St. £4 nl\m plačane vntitovirlttsntB mmt coa ta posta) stu, v torek 21. aprila 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica ^ Asi>i;ega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ureo uprave št. 11-57. cDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo * širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 c«nt, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, r>*lasi denarnih zavodov mm po L 2--- Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglati naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Assikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Problem Slo v Italiii Pod tem naslovom replicira v glasilu bojevnikov da, čeprarv izhajamo z različnega stališča, strah pred «slovansko nevarnostjo* je le t vendar prihajamo do istega zaključka: da plod starih praznih predsodkov in pa tiistih treba to vprašanje remo vzeti v pretres agitacij, ki preračunano za,g raja j o poti do in ga tudi rešiti 1 tistega cilja, po katerem stremi tudi g. Pa- Še eno pripombo. Za nas je manjšinsko Jnacco: do prijateljskih stikov, do zbliže- vprašanje — vprašanje narodne obrambe vanja, spoznavanja in pa — kakor poselbnd, le zato, ker gre vsa dosedanja manjšinska naglasa v svojem članku: do medsebojnega j politika države le za tem, da se naše ljud- zaupanja! Tu moramo že opozoriti g. Pa-gnacco, da je bil ravno on, ki isie je nedavno mirna, resna m stvarna razprava more, potczal M t da bi Xrst ostal sedežf pripraviti končno definitivno rešitev tega ognjišče in žari§č? gospodarskih in kultur- problema. Kajti — tako meni pisec — za sedaj more priti le zača»sna. Po stvarnih in resnih izvajanjih v «Piccolu» se je nadejal, da se razvije razprava, ki razgrne ta problem od vseh njegoivih strani. «Toda —■ tako piše dobesedno — dočim je «Edinosl» sprejela razpravo v polni meri in se je zdelo, da bodG splošna naziranja stremela nih stikov med obema plemenoma! Ta stvo raznarodi. Če bi tega ne bilo, bi bilo to vprašanje za nas čisto tehnične narave. Na tem stališču stoji naš poslanec dr. Wil-fan; naglasi! ga je ponovno v rimskem parlamentu in na zborovanjih medparla- duje prepričanje, da bo celo senat izrazi! Caillauxu zaupanje, ako bo to »stanje frađi-« ka dalje trajalo. Caillaux bo najbrže imel te dni razgou vor z ravnateljem Morganove banke, ki se sedaj mudi v Evropi. Republikanska Unija (Poincare in Mille-rand) je soglasno s 104 glasovi sprejela re- pred tslovansko tržaško! Nr zaključku priznava Pagnacco — kar kor posebno naglasa — brez pridržka, da , ., i. * ..... i>se s Slovani krivično in strogo postopa; k najboljši rešitvi — mirnega sožitja mcd zahtcva zanjc popo!no svobodo za razvoj njihovega narodnega življenja v vseh pogledih: kulturnih, političnih, športnih, gospodarskih; priznava lojalnost izjav Slovanov, da hočejo biti lojalni državljani! njegova želja kaže, da tudi on sam ne mentarne unije. Želeli -bi, da 'bi se g. Pa smatra za opravičenega tistega «.straihu gnacco skušal .poglobiti v vprašanje tudi s nevarnostjo* za mesto obema plemenoma — je «Piccolo» prekinil razpravo in ni več dal glasu od sebe. Od-kr ito bodi povedano, da nam je žal, da se je odtegnil