roitnlna pličmi i gataalnl. XVIII. lejfnik.
1940. augustuS 20.
9. numera.
Meseftie verske novine.
Vu Intčnl prSkmurske evang. Sinjorfje redileB I vSdavnlk: rLISAR JANOS,
Murska Sobota.
Ček računa št. 13,586; imč »Duševni Hst" M. Sobota.
Cejna na cejlo lelo 20 Dln., v zvSnstvo 30 dln.,
v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 dSn.
Izhaja edn6k na mčsec.
Naprejplačilo gorlvieme vsaki ev. duhovnik i vučitel.
ffsdhdenešnjo pifanje.
Da je Jezuš to svoje pitanje Jiibiš me" za preveč velko i znamenito držo, nam najbole pokaže i potrdi on položdj, da to pitanje v kratkom vremeni trikrat postavi pred Petra i Peter pa eno za dru-gim trikr&t more odgovoriti na to pitanje. Jezuš v Petrovom žftki to pitanje za gldvno pitanje drži, ar na to pitanje ddni odgovor odloči Petrov k Jezuši bodoči položaj, ali tiidi odloči njegovoga zemelskoga blajžen-stva i nebeskoga zveličanja velko pitanje. Tudi samPeter občiiti toga pftanja velko važnost. INJa pitanje ne odgovori z eno-sta*vnov rečjov ja, ali lubim te. Njegov od-govor je vse trikat etakši: Gospodne ti vsa znaš, ti veš, ka te liibim. Peter se ne zadovoli z enostavnim odgovorom, nego svojega odgovora istino, resničnost tudi včasi potrdi, i to pa z samim pitajočim Jezušom.
Etakši odgovor samo tisti človek zna dati, šteroga dušnavest je popolnoma čista i mirna, ki prav v nezmešanoj skiipnosti živč z Jezušom, Ki etak zna odgovoriti na Jezušovo pitanje, on z onim zndnjom žive na etoj zemli, da je njegov žitek resan edna odprta kniga pred Jezušom, liki ki nikaj nema skrivati, ar vsigddr tak žive, tak misli i tak dela, liki to sam Jezuš že-lej od zemelskoga človeka.
Brat i sestra! Jeli ttidi ti z tov vest-jov živčš  na  etoj  zemli?  Jeli verješ, da
Jezuš Kristuš tiidi dnesden vsakiden pre-lista tvojega žitka knigo, m\ bi se mogo prepričati od tvoje odkritosrčnosti i mere spoznanja samoga sebč, i ravno zato te vsaki den znova i znova pita: liibiš me ?
Oh blajženi čiovek si, či td vest z\\i v tvojoj duši. Ali stokrat blajženejši si pa, či na to v tvojoj diiši dnčvno večkrat po-ndvlajoče pitanje z čistov diišnovžstjov, samoga sebe prav spoznavši z Petrom etakši odgovor znaš dati: Gospodne ti vsa znaš, ti veš, ka te liibim.
Jezuša iubiti je ne tak preveč leko, kak si to dosta Jiidi misli, ali tiidi je pa ne tak preveč žmetno, da bi to ešče tč ndjslabejši človek ne leko storo, včino. Jezuš je sam pravo : či što šče za menom pojti, te naj sam sebe zataji i vzeme gori križ svoj i naslediije mene. T6 telko po-meni, da je Jezuša liibiti bogme žmetno, ar td Itibdzen, kak prav vsaka liibčzen aldovnost prosi i čaka, zatajiti tela zemel-ska poželenja, ali ešče bole jasno poveda-no, ta poželenja se morejo pod diihovna želenja postaviti. S tčm či jas dnčvno skrbno čtem svčto pismo, či že mogoče vsaki veršuš na pamet znam, či se ogibam vsdkoga koncerta, veselice, mužike i plesa, či neidem v gledališče, v kino, či se ogi-bam vsakoga tdkšega mesta, gde ludjč veseljč, razveseljavanje iščejo, s tem sam ešče ne pokazo svedčstvo, da jas Jezuša že resan lubim i nasledtijem. Ar moje srcč samo te zna z rečjov Petra z mirnov diišnov vestjov odgovor dati   na   vsakde-
Strdn 98
DUSEVNI LIST
augustuš 20
nčšnje velko pitanje: liibiš me? či so li-tere, reči biblije, Jezušovo včenjč v meni žltek postanoll, či pri pisalnom stoli, pri pltigi, v delavnici, v trgovini, z ednov rečjov v svoje dužnosti opravlanja vsdkoj minuti občutim, da Jezuš poleg mene, pri meni stoji, i čtč v mojega žitka odpretoj knigi, či ne zavržem od Boga v svetski veseljdj proti meni ponujani blagoslov, iz tLmi pa tudi z onov vestjov živčm, da me Jezuš tiidi med temi sprevaja i tiidi tam to čdka od mene, da naj tiidi v takši mšstaj dam svedostvo, dasam pravi krščenik, da Njega iz celoga srca lubim i naslediijem.
Krščansko živlenje je ne drugo, kak naslediivanje Jezuša, kak neprestano od-govdrjanje na ono Jezušovo pitanje: lubiš me? Či pravi, verni i pobožni krščanje ščemo biti, tak neprestanoma Jezuša mo-remo naslediivati i lubiti, tak v vremeni dela, kak v vremeni počinka i razveselja-vanja, i na vsakem svojem stopaji z Pet-rovimi rečami moremo odgovoriti: Gospod-ne ti vsa zndš, ti veŠ, ka te lttbim.
Letošen čas je v našega liidstva živ-lenji z edne strdni Čas dosta i velkoga, žmetnoga dela, z driige strani pa ttidi po-činka i razveseljavanja čas. Jezuš, ki je tudi sam tal vzeo v deli, i ttidi je pa tal vz^o  na  gostuvanji   v Kani v Galileji, v
etom letošnjem časi tddi povsod tam bode med delajočimi tak, kak med razveseljdva-jočimi. I od tisti, šteri obrdz de pun znoja od žmetnoga dela ravno tak. kak od tisti, ki bodo počivali i se razveseljavali, dnev-no znova i znova pito : liibiš me ? Brat i sestra ! Bojdi tvoje delo i tvoj počinek i razveseljavanje vsigddr takše, ka leko z Petrom etak odgovoriš: Gospodne ti vsa znaš, ti veš, ka te lubim.            H.
Boži srd
nad vogrskov                       pri
Mohdia pogubeli v-1526-tom
leti aug. 29-ga,
za sterim ]b 150 lltno torsko rsbsfvo naslsdOvali.
(Zrinyi Mlkloš pri Sz'getvara pogubeli za temelno mlsel v-totn pokaže vo, ka B6g za grehov volo kaštiga krščane z-torskov pogubelnostjov.) Z-vogrskoga poslov, Flisar J.
I.
Te vsamogoči B6g se na zemlo  zgledno, Na edno megnenje ete svet pogledno, Kak se vidi je najbole nas v-pamet vzčo, Nehodimo steze, štere je Jezuš šteo.
Vidoči to našo veliko nestalnost, Zavrgli smo njega, k-mammoni združenost; Li te nas je ravnao i na viizdi držao, Njegove dobrote je li vsaki zijao.
Proti domi.
(Pripovest) — Poslov.: F. J.
Sever trobi, fflčka, groža, nosi i seja sneg, iteri je že do kolin visiki. Rš?no tak, da bi vu belom prahamorji plavtla ravnice poid.
Prdti mirofi pelajoSoj njiv poti, dve od snegd obcljenivi podobi broždžita. Te aapre ido-či je v p!L*aj vtrčti, stšri raožki, za njim pa vu njegove stopnjč st^pajoča rešla deklina. Bajžn tkžlec mešter potfije zmalov vuukicov, z-ovkraj raarcfa vu Ribnjek zvdao ves hitita, či tak ka vu etakiem zbožnom vremeni ta mogočiva <ž pridti.
