehiti samo Nafta, seveda če zmaga. In kje se bo odločalo o prvaku? Rudar bo nastopil v Kopru, medtem ko bo Nafta sprejela v goste Slovan. Tako se ponuja koprskim igralcem v zadnji tekmi lepa priložnost, da se izkažejo, navdušijo navijače in neposredno sodoločijo prvaka. Zmaga nad Trboveljčani bi bila za slovo kot nalašč, to pa bi tudi pomenilo najmanj ohranitev šestega mesta. V senci omenjenih srečanj bodo ostale tekme, med njimi tudi Slavija — Izola. Izolčani so po navadi uspešni s Slavijo, ki je pa po štirih zaporednih porazih in padcu s prvega na sedmo mesto nevarnejša kot sicer.
Zadetek Lebana
V	zadnjem kolu zahodne conske lige je največ zanimanja pritegnil derbi v Sežani med domačini in Novogoričani. Sežanci so imeli zadnjo priliko, da zaustavijo serijo
zmag Vozil na gostovanjih, kar pa jim ni uspelo. Čeprav so se precej potrudili in želeli vsaj remi, so morali prepustiti favoriziranim gostom obe točki. Zadetek Lebana v 47. minuti je prinesel tako Vozilom deveto zmago, in hkrati popolno u-spešnost v gosteh (pet tekem in pet zmag). S tem se tudi naskok ni zmanjšal in spomladi bodo stortala s štirimi točkami prednosti.
Dvakrat z bele točke
Značilnost zadnjega kola je bil tudi rekord enajstmetrovk. Dve sta bili dosojeni v Tacnu, ena v Litiji in dve v Ajdovščini. Medtem ko je v Tacnu in Litiji pokazal sodnik na belo točko šele v 45. minuti oziroma po odmoru, je prišlo na derbiju med Primorjem in Tolminom že kmalu po začetku do nepravilnosti, na osnovi katerih je sodnik piskal «penai». Prekršku v 20. minuti v kazenskem prostoru Tolmina je sledilo igranje z roko na nasprotni strani v 26. minuti. Dve enajstmetrovki torej, po uspešnih izvedbah Dol jaka in Lenarčiča dva gola, rezultat 1:1, in nasprotnika sta začela praktično znova. Pri tem so bili uspešnejši Ajdovci, ki so si z goloma Curka in Jamška zagotovili pomembni točki, medtem ko se bodo morali Tolminci sprijazniti z nizko uvrstitvijo in. upanjem na boljšo igro spomladi.
Sedem golov Adrie
Zaključek prvenstva je bil v Mirnu v slogu zadnjih iger Adrie. Potem ko so Mirenci proti koncu prvenstva našli sami sebe, prebrodili krizo in igrali iz tekme v tekmo boljše, so v zadnji tekmi še posebno navdušili. Kljub uspehom v Litiji in Kranju nihče ni pričakoval tako visoke zmage in sedem golov (Jerončič 2, čeme, Fornazarič, Beč. Klanjšček in Ivčev) v mreži Tržiča, ki je v prejšnjih devetih tekmah skupaj prejel samo devet golov in imel glede na ta kriterij za Vozili najbolj uspešno obrambo. Tržičani, ki jih druži z Mirenci čevljarska industrija (Tržič podpira Peko. Adrio pa Jadran - Ciciban), so v začetku celo povedli, po prejetju prvih golov pa so vse bolj popuščali in bi lahko doživeli še hujši poraz. S številnimi goli so si mirenski napadalci rešili čast in prišli spet na vrh lestvice učinkovitosti, kjer so bili v preteklem prvenstvu prvi. Adria je s triindvajsetimi goli takoj za najbolj učinkovito ekipo, Litijo (25 golov).
Poraz Jadrana
Igralcem Jadrana je navrgel žreb za zadnje kolo istega nasprotnika kot v prejšnjem prvenstvu, Litijo, kar je seveda za konec dokaj neugodno. Čeprav se je lani Jadran šele kalil v izkušenosti, pa je bilo njegovo lansko gostovanje v Litiji dosti uspešnejše od letošnjega. Lani je po hudi borbi izgubil šele z golom v zadnji minuti, letos pa ga je Litija premagala z gladkim 3:0. Morda pa je postal «žrtev» za izgubljeni točki Litije v prejšnjih kolih po remijih z Adrio in Tržičem.