razpravi tako moćan prispevek. r A to ne iz ozlovoljenja, da ni došlo do razprave, niti ne radi želje, da bi čuli mnenje », naj že enkrat konkretno in jaisno označi svoje stališče in svoje nazore o manjšinskem problemu, da bi prišlo z njim do koristne in plodne razprave. Ko smo ga tako pritisnili ob zid, da mu je bila odvzeta možnost zvijanja in sofisterije, je — obmolknil! Ugodno nam je, da je tudi g. Pagnacco ugotovil to neres-nost in neiskrenost «Piccolovo» tudi napram perečemu vprašanju manjšinske politike v Italiji. Na to govori Pagnacco na naiš naslov. Dolžna lojalnost mu veleva — pravi — odkrito izjavo, da se njegovo gledišče ne vjema z onim «Edinosti». On presoja to vprašanje z italijanskega vidika, k©r je njegova doilžnost, da služi italijanski stvari, dočim motrijo Slovenci to vprašanje z vidika — narodne ohranitve. Kar je njemu vprašanje politike, je za Slovence žgoče vprašanje narod/ne obrambe. «Slovensko glasi/o bi hotelo — piše Pagnacco nadalje — izrecne izjave, da mi ne odrekamo Slovanom pravice do narodnega življenja z vsemi .označbami, z vsemi pravicami, ki izhajajo iz lastne narodne osebnosti!» Odgovarja.: «To je ravno tisto, kar že limo tudi mi! Slovani v? Italiji naj bodo državljani kakor vsi drugi italijanski držav Ijani, naj imajo iste pravice in iste dolžnosti; v italijanski državi naj uživajo svoje državljanske pravice, obenem pa naj tudi v polni meri vršijo dolžnosti italijanskih državljanoiv. Edino to zahtevamo, da Slovani pokažejo ismisel za italijansko državljanstvo. In da bo temu tako, se ne smejal ločevati od italijanskega življenja. Italijani so velikodušni in gostoljubni in ko bo Slovanom dana prilika, da bodo spoznali noje nove brate, da stopijo z njimi v stike in ise jim bodo bližali na «najširši fronti», smo uverjeni, da Slovani začno ljubiti ta italijanski narod, ki tu na meji morda ni bil vsikdar zastopan od svojih najboljših ljudi.» Če 'bi «Edinost» vorašala — pravi dalje — slovanske novince, bi gotovo slišala najboljše mnenje o italijanskem na rodu. Nekoliko pripomb. Naše ljudstvo hrepeni po mirnem sožitju s sodržavljani drugega plemena, stikih z njimi in medsebojnem spoznanju. Toda za zbližanje med dvema je potrebna volja — dveh. Ravno to je, kar mi vedno po vda r jamo: tudi Italijani bi se morali dobrohotno in bratski bližati našemu ljudstvu in ga prav spoznavati! Potem bi ise tudi oni naučili ljubezni do našega ljudstva. Ljubezen mora biti vzajjemna, obojestranska! Če eden hoče 1 K1 <3r-agi Pa ne- ne moTe biti govora na drug01 pa na Prv®m, ampak Pagnacco zahteva od Slovanov, naj se odrečejo .nekih gotovih iluzij., kakor je ' da imeti .slovanske predstaze» v italijanskih mestih, kjer raztresene slovanske manjšine ne služijo toliko narodni obrambi, Pač pa poviročajo vznemirjenje in tisti stari strah pred «slo-vanskof nevarnostjo:, za italijanska mesta Razumljivo in tudi naravno je, promatra manjšinsko vprašanje z drugega vidika nego mi, da je zanj, kot Italijana, to vprašanje politično, za nas pa vprašanje narodne obrambe, narodnega obstanka. O pošteni volji na njegovi in naši strani za tega vidika. Seveda je potrebno v to svrho sledeče: kakor