Te sfdri razglavno potuje. Iadašnjo pono-ščno hobo njemi je že na konci vesi doj vnesao zglžve viher i Bog znž, gdetš jo nesč. Retke, vlažne vlase njemi steple, vkriž meče vihčr. V-lCvoj roki drži v eden radli robček zavčzano culo, v-pravoj pa edno kusto neprilično palico, itera bi se bole k-koleki,  kak   k-palici glihala,
brez nje v-rtakšem vremeni bcgme nebi mogao
potCvati.
Deklinfca odzajaj gečst', ttonjati zžča: Sedva si malo doli sfari šjtek. Že ne'šdara
idti! — Nemreva,   moje  dete,  naišla   bi zaspati i
zmrznola bi vu tom velikom snegi.
—  Jas b! tak rada vu snegi spa!?.!
—  Tak, tak moja či! Cajt tv.ai ti ešče na vekivečen i€n. Meni bi uprav že najbogše   bilo tak činiti. Mogoče mi tak tam bodc moja nočna postela.
Deklina stane. NagJas se zš?a jokati.
—  No, zaka se jočcf, ti mšlo sirotie? — se naza obrne »tarec.
Kucajoč odgovori detece:
—  Zaka tškie  pršvlte,  «teri  šjta ?  Zaka ičete vl mreti?
—  Ejnjc no, eiče i to !   Jeli  sem   pa   jas pravo, ka merjčm ? Kakda bi pravo.  No, samo ncjoči! Poj, ncsao boto te!
augustuš 20.
D0SEVNI LIST
Stršn 9&
,,7orki takdamu, erčč, tak veliko zmožnost, Da prepr&vi, vtere, neverni okornost. Vse tečas vas na teži njih jarem trdi, Dokeč nedte v-rčdi, k povrnenji kredi.
Vse tečas tak bode kaštiga nad vami, Do pokolenj štrti nad vašlmi sinčvmi, I či to v-pamet pri cajti nevzemete, Vse vas zakunčm —- v gršhi naj vesnete.
Ali, či se žaltivajdč povrnčte, Z-smrti se po meni v-žitek prinesčte. - Jaj, teda tork tebi l - Občutiš srd mojo... Zničim te preci, kak se te spokorijo.
H-ga :
Farkaš Andriš okoli 1538-ga leta vre-meni, gda od židovskoga i vogrskoga naroda hiidob piše, od Božega s6da etak piše:
Razsrdiii smo si Boga z-nevernostjov, Z-pdmeti slepostjov, z-velkov hamišijov, Razdraždžili smo ga z-lesčečimi zldtmi, Z-cinkajočim srebrom i vu te vflpanji; Trsa slddke župe parovnim vžfvanjem, Z-praznUvanja grehom, hotlivim živlenjem.
Zdto se njega srd nad nami pobiido, Kaštigajdči bič ščukajoč ponudo. Med sebom smo se ne zbivali, lubili, Od netrplivosti bližnje odurili.
Vkraj je vzčo od na"s Bog tak lepe krajine, Cvetžče orsage, brežine, doline.
K-koncovi zvbn toga na Šinjek nam pOsto TOrskoga casara divjo čredo gnusno, Kak nigda židove ino Jeruždlem Je bičtivao z-Nabokodonozor kralom; Tak je i nas ščukno, orsdg naš podvrgao, Gor' spožgao, porobo i razno raztrgao.
Tak se n&rodje, ki Boga zavržejo, Njega zatajfjo vu robstvo denejo, Drugim vu mantro v-službenstvo postdvijo, Dokeč se nespokorijo nezbogšajo.
Ki se med sebom nezbivajo, borijo, Kak se je to že od nigda mao godilo: Milošče nedobijo, n^ so je vredni,
Za hudobe volo kaštige potrebni!
*
Vu vezddšnjem hipi, ttidi   pozndvamo, Pred sebom žfve pčlde povoli mdmo, Eden narod spadne, te driigi pa zmaga, I tak šteri lada, on ovoga vmarja!
Pravica se prvle, ali sledi skdže, Ino te nedužen pd miloščo ndjde, Ar je Bog pravičen, krvice netrpi, Poleg nje ravna, sodi, zemelske sini !*
Vu n&roče vzeme starec vniikico i dale škrofa, lecajoč, dokeč sploj neopeisi.
—  Stanva mo detece,  edno   malo  te doli dcnetn, Lr si mi etak   žtnetno.  Na  pleča se rai povesi: tak »pfttaloba* rao  te  nesao.  Tak mi nebodei tak žmetno.
Deklinica se na stšroga dedeka pleča po-vesi, z-rokicami ga okoli šinjeka obine i tak ideta dale.
Bajšn tkalec bogme teiko st4pa, broždži, po velkom snegi. Dokeč do ednoga zapišja ne-prlde, z-poti doli zavd^ri, v-ižaec stdpi i do ledevj^ se v-sneg pogrozi.
Težko se vd skoata, ednodvakrat nakolina spddne, dete se njetni močno skrči za šinjek. Cel6 odnemoreni i oslžbleni se prikl&ti k marofi.
—  Hodva eti malo notri, na  mžli čas po-čivat 1 — pržvi starec i notri se obrnž na vršta.
Na marofa gazdo dveraj skloncka:
—  Vu Gospon Kristuia svetom imeni pro-simo, pfistite nžj na malo počivanje notri!
—  B6g vžj je prinesao. Bog všj je pripelao k-nam ! — erče Balogha, tnarofa gazdo   (Ovdri-šica v6 z-kanje. I vO ludi pride  knjiraa.  Malo deklinico doli zdfgne zstaroga p!čč i v-naročaj jo nofri nese v-toplo hižo.
—  Zvolte si notri stopiti stari oča i  sedte si doli! Esi si sedte k-pčči ...  Ali pa vendar zaprva malo dale, ar vam znž obikoditi po vel-kom mrazi vročina.
—  Zahv4lim dobra ženska, dober de meni ete kot tudi. Tak včasi dale ideva, samo si malo počineva. Kržtek je dčn, hitro pride vefčr. Tcčas vu Ribnjeka ves ščem pridti.  K oči   pelam  eto dete, či tak, ka Je gori vzeme.
—  V-etakšem vremeni dSnok nebodcta ila dale. Eti prinas  obnočujeta.  Te   male gvant jc ccl6 moker od snega". Ni mšla obatel njg je tOdi raokra. Eiče naide nsreti, tsaii golObcc ... Doli
Strdn 100.
DUSEVNI LIST
augustuš 20.
Poftopana prehmuršCina.
Ne vem, gde bi začno, dugo seni premiš-lavo, jeli bi sploh preneso v Duševni list borbo, itero smo v difig* iistaj vodili.
Pcd zmiilenim imenom je eden gospod za piso na stranaj literLrnokulturnoga lista ,Mladi Prekmurec" reči: wPrekmurskim književnikom so postavili potomci spomenik. In la spomenik ve-ljžj ludi prekmurskemu knjižnemn dialektu, ki je v sedmji dobi izgubil raison d' etre!*
Po naše povedano ae to pravi: K tistini piižtelom, šterim je posta"vleni v Soboti spome-nik (v proti grddi pelajočem drevorčdš), se v,&\ vlčže ? grob liidi naš prekmurski knižni jezik. Doma" ga zžto slobodno gučimo, ali v knigaj i v cerkvi več nema mesta.
,,Zaradi notranje povezanosti prekmurikega ozemlja z enotnim slo?enskim teritoffjem se rno-ra postopoma uvesti slovenščina v veg prekmurski provinc&lni tisk, v cerkev in v nabožneknjige".
