Cena posamezni številki 1’50 Din.
XI. leto.
V Ljubljani, dne 1. maja 1929.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40‘—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Za naše pravične zahteve.
Naš Glavni savez je konec marca t. 1. izročil predsedniku ministrskega sveta spomenico iz katere posnema* mo:
»Položaj državnih uradnikov in uslužbencev v naši državi je povsem nepovoljen. Njihovi prejemki niso niti približno zadostni, da jim zagotovijo skromno in dostojno eksistenco, še težji pa je položaj državnih up oko* jen®ev in upokojenk, posebno onih, ki jim je bila nakazana pokojnina po starih zakonih. Mnogi od teh, bivših delavcev za dobrobit države in naro* da, in njihove družine danes skoro stradajo z dohodki, Iki jih jim nudi država.
Plače, ki so bik določene po urad* ■niškem zakonu z dne 31. julija 1923, niso bile za ogromno večino državnih uradnikov niti takrat zadostne. Med* tem so bili po uveljavljenju tega za* kona, dohodki državnih uslužbencev celo znižani, kar je, razumljivo, ustva* rilo še slabši in neznosnejši položaj državnega uradništva. Tako so bile znižane meseca julija 1926. draginjske doklade radi nesreče, ki je zadeni dei naše države s poplavo in še danes se izplačujejo draginiske doklade v zmanjšanem znesku. Državni jradn'ki in uslužbenci so bili tedaj' edini, ki so dali svoj tribut v Sjplošno državnem in narodnem interesu. Z zakonom o neposrednih davkih z dne 8. februarja lanskega leta. so bile občutno zvišane davčne stopnje na dohodke uradnikov in uslužbencev. Nadalje je bila s sta* novanjskim zakonom z dne 1. maja lanskega leta, zmanjšana! zakonska za* ščita,.Iki so jo do tedaj uživali državni uradniki, uslužbenci in upokojenci kot ekonomsko šibak sloj. S poviša* njem izdatkov za stanovanje, brez od* govarjajočega zvišanja zakonite stana* rine,, so njihove plače ponovno zniža* ne, pravzaprav je znižan oni del plače,
i III. O izpremembi imena.
Pod izpremembo imena v smislu tega napisa ne smemo razumeti pri* merpv omožitve in posvojitve, ki smo o njih že govorili, niti ne primera le* gitimacije, ki je glede nje zakon reci* piral naše dosedanje predpise, nego tukaj imamo opraviti z ono izpremem* bo rodbinskega ali rojstnega imena, ki jo državljanu po njegovi prošnji dovoli državno oblastvo. Tamkaj je bila izprememba imena le posledica neke druge pravnostvarne činjenice, omožitve, posvojitve, pozakonitve,. tu* kaj pa gre za pravni isititut izpremembt; imena po konstitutivnem aktu pristoj* nega upravnega oblastva.
Kar jasno nam mora biti. da mora moderen zakon, v demokratski državi še celo, ukiniti tiste preperele fevdal* ne naredbe, ki so nekdaj dopuščale izpremembo imena sploh le pri presto* panju v kako krščansko veroizpoved ali pri podelitvi plemstva, kasneje pa in tudi še v naših časih prav izredno in izjemno tedaj, kadar so bili izredni tako zvani posebnega ozira vredni po* goji. Ako hoče biti čuvar načelne ne* izpremenljivosti imena, mora zakon proglasiti načelo Izjemnosti za vsakr* šno izpremenitev bodisi rodbinskega, bodisi rojstnega imena, toda vidik so* dobnega zakona mora biti glede do* pustnosti teh izprememb pač popol* nema drugačen, nego je vidik, ki je ustrezal nazorom naših dedov. In za* res je velikanski razloček med dolo* čili našega novega zakona in določili ©asih prejšnjih predpisov. Predvsem
ki je določen za vsakdanje potrebšči* ne. Končno je sedaj predvideno po* novno znižanje plač na račun vplače* vanja v pokojninski sklad za družin* ske pokojnine.
Ako upoštevamo vse znižanje od leta 1924., tedaj so zmanjšane letne plače državnih uradnikov in uslužben* cev gotovo v višini ene mesečne plače. Draginja se med tem ni zmanjšala, nego se je, posebno v zadnjih mesecih celo povečala.
Taki življenski pogoji državnih uslužbencev so morali neizogibno ne* povoljno vplivati na službo, ki jim je poverjena. Brezdvomno pa se mora večina slučajev netočnega in nepravil* nega vršenja službe od strani poedinih državnih organov razjasniti preidvsem z ozirom na njihov reven, absolutno nezadosten materijalni položaj. Pri* znati se pa mora, da j© število takih slučajev med uradništvom v naši dr* žavi mnogo manjše, nego bi se moglo pričakovati, da jih bo, v primeri s ta* kimi razmerami, v 'katerih živi urad* ništvo.
Čeravno nam je znano, gospod predsednik, da namerava kraljevska vlada, Iki ji imate čast načelovati, iz* boljšati položaj državnih uslužbencev v naši državi, ki jim da na ta način možnost da posvetijo vse svoje spo* sobnosti izključno delu za dobrobit naše države in narodne skupnosti, smo smatrali za dolžnost, da Vas tudi s svoje strani zaprosimo, da izvolite uporabiti vso svojo visoko avtoriteto, da se ta, tako zaželjeni in potrebni rezultat doseže čim prej. Priložnost za to se bo nudila ob priliki revizije uradniškega zakona.
Istočasno Vas Savez naproša, da imate prav tako v evidenci izboljšanje sedanjega žalostnega položaja držav* nih upokojencev in upokojenk.«
pa moramo vedeti, da so predpisi glede izpremembe rodbinskega imena bistveno drugačni od predpisov, ki ve* Ijajo za izpremembo rojstnega imena. Prva izprememba je manj otežkočena in postavljena v kompetenco velikih županov, druga pa je mnogo bolj striktno urejena in pridržana ministru notranjih poslov, da on o njej odloča.