bi ne smelo biti manjšinsko vprašanje na eni strani vprašanje narodne obrambe, taka bi ne smelo biti na drugi strani vprašanje politike, temveč člove-čanske pravičnosti! Slovani so tu, imajo pravico do življenja — iščimo način, kako bi se to njihovo življenje v mejah države najbolje -.uredilo in zagotovilo, da bodo mogli bjiti zadovoljni državljani! To stali-da on Išče odgovarja najbolje toliko interesom države, kolikor interesom prizadetih manjšin. Na tem stališču stojimo mi, in želeli bi — ponavljamo — da bi vse razprave o manjšinskem vprašanju izhajale s tega stališča. Komunistična stranka organizirala atentat v cerkvi sv. Nedelje Pogreb žrtev — Proglas bolgarska vlada na ljudstvo — Bolgarska prosi velesile, da JI dovolijo zvlianje staleža vojske SOFIJA, 20. Včeraj se je izvršil pogreb žrtev atentaita v cerkvi sv. Nedelje. Pokopane so bile v skupnem grobu. Med žrtvami se nahajajo 3 poslanci, 15 generalov, 8 polkovnikov,, 8 višjih državnih funkcijo! narjev, 2 odvetnika, 19 žen in 7 otrok, izmed katerih je imel najstarejši 4 leta. SOFIJA, 20. Vlada je' izdala na ljudstvo proglas, v katerem povdarja, da hoče napeti vse sile v svrho ohranitve Bolgarije pred propast jo., katero ji pripravljajo komunistični pristaši. Sleherni Bolgar, zaključuje proglas, mora biti prepričan, da se bodo z združenimi silami premagale nezgode, ki pretresajo Bolgarijo in druge dežele že nekaj let. SOFIJA, 20. Zastopnikom tiska je izjavil ministrski predsednik Cankov, da bol vlada, opirajoč »se na zaupanje ljudstva in njegovo voljo do svobodnega življenja, neomahljivo nadaljevala začrtano polt v svrho rešitve dežele, koje energija se ni nikakor zmanjšala kljub ponovnim nesrečam, ki so jo zadele. Nadejamo se, je rekel Cankov, da bodo žrtve, ki jih je doprinesla Bolgarija v borbi proti komunističnemu gibanju, odprle oči evropski javnosti in evropskim politikom, ki morajo končno razumeti, da bo naša, obveznosti mirovne pcigodbe zv^esto izvršujoča dežela kmalu izčrpana radi neprestane borbe proti revolucionarnemu gibanju, katerega se mora potlačiti v interesu celokupne Evrope. Sem torej prepričan, da se nam bo zajamčila možnost obnovitve naše vojske in naš obstoj. Vlada bo takoj predložila, je zaključil ministnski predsednik, sobranju zar konski načrt za podelitev denarne podpore družinam žrtev, padlih pri atentatu v cerkvi sv. Nedelje. Bolgarska brzojavna agencija piše, da so oblasti ! Dokler se ne terlh je beseda v omenjenem kr. odloku Gf!n!lIe1e^ so vse lepe besede od 11 ianuaria 1Q25 št 50 se nozivaio S k T ^ d™£ega. Ker so videli, da oa 11. januarja 19^5. St se pozivajo, h „talijanskih specialistov na deželi ni- da jih predložijo do 24. aprila 1925.' - ^ - Vzorci za prošnje se dobijo pri finančnih intendancah in na županstvih. Odmevi fantovske demonstracije proti prsi. Vedra Pred rekonstrukcijo lososi. olođei^lf^^^kT^^et'Š: žena Thaoa di Revel, bližja slovanskemu ozemlju Tu pa v veliki dvorani kazine. Kongres je manifestiral popolno enodušnost vseh državnih nameščencev in njih resno voljo, da si izvofujefo zboljšanje svojega težkega gmotnega položaja. Zvečer se je vršil kornera. Danes popoldne se je kongres