Znanih samo
prvih šest mest
Danes bodo odigrali še zaostala srečanja Primorje — Tržič in Tabor — Tolmin, medtem ko bo najbrž prihodnji teden tekmovalna komisija odločila o izhodu prekinjene tekme Usnjar — Tabor, šele takrat bo znana končna lestvica, medtem ko se moramo za sedaj zadovoljiti s prvimi šestimi mesti, na katere rezultati omenjenih tekem ne morejo več vplivati. Na prvih treh mestih je enako kot prej, saj so zmagala tako prva, Vozila, kot druga, Litija in tretja Sava (K). Sprememba je nastala niže. kjer je Adria napredovala na četrto mesto, potem ko si je z visoko zmago močno poprayila prej za en gol negativno gol - diferenco. V tem kolu poražen», Triglav (v kranjskem derbiju s Savo) in Jadran sta pristala tako za eno mesto niže kljub enakemu številu točk. Triglav je peti in Jadran šesti.
V spodnji polovici se bo lestvica še spremenila, za zdaj pa je Tabor osmi, Primorje deveto in Tolmin deseti.	B. P.
Včeraj so v Trstu opravili nagrajevalno slovesnost «2. deželne trofeje mladinskih iger». Trofejo je tudi letos osvojila tržaška pokrajina. Na sliki:	deželni odbornik za rekreacijsko in športno aktivnost prof. R.
Berteli izroča trofejo pokrajinskemu odborniku inž. Brunu Passagnoliju
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
KOŠARKARSKO PRVENSTVO B LIGE
Jordan Marušič igra danes s
iz Standreža Patriarco
Dva goriška igralca sta se poškodovala
Danes popoldne bo ob 17.30 v ve liki dvorani UGG goriška košarkarska ekipa odigrala svojo tretjo prvenstveno tekmo: za nasprotnika bo tokrat Gorena iz Padove, ki prihaja v naše mesto z željo, da bi domačinom iztrgala obe točki, ker ne moreta dva goriška igralca na igrišče. Spezzamonte ni igral že prejšnjo nedeljo v Bologni, Bruni pa se je tedaj poškodoval.
V prvenstvu B lige pa bo zaradi odsotnosti teh dveh igralcev igral «nctinec» Jordan Marušič, mladi igralec iz Štandreža, ki je igral letos poleti v italijanski reprezentanci «kadetov» na evropskem prvenstvu v Grenoblu. Prepričani smo, da je trener Bulzicco prav izbral, ko je sklen’1, da bo Marušič šel danes na igrišče.
m. w.
•limiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuuiiiimiiiiiitiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiii
OB ZAKLJUČKU SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
V Sovodnjah bo 1. decembra goriški športni večer
Sodelovalo bo 14 društev in skupin
PRIMORSKI UČITELJI SMUČANJA
Uspešno delovanje
Področni zbor učiteljev vaditeljev in trenerjev smučanja Nova Gorica je imel pred dnevi svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo več kot 60 članov. Če povemo, da so raztreseni po vsej Primorski, od Izole do Bovca, potem vidimo, da je bila udeležba res lepa.
Predsednik Peter Ostrež je v svojem izčrpnem poročilu zelo jasno podal delovanje društva v minuli dveletni mandatni dobi in plodno delo vseh aktivnih članov, ki so vsak po svoje prispevali, da se je smučanje na Primorskem v zadnjih letih zelo razširilo in postalo zelo priljubljena športna disciplina. V minulih dveh sezonah je zbor priredil, oziroma vodil več kot 70 tečajev za vse kategorije, v katerih je bilo zajetih več kot 1400 tečajnikov.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je letos organiziralo 13. slovenske športne igre v zamejstvu, bo priredilo zaključno nagrajevanje za goriško okrožje v soboto, 1. decembra v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na tem večeru, katerega organizacijo je prevzelo Športno društvo Sovodnje, bodo nagradili udeležence, hkrati pa bodo priredili kulturni, zabavni in športni program. Na sporedu bo tudi nočna štafeta po vasi.
Na tem večeru bodo nagradili naslednja slovenska športna društva in ekipe: najprej tiste, ki so tudi priredili posamezna tekmovanja, in sicer športno društvo Mladost iz Doberdoba, Sovodnje iz Sovodenj, Juventino iz Štandreža, Olympio iz Gorice in Dom iz Gorice, nato pa še tista društva, ki so sodelovala na raznih tekmah, in sicer Hrast iz Doberdoba, Velox iz Štandreža, Rod Modrega vala. Slovenski dijaški dom, Skavte gostilno VidaPrv možič, Podgoro, Oslavje in Brda iz Števerjana. _________
Pro Gorizia kupila novega napadalca
Veliko število goriških navijačev bo danes odpotovalo v Pordenon, kjer bo Pro Gorizia nastoniia proti domaci ekipi. Po nedeljski zmagi nad Monfalconejem je v mestnih športnih krogih razpoloženje na višku. Tudi med igralci je čutiti veselje po tem rezultatu, čeprav trener Va-lentinuzzi še vedno trdi, da si ne smemo delati prezgodnjih utvar.