Tč reči onoga gospoda: šteri zahteva od nžs, naj celo v cerkvi, v bibliji, pesmcnoj knigi i v molitvenikgj svoj jfzik, iteroga smo zdržali pod jezeroletnitr vogrskim gospodstpom, v d?aj-
seti letaj  zamenjamo s slovenščinov,   zdržavajo edno velko miselno hibo
,«Zaradl notranje povezanostl prek-munkega ozemija11 . . . . ,,s slovenskim .... se mora . . . uvesti sloveničina . . ." — to se vendar malo fftdno sliii.
Če se mora, \6 se pršvJ: mus more — te nega notranje povezancsti i je niti nemre biti. Če pa jeste notranja pov^zanost, te pa nega ^mus^a, te se samo od sebe vpe!a sloveničina v nažo cerkev i nai tisk.
Pitanje je zdaj: ito je v prvora rčdi po-zvani stvarjaii notranjo pov^anost Prekmurja s slovenskov zeinlov, štera je vendar predpogoj za vpelanje slovenščine v nai tisk i našo cerkev? Mi neraremo, žr se samo z verov bavimo
Pa vendar 6eznanjamo
svoje čitštele z delom siovemki reformatorov pa (iidi posvetni pisateiov ! opravlzmo s tem — na keliko nam je to sploh raogoče — notranje zbli-ževanje. V dosta \6kšoj meri bi pa lehko i mo-rao td včiniti Miadi Prekmurec, če neiČe sarno pOla papdra biti, na šteroj se vždijo kniževni delavci — zač6tn!ki, nego čuti v sebi kulturno poslanstvo, nšiogo i dužnost pruti prekmursko mi nšrodi.
Zaistiao nej zavolo svajuvznja i polemike, nego samo zavolo raz^lanja dela i razmejiive dužnosti, ndj nim bode slobodno staviti ništer-
jo slečemo, punčike nje doli zujeriio ; nogč nje doli zbrllemo i sfihe, tople nogavice nje poleg-nemo na nje.
Po tom zača slekavati  od mraza  dreveno deklinico, posteie nje i notri jo odene.
—  Edno raalo se segre moj golob, potom te pa oblečem v-čisti suhi gvant.
Potom se k starci obrne zliibeznivov skrb-nostjov :
—  Ali vi starec ste ttidi sploj tnokri. Vlas-je so vam griva voda . . . Eto je  brsača,  doli se zbrište žnjov.  Kaput  tudi   doli vržte.   Eti je mojega moža eden  ponošeni kapiit,  oblečte ga na sebe.
—  Lcpo  zahvdlira, goloba   srdca,   dobra ženski, za mene  se re skrbte.   —  Zaka ? . . . Meni že nika  ne  trbe  na   sveti, ravno tak, ka sveti že lUdi ne trbe men^.  Naj   samo eto dete morem   v-mesto  spraviti  tara,  gde bi i do eti tnao njega mesto moglo  biti:. pri oči.   Potom sem obračunao z-svetom i lehko idem spdt naveke.
Baloghova je z omara vopobčrala njali gvantec, te pokojne rnale Rozike gvantec. Z ka-rajučimi rečmi te obrnovia k vcagajočemi Ba-ian tkalci:
—  Ali oča, donok ka gačite?!   Niti je ne slobodno eiče si na tžkše mislitil  Naš  žitek i v$e, ka marao je v-Boži rokaj, \i on ravna zevsčm!
—  Znam, dabra ženska, znam. BogabojeCi človek sem bio vu cšlom mojem žitki i zda sem tiidi. Ne pogubim je z tnojega žitka sam.   Zaka bi činio to? Njega konec tak pride, kak vsemi. Vište lani mt je  žena  vrnrla.  Dobro  je  včino žnjov Bog, ka jo je k-sebi vzčo.   Ne  se  nje je trbeio včakati ete slednje velke nevole, toga tež-koga vandranja.
—  Kakšega vandranja?! — pita čadOeajoč Baloghova i zača česati te male dekllnice koša-ve, zlatoplave vlase.
—  Prosta i kratka je toga hištoria. Obsta-rao sem, odnetnogao sem, nemorem  duže spu-
augustuš 20.
DOŠEVNi LIST
Stran 101
na piianja (naša skrcmnost nam re dop&Sta, ka bi faašče dž?ali i kriiizirali):
Zaka nejde Mladi Prekriiufec med narcd? Zaka iamo zahtšva notranjo pcfčzimost, zaka ]e pa ne sttdrja ? Zaka si ne posfavla za svojo nalogo: ?čiti, zabavati ! zgajati nsš prekmurski narod? Zaka je nej rnost atcd prekomrščinov i slovenŠSinov ? (Jezeroletn'. prepad je vendar pre-gHoboki, ka bi se ga dalo preskočiii!)
Miadi Prekmurec nam cdj ne zameri ta pi-ten\&. Mi bi ga radi resno vzeli, mi bi radl vidii v njeni Hterarno kuHurni list Pfekmurja, šteri je v pr\Qtn red? pozvani stvarjati notranjo povčza-nosi meci Slovenci to i onstran Mure.
Ml od Miadoga Prekmurca i od vsej diflgi literaiao-kulturnš delavcov čžkamo to delo!
I samo te, gda ga oni opravijo, do meli moralao prsvlco, pozvati nžs, naj zaržzrnimozo-veči gias časa.
Mi nesmlmo i neščemo r^skirati to, ka bi samo edno mc.Jitev povedaii aii samo eden ver-ski čianek zaplsali v jeziki, šteroga saši vernikl nepopo!no razmi]o.
Nšb zavolo etoga ziidržaaja resan nišče oe mre konzervatiznia tožiti, če samo nešče cerkvi i vtri podrejeno rnesto daii vživlenji našega naroda.
Či pa oni gospod v M?adom Prekmurci misli, ka je prišo čas, naj se pitsnje enoinoga knižnoga jezika že reii, samo tni cvangeiičanci ne razoiirnc ešče glasa čssa, pa odgo^arjamo z cdlocnim: nej!
EUt je nej prlšo <e čas. Naši lifeiarno-kul-turni delavci so eiče ncj opravili svojega dela, cšče so nej cdprli ^fih » dul nsiega naroda pred
PrektiiurščJna eiče žkd rued našlni naro-dom. Med trijezero ČHdteli evscg. tlska i dvaj-stijezero posluiavci evang. predge je ešče nišče nej zdigao glžss proti prekmurščJr-l Evang. c^r-ke? je p& demokratsks. ks vnCgokrat pozabijo nsii kritJkJ! Za r^as je »glas ndroda, glas boži!"
(Naslednje bi ešče rsd popravo cdno kri-vico, či sem jo ožiiare splch delo. Mo-?6če bJ menje raogo gučsti od Miadoga Prekmufca š več od pisštela oncga čknka. Mcgoče, pršvim, Lr ne poznatri razaierja tntd obema.)               D.
Naprei z knigami.
I gdi bs zasfikao te knige, nazaj je je dao slugi 1 seo si je i vse oči so v spra?Išči na nje-ga bile obrnjene. Lulc. 4; 20.
Kristui je ednok pri ednoj priliki v Nazs-retl notrt6topo v žinagogo, v židovsko cdrkev i v rokč je *zžo edno knlgo. Tak je stao tsm v roki z proroškov knigov, liki na katedri stoječi vučitel pred punimi M:iopami dijškov i na g*as je čleo, da se Njegovo posianstvo v toto n&haja: Predgati kto Gospodnovo to prijetoo. Potorfl dclidcne knigo, si doiis^de I vse oči so v spra-
 na Njega bile obrnjene.  R-adov^dne  oči i
njavatl meitrije i difigi poslo?. Vrednost! nemani. Brez ič pa nega ni strehe, ni kruhsL
—  Da pa jestejo ešče dobri Ifidj^.