nadaljeval. Prisoten je tudi minister Žerjav. Jutri se kongres zaključi, nakar bodo zborovalci priredi U izlet na Bled. Ljubljanski listi poročajo, kako si skuša tamošnji italijanski konsul pripraviti pot do ju-goslovenskih državnih oblastev in do ljubljanske družbe. Iz «Slovenskega naroda>» posnem-ljemo, kako ie rečeni konsul priredil v hotelu «Union» banke* ter napil jugoslovenski državi in dinastiji. Ljubljanski list naglasa«, kako da so na misel (prijateljskega razmerja med obema državama pristali plemeniti predstavniki obeh narodov in kako da so Dante in drugi veliki duhovi v svojih dušah mrzili vsako nasilje, ^aglaša nadalje, ikako koristno bi bilo prijateljstvo za oba naroda tako v gospodarskem, itakor kulturnem in političnem oziru! «V interesu dobrega sosedstva, v interesu kulturnega in gospodarskega zblizanja, ki ga — piše »Slovenski narod* — iskreno želimo mi in tudi, ikakor se nadejamo, italijanska vlada, ,pa tudi ▼ai v resnici patrijotski rodoljubi italijanski, izrekamo nado, da se afere, kakršna je bila v Trstu, niikdar več ne ponovijo....» Zabeležili smo te glasove, drugi pa naj razmišljajo in se zavedajo nevarnosti slabih dejanj in svoie neizmerne odgovornostil Kakor smo na kratko javili v nedeljski številki je moral iprof. Veber v nedeljo nemudoma odpotovati. Fašistovskemu nastopu proti predavanju v dvorani Modugno je sledila potem «ofenziva» varnostnega oblastva proti jugoslo-venskemu znanstveniku. V soboto ob 13. uri je bil namreč prof. Veber aretiran v Barkovljah med obedom in odveden na kvesturo. Tekom zasliševanja, je kvestor očital profesorju Vebru. da se ob svojem prihodu v Trst ni policijsko javil, kakor je predpisano za tujce. rrof. Veber mu je pojasnil, da je izvrlil že v Gorici vse, tujce se zadevajoče prijave. Vsa ia pojasnila niso rrič izdala in prof. Veber je bil oddan v poflicijske zapore, kjer j« prebil nad dobri dve uri. Policijski organi so na to prof. Vebra fotografirali in ga odvedli sklenjenega v jetnišnico «pri jezuitih*. V zadevi je posredoval tukajšnji jugoslovenski konsul in prof. Veber je bil izpuščen iz jetnišnice «pri jezuitih* čez eno uro in pol. Dobil je nalog, da se mora odpeljati s Trsta v nedeljo predpoldne. 1SIK čev, ker so videli, da je to ponesrečen poizkus, ki drago stane, bodo rabili slovensiko učitelj-stvo. Ali če ne bodo dovoljene slovenske ure, bodo ti učitelji le orodje za poitaljančevanje naših otrok in tega se ne moremo veseliti. Dajte nam rajši to, kar dajete Tripolitancem, dajte nam šol s slovenskim jezikom! — Ker pa go-vori «Piccolo» kako lepo se postopa z našimi učitelji, katere smatrajo za enakovredne z italijanskimi, z istimi dolžnostmi in z istimi pravicami, naj napišemo še par besed. Ne poj-demo po n-ajbolj kričeče primere v tužno Istro, kjer je učiteljstvo že tako presejano, kjer je učitelj pravi suženj, ki se ne sme udeleževati niti pedagoških predavanj, ne pojdemo niti na Tolminsko, kjer je slovenskemu učitelj-stvu prepovedano zborovati, ostanimo pri Trstu. Tu kjer je šolska oblast najbolj pravična, vzemimo par primerov te pravičnosti: Italijanski voditelji so bili skoro vsi imenovani za didaktične ravnatelje, slovenski