Glede izprememb*) rodbinskega imena zahteva zakon posebne okolno* sti ter postavlja kot glavni primer to okolnost, da dokaže državljan po do* vršenem 21. letu starosti, da ga nje* govo ob rojstvu ali potem p« z ako* nitve dobljeno ime ovira brez lastne krivde v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstanek ali da mu sicer provzroča bistveno škodo. Njemu da* je zakon pravico zahtevati, da mu pristojni veliki župan dovoli izpreme* niti rodbinsko ime. Ta izprememba se mora dovoliti, če meri v glavnem na to, da se točneje identificirajo osebe istega rodbinskega imena.
Iz postopka, ki ga zakon predpi* suje, naj navedemo, da velja načelo najširše publicitete. Upravno oblast* vo prve stopnje, kjer je treba vložiti prošnjo, mora vsebino zahtevka obja* viti po predpisih, ki veljajo v admini* strativnem postopanju. Izpremembi rodbinskega imena vobče lahko ugo* varja ob predložitvi dokazov oni, či* gar .pravicei in interesi bi bili s pozi* tivno rešitvijo oškodovani ali resno pgroženi. Odobritvi zaprošenega rod* binskega imena pa smejo ugovarjati, po naših mislih manj ustrezno, le tako
zvani soimenci ali žensvi, to so tisti državljani, ki nosijo isto rodbinsko ime. Zoper odločbo velikega župana, ki se mu spisi po končanem postopku uradoma predlože, je dopustna pri* tožba v roku 15 dni na ministra za notranje posle.
Izprememba rojstnega imena je težja, ker naj rojstno ime načeloma ostane vse življenje neizpremenjeno. Izpremembo sme dovoliti le minister notranjih poslov, če se je uveril, da so prosilčevi razlogi res tehtni in da ne; nasprotujejo predpisom prosilčeve vere. Mimo tega sme vsakdo prosto privzeti drugo rojstno ime, kadar iz* premeni skladno z veljavnimi predpisi svojo versko pripadnost ali kdor vato* pi v cerkveni red. Prijaviti pa mora izpremembo svojega rojstnega imena pristojnemu velikemu županu, ki od* redi vpis v matično knjigo. V ostalem velja vrhovno načelo, da bodi rojstno ime vse bolj neizpremenljivo nego rodbinsko ime. Ako premotrivamo vse, kar smo povedali, zlasti to, da je izbera rojstnega imena ob rojstvu svo^ bodna in vpis imena načeloma tak, ka* kor ga stranka želi, tedaj mora pač vsakdo priznati, da naš zakon prav nič ni sledil zgledom nekih sosednjih držav, ki nasilno forsirajo asimilacijo osebnih imen svojih narodnih manj* šin. iMarveč priznati bo treba, da je naš izakonodavec ravno v tem vpra* šanju pokazal velikodušno liberalnost. Zakaj državljanu je dovoljeno, da podeli svojemu otroku, n. pr. rojstno ime Hans ali Janoš. Z druge strani pa je zakonodavčeva želja ta, da do* tični Hans ali Janoš nosi to svoje, v matico vpisano rojstno ime -do svoje smrti. Kajti dvojna igra ne bo dopu* ščena. Tale Nemec ali Madžar se ne bo smel pisati v Beogradu za Jovana ali Ivana, v Zagrebu pa za Hansa ali Janoša. Pred zakonom bo tako početje zloraba imena, razen ako bi bil do* tičnik z oblastvenim dovoljenjem iz* posloval izpremembo krstnega imena Hans oziroma Janoš v Jovan.
Glede rodbinskega imena je pred* pisano, da se ima vpis v matično knji* go vršiti tako, dia se 'ime tpćno vjerna z msltično vknj izcimim roidbi(nskim imenom prednika, od katerega vpisa* nec izhaja. Le tedaj, kadar bi se mo* ralo ime vpisati po starem pravopisu ali pa zoper pravila srbskega, hrvat* skega ali slovenskega pravopisa, je vodji matičnih knjig zaukazano, da mora vpisati ime skladno s pravili do« tičnega pravopisa. Toda tudi tukaj je v prid otrokovega očeta oziroma očeta nezakonske matere izjema (pri nas bodo težko razumeli zakaj se ista pra* vica ne prizna tudi nezakonski materi sami in drugim njenim zakonitim za*
Košačan:
Seveda! imamo jih mnogo, kalkor vsak, stan, vsak posameznik, zlasti v sedanjih težkih časih. Te težnje in želje tolmačijo leto za letom, teden za tednom naše organizacije, zlasti Zveza državnih nameščencev in upo* kojencev ter naše glasilo. Vendar ne bo odveč, da jih ponovimo:
1.	Izdaja novega, vsem razmeram in potrebam ustrezajočega uradniške* ga zakona naj se pospeš’, da se more vse činovništvo ma novi, pravični pod* lagi razvrstiti. To pa naj se ne izvrši brez zaslišanja Glavnega saveza.
