Mesec oktober nas kliče k molitvi sv. rožnega venca. — Na sliki na 1. strani: pročelje cerkve Marije Pomočnice na RAKOVNIKU pri Ljubljani. PRAVOKOTNIK 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 I. zemlja, 2. prva božja krepost, 3. brat očaka Jakoba, 4. sorodnica, 5. moško ime, (i. poglavitni greli,-7. začimba, s katero pripravljamo solato, 8. okrogla igrača, 9. en sam, 10. župnija. I.—II. ime velikega svetnika. REŠITEV ZANK iz zadnje številke sc glasi: Zldgovnica: O pridi, Stvarnik Sveti Duh! Pravokotnik: Sveti Duh, Binkpšti. Srbska uganka: (.osak. MASLO Micko je človek poznal in užival že v pred zg0” (iovinski dobi. Tudi sir se je naučil že zgodaj xt' delovati. Masla pa dolgo časa ni poznal. Šele Y 13. stoletju se je prvič pojavilo, toda uporabljal1 so ga le v zdravilne namene. Komaj v 14. stoletj*1 je prišlo kot hrana v splošno rabo. Posebno v nem času so gii použivali cele gore. Zato je ('ef' kev prepovedala uživanje masla v postnem časU' Papež Inocenc VIII. je to prepoved ukinil. Danes použijejo največ masla na Tibetu ' Aziji. Tam služi v kepah tudi kot denarno sred' stvo. Ko gre iz. rok v roke, postane prav umazan0 in žaltavo, a Tibetancem vseeno tekne in ga daj0 v čaj. V februarju obhajajo „praznik masla”. rTa' krat zgnetejo iz masla po en meter visoke Budo'* kipe, ki jih čez čas jedo. UREJEVALNICA Postavi besede na pravo mesto in boš bral lepo pesmico: Kdor hoče veselo in srečno naj vmes, imeti naj dela, živeti pa moli. Ati veste'... SRBSKA NARODNA UGANKA Bog samo načrt nariše, človek zida — niso hiše, ni ne koča ne palača, samo osedlana kača. Kaj neki je to? Prihodnja številka vam bo vse povedala. kakšna je prebavljivost naše običajne. hrane? Na prvem mestu je riž. Za prebavo kuhanega C ža je potrebna komaj ena ura. Ce ga priprav in1'1 kot rižoto, potrebujemo za prebavo približno d'1, j uri in pol. V isto vrsto prebavljivosti spadajo ecvf'j ti možgani, zavrelo mleko, sveža kuhana tunifl8’ vampi, surova jajca in svež sir. Dve uri in nekaj minut potrebujemo za prebavo pečene jagnjetih^1 za pražena jetra, za kuhano polenovko, za kuhal' ječmen (ješprenj, ričet j, za testenine na juhi, za k'1' han krompir, za pečeno kuretino, za jajca, ocvrtki na mašiti, in za nekatere podobne lažje stvari, ka' kor na primer tapioko. KI j\ (T Ak I I /C-’ ^st slovenskih izseljencev v zapadrti Evropi. — Izide I N/ \3/ \ LV/vsak mesec razen junija in avgustu, desetkrat na leto. — | Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošlji uredništvu ali poverjenikom vsaj do prvega v mesecu. * Dobra slovenska srca med našimi izseljenci vzdržujejo ta domači list, ko s svojimi darovi ali naročnino poravnajo stroške za njegovo izdajo. * Kdor naroča list naravnost pri upravi v Celovcu, naj tja pošlje tudi na- > ročnimo: 28 šil., 50 bfr., 600 ffr., 4 h. g ki, 4,50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1,50 dol. * Darove lahko izročite tudi poverjenikom lista v svoji deželi UREDNIŠTVO in | UPRAVA „Naše luči”, Vi k t ringer Ring 26, Cel'ovec-KLAGENFURT, AUSTRIA. rpy e e e j y a le. o s e, premalo ! OKTOBER 1958 LETO VI. ŠTEVILKA 8 Borba za kruh in želja po svobodi sta mnogim Slovencem potisnili popotno culo v roko ter jih odvedli v tujino. Po vsej za-Padni Evropi in drugod po svetu so razkropljeni naši ljudje. Znani so kot vestni delavci, čeprav se o tem nikjer ne govori, smemo reči, da so s svojo solidno delovno silo v znatni meri prispevali h gospodarskemu napredku Zapada. Saj so redno z vso zvestobo opravljali in še opravljajo najtežavnejša in najnevarnejša dela. Težko nam je, ko pomislimo, v kakšni sliki bi se nam danes že mogla predstaviti domovina, ako bi te množice njenih sinov m hčera imele kdaj priložnost svoje sile vložiti v gradnjo njenega lastnega- gospodarstva. A to so problemi, katerih rešitev ne zavist neposredno od nas! Pustimo brezplodne tožbe in pomislimo, kaj bi v danih okoliščinah bilo možno storiti! ^ aša delavnost za ljubo Slovenijo naj Iti zavzemala predvsem dve smeri: 1) Duhovno in telesno podpirati razkropljene ude našega naroda ter jim.pomagati, da ne utonejo v morju tujine. 2) Skrbeti za ugled slovenskega imena v tujini in s tem okoliščinam primerno posredno prispevati k pravični ureditvi slovenskega narodnega problema. -f. ako vršimo omenjeni nalogi? Nismo tako „na psu”, kot bi človek mislil. Imamo vrsto činiteljev, ki pospešujejo slovensko skupnost v tujini in svoj narod v očeh tujcev častno predstavljajo. To so zavedne slovenske družine, izseljenski duhovniki, naš tisk, društva in pevski zbori. Prva opora slovenstva v tujini so gotovo naše zavedne katoliške družine. Družine, ki vedo, kaj hočejo. Družine, ki se zavedajo, da je resna krščanska vzgoja otrok njihova najboljša dota. Te družine znajo poleg življenjskih modrosti vcepiti v otroška srca tudi ljubezen do svojega jezika in naroda. Zavedne katoliške družine tvorijo jedro, s katerim more v vseh okoliščinah računati izseljenski duhovnik. Ti seveda nimajo lahke naloge. Razkropljenost vernikov je njihova glavna težava. Zaradi prevelike obsežnosti njihovega področja še daleč ne morejo storiti tega, kar bi bilo potrebno. Tako se ljudje kljub prisotnosti izseljenskega duhovnika često čutijo osamljene in pozabljene. Izseljenski duhovnik namreč ne more pri najboljši volji niti enkrat letno obiskati vseh. Zato je toliko več vredno glasilo „Naša luč”, ki mesečno zahaja v skoro sleherno slovensko ognjišče v zapadni Evropi. To glasilo je zvest spremljevalec naših izseljencev. Se veseli z veselimi in joka z jokajočimi. Govori resne besede, pa ima tudi mnogo smisla za razvedrilo in