pa so bili penzijonirani. — Po polomu so bila vsa medvojna imenovanja razveljavljena, in medtem ko so bila za italijanske učitelje večkrat nova imenovanja, ni prišel v ipoštev v vseh teh letih niti en slovenski učitelj. In medtem ko so definitivno nameščeni italijanski učitelji s tremi službenimi leti, so slovenski učitelji, ki so imeli že pred« vojno definitivno podučiteljsko mesto in so bili med vojno definitivno imenovani, navadni suplenti, ki jih lahko spodijo kadar hočejo iz službe. Medtem ko so vse italijanske učitelje, ki so jim razveljavili imenovanja, precej hitro zopet imenovali, so slovenske učitelje po 15 letih službe brez vzroka vrgli na cesrto, zaničujoč jim pravico do najmanjše odškodnine in jim niso povrnili niti denarja, ki so ga sami plačevali za pokojnino. Dokler so bili tudi Italijani med prizadetimi, je bila višina plače odvisna od službenih let učiteljev, po zadnjih imenovanjih pa je plača odvisna od imenovanja, to se pravi, da ima slovenski učitelj, ki služi 16. leto isto plačo kot italijanski učitelj, ki služi prvo leto. Seveda je tudi o počitnicah brez plače. Ali ni to očitna krivica I Zato ker si Slovenec, nisi imenovan, dasi si svojo službo ravnotako vestno izpolnjeval kot italij. učitelj. In ker se ti je delala krivica, da te ni9o imenovali in te vržejo kadar hočejo na cesto, ti dajo zato še manjSo plačo in o počitnicah ti jo sploh ustavijo. Kje je ti£caj .pravica? Slepec lahko vidi to kričeče nasprotje! — II. <£DINOST» V Trstu, dne 21. aprila 1925, o zadnjem ljudskem štetju Splošne podatke o številu prebivalstva na podlagi zadnjega ljudskega Štetja v Italiji, kolikor a« tiče naše dežele, smo objavili v našem listu ić« jired par meseci, in sicer po Številkah, tu je objavila, v posebni tozadevni prilogi uradna <-Gax.setta ufficiale*. Ti podatki pa se se nacaSal! le na celotno Število (prebivalstva brez viaiega ozira na njegovo narodnost. Sedaj se tipkajo — kakor nam poročajo iz Rimti — posebne knjige za posamezne dežele i vsemi podatki, ki jih, je ugotovilo ljudsko ttetje. Tt zveriki niso še natisnjeni in urad za 'ljudsko štetje Je ixdal med tem brošure s splošnimi podatki o ljudskem štetju. Prva laika brošura vsebuje podatke o TrideatinsCci Benečiji. Iz obširnega poročila, ki smo ga predli, posnemamo tisti del, ki se tiče Številčnega razmerja med obema narodoma v Tridentindci Benečiji in ki 'je za prebivalce novih pokrajin najzanimivejše £e z ozirom na dejstvo, da je za prebivalce teh poC&rajin to prvo ljudsko štetje v Ptakfi. Na ozemlju, ki tvori sedaj Tridentiasko Benečijo, je bilo razmerje med obema narodoma — Italijani in Nemci — L 1910. na podlagi ob-čevalnega jezika sledeče: Na vsalkin 1000 prebivalcev ;je prišlo 615 Italijanov in Ladmov, 378 Nemcev in 7 pripadnikov drugih narodov. V gornja števila so Vključeni tudi vojaki, ki »o prišli iz drugih dežel Avstro-Ogrske. Italijansko štetje pa je dalo sledeča števila: išče sreče v bogastvu in moči, a je ne najde. Stopi predenj mali in naivni pa«tir6ek Omar, ki ye srečen, neizmerno srečen, da bm na planinah bližje Alahu kot ostali zemljani. Hočejo i mu odvzeti srajco, a kahf mora umreti, ker Omar srajce — nima. Ta igrica je prepleten« z globoko modrostjo in z lepimi nauki, ki jih poslušalec nevede sjprejema. Kaiko srčkana sta Muca Liza in K uža Zvest-ni, se bo prepričal vsakdo, iki pride prihodnjo nedeljo popoldne k Sv. Jakobu. Upamo, da bo slavno občinstvo upoštevalo naš trud, ki smo ga imeti z izb ero prikladnega spo redka, kf bi popolnoma zadovoljil tudi odrasle, in se v velikem številu odzvalo našemu prijaznemu vabilu. — Odbor. SPORT Italijanov Ladi nov Nemcev Tujcev Ampezzo 5.912 34 10 Bozen 22.030 70.694 762 Borgo 46.062 682 15 Brixen 3.236 25.387 887 Bruuck 6.889 31.317 820 Cavatese 22.063 1.136 49 Obs 44.391 1.376 30 Meran 3.704 39.991 915 Mezzolombardo 21.319 10 _ Primi ero 11.230 — _ Riva 28.877 54 2 Rovere 0 69.206 30 _ Salurn 875 1 23.466 964 Tlo ne 37.226 i 8 _ Trento 103.618 i 1.465 14 Vkup 426.638 195.650 25.415 Vesti z Goriškega Dr. Besednjak — svobodomislec Odkar se je vrnil posl. Besednjak iz Rima, je postaja «Goriš(ka Straža* mnogo bolj bojevita in mnogo manj izbirčna v bojnih sredstvih, nego je bij a preje za časa njegove odsotnosti. V arsenalu bojnih sredstev posl. Besednjaka in njegovih tovarišev se nahaja lažen raznih pljuvalnikov, v katere mečejo politične nasprotnike, in najrazličnejšega drugega orožja, tudi velika garderoba, v kateri se ta gospoda preoblači zda1} v komuniste xdaj socijaliste, zdaj popolare, zdaj svobodomislece, zdaj v slogaše, kakor pač to zahtevaia čas m potreba. V poslednji «G, S.» je na primer dr. Besednjak slekel svoto krščansko^socajalno suknjo in se preodel v svobođomisleca. Kot «član društva, včlanjenega v zvezi prosvetnih društevizjavlja, da je on odkrit svoboden mislec — Hazenaška tekma se vrM danes na trste-niSkean igrifcčti med četama trzaSke «Prosvete» in barkovljanskega «Vala». Začetek ob 3.30 j in da se je kot tak včlanil v organizaciji «svo-popoldne. i bodomislecev», v Zvezi prosvetnih društev*. Po tej tekmi nastopi I. četa «Prosvete» proti j Radi tega smo se informirali pri «Zvezi pro-H. četi «Vala» ojačeni z nekaterimi igralci I. j svetnih društev*. Tam so nam izj dete. — S. D. A. Danes se srečat' na igriSču S. D. Adria (vic Calvola) H. četa M. D. Obzor in II. četa S. D. Adria. Tekma prične ob 2.30. — Izid nogometne tekme med četo M. D. Gaj* — Bane in četo M. D. «Tabor* Sežana je bil 1 : 4 v prid "Taboru*. — PreteGdo nedeljo 12. t. m. se je odigrala tekma med četo Š. D. «Adrija» Opčine in četo M. D. « Tabor* — Sežana z rezultatom 1 : 1 (0 : 1)._ Iz triaSkega življenja 18.000. — Trije tatovi mfiakarskega voza pod ključem. Kakor smo pred kratkim poročali, je bil _ _ le dni irJekarici Mariji Parovel iz Boljunca j njimi čisto navadne prevarante. Tako se je • a«, m a -- _ 21 _ f _ ___1 ' S*" _ __ 1.! — — /J rt ^ rv /J » i rv rirt^o na« rr mi hmnm nlarJ^om on ' nrve f T zjavili, da dr Besednjak ni član nobenega njihovega društv^ in da bi tudi kot svobodomislec ne mogel biti, ker v Zvezinih društvih n»o včlanjeni nikaki sv obod-orni sleci, ampak l« oni goriški Slovenci, ki so toliko krščanski, da ne nosijo svojega! krščanstva na politični trg. da bi' raznr kra- i marji delali z njim politične «k$eftfe» za svoje ' osebe. Oči vidno