2.	Sedanja uredba o potnih in se» žilnih stroških naj sei v grajanih določ» bah hitro izpremeni—v prilog gmotno trpečemu uradništvu — talko, da bi stopila nova uredba v ve'javo čimprej. O tej stvari smo že dovolj pisali v svojem glasilu.
stopnikom), da smeta pred vodjem matičnih knjig pismeno ali pred dve* ma pričama ustno na zapisnik izjaviti, da obstajata na tistem vpisu, ki ga zakon načeloma zahteva, to se pravi na vpisu, da se ime točno ujema z matično vknjiženim rodbinskim ime» nom prednika. Ta izjava pa se vzame le tedaj v poštev, ako je dokazano, da se je vpisovalo rodbinsko ime dotič* nega rodu v poslednjih 60 letih v rojstveno matico tako, kakor zahteva oče. Vsakdo mora torej spoznati, da se zakonodavec ni bavil z! nilkakimi nasilnimi ukrepi in namerami slovani» ziranja niti glede rodbinskih imen. Omejil se je zgolj na defenzivna sred» stva proti tistim znanim praktikam, s katerimi so bili n. pr. v Vojvodini velikansko število jugoslovanskih imen raznarodili:
Zakon se ne poslužuje nikakih nasilnih metod asimiliranja, vendar pa dajei vsakemu pbedincu pravico, zahtevati za svoje ime pravilnost, od* nosno popravek vpisa ali izpiska iz matičnih knjig, če se ne sklada s pred» piši zakona. Glede vpisov, ki se tičejo njegovih potomcev, ima tudi prednik isto pravico, da izahteva soglasnost vpisa s sedanjimi pravopisnimi pravili. Za primer pa, da kdo s temi predpisi ne bi izhajal, dopušča zakon popra» vek matičnega vpisa za rodbinsko ime, najsi se jei izvršil vpis natančno po predpisih zakona, ako se dokaže, da se je pisalo rodbinsko ime predni» kov drugače, nego je vknjiženo v ma» tici, ali gre za zgolj pravopisne raz* like ter se želi popravek ravno v smi* slu sedanjega pravopisa, ali končno, če se želi, da se piši rodbinsko ime po pravilih fonetike. Nihče pa ne more zahtevati popravka matično vpi* sanega imena, s katerim bi se prekr» šila pravila pravopisa.
Vsaka izprememba imena se mo» ra vpisati v matično knjigo. Razen tega so po izakonu o državljanstvu predvidene še posebne občinske knjige za domovince in inozemce. Dokler pa te knjige še ne bodo uvedene (dotič* na naredba še ni izšla), bodo občinski uradi imena pač vpisovali v začasne seznamke, da bodo že sedaj zadostili zakonu, ki terja, da morajo vpisova» nje imen prilagoditi predpisom tega zakona, najsi jim vodstvo matičnih knjig ni poverjeno. Vodje matičnih knjig morajo sporočiti vsak primer matičnega vpisa domovinski oziroma v zakonu določeni občini.
Iz našega izvajanja naj blagovoli bralec spoznati, da je naš novi zakon o osebnih imenih moderen, našim pri» likam dobro prilagođen zakon, ki dela sestavljalcu, načelniku dr. Otmarju Pirkmajerju, čast.
3. Splošna ureditev nuatdrijalnega stanja uradništva. Res je, samopomoč, ki se očituje v nabavljalnih, v kredit» nih in stavbnih zadrugah je in bodi prvo. Toda s temi organizacijami ne moremo še. nadomestiti mesečnega primanjkljaja 2000—3000 Din v svo» jih dohodkih. Ker nas ta mizerija tlači in duši že leta in leta tako, da je uradništvo modno sproletarizirano, na drugi strani ,pa se je moralo tudi zadolžiti — samo v Ljubljani je drž. nameščenstvo zadolženo za 10 milijo* nov dinarjev — je nujno izboljšanje naših prejemkov po državi neizogibno potrebno. Vsak mesec zavlačevanja oziroma zakasnitve pomeni pogarše» vanje uradniškega položaja, pomeni pa tudi izgubo za državno upravo v moralnem im prestižnem pogledu. Kajti dostojno predstavljati državo
Dr. France Goršič:
Zakon o osebnih imenih.
Naše težnje in želje.
ter vršiti v redu težko službo, more le gmotno neodvisna, torej zado-stno plačano uradništvo.
Program sedanje vlade, ki dela v vsem red, je tudi, da po izvršeni re* organizaciji uprave in redukciji osob* ja, kjer je nepotrelbno, izboljša na splošno uradniške aktivne in penzij* ske prejemke. To' naj ,se pa tam, kjer so na razpolago ikrediti glasom nove» ga proračuna, kakor v notranjem in finančnem resoru, dejansko tudi čim* prej izvede.
Pri tem pride (še eno v poštev, t. j. otvarjanje im izplačevanje kredi* tov. Večkrat se je namreč že opazilo, da je bil kredit dovoljen in otvorjen, do izplačila1 pa ni prišlo. Menim, -da bi bilo treba preurediti službo glede odvajanja gotovine v centralo. Potem ne bi bilo več potrebno iskanje, kako izplačati razne poviške in potne ter druge stroške, predvsem pa plače in pokojnine- prvega v mesecu. Tako se ne bi moglo več dogajati, da ,bi ostala država dolge mesece svojim uslužben* cem dolžna njihove zakonite prejem* ke — Ikar je bilo pod plrejšnjlmi vla* dami na dn-evneim redu.
Na to smo- hoteli opozoriti mero* . dajne činitelja v interesu uradništva, Službe in države1.
Vestnik.
Obvezna naročba našega glasila. Na občnem zboru društva finančnih konceptnih -uradnikov je bil s o g 1 a s* n o sprejet predlog člana g. Fr. Mah* kovca, da mo ra'biti vsak član dru* štva naročnik »Našega Glasu«. Dasi je bilo že doslej domala vse članstvo omenjenega društva naročeno na naše glasilo, je ta sklep znak pravilnega umevanja stanovske dolžnosti in vre* den, da ga vse organizacije, ki nimajo lastnih strokovnih glasil, posnemajo.
Okrožna skupina drž. nameščen* cev v Celju je začela zopet po daljšem presledku agilno poslovati. Kakor po* roča Zvezi, bo sklicala tekom prihod* njega mesca svoj redni občni zbor. Zveza to ponovno udejstvovanje celj* ske skupine toplo pozdravlja ter se bo po možnosti občnega zbora udeležil njen odposlanec.