smeh. Slovenska društva igrajo silno važno vlogo v izseljenstvu. Pametno vodena prosvetna in podporna društva so stebri slovenske skupnosti v tujini. Kot duhovnik tako tudi društvo stoji svojim članom ob strani v žalostnih in veselih urah. Naloga slovenskih izseljenskih društev je, da slovensko skupnost zastopajo pri krajevnih oblasteh ter ji od časa do časa s svojimi kulturnimi prireditvami pričarajo košček domovine v tujini. Mnogi naši izseljenci so delu za slovensko skupnost v tujini posvetili toliko truda, da so zaslužili trajno hvaležnost naroda. Med slovenskimi izseljenci so nenadomestljivi pevski zbori. Ti privlačijo in povezujejo bolj kot vse drugo. Pojo Bogu v čast, rojakom v veselje in tolažbo ter narodu v ponos. Našim cerkvenim in narodnim napevom kaj radi namreč prisluhnejo tudi tujci in tako naši zbori nehote večajo ugled slovenskega imena. |y . + v se to je res že mnogo, a se zdi, da še daleč ni dovolj. Mi hodimo po izhojeni poti preteklosti. Novi časi prinašajo nove potrebe in zahteve. Danes je vse povezano, vse organizirano. Kdor ne sledi temu toku, je obsojen na neuspeh. Dogodki bodo šli mimo njega in e-dinstvene priložnosti se mu bodo izmaknile iz rok. Ali se ne zdi, da naše sicer mnogostran-sko delo za slovensko skupnost v tujini nekako visi v zraku? Imamo toliko lepih reči, a vse je tako priložnostno, slučajno, nesistematično. Vsak delavec za skupnost gara in se muči po svoje, ne vedoč ali ne meneč se za svojega soseda. Mnogi se, vsak posebej, trudijo za isto stvar, ko bi jo en sam mogel enako ali pa še boljše napraviti za vse. Od kod to? MAN |KA NAM SMISLA ZA SIRSO POVEZANOST, KI BI OSTVAR1LA NEKO ZALEDJE ALI SREDIŠČE TER IMELA NEKO GLAVO. To je vse! IZ TISOČEV NAŠIH NESEBIČNIH, POŽRTVOVALNIH IN VZTRAJNIH DELAVNOSTI PO ZAPADNI EVROPI MORAMO NAPRAVITI DELOVNO VRSTO, KI BO NASTOPALA SMOTRNO, UREJENO IN ENOTNO. To je zahteva časa! Le na ta način bomo Slovenci v tujini mogli uspešno vršiti nalogo, katero nam nalaga čas. Po večjih središčih zapadne Evrope morajo /rasti SLOVENSKI DOMOVI, ki bodo dajali streho organiziranim naporom za slovensko stvar, tuji svet pa opozarjali na našo prisotnost in na naša stremljenja. ^ aj pravite k temu, bratje in sestre? Se vam zdi vse previsoko leteče? Nestvarno? Nikakor! To mora postati stvarnost! Mi se premalo zavedamo, kaj vse bi s složnim in strnjenim nastopom mogli doseči. „Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača”... T isoč nesebičnih, polrtvovalnih in vztrajnih delavnosti more v smotrnem in sloinem nastopit zgraditi veliko bodočnost slovenski skupnosti v tujini in s tem postati krepka opora domovini. V-ko. Pot Ronalda Knoxa Iz anglikanske vere je prišel v katoliško. Kako to? Bil je dober študent. Vstopil je v anglikansko semenišče, da postane anglikanski duhovnik. Njegov škof mu ni mogel drugega očitati kot to, da preveč rad študira, kaj pravi katoliška veroizpoved in da je ne prezira. Fant je veliko razmišljal. Ni mu bilo prav, da se njegov anglikanski škof naziva „služabnik angleške krone”. Kaj ima ta krona opraviti pri veri? On hoče samo vero, vero, ki ni navezana na kakega kralja ali kraljico. Kmalu pride do zaključka: anglikanska cerkev je „ujetnica krone”. To, kar je pravzaprav oblast papeževa, si je privzela krona. Po njegovem so anglikanski škofje državni funkcionarji. Nekoč izjavi: „V raznih časih so hoteli ljudje najti nekaj drugega, na čemer bi počivala prava Kristusova Cerkev, namesto Petra-Skale in njegovih naslednikov. A nazadnje so motali le stopiti na Skalo, pač po ovinkih in tavanjih.” Hrepenel je po tem, da bi bil duhovnik, a je začel dvomiti, ali bo kot anglikanski duhovnik res pravi Kristusov duhovnik. Ko je imel njegov brat novo mašo, so ga dvomi še bolj napadli. „Srečen bi moral kiti v tej uri, toda dvomim. Če je mogoče ie res, da ni pravi duhovnik; da ta maša ni res maša; ta hostija ni prava hostija, ki prinaša odrešenje? Delali smo, pa ničesar Pridelali? ...” Razočaran je postal. A to ni bilo dovolj, da bi postal član katoliške Cerkve. Podal se je pa s tem na pot iskrene in resnične prave vere. Ta pot ga je privedla končno v naročje prave Kristusove črede. Tjöplßta srea Vpraianje: Delam pri gospodarju, ki se ^teje za katoliškega. Vem, da hodi vsako nedeljo v cerkev. Toda do nas delavcev ni dober. Zelo rad tako naredi, da nam kaj tio plača in da bi mu delali več, kot je tre-oa. Ko razmišljam njegovo zadržanje, ne 'norem razumeti, zakaj se tako ponaša. Saj če hoče biti res veren, nam bi ne smel delati krivic. Vem, da ga krščanska vera ne uči slabega postopanja z nami. Kaj vi mislite na to? Odgovor: Razumem Vas in nič ne dvomim, da je to res, kar pripovedujete. Krivda je jasna, v takem zadržanju je neke vrste hinavščina na zunaj: po eni strani se dela takega, po drugi pa je drugačen. Krščanska vera ni zaradi tega, ker je nekateri ne držijo, nič slabša. Da pa je človek taksen, se da razložiti s tem, da takemu člo-veku manjka prave molitve. Ko tak človek moli, moli tjavendan. Oh, tudi mi smo tolikokrat takšni! Tak človek prav ne moli. Ako bi prav molil, ako bi kil živel s Kristusom, združen z njim, bi bil drugačen. Prava molitev ni tista, ko oddrdraš molitvice. Ni tista, ko moliš molitve, pa ne misliš nanje. Prava molitev je tista, pri kateri govoriš z Bogom, misliš na Boga in ga ljubiš. Moliti se pravi z Bogom se pogovarjati, njemu darovati svoj dan, svoje delo, svoje trpljenje, svoje skrbi, svoje veselje. Hoteti vedno bolj tako živeti, kot Bog hoče, vedno bolj živeti njegovemu življenju podobno življenje. Ko se je Mojzes vrnil s pogovora z Bogom, mu je obraz res