—  Dobri ludje?! . . . Ha}, goiob moj, do-bra ženska, dobri iudje so vendar samo bUt nig ds, 3li kama so minoli, (o satno Gospodin Bog zna?! Treseli let sem delao vu vesi, za fd mšle i velke sera pripržvlao plateni gvant. I ka mi je za to najern ? T6, ka so mi na zfidnje dali, naj niti ne prosim od občine, ar rne  nedo   hranili, ar stm se ne tam narodo, i d&če sem  lUdi   ne piačiivao — v-penezaj. Hej, pa sera zadosta pla-čuyao vsem z teškira znojnim  delom.  I ka setn dObo od nji za 10?   Najbole loii ktflh,  zda pa eto kddiško palico?
Bsloghovo so skuz^ pobile. Že je počesa-la fo tnaio deklinico i čOdiivajdč je gledala, nje-ni okrogii obržz, i oblačat: jo začin)a. Pokojne svoje čerke cdno obleko dene na njo.
—  Zadosta velika nezahvalnost i hudo srd-ce je td od oni  veščarov!   —  erče  prctužno i
kak glčda to malo, vu  —   pokojne  tčrt   njene Rozlke gvant oblečeno dekHnico, gori skriSi:
—  Nini, moja tn^la Rozika!
—  R&mo je ona tudl Rozika — erče t€ starec.
—  Tiidi je Roztka?!  Oh.. dragi   raoj Bog, kak velika prispodobnost!
V-raroče popadne Baloghova to nišlo, novo Roziko i kOifije nje obršzčec, rok^ gvant. Potom jo k-stoli posadi.
—  Doli si sedi eti ma";i moj drobii — pri-v.ts&m ti dobro, toplo mleko . . . Doli si sedte starec vi iud! esi k-stoli, vam todi prinesem nika tople hfdne!.. erč^ Baloghova z-prijaznivov go-stovlfibezflostjo?, prestrd stol i jesti dene na njega.
—  Lepa hvala dobra ženska,  za mčne se neskrbte. Ne setn si zaslužo, te velike dobrote!
—  Ka bi si ne bi! Verno ste spunjšvali vu celom svojem žitki  Božo  zapoved  i  Bogi  ste slfižili, jas vam pa samo to dam, ka nam je Bog dao. Ne vzemite tak, kak alamižno, nego,  kak
Stršn 102.
DOSEVNI LIST
augustuš 20,
na poslfiLsnLe l&čca \7uha so se žč n.e tviogle včakah', ds bi njlm rdzložo, rsztclrnačo Božo sveto reč,
K6!a časa so po počinka lepi dolinaj znt va. k vratara,, k d?erain  septembra priiie.   Šole za kratek čas pa novo šolsko leto  začnejo, aa punijo se z včkšimi I z &čaSimi   dijžkt,  pa  se čfije vufiitelstva siarl opoisin: Naprs) z knigami,
V Nazaretskoj žia«gogi pred puolm! klopa-m\ čfejoči i mčečl Kristuš pr: vrataj septembra st&ri metoduS i »liro kn?go prlporoča vsem pro fesorom f vucifstetn, ki v šolo hodččoj mladtai v feratkom časi vOJžjo zapoved:   Naprej z kni-
gamil Toplo njlm pripordča tak dober i preveč hasnovitca me(odulf  metodui  lube&ni,  šteroga
satno prav II itetl zn^jo riiicsti, v šteri 8oži Duh prebiva, 7 rok6 ajim dš biblijo, kak najbogio i najstarejio ?čenjš knigo, Jz žtere knige ]e skoron pred 2000 Jetami eden tal sam Jezuš Krfstuš go-riprečto v Nazareti v žioagogi. V bibliji se iu-bčmi metoduS nahžja i Diih biblije sc pa more nahajati v Ivibezni metoduii.
Med razllžnimi knigami na| prva i cžjbog-ša knSga biblija, svdto pismo ne pride najnlže pod vse driigc knlge, nego naj bode i fjostane resan prva i obri vse] drOgi Kajzgornja. I v tžz-ni iolski metoduisj i učni načrta] naj iubezen ne zrarzne v trdi 1 mrzeo l^d,
Prvo liki z prihajajočitn septerrbrcni na-prejvzcmemo različne fenlge, prvič vzemimo na-prej to edino »kaigo*, bibJijo i posliišajnio nj6-..
ro vučččo i opominsjočo reč: Bogabojazen je 2 jčetek modrosii. Čs bi se vse šold, vsi vuCiteije, slarišje, dijaki toga opotnina držali, tak bi po-st&Io to novo iolsko leto Gospodnoga Boga blaj-ženo i prif^tno leto. Zato pa n^prej z ^knfgov", z bihljjov!
V ednoj nsioj sOsednoj dtžan v vscj e?an-geličanski šolaj dosta jezero d;"]žxoy i dosfa 3to vučitelov ^sako gojdno pred vČenjoLU steio pis-imo čte. Oh kak lepf, krasen kep je to. Gvušno da se tud* Bo5I angelje veselljo tomi, da iolska deca i vučitelje tak skrbKvo Ctžjo blbiijo, TCd! pri nas, v naši Šolaj bi potrebno bilo 16, ar bi tak šola dosta več dobri, verni kriCancv, več svoje roditele poitii^ajdče dec^, veš pošteni, ai-dQvajoči državlaso? vzgojiia.
Tisti lfldj^. tisti narodi, ki so ne smeli ali ne smejo čteti svetoga pisma v s^ojeoi mater-skom jezlki, so tak ? maier alnom kak ¦? kuliur-oom pogl^dl zaostali i ešče dn«iddn ? duhcv-noj kiEicS hodijo, šteri nšrodi pa posiiišajo i čt6]o Božo rečf oni napredujejo i vsigdžr tnoč-nejš« i bogatejši postšnejo.
Zato z pribajajdSim septenibrca! bibJSjo i verac, pobožne, y krlčanstvi pozitivne vuSitele v naže So!6, naf tak naša idla i naia deca znova krlSanska postane.                                        H.
Što svoje bremen balrivno nosi v veri, tak čiiti, ka de ono ležejše. V istini pa njegova moč raste.
Boži dar. Poleg rnojega pretnišlenja po človeki dane alamlžne nega, ar vse ka rcamo z-Bože railošče mamo i dužnost nam je z toga cnim dati, k! strLdajo i pdtrebfijejo je.
—  Jaj da so Iepe, dobra ženske, vaše reči, ali eiče je lepie vaie srdcž i vaša dula. Što je bila ona dobra dfiša, itera v&s je na tsk dobro včiia i zga]ala?
—  Oh, ve sem niti tak dobra, kak vi sta-rcc mislite! — se odpovcdava Baloghova, z-do-broga srdcž poniinostjov, — pri vsem totn smo meli i eiče dnesden mamo dobroga familiškoga vučitela, ki nas čeres prek  več dni i nairare po etakši dugi ziraski večeraj verno vči.   p]&Le ne-že]e zato, nego nas obdariije ešče  z-duhovnov radostjov; potrošta nšs vu žalosti i nevoll. Znate ito je, ka je? . . . Biblia . . .
No, čakajte samo, zaam, ka vam tiidi da vef 6r vršstvo, na vaio veliko srdca bolezen. Gori bom ?am čtela žnje na glas . . . Zda si vzemite
 z tč hi&nc. Ti tiidi tucj goiobec z čista vopoje tč piskrič mleka. Vo mo ila k-naiemi oči i notrl ga pozo?čm. On celi den vu granari deia. Za niiterno minuto Balcghova z mcžom vr^d nctri pride. — Gledaj oČa, naza je priila naia roala RozSka! — Pokaie jo može i v-na-ročc jo vzerac.
—  Nini, bograe je spodoben k-nje obrdz, oči i eiče vlasj^ tiidi,. erč^ gazda, z lužnim zasmihom.
—  Te dober Bog jo je naza  poslao.  Več je nepustimo od nas. Z mladosti jo vzememo.. Jelibar starec, la nam jo date ? — je iiibeznivo pravo slžromi očt.