Druga novica tega tedna pa je nakup novega igralca Luigija Bor re, 21-letnega napadalca iz Turina,
ki služi vojaški rok v našem mestu. Borra je ta teden že treniral skupaj z ostalimi igralci. Kljub temu bo zelo težko nastopal v kratkem času, kajti prav zaradi vojaščine je že več mesecev brez treninga.
SINOČI V TRSTU
Dva poraza naših ekip
V	ženski odbojkarski B ligi je sinoči v Trstu OMA premagala Bor s 3:1 (8:15, 15:5, 15:8, 15:6).
V	moški C ligi pa je GMT premagal Kras s 3:0 (15:8, 15:11, 15:8).
» « *
V	italijanskem moškem odbojkarskem prvenstvu A lige je Petrarca Gorena premagala Are Lineo s 3:0 (5, 12, 10).
Poleg tega pa so uspešno izvedli tri tečaje za vaditelje smučanja in 53 jih je te uspešno končalo. Poleg tega pa je 5 njihovih članov postalo učitelj smučanja. Letos šteje zbor kar 22 učiteljev, 4 trenerje in 67 vaditeljev, kar pomeni, da so kadrovsko izredno močni.
V prihajajoči sezoni bodo poskušali biti enako, če ne še bolj aktivni ter pomagati povsod tam, kjer jih bodo rabili in tako s svojo strokovno pomočjo vzgajati nove ljubitelje smučanja. Novi odbor bo tudi skrbel za sodelovanje z ATC Bovec.
R. Kolenc
MONTECARLO, 17. - Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Montecarlu je Italija igrala z Irsko neodločeno 1:1, Romunija pa je premagala Jugoslavijo z 2:1.
OBVESTILA
ŠD Breg obvešča vse ljubitelje ženske in moške telovadbe, da bo sestanek in prvi trening v ponedeljek, 19. 11. 1973 v občinski telovadnici v Dolini.
* * *
SPDT organizira v ponedeljek, 19. t.m. od 18. nre dalje v Trstu, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje).
5. sejem rabljene smučarske opreme
Pripravite se pravočasno!
• * *
SPDT vabi v nedeljo, 18. novembra na 4. JESENSKI SPREHOD. Tokrat je na vrsti Volnik in okolica. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Velikem Repnu.
* # #
ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremcaffè praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcaffè Vam daje vedno vse najboljše
ZMmcaUè,
PRIMO ROVIS
MELBOURNE, 17. - V polfinalu tekmovanja za Davisov pokal sta avstralska teniška igralca 39-letni Rosewall in 35-letni Laver premagala češkoslovaški par Kodeš — Zedni v štirih setih in tako po drugem dnevu vodita z 2:1.
ANCONA, 17. — V teniškem tek mpvanju za pokal švedskega kralja vodi v prvem dnevu Italija pred Madžarsko z 1:0.
PALERMO, 17. — V polfinalu va terpolskega tekmovanja za evropski pokal je Orvoci (Madž.) premagal Rude hvezdo (ČSSR) z 11:6, Rapid (Romunija) pa Sparvagen (Šved ska) z 9:3.
• « •
V Beogradu, v drugi polfinalni skupini je Partizan (Jug.) prema gal De Meeuwen (Niz.) s 7:4,
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1-Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 . Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793.735 -750.575
OGREVANJA
v solastniških stanovanjih
ATA:
RAZDELJEVALCI STROŠKOV
AG fur Warmemessung Zurich 8032
Za plačevanje stroškov ogrevanja na podlagi izkoriščene toplote in osebne porabe (kot za vodo in elektriko).
Prednaročila za:
SOLASTNIKE — ADMINISTRATORJE _ GRADBENIKE — INŠTALATERJE
Zahtevajte jih za vaše zgradbe in radiatorje.
Prihranek na gorivu do 30% že v zimi '73-'74
Informacije In predračuni: Trst, Ul. S. Francesco, 14
Telefon: 768305
	
	
	
ZRAČNI
MOST
Akcija »POČITNIŠKI PAKET«, ki je kmalu dobila popularen naziv AIR LIFT ali ZRAČNI MOST ki jo je JAT
v sodelovanju z renomiranimi hotelskimi podjetji in potovalnimi agencijami v letošnjem poletju prvič izve-
del, je imela tolikšen odziv, da smo se jo odločili nadaljevati tudi v jesenskih in zimskih mesecih Z nio
poceni oddih’ k' S° SÌ Prlhranili SV0J’,etni 0ddih ali vsaj njegov del’ nuditi kvaliteten, prijeten, sodoben ter
Tako kot v našem letnem programu, vam v jesensko-zimskem počitniškem paketu nudimo:
—	potovanje na oddih s sodobnimi reaktivnimi letali DC-9 in Caravelle, s čimer se dejanski dooust do« daljša za 2 dni
—	namestitev v hotelih A ali visoke B kategorije, ki so pozorno izbrani, sodobni, moderno opremljeni, ki imajo plavalne bazene z ogrevano sladko ali morsko vodo in so v letošnjem poletju dokazali kvaliteto svojih storitev
—	cene, ki so izjemno nizke, čvrsto vnaprej določene ter zajemajo vse potrebne storitve. Morebitno povišanje cen prevozov ali hotelskih storitev nanje ne vpliva.