žarel. Ko nehamo moliti, mora biti naše srce toplo od-ljubezni do Boga, ga ljubiti, živeti zanj. Do vseh stvari okoli nas, do bratov, sester, tovarišev, soljudi se moramo vedno bolj tako ponašati, kot se je ponašal Kristus. Če se res zavedamo, da govorimo z Bogom, da so naši tovariši v Bogu bratje naši in sestre, kako se bomo trudili, da bomo res bratski do njih. V vsaki molitvi moramo najti Kristusa, ki živi z nami, ki je v naših bratih in sestrah: „Karkoli ste stortli kateremu teh malih, ste meni storili!” bo rekel na sodnji dan. Kdor res prav moli, je njegovo življenje enotno, ne pa dvolično in na videz hinavsko. T. Taniovo pismo Pozdravljena! Že dolgo sem ti nameraval pisati. Morda pričakuješ, da ti bom govoril o ljubezni. Morda! Mnogi so ti že govorili o tem; vem, da so te mnogi že ljubili. Vem pa tudi, da so bili redki, ki so te zares ljubili. Lepa si, ljubek obraz imaš. Obleka ti je lepo ukrojena, tvoje kretnje so popolne in to je za ljubezen dovolj ... Pri mnogih je to danes dovolj. Toda ali je to res dovolj, je to res ljubezen? Je ljubezen, pa ta ljubezen ni namenjena tebi, ampak tvojemu telesu. In tak vara tebe in samega sebe. Ljubezen mora biti popolna, zato mora biti predvsem v ljubezni do tvoje notranjosti, do tvoje duše. Fant sem, mlad še tudi. V meni je želja po domu in družinskem življenju, zakaj bi potem ne smel ljubiti? Ljubim te, a ljubim tvojo notranjo lepoto. Ljubim te, dekle, ljubim te v popolni ljubezni do tvoje duše. Prav zato ljubim tvojo notranjo lepoto in obljubljam ti, da hočem tudi jaz tebi darovati lepoto svoje notranjosti: lepoto duše, ne pa razvalin. Ker sem ti obljubil ljubezen, ti moram še to povedati, da je ta ljubezen združena z ono ljubeznijo, ki je Ljubezen sama. V Njem se midva ljubiva. On je naju ustvaril, On je najino ljubezen hotel, zato Njega ne smeva pozabiti. Njegova Ljubezen je križana ljubezen. Če bo tudi nama poslal križ, ga bova vdano sprejela in nosila. Križ nama bo simbol ljubezni, pa tudi trpljenja, ki vodi k zmagi. Ustvarila si bova nov dom in ta dom si morava že zdaj graditi, graditi na temeljih lepote in one Luči, ki bo ta dom razsvetljevala. Potem bo najin novi dom res dom miru in ljubezni. Draga, pozdravlja te tvoj vdani... Spomini na el j a vsakega mladega, gorečega misijonarja, ki pride na Kitajsko, je, da bi mogel čimprej začeti spreobračati te številne poganske množice .... Saj vidi na vsak korak toliko praznoverja in vraž. Poganska svetišča so na gosto posejana po mestih, trgih in vaseh, celo po hribih. Slovenski narod je znan po svojih številnih cerkvicah in svetih znamenjih po gričih in dolinah, sredi polj in njiv. Pa ima vendar Kitajska mnogo več poganskih templjev in oltarčkov ob potih v čast Budi in ostalim malikom. Kamorkoli greš na Kitajskem, pa naj bo na severnem Kitajskem ali v južni Kitajski, ob morju ali v notranjosti dežele, povsod srečuješ na vsakih 100 korakov poganska svetišča, sveta znamenja praznovernih Kitajcev in Kitajce, ki v teh svetiščih molijo in darujejo bogovom. Tako v poganskih svetiščih. Sicer pa po cestah kitajskih mest, trgov in vasi srečuješ trume Kitajcev, ki se po svojih poganskih nazorih le za to trudijo, kako bi obogateli, kako bi koga 'ogoljufali in prišli na lahek način do denarja in do udobnega življenja. Zato so Kitajci veliki mojstri v trgovini, v laži, tatvini in varanju, a zanje je vse to le trgovska spretnost, bistroumnost in dovoljena diplomacija. Pri Kitajcih splošno velja načelo: „Ni obsojanja vreden tisti, ki vara, ampak tisti, ki se prevarati da. Kdor zna spretno varati in lagati, je zanj častno; nečastno in sramotno je predvsem za tistega, ki se prevarati da.” Tako so se mi celo kristjani izgovarjali, ko sem jih kdaj ujel v laži in varanju. Prvi vtisi o Kitajski in Kitajcih so se mi zdeli nenavadni; še bolj nenaravno se mi je zdelo začeti posnemati Kitajce v njihovem načinu oblačenja, umivanja, pozdravljanja, skratka: v njihovem zunanjem načinu življenja. Upiralo se mi je. Pa je bilo treba. Skoraj vest se mi je vznemirila, ko sem šel prvič maševat v kitajskih copatih, češ, ali ni to preveč prostaško za najsvetejšo daritev. Pa me je duhovni voditelj spomnil: „Ste na Kitajskem. Vsi mašujejo v copatah; zakaj ne bi vi?" Kitajske hlače so mi bile dolgo v breme že zato, ker so scela in nekam čudno široke, za naš okus grde. Jesti s palčkami, sredi cmokajočih Kitajcev, mi je bilo vedno v breme. Nekateri misijonarji (znameniti Lebbe) so v prilago-jevanju Kitajcem šli tako daleč, da so jih posnemali celo v stvareh, ki so proti oliki in higijeni. Nehali so namreč uporabljati robce in se začeli usekavati po kitajsko, kar narede Kitajci — tudi lepo oblečene dame — še vse bolj po domače kot naši kmetje na Kranjskem in razmažejo smrkelj koderkoli: ob steno, obleko, mizo, stol itd. Pa me je kitajski lazarist sam opozoril, naj se v takih stvareh Kitajcem ne prilagodimo, čeprav mnogim tudi to ugaja, da kot oni ne rabiš robca. Da postaneš vsaj po vnanjosti kakor Kitajec, se mu moraš prilagoditi še v marsičem. Kitajci so zgovorni, silno prijazni, se nasmihajo, klanjajo na levo in desno. Hvalijo bližnjega v izbranih besedah, sebe pa na videz ponižujejo. Več ali manj se jim moraš prilagoditi tudi v tem; sicer bodo ob vsaki priliki rekli: Če šr waikuo žen ti pi či, wo men pu hsi huan t’a”. „To je značaj tujca; mi ga nimamo radi”. — Misijonar, ki malo govori, ki se nikdar pri- jazno ne nasmeje, ki se ne klanja na vse strani, ki Kitajca nikdar ali le redko pohvali, pač pa često opomni na napake, ne ho pri Kitajcih nikdar uspel. Dobri kristjani ga bodo sicer opravičili, češ, je