—  Oh dam vam jo, dam, č) jo Ii vzemete! Kak bi jo nebi dao! Nje vu Bogi  vOpremtnoča tnati mi je či bila, pa či bi živela, bi jo   i   pri njž nebi z-mirovneiim srdcom nihao, kak eU pr! lubeznivoj vašoj hiži. Dobro znam, ka jo oči tak ne trbe. Vem njemi je jo i do eti mao  tudi ne trbelo. Nigdar je jo ni pogiedno ne.
augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 103.
Ženski ketifeit*
Vesčii dLn za Gor. S!&večko gmajno.
V nedelo, dne 11« augusta je bio v nsšej cčrk?i velšri i veseli osvetek S etiil smo skon-čanje dela maManje nale cčrkve,
Duga leta smo si želeli, da bi naia hiža Boža s^ojemi pozvanji prJmsirao lice dobiia. Z vnugim trudom je biia pred 12 ieti postaviena v nažoj fii? cčrkev. Velko vesčlje naui je bila le-pa prcstorna zfdiaa, IM prirojeni čfit za lepoto je v naniž vsigdar zbfido želenjev da bi tfidi no iraiiost primerno olepšslh Težko je bilS, ar s*L<a cijvčšcii dikfdtcr »penez* oam je faiio, da bi cčrke? dali ffiaiati, Naž dober Bog nara pa je pokazao, da se s milim ž^dovom izvelkimvD panjoni dajo bregovi   presžiiii.   Vera,   vupanje,
Ifibčsen, to so tr! glavni f Jktori v celom gmajn-skom živlenji,
Pred d?eroa letoma smo nastivlle svoje larno žensko driHtvo. 360 čianic aiamo i že v tom se je poka"zala ta ?elka lubžzen n&ii vrli prekmurski žsnsk do s?oje cčrkve. Z malim Ifoa Djem i z velkim vtipanjem scao začnoli jvoje delo. Prirejali smo verske zadvečarke, šteri cffer-toriumi so prišli v naio blagajno. dobrovolni aldovi pri vsakoletnoj veselici i članarina so se po roaii kaplicaj po^^ciaJa v edno \€iio inmo. Neobtrudliva vernost naši žensk nam je pomd gala do uspeha. Letos, meseca marca, smo ob-prvira gučale na društvenom  gilileii  od našega
—  Eiče S7a si i to zraisiila z očom — er-čč Baloghova, ostante i vi starcc tiidi   pri   nas, da sc ta rnala Rozika raj k-nam privadi i da jo nsj od nžs vkraj nevzemejo. Tu te meli mesto i tudi mo vas poštiiva!:.
Z-starca oči so se skuze ibiidile i fekle po obraz.i. Drgetajoče rokč si vkupzakliičivši, jekrep-ko stiska^ao k srdci, itero je giasno b;io.
—  Jeste . . . jeste d6nok  dobro srdcč — eden par . . . eden par srdc, itero dom, od Bo-ga bldjženi dom da, vostiranomi kodiii i odpela ga y-on driigi bogši dom ! Ali jeste B6g  tadi: ti pravični najem ne zaostane 1 ...
Ka se samo po sebi razmi, se more liidem ndjvekrdt povedati.
Kak nardvno je, ka drevo sdd prindšaf tak nardvno sledijo veri dobra djdnja.
najve'iStga želčaja, od m&lsnja Br^že sv^ie h;že. Z velkita Kavdiišeajom so se žcnske cdldčile, da zsčnerno to pr?o svoje vclko deio, Teda se |e ežče ^idlOj ka zjuore verncst, z lubeznostjov do svoje cerk^i napunjeno Sensko srcž Dosta pro» tivnikov smo mele, gda smo nastaviis s^oje žen-sko driištFO. Zr.smehavaU sq nas I žaliH n^lo dobro vo!o. AH dnes, da stojimc pred &adoin sfojega iruda» se ne sidlm ? r.ad onfm!, kš so nam Čemerne ieči vrgll v obržz, dne* ssmo z zahfabim srcom pok»'e*nemo pred Vsimogočega, šterl je blsgosšovo nsše delo. Preds&dnlc^ nsše-ga dru^t^g sero, z ponosom glčJam na naše verne žensfeCj Mtie so skozi d e let i!ezmenov po poti razmenja i lub^znl do cllk, iteroga smo si postavile.
Gda smo se odJ6čile za malsnje, nam je falilo ttšže več, kak polovica potrebne iurae. Na-ie ženske so se nej dale prestrašiti. Od hiže do hiže snio hodiie poberat dobrovoine žldove. Sprč-jaii so nžs ?sepovsLdik z pravov kršcanskov )ii-beznostjov, alduvaii po svojoj mcgočnosti. Bilo je v srce segajoče vesčlje, doziveti, da ešče te najbole siromaški prinese avuj aldov na Božo diko. Na eiom mesti bi se rada v$em brez izje* me ešče ednok zshvaSila za vse. ka so včinili za našo cerkev, članicam nažega drfištva, onim, štere *o ešče nej pristopiie drflitvi, odbornfcscn, štere so vsigdar pripf^^Iene bHž na pobdranje, gospodi farari i kantori, šteri so hodili po ves-nicaj z odboraicsimi od hiže do hiže i so nam z vcdgim trfidom porašgaSi, dsritelom decarne pomoči i celorni odborž, vseiti naj bo od srca hvSla, Zosebna hvdla pa tfids našim pniatclom druge verc, šteri so nis tak v lepom iterili pod-perali 1 naširn iiidem, šteri so nas tak v leponi števlii podperali i naiim JOdem, žteri so nam eiče \z mazemstva poslali podporo.
Posebna hv^la i prizndnje pa idt našemi meštri, gospodi Cmerekari, cerk. slikari h Verže-ja. Nej je vsigdar sarao to glšvno, ka Je pencz pripravlen za takše velko delo, nego tudi pravo-ga človeka tnore na~jti, šteri z pravim umctniž-kim okusom zvrii delo, sestavi fino primerno harmonijo v Urbaj i formaj. I to je g. Cmerekar v punoj tneri včino. Što dnei stupi v našo cer-kev, tistogi občfltek, da je g. Cmerekara vodi-Io srce, gda se je poglobo v naie verske po-sebnosti, gda jc spuno naie posebne želje, gda sc je prilagodo itili naše cerkve. Najdti pravo pot skozi labirint želCnj, okuscv, itališč i te eš~
Stran 104.
DUSEVNI LIST
augustuš 20
če komponirats   harmonijc v vscstransko   zado volstfo, t8 je umetnost. Velka frcska obrl oltžrs, štcra predsfa?!a Kristušovo   sveto večžrjo, kaže, da je g, Cmer?kLr istina raešter svojega poz«a n]a. Kristušov obi&z je tsk pun tisie aiilostivne, trpčče dobrote, vsega odpuičajoče  llibčzni,  da se Čioveli srce zgene. G. Crnerekari i njegovcmi vrlomi pomočr.iki vse prizn&nje.
Tak sffio dočsksli to nsde!os 11. augusta, srca napunjene z zahv&inostjov. Z korinami okin-čani oltar je tiidi oo zas;ugi g Cmarekara dobo čisio novo, lepo llce, pred šteroga je žeasko društvo kfipilo lepi no--?i tepih. Z v srce segajo-čov svetešnjov predgov sd g. faiar predžlitona no?o ob*ečeno cčrkev svojemi pozvdnji.
Boža miloiča nema konca i kraja! Z tov zsgvtišenostjov ide naie žensko difiitvo dale na delo, ar: ,V vkiipdržšnji je moč !"
F r i d a   Kovafi
nasi granic,
Ne da?no so se pržk naši granic znameniti svefovns dogodki godili. Zito na kratki notri ščern pokazati našitn čtenjžrorri tiste male drzave y' Europi, od iteri ništerne so se pred kratkitn na stfšai Anglije i Francije proti Nemčiji boju-vale; driige so pa projtovo!no piistile na svojo zemlo nemške trupe, ali zdaj so pa zasedene od nemcov.