Društvo fimančn|ih 'konceptnih uradnikov je izvolilo na občnem zbo* ru dne 20. aprila društveni odbor, ki se je tako*le konstituiral: predsednik dr. Ljudevit Valjavec namestnik Fran Bonač, tajnik dr. Ivan Volčič, na* mestnik dr. Karl Do'bida, blagajnik Konrad Škoflek, namestnik Fran Mah* kovec.
Redni kongres Glavnega saveza.
Po sklepu -plenarne seje Glavnega sa* veza drž. uslužbencev v Beogradu se bo vršil letošnji kongres na pravo* slavne binlkošti, t. j. dne 23., 24. in 25. junija v Skoplju.
Zakasnitev 'izplačila učiteljskih prejemkov za marec. Od finančne di* rekcije -smo prejeli uradno pojasnilo, da zaradi zakasnitve izplačila prejem* kov učiteljstva v 'Sloveniji v -rm seču marcu ne zadena oddelka za drž. ra* čunovodstvo tuk. fin. direkcije prav
nobena krivda. Uradna preiskava v tej smeri je ugotovila sledeče: »Tre* bovanje’ kreditov na 'učiteljskih pla* čah za mesece januar, februar in m :* rec 1929 je predložil označeni račun* skl odsek že dne 28. novembra 1928 pod P. br. 9503 ministrstvu prosvete, torej točno po določilih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in šp-ec. račun-ovod* štev in blagajn (Ur. list z dne 1. VI. 1927, št. 260/60). To trebovanje je vse* kovalo popolnoma točno izračunano potrebščino- za zadnje1 četrtletje pro* računskega leta 1928/29, -otvoritev kre* dita, ki je na to dospela, je bila pa znatno nižja.
Radi tega je zaprosil računski od* sek dne 23. januarja t. 1. pod P. br. 5448/3 za dodatno otvoritev nedosta* lega kredita, na kar je zahtevalo mini* strstvo prosvete pojasnila s posebnim dopisom, ki je dospel šele 19. felbnu* arja t. 1. ter bil še Mi dan rešen pod P. br. 1680/2. Na to je bil prvi del kre* dita- 'otvorj-en- /računovodstvu /dne 6. marca t. L, drugi del pa šele 18. marca 1929. Jasno je torej, da ne zadene ra* di zakasnitve izplačil učiteljskih pre* jemkov za mesec ,marec t. 1. nikaka krivda niti ne tuk. -oddelka za računo* vodstvo in proračun, niti ne obeh -od* govornih naredbodavcev v Sloveniji.«
Posmrtni skladi nižjih državnih nameščencev. Člani posmrtnega skla* da naj nemudoma javijo vsako spre* m-emibo svojega naslova tovarišu Iva* nu P o j e t u, s-kržitelju finančne di* rekcije v Ljubljani.
Težnje finančnih -uradlnikov*prav* nikov. Deputacija združenih org-aniza* cij finančnih juristov je prošli teden osebno predložila spomenico strokov* nih društev fin. uradnikov z akadem* sko izobrazbo vsem odločilnim -čini* teljem v Beogradu. Posetila je poleg finančnega in pravosodnega ministra še notranje ministrstvo ter prometne* ga ministra. Spomenico ja izdelalo za* grebško društvo, čigar zastopnik dr. Krleža je vodil deputacijo, v kateri -so bili fin. uradnikbakademiki iz1 Za* greba, Splita, Mostarja, Sarajeva bn Ljublj-ane. Ljubljansko društvo je za* stopal njegov predsednik dr. Ljude* vit Valjavec. Ta je deputacijo vodil k prosvetnemu ministru dr. Korošcu in mu tudi raztolmačil želje finančnih pravnikov, ki gredo za tem, da se jim -priznajo — kakor -sodnikom in poli* tični-m u r a dni k o m*ak a de mik om — po* sehne fakultetske doklade.
Upokojitev bivših ministrov. Kralj je dne 20. aprila t. 1. podpisal ukaz, s katerim so bili upokojeni oziroma razrešeni vsi bivši ministri, ki so bili doslej na razpoloženju. Upokojenih je bilo 41 -ministrov, 2 min. predsednika in trije državni podtajniki, razrešeni pa 4 ministri in 2 podtajnika n. r.
Devetifrno dela v finančni stroki. Akcijski odbor šestih združenih stro* kovnih -organizacij finančne uprave, je interveniral pri finančnem direktorju g. dr. J. iPov-aleju in ga pirosil naj1 pri finančn-em ministrstvu posreduje1, d-a se po možnosti čimprej uvede dose* danji dnevni delovni čas, t. j. 7 ur
dnevno. Obenem je deputacija, -ki jo je vodil g. nadsvetnik Št. Sušeč, prosila finančnega direktorja, naj bi zastavil -svoj vpliv, da se spet odredi — čim bodo poglavitni zaostanki, ki v Slo* venij-i itak niso posebno številni, re* šeni — nedeljeni delovni čas, kakor je bilo to do letošnjega marca.
Proslava papeževe petdesetletnice mašništva- Za udeležbo pri proslavi papeževega ( mašniškega jubileja so posamezna ministrstva dovolila usluž* bencem ki se nameravajo teh proslav udeležiti, dopuste za potovanje v Rim. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, da se ta dopust všteje v dobo redne:* ga letnega odmora.
Zbiranje prisjpevkov p|o fijienčnih uradih. Finančni minister je- izdal na* redbo, s katero je prepovedal vsako zbiranje' prostovoljnih idones-kov med uradništv-o-m podrejenih uradov, ki bi se vršilo med službo in v uradnih pro* štorih samih, ker se s tem ovira po* slovanje.