pač tak značaj tujca, pri večini Kitajcev pa le ne bo imel vpliva, ker se jim ni v tej smeri Prilagodil. Italijanski misijonarji, ki kot tlelavci niso ravno temeljiti, navadno pri Kitajcih dobro uspejo, ker so jim sorodni rDekle na avtih e Dekle na vrtiču rož‘ce sadi, fantič pa mimo gre, pa ji veli: Trgaj mi rožice, delaj mi pušeljček, če si še dekle za me. Jaz pa že rož’ce natrgane imam, pušeljc bi delala, pa ga ne znam, Žide kupila bom, pušeljc povila bom, fantič, le pridi ponj sam. Fantič res pride pod kamrico stat, začne na polkne zelene rožljat: Vstani gor, ljubica, sveti mi, lunica, lepše ko sonce podne. po tem, da znajo veliko govoriti, se lepo smehljati in hvaliti, skratka so do Kitajcev zelo prijazni in zgovorni, in to je Kitajcem zelo všeč. Beseda: „K’ochi” — to je prijaznost, olika — pri Kitajcih silno veliko pomeni, še mnogo več kot pri nas. Često s trdim nastopom za vedno odbiješ Kitajca, medtem ko ga s prijaznostjo često hitro pridobiš. Janez Kopač C. M. Ljubica neče iz posflje gor’ vstat, fantu nobenega pušeljčka dat. Čakaj tl, ljubica, ti se boš jokala, jaz pa se tebi smejal. Fantič odšel po širokem je svet, tamkaj je videl prav dosti deklet, zbral si je ljubico, belo golobičico, lepšo kot fajgelnov cvet. Predstavnika našega naroda med Slovenci v Franciji Tržaški Slovenci so za letošnje jubilejno vseslovensko romanje v Lurd jrovabili tudi g. škofa dr. Gregorija Rožmana, ki živi med rojaki v Zedinjenih državah, naj pride in ga vodi. Vsled tega je g. škof prišel spet v Evropo in sicer je prišel v soboto, 5. julija v Pariz. Z njim je prišel tedaj tudi predsednik Slovenskega narodnega odbora minister dr. Miha Krek. V nedeljo, 6. julija, je imel Prevzvišeni ob petih popoldne sveto mašo za Slovence. Prostorna kapela-dvorana Montcheuil je bila jrremajhna, kajti pariški in okoliški Slovenci so jDrihiteli v res velikem številu, da prisostvujejo sveti maši Prevzvišenega in slišijo besede njega, ki je kot škof, to se pravi naslednik apostolov, dobil nalogo, težko nalogo, da vodi slovenski narod k Bogu v njegovih najtežjih časih. Po sv. maši je imel dr. Miha Krek predavanje, katerega so vsi poslušali i največjim zanimanjem. Podal je kratko, toda izčrpno sliko o političnem položaju v svetu ter zlasti o kulturnem in političnem delovanju slovenske emigracije. Podal je tudi v glavnih obrisih stanje o možnosti emigriranja v razne prekomorske države. PariSki Slovenci so bili obema, Prevzvišenemu in dr. Kreku, od srta hvaležni /.a njun obisk, ki se je končal v prijateljskem razgovoru, ko je še vsakdo želel i obema spregovoriti vsaj par besed, šele noč, katere ni bilo mogoče prestaviti, je napravila konec domačemu razgovoru. V ponedeljek zjutraj, 7. julija, je imel g. škof sv. mašo za vse slovenske redovnice iz Pariza in okolice v kapeli sester vernih duš, kamor so prihitele vse redovnice, katerih ni nujno vsakdanje delo zadržalo drugje. Omenimo še, da je bil g. škof in dr. Krek v spremstvu č. g. Naceta Čretnika na obisku pri knezu Pavletu in kneginji Olgi. V Versaillesu so omenjeni obiskali z bivšim min. preds. g. Cvetkovičem tudi družino Pavletovega sina princa Aleksandra in princese Marije-Pie, katerih dvojčka je 29. junija krstil direktor katoliške misije v Franciji g. Čretnik. V ponedeljek zvečer so Prijatelji Jugoslavije (Le* Amis de la Yougoslavie) priredili sprejem na čast visokima slovenskima gostoma. Zbrala sc je vsa c-litna družba francoskih javnih delavcev, verskih, kulturnih in |>olitičnih. Tajnik društva g. Bour-goin je najprej pozdravil slovenska gosta ter pri svojem nagovoru pokazal in dokazal, da Francozi ne samo poznajo vse na5c probleme, temveč tudi spoštujejo našo kulturo, našo narodno živobitnost «n naše narodne vrline. Slavnostni nagovor je imel bivši francoski ministrski predsednik in dolgoletni francoski zunanji minister Georges BIDA-U L T. Vodja francoskih kršč. demokratov je v svojem duhovitem govoru poudaril, da ne obstaja slab in „dober” komunizem, temveč vsak komunizem, pa nai bo moskovski ali titovski, tepta osnovne človeške pravice; zato je dolžnost vsega kulturnega sveta, da se upira z vsemi silami temu zlu, obenem pa dela za vse tiste, ki danes trpe. Francoskima govornikoma se je zahvalil Prcvzvi-šeni, ki je v svojem govoru poudaril pomen letošnjega slavja v Lurdu, njegov pomen za Francijo, njegov pomen za celotni svet. Lurška stoletnica Im) gotovo prinesla blagoslova francoski deželi. Vsakodnevno srečanje množic iz vsega sveta ob lurški votlini (kar je nekaj edinstvenega v zgodovini), bo pripomoglo, da sc bodo narodi med sabo spoznali, njihova skupna molitev pa bo priklicala na svet božji blagoslov tudi za tiste, ki zaradi razmer samo s srcem in hrepenenjem romajo v Lurd. Sprejem je pokazal, da smo Slovenci v medna-Zodnetn središču, kot je Pariz, vedno bolj znani in da imamo vedno več prijateljev. V torek, S. julija, se je g. škof udeležil sestanka slovenskih duhovnikov, ki delujejo med našimi izseljenci v Franciji. Tega sestanka se je udeležil tudi vodja dušnopastirskega dela med vsemi izseljenci v Franciji, škof Kupp. V soboto, 12. julija, se je naš Prevzvi-šeni podal v spremstvu č. g. Čretnika na obiske Slovencev v srednji in južni Franci- ji- Prva postojanka je bila v Creuse, kjer je imel naslednji dan sveto mašo v Clug-nnt za tamošnje Slovence. Še isto nedeljo popoldne je odšel naprej, spotoma obiskal Slovence v St. Domet ter zvečer prišel v Brassac. V ponedeljek, 14. julija je imel sv. mašo za Slovence v Com-belle (Puy-de-D6me), popoldne pa sta z g. Čretnikom obiskala tamošnje rudarske družine. Naslednji dan, v