Norveika. Preslor !e države nieri 324 000 km2. Račun nični prebivšlco? pa 2,871.000. Njdai prebivšlcov 98% ov, to je skoron vsi, so evan-geličanske vere. Država je kršievčins, oj^no g'avao mesto je Oslo. Nj^nogi prestora 72%'2i je nerodoviine zemlž, 24% ov je pa goit&o. Na rodoviti rnestaj nšjbole konoper i oves povajo. Na visškoj stcpnjl je rudžrstvo, ribarst?o i lesna industrija. Norvdfani med najboie ze?čene i izobršžene liidi spadajo, tfldi so prevcč vcrni i pobožni i zato tiidi pošteni, med njiml tovajov, riizbcjnikov nega, tam se to skoron nigdar ne zgodi, da bi eden čiovek drugomi kaj vkradno, eodnije nemajo posla z iagvimi iudmi, voze, temnice so skoron ptazne, hiže ne trbej zakle-noti ne ?udn^ ne vnoči, vse je leko odpreto, i donok nikorni nikaj nesfali. Držšva ma 700 diihovnikov.
Ddnska. Nj^ni prestor jc 43.000 km^. Račun njeni prebivalcov pa 3,706.000. Od tej 3,300.000   evangeličSuov,    22.000    katoličanov,
6000 židovo7 i nikaj raalo driigi proteitsnuiov. Tiidi je kraljevčina, zetsla je pre?eč rcdns i dobro obdelana. Danc? tak kak Norvčzini so germanskoga pekolenja iodj^, iudi so preveS zevčeni, ana f ifcčlov ki bi pi**ti i čteti ne znali, mcd njifitii nega ni ednoga. C&vno mesto je Kopenhšg^. V toj drža/i je n-.-s visikoj stopnji knietljst^o, ži?inoreja i tiidi trgivina z prekrr-or-skimi dr?a?ami. Ka seoj po?edao od Norseža-nov, ravno tislo ieko irdiea od Dšncov, liidl $o pobožni, verns i trezni Ifldjž, gizdavi so na svoje poSlenič. Deiriec nigdar ne J?že I nigdar ne pre-klinja, na Dan8a štokoli brez? svedoka i brczi vsakcga pisraa leko zaviipa celo svoje bogast?o; l ori tisto fočno dr? zidnje pare vrne i cbračuna. V Dšnskoj redko v!diš žandara ali polfcaja, tudi kr^cne so redke; aii tern goitejle so mlekdrne. Ma 1200 diihoviiikov.
HoSandlja ;e kra!evčin^, njeni prestcr meri 24 225 ktt^ z 8,480 000 prebivšlci, od te| |e evangeiičšaov i kalavinov okoii 5500.000, Glaitio mesto je Arosterdam, kršlevsfco mesto pa Hags. Tfidi dosta kolonij irš, skoron z 70 taili-\6n\ prebivdlcov. Holandsko Ifldftvo je tlidi poi-teno, deia?no i trezno, mesto aikohola mleko pije, tiidi tu v vsžfcoj vdsi mlekarna jeste, liki prl nas krčma. Preveč iQbi svojo zemlo, YeČi-noma ?si skončajo giranžzijo ali pa driige stro-kovne kmetijskc aii obrtne io'e, niiterni ešče univerzo i potom se pa vrnejo v svojo rojstno ves, i kak kmetjc obdelavajo s?ojo zeiDlo, ail se ^a idejo nikio meitrijo včit, aii pa za deiavce ? fabrike, ar $o tiidi razne meitrije preveč razvite rncd njimi. Holandske cerkv!, kak ludi cerfevi vsej severni evangeličanski držš? §o vsigdar pune z vernim Itidstvoni.
Belgija. Tudi je krai.evč na, zdajšnji kra! je III. Lipčt. Njens prestor je 30 000 kir.2 % 8,300.000 prebivald, fa dtžava je najgostejše naseljena, prebiv^lstvo je po večini katoličdnsko, G!ž?no mesto je Brussel, tiidi ma dosta kolonij, skoron z 15 milijoni prebivalci. Kmet5jst?o i industrija ]e preveč razvita, ma dosta fžbrik. Ar je prcveč gosto naseljcna, zato dosta živeža more z drugi drža? notrivoziti. Tudi se dcsU briga za kem bogio iolsko izobrazbo svoji državlanov.
Luxemburg. Velka kneževina tned Ner:-čijov, Francijov i Belgijov. Nj6ni prestor meri 2.590 km2, račun prebivdlcov pa 300.000. GlSvno mesto jc Luxemburg. Prcbivalci so Nemci. Voj-
augustuš 20.
D0ŠEVNI LIST
Stnin 105
ske nema.  Njeni prcbivalci z kraetijstva, živino-reje i z indmtrije živejo.
Vse \6 države je NemČija pod vodstvom H tier Adolfa od 1940. aprila 9 ga naprcj edno za drfigov zaiedla. Daaija i Luxemburg sta to zlepa dovolile, ali Norvčlka, Holandija i Beigija so se pa na stršni Anglije i Franc jc bojOvale proti Nemčiji, ali samo kritek čas, li samo par kedno?, i prisiljene so bite kapitulirati pred nemškimi trupami.                                        H
Mešani zakoni (hižtva).
NasledUjoča ob toj   ptiiiki davno je k meni prlšao za volo noga vadlfivanja  zaročeni   par. stranka me je pitala, či je istina katoličanski Ittdjč gučijo« ka či se c^rkvi zdata, to nevalano bode. njej, ka naj nikše bojazni nema,
pliem,   ka   ne
hižtva   zmeša-
Ev*ngel čanska
to,   itero  rim.
njidvavuevang.
Odgovoro sem
Naia drza?a i skoron vse kulturne drža?e popolno glihnost zagvOšajo pro-tešta>ntskoj c^rkvi, tak todi pripoznajo vaianost ?jem njenim obredorn.
Protestantsko mnenje je potrplivo. Prlpozna. mo mešano hižtvo, no či se neveselimo nad njim.
Pctom sem njima tudi prečto z »Evange-lischer Weg" cerkvenoga časopisa (z dne 28. april 1940. Nr. 17) izjavo imenitnoga rim. kat. kardinala Faulhabera v MCncheni, ki je k pitanji versko tnešanoga hižtva eta pravo: ,,Či rim. ka-tollčanska cerkev eta hižtva poprekno nedovol-juje i ne žele, te to nečini z zaničevanja, ali z nestrpnosti prOli evangeličin*kim krstienlkom, nego z visikoga poittivanja popolne harraonije hižtva, itera bi satno pri Ifidi edne itie vadlU-vanjske vere razcvesti mogla". — To so reči, Štere proti dozdajšnjemi nastopanji z rim. kato-llčanske strani vesčlo spremembo dajo viditi i štere jas za znamenje časa rofslim.        Luthar.
Štatistika prekmurskega evang seniorata za leto  1939.
I. Gibanje prebivalstv«:
	rojeni m,       ž		mrlč m.       ž		zdani Čisti   raeš. parov		konfirm. m.       ž		notnstopilo v ev.cerkev m.      ž		vostOpilo izev. cerkve rn.      ž		rezerv. dald na has. na kvar naše cčrkve	fdivj. hištvi
Bodonci	18	21	16	20	17	1	19	30	__.	__		—	j      __	1
Domanj-ševci	7	9	15	4	9	1	11	15 j	2	—	—	—	—     —	5
Gornji Petrovci	17	17	15	13	20	1	29	20	1	—	1	1	1      -	6
Gornji Slaveči	8	18	6	16	14	2	18	29	1	—	—	2	2    -	6
Hodoš	3	5	8	10	6	4	15	10	—	1	—	—	o     __	9
Križevci	19	20	34	32	25	—	26	29	—	—	—	—	—     —	12
Lendava	2	1	3	3	1	—	—	—	—	2	—	1	—     —	1
Moravci	8	7	15	14	14	3	15	17	—	—	—	3	3     4	, 6
M.Sobot i Apače	17	20	33	28	13	7	46	38	1	—	—	—	__    —	17
Puconci	31	29	31	28	17	2	31	32	—	1	1	—	—  . —	9
	130	147	176	168	136	21	210	220	5	4	2	7	10     4	65
Strdn 106.