Kje in po kakšnih cenah lahko z nami preživite dopust:
3 S	HOTEL	f! is	3 r-	3 s	1 1	i EJ a* a § -4	S ** s! f« If	N fi £ g	M 11 3 -* < X	Odhod	f Os	fll Šil	i 11 S M
KOTOR	Fjord	B	891,50	1.423,50	532,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 852 1645	nedelja JU 853 0940	DA	NE
BUDVA	Internacional	A	926,50	1.493,50	567,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 8521645	nedelja JU 8536940	DA	DA
HERCEGNOVl	Igalo Tamaris	B B	905JO	1.451,50	546,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 852 1645	nedelja JU 853 0940	DA	DA
MLINI	Astarea	A	1.010,50	1.66140	651,00	20,00	250,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 852 1645	nedelja JU 853 0940	DA	DA
DUBROVNIK	Kompas	B	958,00	145640	598,50	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	nedelja JU 852 1645	nedelja JU 853 0940	NE	NE
PODGORA	Minerva	A	916,00	1411,00	595,00	15,00	200,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 850 14,45	torek JU 851 0845	DA	NE
MAKARSKA	Dalmacija	B	846,00	1471,00	525,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 850 14,45	torek JU 851 0845	NE	NE
BAŠKO POLJE	Vojno odmaralište	B	741,00	1.161,00	420,00	—	50,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 850 14,45	torek JU 851 0645	DA	NE
KASTEL STARI	Palas	B	846,00	1471,00	525,00	10,00	200,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 850 14,45	torek JU 851 0845	DA	NE
6IBENIK (Solaris)	Ivan	A	836,60	142540	647,60	17,00	300,00	večerjo	zajtrkom	torek JU 85U 14,45	torek JU 8510845	DA	NE
KAKO BOSTE POTOVALI?
Na oddih boste potovali z našimi najsodobnejšimi reaktivnimi letali, na njihovih rednih progah Uubliana—Snii< n.t.,. .. . „
letalu vam bomo zagotovili sedež v ekonomskem razredu ter brezplačen prevoz 15 kg prtljage na osebo P * 01 roma Dabljana—Dubrovnik. N*
PRIJAVA IN VPLAČILO

redne stroške. juj. državljani plačajo 20% več na objavljene cene.
POPUSTI
Naš paket vam nudi tudi vrsto olajšav:
njis	«s. ^	«
_ za otroke od 2 do 7 let priznavamo 25 »/, popusta na ceno paketa s tem, da Imajo pravico do svojega sedeža v letalu In posebno postelio v Isti sobi s starši;	f m
—	10 % popusta na ceno paketa priznavamo vsem, starejšim od 7 let, če so kot tretja oseba v dvoposteljni soM. Pripada Jim posebno ležišče.
KAJ JE V CENI PAKETA ZAJETO?
Cena paketa, ki je, kot se lahko sami prepričate, Izredno ugodna, zajema:
__letalski prevoz od letališča Brnik do letališča Dubrovnik oziroma Split In nazaj;
—	prevoz od letališča Dubrovnik oziroma Split do hotela In nazaj;
_ namestitev v hotelu visoke B kategorije v dvoposteljni sobi s tušem in WC za Izbrano število dni z zajtrki, kosUl In večerjami-—- letoviško takso.	’	’
V ceno paketa ni zajeta letališka taksa pri odhodu In povratku. Plačuje se neposredno pri predaji prtljage na letališču In —j. no « on din nrl odhodu in povratku.	v ’	pr*
Vse informacije in prijave:
JAT — LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 34, telefon 315-850 KOMPAS — LJUBLJANA,
PUTNIK — LJUBLJANA.
GENERALTURIST — LJUBLJANA
iljÌÌ!Ì!!!!!ÌÌÌÌÌÌÌ:ÌÌÌ:ÌÌi:ÌÌÌlÌÌ:ÌÌ:::Ì::ÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌiÌÌÌÌ;!ÌiÌÌÌ:Ì!ÌlÌ:ÌÌÌÌÌiÌÌ:!ÌÌÌÌÌÌÌ:ÌÌÌ:ÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌÌ:ÌÌÌÌÌÌÌÌ:Ì!ÌÌÌÌÌ:ÌÌÌÌ!!ÌÌÌjj!ÌÌ!ÌÌÌÌÌjÌÌ!jÌj!;iÌjjjyjjjjjj::ijjjjjjjji;jjjjjjU2jjjj{jj