torek, 15. jul., je bila sveta maša za rojake v Charbonnier (Puy-de-Döme). V obeh krajih so bili naši ljudje presenečeni nad prijaznostjo Škotovo, saj je obiskal skoro vse družine in za vsakega našel toplo besedo. Na nadaljnji poti je obiskal tudi Slovence v bližini St. Etienne, ki so ob obisku začutili, da slovenski duhovnik misli tudi nanje. Dne 16. julija je Prevzvišeni prišel k slovenskim sestram v Vienne (Isere) ter k slov. frančiškanskim misijonarkam v Lyonu, nato pa v materno hišo slovenjebistriških sester v Morestelu (Isere), kjer je v domačem razpoloženju kar prehitro, za ene in za druge, potekel 'kratko odmerjeni čas. * G. škof se je fotografiral z našimi rojakinjami v La Combelle v Franciji - 14. julija * Med slovenskimi sestrami v Morestelu (Iserć) v Franciji (16. julija). Poleg Prevzvišenega s. vika-rica Emanuela. V soboto, 19. julija sta Prevzvišeni in g. Čretnik že bila n-a sredozemski obali, v Nice, kjer se je drugi dan, 20. julija zbralo lepo Število slovenskih beguncev ob oltarju in jih dosti pristopilo h Gospodovi mizi. Vsak pa si je štel v čast, da so imeli v svoji sredini slovenskega vladiko. Bili so pa tudi veseli, da so lahko g. Čretniku izročili svo- je težave in potrebe. (Glej sliko na str. 14!) Naslednji dan je Prevzvišeni obiskal slovenske sestre v Hyeres (Var), od koder se je podal v Lurd, kamor so tiste dni prihiteli Slovenci, številni kot še nikoli, ne samo s Primorskega in Koroškega, marveč tudi iz Pariza, ostale Francije, Belgije, Sev. Amerike ter celo iz Argentine in Brazilije. Po lurškem romanju, o katerem ste brali že zadnjikrat, je naš gospod škof obiskal nekatere družine, ki so v bližini poti, ki ga je preko Švice vodila v rojstni kraj Šmihel na Koroško. V nedeljo, 3. avgusta, je maševal v Nancyju v cerkvi sv. Petra, kjer ga je tamošnji župnik predstavil tudi francoskim vernikom v središču Lorraine. Vkljub naporom, ki jih je gornja pot zahtevala od Prevzvišenega, je z največjo pripravljenostjo in požrtvovalnostjo potoval iz kraja v kraj, kamor ga je vozil direktor g. Čretnik, povsod z očetovsko besedo bodril in opozarjal na pot k Bogu. Vsi Slovenci, katere je to leto doletela sreča, da so imeli v svoji sredini Prevzvišenega, so mu globoko hvaležni, kar bodo pokazali zlasti s tem, da bodo gojili seme večnega življenja, ki ga je med njimi sejal. * Da bo znal po naše! -r e že pač tako, da br^z truda ni uspeha. To velja tudi za to, da bi sredi tujine naučil svojega otroka govoriti po naše. Ločiti je treba dve stvari: razumeti je ^ eno, govoriti pa drugo. Otrok bo prej razumel po naše, kot bo govoril po naše. Zato, da bo govoril, mu ni treba samo napenjati ušes in slišati našo govorico, ampak mora tudi znati obrniti jezik po naše v ustih. Imeti mora pogum spustiti glas iz grla. Da bo otrok po naše razumel, mara govorico slišati. To je prvi pogoj, ki ga nekateri zanemarjajo, zato ne pridejo do nobenega uspeha. Če hočeš, da bo tvoj otrok znal slovensko, moraš z njim slovensko govoriti. Treba je dosledno s svojim otrokom samo po naše govoriti. Samo tako bo otrok slišal naše besede in si jih zapomnil. Mora slišati, da se reče klobuku klobuk, žlici žlica, vratom vrata. Če mu ne daš priložnosti, da bi besede slišal, si jih ne bo mogel zapomniti. Zato je čisto naravno in potrebno iz ljubezni do otrok, da oče in mati med seboj govorita slovensko. Otrok bo poslušal, kaj govorita, in si bo zapomnil besede. Žal si ne bo zapomnil le dobrih in lepih, ampak tudi grde in slabe besede, ki padejo iz ust staršev. Če oče in mati prevečkrat imenujeta „hudiča”, bo fant znal tako govoriti, da bo v vsakem stavku vstavil „hudiča”, ne da bi vedel, da to ni olikano. Da bo- otrok tudi govoril po naše, ni potrebno le, da sliši govoriti po naše, ampak mora imeti pogum obračati ‘jezik po naše in ga ne sme biti sram izpregovarjati po naše. S strani staršev je zato potrebno, da mu dajo priliko, da govori in se vadi v govorjenju. To je spet tako, ako z njim govore po naše. Vprašajo ga po naše in hočejo, da odgovdri po naše. „Kako se reče po naše? Po' naše povej, saj si naš fant, naša dekle.” Tako je treba vzpodbujati otroka; a ne le, kadar kdo od Slovencev pride v hišo, ampak zlasti, kadar ste sami z otrokom v družini. Otroku je treba dajati prilike za vajo v naši govorici in se mu ni treba smejati, ako ne pove lepo. „Kaj bom govorila z njim slovensko, ko se revček tako martra.” „Bo že, ko bo velik, takrat bo imel korajžo,” tako se izgovarjajo naše mamice in dame in v resnici samo zakrivajo svojo lenobo, nepotrpežljivost in neumnost. Svojemu ljubljenčku vzamejo najlepšo priložnost, da bi se naučil njihovega jezika: iz ust svoje ljube matere. O-trok mora delati vaje. Da se mu udi razvijejo, mora poprej tolikokrat in tolikokrat krepko brcati od sebe. Ko začne hoditi, mora nekajkrat tudi pasti. Mati z njim dela vaje. Zakaj bi mu ravno materina govorica morala pasti v glavo brez vaje? Morate mu dati priliko za vajo: zato z njim dosledno govorite slovensko. Zlasti to, če ga kaj vprašate, če mu ukazujete, če ga svarite v kratkih besedah. Potem morate od njega zahtevati, kot smo že rekli, da pove po domače. Ta vaša Brd n a volja, ta zahtevnost mu bo dala pogum, da bo dal glas od sebe. Če jo vaš mali polomi, kaj neumno pove, nikarte se potem smejati! Mi Slovenci imamo čudno navado. Tujci so zelo dobri do nas. Ko bi se nam vsakokrat smejali, kadar ne povemo v tujem jeziku prav, saj bi že obupali. Ako pa kdo spregovori slovensko besedo in če ni čisto po naše in čisto pravilno, se mu že smejemo. Skoraj rajši vidimo, če bi tisto besedo povedal po tuje, ne po