DUSEVNI LIST
augustuŠ 20.
II. ŠolStVO: V poedine Apače 13, Sv. Ana 12, Stogovci 10. Bodonci 218, Strukovci96, Kruplivnik 41,
Cankova 15.
Domanjšovci 112, Prosenjakovci 61. Oor. Petrovci 67,   Adrijanci 45, Markovci
6, Šttlinci 62, Ženavlje 89, Stanjovci 76. Gor. Slaveča 62, Kuzma 38, Dol. Slaveča
48, Serdica 56, Sv. Juri 48, Pertoča
4, Gor. Lendava 49, Vidonci 33.
Hodoš 64, Šalovci 66. Križevci 186, Fokovci 95, Kančevci 53, Mačkovci 67.
šdle je hodilo evang. dece:
Lendava 20, PeteŠovci 9, driige vesnice vktiper 5, lendavska meščanska 7, ča-kovečka meščanska 2.
Moravci47,Tešanovci 52, Vuča Gomila 53.
Murska Sobota 106, Martjanci 39, Kup-šinci 76, Gederovci 36, Tišina 52, Krog 10, soboška gimnazija 112, lju-tomerska meščanska 4.
Puconci 179, Andrejci 60, Brezovci 62, Moščanci 102, Pečarovci 39, Preda-novci 45, Sebeborci 51.
Vse vkiiper je bilo v naši šolaj dečkov 1531, deklin 1458, vkiiper 2989.
III. Gospoddrstvo:
Verska občina	dohodki	izdatki	ostanek	diig	iundacije	na dobrotiv-ne cfle dala	na aldove prišlo
Apače	39.83698	36.27648	3.560-50	162.780-—	3.060-55	342-50	266-—
Bodonci	56.699-87	23.471-25	33.22862		17.000 —	2.120,—	5.831-—
Domanjšovci	20.918-75	19.719-75	1.262-—		18.95067	535 —	2.430-—
Oor. Petrovci	63.139-52	30.269-23	32-870-29			700-25	7.088-75
Gor. Slaveča	79.447-79	63.175-75	16.27204	24-32050		5.097-25	4.618-55
Hodoi	54.802-03	43.911-96	10.89007	900-—	1.906-82	926-—	530-—
Krlževci	39.019-50	37.701-25	1.318-25		8.042-30	1.770-—	1.505-—
Lendava	24.097-30	23.840-75	256-55	15.176-—	363-25	620-—	1.540-—
Moravci	40.949-40	37.554-65	3.394-75		8.25236	3.030-75	6.133'—
Murska Sobota	78-782-41	69.97506	8.807-35		11.674-—	2.160.—	5.568-—
Puconci	45.803-76	40.619-03	5.184-73	36.138-50	18.820-59	5.745-40	4.669-—
vkiiper:	543.497-31	426.515-16	116.982-15	239,315-—	88.070-54	23.047-15	40.17930
IV. Osčbne spremembe v omajnaj:
Kriievci: Hdri Vince je odebrani za blagajnika. Mor&vci: Zrinski Štefan je odebrdni za podinšpektora.
Puconci: Odebrani so za inšpektora Vlaj Štefan, odvetniški priprd vnik, za podinšpek-tora Titdn Jožef, šol. upravitel, za moščanskoga kura*tora Banfi Štefan, za lemer-; skoga presbitera Zork6 Janoš.
KOčan Peter.
12. julija jc križcvska občina zgiibila svojegt dugolžtnoga predscdnlka, g. KOčan Petra, ki je že v 45. leti svojc itarosti dokončo svojega žitka kežij. Pokojnoga je velka vnožina nžroda spre-vodila po tlednjoj poti. Pri odpr^tom grobi so slobdd vi61i od njega prediednik soboike obči ne, g. Hartner Ferdioand, ki se je v svojem v »rci sčgajdčem govori poilovo od pokojnoga v  vse} občintki prediednlkov naiega sreza.
V imčni občlnskoga odbora je spregovoro tajnik križevtke občine, zahvalivii se pokojnomi za predsedniško drlovanje i voditelstvo občinski poslov. Za njim se je poslovo od pokojnoga domanjšovski odbornik g. Labai. V imeni gasil-ske čete, iolskoga odbora i rdččega križa pa je spregovoro iol. upravitcl g. KDčan Koloman, zosebno povdžrivši v svoji lepi rečaj pokojnoga skrb za šolstvo. Gcspodni Bog nžj d& teli pri-lOblenoga predsednika križavske občine sladek počinek v domačoj zemli, njegovoj diiši pa blajžeostvo ivojega nebeskoga kr^lestva.
augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 107.
Rdzločni mali glftsi.
Radosti glas. »Vsi ste pa rod odebrini, kralevsko popOstvo, nžrod sveti, Ifistvo zadoble-oja, naj nazveščavate dobra dela onoga, ki vLi je z kmice poivao na čudno svojo svellost."
1. Petr. 2, 9.
Senioratno spravišče. Naša šinjorija svoje letosnje rčdno letno spravišče 5. septembra bode držala v Soboti.
DomanjSovci. V Domanjiovskoj fari so v tekočem letf sledčSi džri nabržni na cile Gustav Adolfa društva: Naberanje po vesnicaj Domanjiovci 129 Din, Biikovnica 46 50 Din tak v celoj vesi Domanišovci 175 50 Dln. Ictnjiovcl 52 Dio. Prosenjakovci 50 Din. frkečka vas 44 Din Srfdišče 36 Din. Lončarovci 19 50 Dln. V Domanjiovskcj ioli 43 50 Din, v Prosenjakov-skoj šoli 7 50 Din, offertorium 22 Dln, vsevkUp 450 dinLrov.
Prekmursko OusUv Adolft filfalno drii-štvo to letno svoje rčdno spržviiče v M. Soboti sept. 5 ga obdrži, k-šteromi vse svoje prižtele po etoj poti labeznivo pozava. Ob po 8 vori bode seja drfištvenoga predstojnikstva. Ob 8 vo-ri bode osvetna Boža slfižba. Potom bode vu cerkvi spra?išče poleg navadnoga redovčka. Po zaklučitvi tpržvišča se bode pri cerkveni dveraj offertorium nabdrao z« cile 0, A. društva.
Gustav Adolfa drtištvo. V Krlževskoj fa-ri so ? tek. leti naslediijoči dari nabrani za cile Gustav Adoifa drOštva: offertorium 81 D; po vesnicsj: Križevci 183 25 D; Selo 91 ; Košarovd 80 5; KuJUnovci 85; Ratkovci 74; Orovci 60; Pečkovci 46 25; Prosečkaves 45; Mačkovci 41; Ivanovci 30; Panovd 23 75; Kukeč 22 5; ddr konfirmandušov 62 D; vse?kup 925 25 Din. — V Apačkoj raztorjenosti 346 Din, z toga je 28 D decč da>. — V puconskoj fart: dohodek moi-nje na I. Adventno nedelo 120 D; cffertorium pri missionskom svetki 117 D; dar konfirrnan-duiov (dečkov) 190 D; darOvanjc dece 284 5 D (s toga je dano v Puconskoj šoii 99 25, v Moi-čanskoj 63 75, v Brezovskoj 61 5, v Predanovskoj 45, v Sebeborskoj 15); dar farnoga ženskoga drUštva 400 D; dari po farnoj žlatoj knigi 847 5; offert, pri Boži siiižbaj v Andreci 88 5 D; doh, ladice 7 duh. pis. 206 5 D; naberanje v 17 ves-nicaj 1028 75 D (s toga so dali: Andreci 74 75, Bokrači 17, Brczovci 775, Dolina 81 25, Gorica 565,  Krnci   14, Letnerje  37 5,   Markiiavci 39,
Moščanci 49, Pečarovci 73, Polana 5075,  Pre-danovci 90, Puconci 131, Puža?ci 67, Sebeborci ^ 81 5. Šalamenci 64, Vaneča 25 Din.) Vse?kQp . 3 282 75 Dln.