Polaganje osnovno.-šolskih izpitov. Ker se je -opazilo, da mnogi državni uslužbenci, ki žele priti v višje sku* pinc, oziroma zvanja, vlagajo prošnje z-a polaganje osnovno*šolskih izpitov in duplikate izpričeval neposredno na prosvetno- ministrstvo, je finančni mi* nister odredil, da morajo v njegovem resoru vsi nameščenci slične prošnje vlagati edino le po službeni poti pre* ko svojih starešin. Take prošnje- je p-ošilj-ati ministrstvu prosvete najkas* neje -do 1. aprila, oz. do 1. septembra vsakega leta. Pri opravljanju teh iz* pitov je treba skrbeti, da kandidati v resnici -obvladajo gradivo osnovne šo* la. Na prošnjo je prilepiti kolke za 25 Diru, in sicer za vsak razred, za katerega žele opraviti izpit.
Kongres »Internacijom federacije: učiteljskih združenj«. Tega -mednarod* nega zborovanja, ki se je vršilo od 6.—8. aprila v i Bellinzoni (v Švicar* skem kantonu Tessinu), se je udeleži* lo se-dem delegatov UJU, med njimi Slovenec insp. Pavle Flere iz prosvet* nega ministrstva.
Prispevki zla »B« skitpino »Do* brote«. V »B« skupini »Dobrote« je v 1. 1928 in letos umrlo skupaj 19 či-a-* nov. Večina članov pa dosedaj še ni plačala prispevkov za vse smrtne slu* čaje. Zato se tisti -člani »Dobrote«, ki so v skupini »B« in ki plačujejo pri* spevke po položnicah, vabijo, da čim* preje poravnajo zaostale prispevke. Plačati treba za vsak še neplačani smrtni slučaj po 5 Din. Članom bo od* bor v kratkem razposlal obračun o njihovih vplačilih in o dolgu, da si bo* -do na j-asnem glede svojih obveznosti.
Onim članom skupine »B«, kate* rim -se odtegujejo prispevki od oseb* nih prejemkov in ki so od 1. julija 1928 do 1. aprila t. 1. plačali skupaj že za deset smrtnih slučajev iz »B« sku* pine, se bo od 1. maja- t. 1. odtegoval mesečni prispevek, in sicer toliko časa, da bo njih dolg poravnan in da se po* krijejo tudi novi smrtni slučaji, ki se pojavijo morebiti še to leto.
Obieks kemično čisti, barva, plisira
in lika tovarna J O S. REICH.
»Alma mater Alexandrina«. Kralj Aleksander I. je sprejel protektorat nad proslavo desetletnega obstoja ljubljanske univerze in dovolil, da no* si naše vseučilišče odslej ime: Uni* verza kralja A luk Sandra L Globoka vzradoščeni nad tem najvišjim prizna* njem in odlikovanjem našega vseuči* lišča, se tudi slovenski državni name* ščenci iskreno pridružujejo čustvom globoke vdanosti in tople hvaležnosti, ki polnijo ves slovenski narod. Prepri* čani so, !da bo 'ljubljanska- nniverza kakor doslej tudi vnaprej »dostojno odgovarjala svoji prosvetni in velik,! narodni nalogi«, kar jej je želel naš vladar pred desetimi leti. N-a-j živi, naj se razvija in razcveta univerza kralja Aleksandra L! Živel njen mogočni za* ščitnik kralj Aleksander L!
Opozarjamo na oglas Oblačilnice za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, ki obstoja že 10 let in ni iden* tična- z nobeno drugo novejšo Obla* čilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran* kam na dom.
čudežno ozdravljenje je ba^ka. Izogibajte se predvsem hrane, ki ško* duje. Ne bo- težko odreči se pravi kavi, saj mate v Žiki res neškodljiv, redilen in okusen nadomestek.
Razne novice.
Osebne vesti. Na prošnjo je upo* kojen Ivan Perpar, višji inšpektor fin. direkcije v Ljubljani. V fin. službi je bil od 1. 1893., ko- je vstopil k rav* nateljstvu v Trstu. Služil je do pre* vrata pri davčnih okrajnih oblastvih v Pulju, Pazinu, Tolminu, Gorici in v Trstu, po vojni pa1 v Mariboru. Od I. 1919. je vodil pokojninski oddelek fin. delegacije. — G. Perparju, ki je bil enako kolegija-len tovariš, kakor do* brohoten starejšina, vesten in tih de* lavec ter čist, nesebičen značaj, želimo dolga leta zasluženega odpočitka. — Za vršilca dolžnosti šefa davčne upra* ve v Šmarju pri Jelšah j-e postavljen fin. sekretar Anton Gun d e.
Pierre Loti:
Srečanje s Carmecito.
Več nego dvajset let je, joj!, že -tega, Ikar -se je to dogodilo.
Bil sem čisto mlad pomorski ka* det in izgledal kot -otrok, katerega so pridtlili štalbu admirala, ki je pove* Ijeval tedaj brodovju v Južnem oos* anu.
Zares, ne spominjam se več, kdo me je vpeljal pri prijateljici Carmen* citi. Stanovala- je v zapuščeni četrti Valparaisa, ki je oddaljena od nabre* žij in ladij in se imenuje Almendral, sredi vrta v lepi hiši, 'katera je po južnoameriškem običaju imela okna zamrežena z železnim omrežjem. Bila je stara kakih petintrideset do šestin* trideset Ut, v -dobi, ko se (lepota -špan* jolk na teh obalah nagiba h koncu, in mojim očem, ki so bile tedaj zelo mlade, se j(e zdela že zrela ženska. Sicer pa tudi sama ni trdila nasprot* nega, kljub elegantnim oblekam, ka* tere so ji brzopa-rniki prinašali narav* nost iz (Pariza. »Stara žena sem,« je rada govorila.