naše. Bog ve, od kod tako veliko podzavestno „spoštovanje” naše besede: rajši je ne slišimo, kot da bi jo slišali izgovoriti spakedrano. Svetujem vam: če otrok pravilno ne pove, mu recite: „Tako se pove” in potem dvakrat ponovite pravilno izgovorjeno besedo. Če je otrok rekel „Mama, daj mi tisti noč!” recite „Misliš: nož? Se reče: nož, ne noč.” Potem naj bo konec o tem. Otrok je slišal pravilno besedo in jo bo drugič tudi prav povedal. Lepa prilika za učenje svoje domače govorice je molitev otroka. Vsak večer ga tiči moliti molitvico, ki jo znaš. Pametno je, da ga učiš take molitve, ki se splošno molijo (Zdrava Marija, čast bodi itd.), ne pa kakšne svoje izmišljene. Molite z otrokom počasi in razločno. Včasih vidim, da znajo otroci tujo molitvico, ki so se je učili v šoli, lepo razločno izgovarjati. Toda slovensko kar pomečka in hitro izgovarja. Zakaj? Mati ga je učila hitro in pomečkano izgovarjati, ker z njim ni molila lepo počasi s poudarkom. Ko je otrok malo večji, ga u-čite moliti običajne krščanske molitve, da ne bo še 20 let star molil „Čast Bogcu”. Ko se bo navadil tujih molitev, zahtevaj od o-troka, da bo vedno zvečer molil najprej v slovenskem jeziku in nato ostale. Ako boš skrbela še za razlago molitve, se bo iz tega naučil, kaj ta ali ona beseda v slovenščini pomeni. * T. Preljuba vinska trta Ti preljuba vinska trta, ti veselje moj‘ga srca: pozimi spiš, poleti rodiš, da nam v jeseni vinca v sodčke napolniš. . Od možev si obrezana, od Jezusa požegnana. Od fantov si ograbljena od Jezusa požegnana. Od žen si nam prevezana, od Jezusa požegnana. Od deklet si obtrgana od Jezusa požegnana. (To narodno pesem nam je za mesec vinotok poslal F. K. iz Francije.) Ob 40-letnici osvobojenja Letos, 29. oktobra bo minulo 40 let, odkar so se zbrale v Ljubljani na Kongresnem trgu velike množice slovenskega ljudstva. Slovenski narodni zastopniki so tedaj slovesno proglasili slovensko osamosvojitev in odcepitev od države, v kateri so imeli I 4* S postavljanjem mlajev, ovitih z venci in trobojnicami, naS narod slavi svoje velike dni. glavno besedo Nemci in Madžari. Naš narod je po tisoč letih avstroogrskega jarma stopil na mednarodno pozornico, povedal je, da živi in da si hoče sam vladati. Na podlagi Wilsonovih točk samoodločbe na- d ö mmxine 36 jamarjev se je spustilo v globoko brezno Jazben za Sveto goro na Banjški planoti. 46 ur so bili notri in so ugotovili, da je brezno globoko 380 metrov. — V Portorožu (slovenska Istra) so priredili „oslovsko tekmo”. 30 izbranih „sivčkov” se je pomerilo v brzini. — V Kobaridu so postavili spomenik pesniku Gregorčiču v naravni velikosti. — Če jiridete v Kojsko v goriških rodov se je odločil stopiti v skupno narodno državo s Hrvati in Srbi, v kateri bi mogel svobodno živeti in napredovati. To je bil dan narodnega osvobojenja. Letos mineva 40 let od tedaj. Marsikaj se je dogodilo v tem času. Razne diktature so držale skupaj to mlado skupno državo. Silovita svetovna vojna ji je zadala strašne rane okupacije. Komunistična revolucija jo je do dna preobrnila. Naš narod ni mogel o vsem sam odločati. Večkrat so mu kratili te in one pravice. Vendar moramo reči, da se je na drugi strani v tem času kot narod v vseh pogledih močno razvil. Dobili smo svojo lastno najvišjo šolo, vseučilišče v Ljubljani, najvišjo znanstveno ustanovo: akademijo znanosti in umetnosti, vse šolstvo je postalo slovensko, naša industrija se je iznebila nemškega kapitala. Razmišljajoč ta razcvet in razvoj našega življenja smemo reči, da je bila odločitev, da se Slovenc* osamosvojimo in rešimo tisočletnega jarma, za nas kot narod odločilnega pomena. Izbrali smo s tem življenje, sicer bi se utopili v nemškem morju in potujčili. Zadnja vojna je z osvoboditvijo velikega dela Primorske in slovenske obale, s formalno ustanovitvijo lastne republike dala nov poudarek volje našega naroda, da hoče živeti in v zboru drugih narodov izpolniti svoje poslanstvo. 29. oktober je slovenski narodni praznik, praznik slovenske samoodločitve. Letošnja 40-letnica in spomin na dvig našega naroda v teh letih naj nas podžiga k delu za dobrobit našega naroda doma in v tujini. Brdih, boste tudi zagledali spomenik moža, ki dirigira petje, Srečka Kumarja, glasbenega umetnika. Spomenik je delo kiparja Borisa Kalina. — Planinsko društvo v Mežici je postavilo na Mali Peci nov planinski dom. — Žičnica na Krvavec je dolga 2 km in pol in je ena najdaljših v Evropi. V 17 minutah te potegne iz doline na hrib. Ima 20 zaprtih in 40 odprtih gondol z dvema sedežema. Ne daleč od' koče postavljajo zdaj 50 m visoko anteno za ljubljansko televizijsko oddajno postajo. — Letos poteka 180 let, odkar so se prvi planinci povzpeli na vrh Triglava. Bili so to Štirje Slovenci iz Bohinja, med temi dva rudarja po poklicu. Zdaj so jim odkrili na Aljaževem stolpu posebno spominsko ploščo. V Sloveniji je bila letos bogata letina jabolk. - V Gornji Vipavski dolini je grozdje nadvse dobro obrodilo, da je zmanjkalo kleti za vino. — Hidroelektrarna na Dravi pri Fali praznuje letos 40 let obstoja. Njena sestra na Mariborskem otoku pa slavi desetletnico obstoja. — V Ljubljani se je vršila 4. mednarodna razstava vin, na kateri je sodelovalo 17 držav, od tega USA, Nemčija, Italija in druge. Slovenska vina so odnesla precej kolajn. — V Bovcu so odprli v starih vojaških prostorih obrtniško kovinsko delavnico, ki bo dajala zaslužka 100 ljudem. — Kmetijska zadruga v Strugah na Dol. je obnovila žago in mlin, ustanovila obrat za proizvodnjo eteričnih olj in delavnico pletarskih izdelkov. — Delo na avtocesti Zagreb-Ljubljana napreduje. Ameriška država je zanjo dala 5 milijard dinarjev. — Jugoslavija ima 11 milijonov ovac (četrta v Evropi!). Lani so v Jugoslaviji popili 72 milijonov litrov piva, 74 milijonov litrov vina, 25 milijonov litrov slivovke in drugih likerjev in 40 milijonov brezalkaholnih pijač. Največ slivovke so popili v Srbiji, največ vina na Hrvaškem. Tudi piva popijejo največ Srbi. Lani je iz Slovenije pobegnilo ali zunaj ostalo s potnim dovoljenjem 4643 oseb. To je 185% več kot v letu 1955. 