Dijaškoga doma oskrbništvo sesto-jčče se z vsej fararov in inšpektorov, 19. augustuša bode držalo svojo sejo, na šte-roj se določi oskrbnina za poedine gojence zavoda.
Turobni glAsi. Zadnji mesec so te od$e-lili vu večnost z Puconske fare: Berke Mihalj na VanečJ, star 91 1.; Horvaih Jožef na Gorici, st. 75 1.; Ciguth Kalraan na Vaneči, st. 28 1. (mro v Zagrebi i tam z lepira redom fapohra-njeni); Šiplič Števan v Sebeborci, st. 60 1. — Z Gor, Petrovske fare: Meseca junija: Ciiar Kaiman z Ženavla, st. 39 I.; KBronja Fdna z Neradnovcc, it. 81 1.; Županek Peter z Gornjl Petrovcc, oča vojaškoga dQho7nika Župinek Šandora, st. 77 1. Meseca jullja : Lepošt Jožef z , Adrijanec, it. 61 1.; Smodii Jinoi s  Stšajovec.
—  Z Gor. Sldvečke fare: 18. julija Celec Mihšl, samski, mesarski  pomočnik,  z  Dol. Slaveče v 53. 1. svojega žitka. — Z Krtžavske fare: 1. jul. vd. Štrilec Treza, roj.  Vttrdš v Ivanovci, st. 69 1.; 4. jul. vd. Novak Peter  v  Seli, st. 83 l; 9. Torok   ]anez,  samec  v Seli,  st. 47 1.; 12. jul. Kučan Peter, obč. predsednik v Križavci, st. 45 1.; 20. jul. vd. Lipai Franc 7 Seli, st. 70 1.; 26. jul. Peček I/an  ?  Seli,  st.  72 1.;  26. jul. vd. vd. Županek Jula v Križavci, it. 66 1. — Z So-boškefare: 14.  jul.  Fartelj  Štcfan v Mlajtinci, st. 75 1.; 15. jul.  Gorza  Julija, roj. Lanščck, v Ncrašavci, st.  70  1.;  25. jul.  Veren  Ludvik z Zenkovec  v bolnici,  st.  46 1.; 30. jul. Samec Nada   v   Soboti,   st. 13  !.;   15. aug. Augustin Franc 7 Gradiiči, st.  78  1. -  Žaliivajoče naj pomiri Gospodin Bog, preminjenim pa naj bode Kristui goristanenje i žitek !
Samovolni dkrl. Na nesprhltvl vtntc Lut-hdrove Fltsdr Šarolte: SapaČ Zoltan i Kocen Ka-mila Predanovci 10—10 D, FUjsinger Ilona, roj. Varga Markišavci 50  Oio.  — Na gortdrždnje  -Diiševnoga Lista:   Joiar Jolanka Beograd 10 D.
-  Na Dljaškl Dom : Soboiki gmajnarje so da-riivaii 150 kg pienlce, Srčna hvala!
Popravek Stampni faling. V prv^loj ou-meri Diiševnoga Listi, vu artikuluii »PriKardo-iovom grobi" v prvoni r6di oej 56, nego pra-vilno 65; v tr^tjem redi nej cveteči, nego tvetč-či — je potrebno čteti,
Strah 108.
DOŠEVNI LIST
augustuš 20«
Računovodstveni odsek našega se-niordta 19. aug. bode tneo svojo sejo, na šteroj se preglčdnejo računi i proračuni naši gmajn i seniordta.
Vsem šolshim upraviteljem!
Solske potrebščine kakor tudi tiskovine, razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knji-garni Hahn I. v M. Soboti.
Dogodki z&dnjega meseca. Bojna med Nemčijov i Anglijov se vse bole ostri. Nemd bombardirajo pristanišča, bojno in-dustrijske centre i Iddje. Prišlo je do več velki letalski bitk nad Kanalom. Nemci i Angleži javlajo dnevno velke zgiibe (do 100 eropldnov). Ttidi Angleži bombardira-jo nemške vdroše v notrdnjosti države. Te vse bole srdiie napade držijo za uvod v velki napad na Anglijo, na šteroga je nem-ška vojska že priprdvlena. ~ Italijanska vojska je z Abesinije vpadla v angleško Somalijo, gde hitro prodirajo v notranjost. Italijansko letalstvo srdito bombardira an-gleška letalska i pomorska oporišča, pred-vsem Mdlto i Gibraltar. — V najkračišem vremeni se čdka tttdi vstop Spdnije v boj-no proti Angliji. Ide se njej za Gibraltdr. -- Tudi Japonska zunaaja politika se vse bole bliža NemČiji i Italiji. Rada bi razši-rila svojo obldst v Aziji na škodo europ-ski koloniaini držav — Nemčija je začno-la urejevati jugo-vzhodno Europo. Na nje-ni i italijanski tanač je Romunija priprdv-lena na velke šldove, naj zadovoli zahteve svoji sosedov, Bolgarije i Vogrske. Bolga-riji je že obečala južno Dobrudžo, z Vo-grskov so se pa 16. augusta začnola po-gdjanja v Turn Severini. Ide se za vekši tdl Erdčla. Če se ne bi mogle obe državi pogoditi, de odldčo nemško-italijanski sod. — Med Finskov i Rusijov je prišlo do nove napetosti, ar je iinska vldda prepove-dala zborovdnja ,,prijdtelov Sovjetske Ru-
sije." — Na naši srednji šolaj de se od zdaj naprej včila tudi italijanščina, nem-Ščina pa v tdkšoj meri kak prvle fran-coščina. — 8. aug. je bila otvoritev pe-tanskoga mosta. — Nemčija je objavila svoje zgube v bojni od 10. maja do pre-mirja s Francijov: 27.014 mrtvi, 18,384 zgUbleni, 111 037 ranjeni, vkttper okroglo 150.000 oseb.
Preveč greši što ne čtč Svetoga pisma, ešče bole pa, što ga čte, pa se ne pozna to na njem.
Žmelno je živeti pobožnomi med ne-vernimi, ali pride čas, gda neverni sploh nedo mogli živeii med poboznimi.
Dvd zdkona jesteta, zdkon piska i zdkon Dilhd. Prvo ti pokdže greh, driigi ga pa odstrdni.
MIRO DOMA/NKO
MURSKA SOBOTA, Lendavska cesia
__________(prek od tovarne BENKO)
Frvo Frekmursko Pobrebho Foojetie
Nagrobne vence umetue    od         Din      60
% Mrtvaške rakve mehki les od         Din     160-
^, Mrtvaške rakve trdi lcs    od           Diu    750—
^ Mrtvaške rakve kovinaste od          Din   1250—
O Mrtvaški   prti   (šlari) nav   od        Din      30—
^ Traki za vence  od                         Din       20— 1N VSE DRUGE POTREBŠČINE !
SKLADIŠČE PRI   POKOPALIŠČU.
Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! !    I
Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz.
Izvršujem :   kompletno pogrebe, prevoze In izkope vse po zmerni ceni.
POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! !
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI »odgovoren HAHN IZIDOR v Mursk! Soboti.