Kmalu naju je zvezalo prisrčno prijateljstvo v najpoštenej-šem in naj* čistejšem pomenu besede. Posvečal sem ji svoje večere, vse proste ure, kolikor mi jih je puščala služba na krovu — in prav p-o materinsko je za* htevala, da sem vsak dan pri njej spregal -španske glagole! Njen nežni, malce porujaveli, malce — ah! tako malo vendar — pergamenasti obraz je tvorilo dvoje sijajnih oči, pedolgova* tih, da jim ni bilo opaziti konca, z za* vihanimi -trepalnicami im ki so se v kotih, kadar se je nasmehnila, dvi* gnile prav po kitajsko. In govoril sem si večkrat: »Kako je morala biti lepa!« Običajno molčeča, je- odgovarjala na kratko, 's posameznimi besedicami, pomežiknila je ali našobiia usta. Bila je duhovita kot opica, z nekim odten* kom porogljivosti, ampak brez naj* manjše zlobe.
Jako- spretno je -brala iz rok, in rad sem ji prepuščal svojo, ker sem imel vedno staviti kako novo vpraša* nje o -svoji bodočnosti,
V njeni hiši me jb posebno zve* čer, čim je padla n-o-č, prevzel kljub evropskim tapetam in pohištvu ob-ču*
tek zelo daljnjega1 pregnanstva: vzrok je -bila zapuščena, molčeča mestna če* trt; misel na dolgotrajno pot, katero mi je bilo treba prehoditi po praznih ulicah, preden sem prišel na obrežje, polno mornarjev, in pomisel na- ta dva kilometra, ki ju je bilo treba nato pne* voziti v čolnu po često nemirnem morju, da semdospel na ladjo pred polnočjo — kajti kadetom na čilenski obali še1 ni bilo -dovoljeno, da sipe punaj na kop* nemi. niti miso smeli izostajati preko polnoči. Slično me je pri belem dnevu njen vrt presadil v tujino; rastlo je sicer tam grmičevje z malimi lističi in cveti, prav kakor v zmerno toplih deželah, ki poznajo zimo; toda vse to so bile zame nove, neznanu rastline južne poloble-, 'katerim s svojim mra* zom preti zima, ravno nasprotna naši...
Eno poglavitnih sredstev, ,s kate* rim je znala očarati človeka, je bila glasba. Imela je čudovite prste: oso* bito Liszta jk igrala na skrbno izpi* Ijen in diven način, kamor je prime* šala n ek alko nenavadno eksotičnost. Prosil sem jo često, da mi -zaigra ha* banere, seguidille in vsake vrste špan*
jolskih ali čilenskih plesov. In nekoč, ko mi je igrala ples, čigar ritem -se- mi je zdel nov, -sem j-o vprašal, kaj je to.
—	»To./.,« je rekla, »to je šema — coueque«... Tukajšnji -ples. Ka* ko to, vi ga ne poznate? ...«
Kasneje sem pogosto videl brhke-ebole (to so mešanke španjo-lskis in indijanske krvi), ko so plesale ta ples. Toda takrat ga1 še nisem poznal.
—	»Ah!« je nadaljevala; »no do* bro, zaplešem vam ga in celo naučim vas plesati!«
Brzo je poklicala Juanito, Merce* des in Pilar (petnajst do osemnajst let), svoje nečakinje, ki so z materjo stanovale na drugem koncu vrta. In ko so bile plesalke na svojih mestih in je vsaka v vzdignjeni roki držala svoj žepni robec, je naglo tudi ona vstala od klavirja, na katerem bi bila morala zaigrati ta sema*coueque.
—	»Ej!« je rekla, »raje to pojte, zapojte kot pojo ebole -in jaz vam na* domestim tamburin.«
(Konec prih.)
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že caka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190
Plačila tudi na obroke!

Osrednji dopisni urad, ki se je or* ganiziral v smislu nove razdelitve upravnih poslov, je prevzel novoime* novani šef Milan Marjanovič, znani brvatstki publicist. iPrieakovati je, da se bo s to reformo prevažna, institu* cija osrednjega drž. poročevalskega urada postavila na moderno in vsem zahtevam publicistike odgovarjajočo podlago. Prečesto se je namreč do= slej i opazilo pomanjkanje dobrega, točnega in objektivno linformiranega dopisnega urada, posebno z ozirom na zunanjo poročevalsko službo.
Različna! stališča. Zastopniki ins dustrije, trgovine in raznih društev iz Maribora so se mudili pred kratkim v Beogradu, kjer so predložili spomes nico, v kateri zahtevajo, naj tudi po event. redukciji števila oblasti, osta* neta v Sloveniji še dve oblasti, ka= kor dosedaj. — Skoro ob istem času so pa organizirani obrtniki in trgovci iz Celja predložili celjskemu občim skemu svetu zahtevo, naj se za celo 'Slovenijo (ustanovi ena oblast s se« dežem v Celju.
Premlalo Idrobižja. Kovanega dros biža po 5 par povsod primanjkuje. Res, da pet par za posameznika ne znači veliko, vendar povzroča ta nes dostatek razne težave zlasti v trgos vini. Na živilskem trgu pa kar pod» pira in .naravnost pomnožuje (dragi* njo. Predmet, ki stane: n. pr. 15 ali 25 par se za kupca takoj podraži za 5 par, ker mora plačati zanj 20 oz. 30 par. Prodajalec seveda .nikakor noče popustiti, mora le kupec odšteti več, ker s svojim drobižem ne more pla* čati točno zahtevane cene. Drobiža po 1 in 2 pari itak še nimamo. Primanj* kuje sedaj prav občutno še tega po 5 par. Morda bi temu mogla odpomOči finančna direkcija. Tudi s takimi, na* videzno malenkostnimi ukrepi, je mo* goče uspešno nastopiti zoper narašča* jočo draginjo.