1837 ljudi so na meji prijeli, ko so hoteli pobegniti. Poleg tega pa so iz. drugih republik prijeli v Sloveniji 4117 ljudi. Lepo izkazilo za raz-mere doma! Tudi iz Slovenije so hoteli ljudje v Lurd. Na Putnikovo vprašanje se je prijavilo čez 200 ljudi. Toda oblasti so dale le 91 osebah iz cele Jugoslavije dovoljenje za romanje v Lurd. Med temi je bilo — 17 Slovencev. To romanje naj bi bilo pesek v oči vernim ljudem po svetu. — Mariborska škofija praznuje letos 100 let, odkar je znameniti škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz Št. Andraža v Maribor. Upajmo, da se bodo mogle izvršiti vse pomembne cerkvene svečanosti ob priliki tega dogodka. Pijan sem silnega napoja ... Slovenija, Evropa, Svet — Domovina moja!. •. Jeremija Kalin. med nami izseljenci »idil Goričan Roman. Krščen je bil Ifi. avgusta v St. Josef-Hospital. — Zakoncema Slavku in Antoniji Rabuza se je 16. VIL rodil sinček, ki ga je pri krstu dne 16. avg. sprejel v svoje varstvo sv. Daniel. Krst je hil v cerkvi sv. Tomaža v Essen-Bergebor-beck. POROČILA sta se dne 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja — ki ga na žalost v Severni Nemčiji ne praznujejo — v cerkvi sv. Jakoba, Oberhausen-Oster-feld, Bobik Karel in Juhart Delfina. Ženin je doma iz Gorice pri Čadramu, nevesta- pa iz Modriča pri Keblju. Staršem in novopo-čencema čestitamo. KRIVO JE PRISEGEL ... - V taborišču v Avstriji je on, čeprav se je v Sloveniji cerkveno poročil in žena še živi, na podlagi krive prisege dobil samski list. V avgustu se je v Essenu poročil s Slovenko, ki je junija prišla iz domovine za njim. Seveda ni treba omenjati, da je ta cerkvena poroka neveljavna. Obenem pa je ta „zakonski” par kriv, da bodo pri bodočih sklepanjih zakonov poizvedbe o samskem stanu zaročencev natančnejše in dolgotrajnejše. U-gled Slovencev v Porurju zaradi takega „zakona” seveda ni zrasel . . . UBILO GA JE. — V jami se je 29. avgusta smrtno ponesrečil Slovenec Regina Jule. Se 20 let ni bil star, pa je moral v tujini umreti. Veliko število prijateljev in znancev ga je v Essenu 2. sept. spremilo k zadnjemu zemskemu bivališču. Ne pozabimo v molitvi nanj in njegovih domačih v domovini! PROŠNJA IN OPOZORILO: Starši naj dajo svoje otroke čimprej krstit. Kako lahko se zgodi, da otrok nenadoma u-mre, ne da bi bil krščen! Odgovornost staršev bi bila v takem primeru prevelika in pretežka. Tudi naj ne bo ovira pomanjka- nje denarja. Duhovnik ne zahteva za krst prav ničesar, obenem pa krst ni prilika za razmetavanje denarja. SVETE MAŠE v Porurju. — Od meseca oktobra dalje bodo sv. maše za Slovence vsako nedeljo in zapovedane praznike v Oberhausenu in Essenu v eni in isti cerkvi. Za izseljence, ki žive v območju Velikega Oberhausena, bo maša v Sterkrade v cerkvi bolnice sv. Jožefa (St. Josef-Hospital) ob 11. uri dopoldne (vhod iz Robert-Koch Strasse). — V Essenu pa bo maša v St. Jo-hann-Kirche, Karlsplatz, Altenessen, ob 6. uri zvečer. Naslov slov. izseljenskega duhovnika: Dr. Janez Zdešar, Oberhausen-Sterkrade, Inselstr. 31-1. ------SupnsKA---------- STOCKHOLM. — Poleg slovenskega kiparja Čela Pertota je tukaj tudi goriška pianistka Damjana Bratuieva. Nekaj nad leto dni je tukaj, pa to dekle že dobro govori švedski. Poučuje klavir in ji kar ugaja tu. Nekaj let že delujeta tukaj tudi slovenski arhitekt France Ivanšek in njegova žena ini. Ravnikarjeva. Na univerzi v Stockholmu je tudi slovenski lektor za slovanske jezike. Pismo iz Venezuele Odkar imajo tudi Slovenci v Venezueli svojega dušnega pastirja (č. g. Grilca), so se začeli tudi oni pogosteje sestajati in se počasi povezovati v tesnejšo skupnost. Po nedeljski maši ob 5. uri popoldne v „Co-legio Francia” v Čampo Claro (Caracas — Este) se vedno kaj pomenijo jned seboj. V nedeljo, 10. avgusta, pa si je precejšnje število Slovencev iz Caracasa privoščilo celodnevni izlet v mesto Güigüe, kjer so se zadržali na novih domovih naših rojakov Ilija Antona in Jakoš Antona, ki sta si jih z velikimi žrtvami postavila v pravi džungli ob prelepem Valencijskem jezeru. Güigüe je od Caracasa oddaljeno okrog 150 km v smeri proti zahodu, vse po lepi avto-cesti, kjer je povprečna dovoljena hi- trost za avtomobile 80—100 km na uro. Ker pa je vožnja v tem letnem času, ko je vsa pokrajina v bujnem zelenju in vročina ne prehuda, zapeljivo prijetna, se večkrat pritisne tudi na 120 km — zlasti če ni na vidiku kakega prometnega policaja. Večina rojakov je prišla že v zgodnjih dopoldanskih urah in so čas izrabili za kopanje v topli vodi jezera. K maši, ki je bila ob štirih popoldne, se je zbralo toliko rojakov kot morda dozdaj še ob nobeni priliki v Güigüe, ker so mogli priti tudi iz okoliških mest (Valencije, Ma-racaya in San Mateo), ki v Caracas pač ne morejo prihajati. Ob spremljevanju harmonija, ki ga je igrala ga Ilijeva, smo pri maši zapeli; moški glasovi so bili sprva nekoliko boječi in tihi; ko pa sta posegla vmes gg. Anton Jakoš in Maks Sodja, ki sta jih podžgala in vzpodbudila, so se pa opogumili tudi oni in po veliki podeželski cerkvi, zgrajeni v davnih kolonialnih časih, se je razlegalo petje, kakršnega tiste stene