se je torej poslanec Besednja k pre-odel v svobođomisleca zategadelj, da bi z bav-bavom svobodomreelstva nagnal j lahkoverne goriške ovčice v svoj laiikričao»k o socijalni hlev. Toda posl. Besednjak se vara, ko smatra slovensko goriško ljudstvo za čredo lahkovernih ovčic. Ne, so to zreli in razsodni možje, ki ne bežijo prod raznimi bavbavi, ampak jina, smelo snamejo njihov plašč ter ugotovijo pod ukraden mlekarski voziček z osličkom, ki ga je pustila za kratek čas brez nadzorstva v neki ulici. Po podrobnem poizvedovanju se je policijskim organom iz k omi sari jata v ulici Irabria-nt predvčerajšnjim posrečilo izslediti zlikovca v osebi nekega Ivana Cocevar, stanujočega v uhci Carpison št. 9; kot sokrivca pri omenjeni tatvini sta bila aretirana Anton Visich in Emilija Pressan. Orožniki so našli tudi voiziček in dogodilo dosedaj z njihovim plaščem edinosti, potem z njihovim krščanskosocijalnim plaščem in sedaj z njihovim plaščem svobodomisel-stva. > Sicer pa je v danem slučaju posl. Besednjak žrtev poštenja odbornika društva, včlanjenega v klerikalni ^Prosvetni zvezi*, ki se je v • Edinosti*- z dne 9. t. m. ostro zgražal nad v žaljenju in psovanju obstoječem kulturnim de- le ena. Nič manj pa jim ni znamo, da «Zveza prosvetnih društev* ni nikdar nastopila, m ne bo nastopila, niti na more nastopiti proti veri, saj so vendar nje člani dobri katoličani, nekateri celo zelo odloič-ni. Da pa znajo svoje versko prepričanje pokazati tudi v dejanju, dokazuje njih ravnanje, česar pa o dopisnikih in piscih «Ma-lega lista» ter «Goriške istraže* ne mo4-rerno trditi. Vera na jeziku še ni vera. Čeznu torej « Goriška straža*- Laže in obrekuje? Prokletstvo razkolnistva leži na njej. Hotela bi se ga iznebiti, ter ga naprtiti nam^ s tem, da tvezi, da je bila ^Prosvetna zveza® prej ustanovljena kod. «Zveza prosvetnih ckuštev». Naj ne misli, da imamo tako slab spomin, da bi že pozabili blamažo, ki jo je doživela, kc je pred leti trdila isto! — Ne gospodje okrog »Goriške straž.e», — naša pot je ravna. Če vas teži pokletstvo razkolništva, ne mislite, da se vam bo posrečilo, da ga tudi nam natovcurite. Kar ste naložili — sami nosit e! _ — Dramatično društvo v Gorici pripravlja za v soboto 25. in nedeljo 26. t. m., Golarjevo najnovejšo izvirno slovensko komedijo v treh de>anjih, «Vo 10 centezimov se odtegnejo prometu. peljana v mestno bolnišnico, kjer bo mo- štva, včlanjenega v ^Prosvetni zvezi* v Gorici. I\apodla£i feik^ta zdrie 26.mar^je bilodo- | raja ]ciatj ^^ 14 ^ Mogoče bo Iv Torej, na dan z imenom onega svobođomisleca! tem času prebolela tudi srčne bolečine... ločen'o, da izgubijo s 30. junija 1925 denarno veljavo bakreni novci po 5 centezimov in nov- _ . - , „ ci po 10 centezimov starega kova. — Samomor nevrastemcne žensk«. Hu- Osrednji zakladni urad, oddelki pokrajinskih da nevrastenija, na kateri je že detj časa zakladnih uradov, finančni, železniški in pošt- bolehala, je 57-lefni šivilji Elviri Pirini, ni uradi so dolžni izmenjavati imenovane nov- stanujoči v ulici Riborgo Št. 36, tako ogre- ce do vključno 30. iunija t. 1. z drugo valuto ; nila življenje, da se je ženska včeraj odlo- ali piv slučaju pomanjkanja iste s papirnatim £ifa fc obupnemu koraku: napraviti zai ve- denarjem. dno konec svojemu trpljenju. S tem ža- — K poro istega pisatelja in kuplet iz Milčin-skega pravljične igre «Mogočni prstan» ^Kuža-Muca^, uglasbi! Viktor Parma. Raztrgani škrati hođij>o na nočne obiske h krojaču Juriju, da si zašijejo, kaT so si tekom lostnim namenom je zgodaj zjutraj, ko so njeni domači še spali, izpila v svojem stanovanju veliko količino karbolne kisK „Goriški Straži" Pred kratkim je «Mali lis*» napadel tajnika «Zveze prosvetnih društev* in njegovega prijatelja; sedaj ponavlja listič (v štev. 16.t z dne 17, aprila t. 1.) isto kleveto, seveda — značilno za njegovo «moraJo» — ne odkrito in naravnost, ker bi ga lahko prijeli za vrat zaradi obrekovanja. Nadaljujoč oferekcvalno obrt «Malega tista» je prinesla «Goiiška straža« št. 31., TT iT TRST Via N. MerhiavsHi 13 TRST Prodaja vsa krmilna, zelenjecSna in cvetlična semena prvovrstna, zajamčena, po konkurenčnih censh ne. Ko so domači prišli na sled njenemu; z dne 18. apr. 25, pod naslovom: «Ali je obupnemu Čmu, se je nesrečna Srvilja žel tudi žaljenje in psovanje kiihurno delo?» borila s smrtjo. Izdihnila je v navzočnosti i še Ijutejši napad, sedaj pa na «Zvezo pro- 1 «1 w'1 - J _ f _ t_ * " - Lil_____ _____A_----------^TIiCn4air1«4 truplci samomorilke sanoči prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. — Tram ma je padel na glavo. Včeraj predpoldne okoli 11. ure se je v prosti noben * krščansko-socijalni* politi kakega društva, včlanjenega v «Zvezi prosvetnih društev*, kot se podpisuje v omenjenem pismu. Torej je «Straža« vedo-ma in namenoma zlorabljata to ime.) «Goriška straža* dobro ve, da je .Zvezi luki Duca D'Aosta pripetila težka nezgoda,' prosvertnih društev,? po njeni idejni usmer-ki je malone stala življenje 26-letnega pre- j jenosti namen gojiti narodno pcosveto. Pri mogarja Armanda Martrocich, stanujočega tem pa vedno strogo pazi, aa izloči vse, v ulici S. Zennone št. 17. Martiocich je, kar bi moglo povzročati svetovno-nazomo, skupno z drugimi težaki pripravljal na po- i strankarsko cepljenje. Kajti ogabnih pred-mclu št. 5 ogrodje, ki je imelo služiti za vojnih strankarskih (ki nam jih že sedaj razkladanje premoga z nekega panrrika. J— — J--" 1 r" Pri tem delu je po netsreči zdrknil z gornjega dela ogrodja defcel tram ter pade! Mar-tincichu, ki je bil zaposlen pod ogrodjem, na glavo. Nesrečni mladenič je omahnil in ^ _________________se zgrudil nezavesten. Medtem ko sot mu «G<^riška straža* prav tako debro, kot mi. dneva raztrgali. Nesreča hoče, da jih krojač 1 navzočni tovariši skušali podati kako {>0- i Na katoliškem vseučilišču v Milanu, ali na zaloti in vjamc enega, ki si ga obdrži za va- j moč, je bila obveščena o nesreči rešilna boljševiškem v Moskvi, aJi na katerikoli jenca. Ker grozno trfpi se ga kralj škratov | p(>staja ]sja lice mesta prihiteli zdi-avnik je drugi univerzi, predavajo o isti znanosti usmili in ga zamenja s škratom iz cunj. Igra je j ^ ifna Martincich prebito čre-!— kajti resnica je le ena. Pravtako se skoz in skoz vesela. . . ^ - d J nemtla0ma prepeljati gospodje okrog ^Goriške straže^ gotovo V <