Nova carinarnica v Ljubljani. Ne*
davno se je v navzočnosti generalnega direktorja carin. dr. K. Šmida vršila konferenca oblastev in gospodarskih krogov, na kateri se je dokončno skle» nilo, v najkrajšem času začeti z grad* njo novega poslopja za ljubljansko carinarnico. Določilo se je tudi stav* biščs za novo zgradbo. Da je nova ca* rinarnična zgradba nujno potrebna, nam kaže statistika. V Ljubljani se 'namreč dnevno ocarini od 180 do 200 vagonov blaga, od teh jih je tri četr* tine namenjenih za izvoz, ena četrtina jie pa uvoznega blaga. V letu 1928 so znašali njeni dohodki okroglo 154 mi* lijonov Din. Ljubljanska carinama je po višini dohodkov tretja v državi, cij'qvrl.	.
Novo poslopje carinarnice, bo sta* lo ob Dovozni cesti, ki teče: sporedno z železniško progo severno od glavne* ga kolodvora, med Dunajsko in po* daljšano Martinovo cesto. Dovozna ce* sta se bo tlakovala, v podaljšku Res* Ijeve ceste se pa zgradi most za pešce preko kolodvorskega prostora. Zgrad* ba bo veljala 10 milijonov Din, 7 mili* jonov je že* na razpolago iz tlak ar in* skega sklada. V novi carinarnici bo nad 40 družinskih stanovanj za šte* vilno carinsko osobje, ki šteje nad 50 uradnikov. Z novim poslopjem bo ze* lo ustreženo razvijajoči se ljubljanski trgovini, obenem bo pa s pridobije* nimi stanovanji za carinske nameščen* ce zopet storjen važen korak k orni* ljenju stanovanjske bede.
Nova kolodvorska pošta .v Mari; boru. Že več let se pripravlja, da za* čno zidati mariborsko kolodvorsko* pošto. Kakor .izvemo, se bo z nasto* pom lepšega vremena zares pričelo z gradnjo* poslopja. Bo to dvonadstrop* nastavba, ki bo merila v dolžini 119 m. V poslopju bo nastanjena razen pošte še carinarnica, obmejna policija in nekaj oddelkov železniške uprave. Stalo bo okrog 10 milijonov dinarjev. H ‘kritju gradbenih stroškov prispeva 5 milijonov poštno ministrstvo, osta* lih 5 milijonov pa pojde iz tlakarin* skega fonda mestne občine marihor; ske. — »P. GL«
Trafika »Poštnega doma«. V kio* sku, ki se nahaja v veži ljubljanske glavne pošte, se: prodajajo znamke, kolki in tobak v korist društva »Pošt* ni dom«. Mislimo, da ni treba posebe pozivati državnih nameščencev, naj kupujejo v kiosku »Poštnega doma«, ker na ta način brez vsake žrtve pod* jpirajo idealno akcijo naših tovarišev, poštnih uslužbencev.
Občinski davek na staivbiščal V novem ljubljanskem proračunu je predlog, naj bi se; za nezazidane stav* bene parcele v Ljubljani pobirala po* sebna davščina, *ki naj se steka v sta* novanjski fond. Dohodek te davščine je preliminiran z zneskom 120.000 Din.
Tafesia za predelavo stanovalnj v poslovnice, ki naj se istočasno uvede, je določena z zneskom 200 Din od prostorninskega metra stanovanjskih lokalov, katere bi gospodar prezidal v
poslovne prostore. Tudi ta taksa naj se steka v sklad za omiljenje stano; vanjske bede.
Vprašanje naših izseljencev. Ne* davno se je vršila pri ljubljanskem oblastnem odboru anketa, ki se je pe* čala s problemom izseljeništva. Števi* lo na*ših ljudi, ki zaradi gmotnih ne; prilik morajo od doma s trebuhom za kruhom, raste od dneva v dan. !Ve* čina izseljencev, ki odhajajo v Ameri* ko, in druge prekomorske krajev je iz* gubljena za maloštevilni slovenski na* rod. Treba je temu vprašanju posve* titi resno pažnjo. Zato se je pojavil načrt, usmeriti te mase naših ljudi, ki jim domača zemlja ne* more nuditi do* volj zaslužka, v rodovitne* pokrajine naše države, posebno v Južno Srbijo, ki je skrajno slabo obljudena. Tam bi se mnogi slovenski izseljenci lahko
povspeli do izvestnega blagostanja. Posebno naši obrtniki in strokovni de* lavci bi tam mogli najti dober zaslu* žek*. Ankete so se poleg obeh oblast* nih odborov udeležili zastopniki zbor* niče za TOI, Delavske posredovalnice in Izseljeniškega urada. Akciji je že* leti čim večji usipeh.
Nabava blaga za tobleke, perilo itd. dela večini konsumentom skrbi.
Zato si dovoljujemo opozoriti na oglas tvrdke NOVAK (Kongresni trg 15). Mogoče Vam je ta* trgovina od rok — ali se Vam zdi na zunaj preneznatna*.
Obiščite jo in prepričali se bo* dete, da nudi največjo izbiro in da kupite tam najceneje.
OGLAŠUJTE ZA NAŠ GLAS!
*PRECITAJTE!!!
d
ü
a
o
«
CL

O
m
Od 22. aprila do 15. mala
'.lim y;

J. GROBELNIK
LJUBLJANA 4- MESTNI TRG 22
Vam nudi dobro blago po		sledečih cenah:
Kamgarn	Športni ševiot	Couvercoat
po Din 89	po Din 52	po Din 85
„	99	„ 60	„ no
„ 109	„	72	„ 135
„ 130	„	85	„ 150
„ 150	„	98	„ 180
„ 180	„ 120	„ 220
„ 199	„ 155	
Angleški	štof najfinejše kvalitete od Din 260 do 350	
Damsko volneno
Poplin po Din 45 Kasha „	„	75
Modno „	„	80
la plašče „	„	120
Rips „	„	150
Couvercoat „ 160
Svile
Umetne po Din 24 Rožaste „	„	27
Tkane „	„	36
Svilene rute od Din 48 do 105 / Zastori / Žepni robci ===== Preproge / Predposteljniki	=
Razen tega pa popolnoma zastonj:
pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev, „	„	„	„	„ 1000 „ — ostanek
za otroško obleko. Pri večjem nakupu pa po dogovoru ^==== do 10% vrednosti.	-
Foulard po Din 75 Creppe de Chine enobarvni in rožasti od Din 110 naprej
Pralno blago
Molinos po Din 7*80 Belo blago	po	„	7*90
Tiskanine	„	„	9’—
Cefiri	„	„	10*—
Oxfordi	„	„	12‘—
Klot	„	„	17*-
Ogleite sil
Prepričajte se!
III C. J. HAMANN
Uubllana
¥am nudi nafsoäidnejsi vir nakupa perila, opreme r&meth novorojenčkovi perja in modnih potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del. III
ROKAVICE
NOGAVICE
HODNE POTREBŠČINE
V veliki izbiri za dame in gospode nudi najceneje
SREČKO VRŠIČ naši.
V. LESJAK
LJUBLJANA, Šelenburgova 3.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporočat lepe zračne sobe.
!♦
Nabiralne
pole!
Tovariši, ki ste jih dobili, poslužite se jih takoj, nabirajte nove naročnike in vrnite pole čimpreje upravi.
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Slomškova ulica št. 1
Izdeluje se za dame in gospode po naj novejših krojih. — La n a zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na ob; oae.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
'17
i
Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev m upokojencev v Ljubljani.
je imel dne 25. aprila 1929 v restavra= ciji Mrak na (Rimski cesti v Ljubljani 54. redni občni zbor.
Predsednik konsorcija gosp. Ivan Podgornik je ob '20. uri otvoril občni zbor, pozdravil navzočih 42 članov in zastopnika »Našega Glasa« g. dr. Dos bido ter prešel takoj na dnevni red.
Poročilo ravnatelja konsorcija g. Ivana Rostana o poslovanju in račun? sik e m sklepu za upravno leto 1923. .so
je vzelo z zadovoljstvom in odobrava? njem na znanje. Primerjal je uspehe konsorcija od njegove 501etnice leta 1924. do danes ter dokazal, da sta bila delo in uspeh konsorcija na višku. Koncem leta 1923. jie štel konsorcij 341 članov, koncem leta 1928. je štel 934 članov, torej več za 593 članov. Deleži konsorcija so znašali koncem leta 1923. Din 65.072'41, Ikoncem leta 1928. Din 382.598'86, torej več za Din 317.517'45. Posojil je bilo placira? nih koncem 1. 1923. Din 351.357’87, koncem leta 1928. Din 1,763.309'14, to? rej več za Din 1,411.951'27. Stanje hra?
nilnih vlog je bilo koncem leta 1923. Din 50.452, koncem 1. 1928. (Din1 ^O.998, torej več za Din 620.546. To stanje pa se poveča še s .stanjem vlog v tekočem računu per Din 50.000. Rezervni za? klad je znašal koncem leta 1923. Din 6672, koncem SL 1928. Din 101.190, to? rej več za Din 94.518. Konsorcij ima poleg tega še drug rezervni zaklad, ki znaša Din 134.000.	'
O solidnosti in urejenosti konsor? cija_tedaj ni dvoma. Jamstvena moč konsorcija znaša Din 4,447.891, dočim znašajo vse obveze skupaj 1,081.838 Din. Dubioznih postavk ni. Od bilanč?
nih postavk bi bilo omeniti Ivana Ro? stana dobrotvorni sklad, ki znaša kon? cem leta 1928. Din 30.000. Denarnega prometa je imel konsorcij leta 1928. Din 7.200.380. Od čistega dobička Din 8443’95 se je pripisal rezervnemu za? kladu znesek Din 4222, skladu za Uradniški dom pa Din 422P95.
Poročilo nadzorovalnega sveta o izvršeni reviziji je podal podpredsed? nik nadz. odbora g. Fran Uršič. Za vzoren red in nadvse požrtvovalno delo je izrekel občni zbor soglasno upravnemu odboru absolutorij.
(Konec prihodnjič.)
PARNA PEKARNA
JEAN SCHREY NASL.
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
♦
Znatno znižane cene!
PARNA. PEKARNA
FRAMC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11
POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
J
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in A natančnost v izvrše-vanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.

L. Mikaš
fcljuiiljaiia, Mestni trg 15

priporoča svojo zalogo
Miiialiilic
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z* z o. z«
<	Miklošičeva cesta 7
v lastni palači dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
CVETLIČARNA pod TRANČ0
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22
Spenjatna trgovina ščetankili izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spomin-skili izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Pisalni stroj JH“ moM 0
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
lijnbljana, Gradišče 10
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
LEONARD TREPP0
združene opekarne d. d. v Karlovcu
dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tovarn
zidno in strešno opeko
v najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbo!
Galanterijska trgovina na drobno in debelo, tovarna čevljev
Ant Krisper
Ljubljana
Mestni trg št. 26, Stritarjeva ul. št. 3
Za pomladansko in letno seziio
Vam nudi
\	OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
)	LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 7
s svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskega in moškega manufakturnega blaga samo prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn, veliko izbiro in ugodno nabavo.
JV A J Nf O VEJ Š1 VZORCI! CENE SOLIDSE EV ItltEZIiO JVK (J HEJVC VE!
Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! — Cenjeni državni nameščenci dobijo blago na obroke samo proti predložitvi legitimacije!
i
cs
CN
H
Z
O
ta
j
H
Tovariši!
Tovarišice!
Hajboijše blago!	Najnižje cene!
Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
Nabavlialna zadruga državnih nameščencev v ijubliani, Vodnikov trg 5.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in
najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsak čas na razpolag«. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovol jiti svoje člane je te zadrnge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!
Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
rwnauRnmvm
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.