najbrž še nikoli niso slišale. Za konec smo dodali še „Povsod Boga” v španskem jeziku, ki se nam je dobro posrečila in je na številne navzoče domačine naredila zelo ugoden vtis. Po tako uspeli maši, se seveda nismo mogli kar razleteti na vse strani, temveč smo' se zbrali na domu g. Antona Ilija. Prostorno dvorišče okrog hiše je bilo vse natrpano z avtomobili. Ob prigrizku, ki nam ga je nudil gospodar, in ob raznovrstni in. obilni pijači, ki nam jo je poklonil rojak iz Güigüe g. Franc Willewaldt, in zvokih harmonike je spet odmevala naša pesem, ki je priklicala v spomin ozračje domačnosti tako nam starejšim kot tudi mlajšemu ro-j du, ki more ob takih prilikah, dasi bolj v skromnih merah videti, da je poleg primi-’ tivizma ,ča-ča-ča’, jazz-a in ,rock and rollV ki se nam s tako vsiljivostjo ponuja iz NeW Yorka, še druga, mnogo višja kultura, ki je po eni strani nam samim v uteho, po drugi strani pa se z njo lepo predstavimo in pokažemo svetu. Ob tej priliki smo se di-vili krasnemu glasu rojaka g. Ivana Grdoba iz San Mateo, ki je med navzočimi razvnel ljubezen do naše narodne pesmi. G. Ivan Rajnik je spregovoril nekaj spodbudnih besed o naših kulturnih in narodnih zadevah, zlasti o koroški Mohorjevi družbi in njenem vsenarodnem pomenu in pozval navzoče, naj v čim večjem številu naročajo njene knjižne izdaje. Za slovo smo zapeli še „Je angel Gospodov oznanil Mariji” kot za večerno angelovo pozdravijenje in se nato že v pozni večerni uri zahvalili pri jaznemu gospodarju in gospodinji za gostoljubnost in se z najlepšimi vtisi na ta naš prvi celodnevni izlet vrnili na svoje domove z željo, da bi se še kdaj tako lepo po bratsko kje sešli. L. I. * Anekdote (Nurte Velikonja) NAROBE SVET B. Borko je v Atenah iskal pošto in je vprašal inteligentnega Atenčana na cesti, ulici, ali razume francoski. Ta mu je zanikal in ga nato vprašal po francoski, kaj hoče? „Torej ne zna in vendar.zna?” si je mislil slovenski popotnik. To je doživei še nekajkrat, šele, tedaj se je spomnil, da je tu ž.e kos Orienta in da zanikujejo z glavo takrat, kadar pritrjujejo. „Ni čuda — je pozneje pravil Borko —-da je na Balkanu včasih vse narobe. Misliš, da ti zanikajo, pa pritrjujejo; lahko bi ti dali zaušnico, pa bi moral verjeti, da so te samo ljubeznivo pobožali.” DVOUMNO Profesor P. je nekoč med kemijsko uro dela poskuse. Pri vlivanju amonijaka mu je nekaj tekočine steklo mimo epruvete na tla. „Zasmrdelo bo! Nekaj malega mi je ušlo.” TBC Ribničan Janez Klun je prišel v bolnišnico. Napisali so mu na talilo nad glavo: TBC. Gledal je Janez napis, gledal, tuhtal in študiral. Postajal je zamišljen in študiral. Nazadnje je strežaju ukazal, naj mu prinese ertileko. „Zakaj?” je hotel vedeti strežaj. „Da bom šel domov.” „Kako domov, ko si šele prišel? Saj te niso začeli niti zdraviti.” Janez pa je pokazal na tablo nad glavo: „Saj je napisano tu gori, da ...” „N'o, kaj je kaj. takega napisano?” so še vmešali bolniki. „Kaj je napisano? Napisano je: Ti boš crknil.” LOVSKA Kavarnar Z. je sedel na stojišču in izvlekel iz nahrbtnika šunkovo žemljo, da se malo okrepča od čakanja, ko ni bilo od nikoder zajca, da bi ga ustrelil. Tedaj pa priskaklja zajec proti njemu. Z. je pogledal zajca, pogledal žemljo s šunko, zamahnil z roko in ugriznil v žemljo. „Ta je sigurna, oni pa ne!” je zamrmral in pridno žvečil dalje. ža UcateU las Dober delavec. — H kmetu pride fant in pove, da je brez dela. „Vzemite me, ne bo vami žal: nikdar nisem truden.” — Kmet ga najame, toda že čez pol ure ga dobi, da leži v senu. „No, sem mislil res, da nisi nikdar truden,” pravi kmet.” — „Da, saj zato ležim, da ne bi bil truden.” Po nudi. — Župnik pride iz cerkve in zagleda ženo vso v črnem. „Kaj se je pa zgodilo, gospa, da žalujete? Saj nisem slišal, da bi vam kdo umrl.” — „Oh, gospod' župnik, moj drugi mož je tak zlodej, da sem znova začela žalovati za svojim prvim možem.” Rekrut — je prišel na zdravniški pregled. „Imaš kakšen defekt?” ga vpraša zdravnik. „Koleričen sem,” odvrne rekrut. — „Ne vprašam za to, vprašujem za fizičnimi defekti.” — „Silno sem slaboviden.” — „Pa moreš to dokazati?” — „Seveda, poglejte tisti žebelj na steni.” — „Dobro, ga vidim.” — „No, vidite, jaz ga ne vidim.” (lost natakarju: „Zakaj me pes neprestano gleda?” vpraša gost natakarja: „Nič posebnega, njegov krožnik imate,” odvrne natakar. PERIODIQUE NASA LUC POSKUSI: Večerni zvon Kako lc[>o na gori večerni zvon zvoni, tam daleč za gorami pa zarja zatemni. Krog in krog obdaja nas zvezdnati obroč, glas zvona pa zaplava tja v tiho, temno noč. In drugo jutro zgodaj se zopet oglasi: Naj ljubi Bog pomaga in zdrave nas zbudi. Potočnik Jože, Belgija Na obisku doma V srcu moja želja edina je bili, da še enkrat bi videl, kako je kaj doma. «S/ Šel sem v domovino, v ljubi rojstni kraj. Kaj sem tamkaj našel, bom povedal zdaj: Hiša zapuščena, nekdanji rodni krov, tam, kjer v mladih letih sem užival blagoslov. Ni očeta, matere, že oba sta v večnosti; brata dva in sestra so tudi v zemljici. Edino naš studenček pred hišo žubori; le on me je spominjal na moje mlade dni. Frelih, Nizozemska Kdo me bode vodil? Kdo me bode vodil skoz življenja težko pot; kdo nasvete dajal in varoval me zmot? Zdaj ne bo več mame, očeta tudi ne, da bi me posvarila: „O sinko, pazi se!” r Ko fant tako premišlja usode pota zla, zagleda tam ob potu podobo Jezusa. Pa tam še tudi vidi Marijo usmiljeno, ki vodi tebe srečno, če le zaupaš v Njo. Je mnogo fantov takih, ki so odšli tja v svet, zdaj čuva jih Marija, Marija — rajski cvet. Z. D., Essen, Nemčija Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria.