leto xvi. —
25.avoiista-Gradisove igre
XIX. letne športne igre Gradisa v Ljubljani
Sindikalni odbor podjetja je tokrat zaupal organizacijo XIX. letnih športnih iger TOZD samoupravni skupnosti skuptpih služb — centrala ob finančni pomoči vseh ljubljanskih TOZD. Igre bodo 25. avgusta v. športnem parku Kodeljevo, prizorišču vsakoletnih športnih iger gradbincev Slovenije.
Organizacijski odbor iger pod pokroviteljstvom glavnega direktorja ing. Huga Keržana, je že prejel prijave vseh ekip. Prijavilo se je nad 400 športnikov iz vseh TOZD, razen Frankfurta.
Tako kot vsako leto se bodo tudi letos najboljši športniki Gradisa pomerili v sedmih disciplinah (kegljanje, m. nogomet, balinanje, šah, streljanje, namizni tenis, odbojka), da določijo najboljše ekipe in posameznike.
Okvirni razpored igranja je že izdelan. Tudi prva številka biltena je že v izdelavi, tako da jo bodo TOZD pravočasno prejele. V biltenu bodo točno določena mesta igranja za vsako disciplino posebej. Organizirana bo tudi informativna služba, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja.
Svečani zaključek iger z objavo rezultatov bo ob kopališču Kodeljevo, v primeru slabega vremena pa v avli kegljišča.
Organizator vabi vse člane kolektiva, da se v kar največjem številu udeležijo športnih iger, saj bi s tem pripomogli vsestranskemu uspehu športnih iger.
Organizacijski odbor
odnose konstituirali v okviru ekonomskih osnov in dosedanjih institucij, Pokazalo se je, da je ena osnovnih nalog zveze komunistov posvetiti vso pozornost kreativnemu in strokovnemu delu pri izvajanju ustavnih dopolnil. Očitno je, da oh politični akciji o'o izvajanju ustave nismo imeli adekvatne akcije na strokovnem področju pri izdelavi institucionalnih in ekonometrijskih rešitev.
Celotna ustavna koncepcija je zasnovana na nadaljnjih integracijskih procesih, kot tudi v usklajevanju skupnih interesov za trajni obstoj podjetja kot celote. Kako je oziroma kako bo to izvedeno pri nas?
Integracijski procesi dobivalo tudi pri nas vse večji razmah. Na eni strani integracijski procesi v okviru GIP Gradisa, na drugi strani pa se nadaljujejo integracijski procesi Gradis — Slovenija ceste.
Pri konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in dogovorih o zasnovah ekonomskih odnosov, smo že ob podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi
temeljnih organizacij združenega dela v GIP Gradis upoštevali vsa načela ustave, istočasno pa so se TOZD s sporazumom dogovorile, da bodo upoštevale skupne cilje kot so:
—	skupno načrtovanje in usklajevanje razvoja posamezne TOZD.
—	ustvarjanje materialne osnove za delovanje in razvoj vsake TOZD,
—	izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti z uvaja- ■ njem in uporabo sodobne tehnologije in na tej podlagi odločanje o ustvarjanju in razpolaganju z doseženim dohodkom v vsaki TOZD.
Tako smo že ob pristopu k uveljavljanju ustavnih dopolnil uredili tudi imovinski odnos iz naslova mi- . nulega in živega dela. Narejene so bile bilance sredstev in razmejitve imovinskih odnosov med TOZD. Določili smo skupne interese, se dogovorili glede delitve dohodka, krepitve nadaljnjih sil in kritja skupnih potreb.
Glede integracije Slovenija ceste pa je celotna zadeva v postopku.
Osnovne organizacije ZK in sindikalni odbor podjetja je v zadnjem
(nadaljevanje na 3. str.)
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Smo za intenzivno, jasna in usmerjeno
politično akcijo
Oz zadnjega sestanka komunistov centrale)
Obdobje, pred katerim se nahajamo, zahteva od nas jasno in Usmerjeno politično akcijo. Ustavne spremembe in široka javna razprava o ustavni ureditvi naše družbe zahtevajo vseskozi aktivno sodelovanje vseh članov kolektiva in še posebno komunistov. V tem smislu je potekala tudi razprava na zadnjem sestanku ZK skupnih služb.
Ni naključje, da smo po končanem sestanku novoizvoljenemu sekretarju organizacije ZK skupnih služb . tovarišu Vinku Koletu postavili nekaj vprašanj. Predvsem smo se želeli seznaniti s tistimi vprašanji, ki smo jih dolžni, po zelo jasni partijski vlogi dosledno izvrševati.
kje moramo računati z odpori in omahovanjem.
Odpori so v bistvu negativen in odklonilen odnos do sprememb produkcijskih odnosov, ki jih ustavna dopolnila zahtevajo. V zadnjem času se ti odpori glede na intenzivno akcijo zveze komunistov po pismu predsednika ZK in IB javljajo predvsem v drugačnih, prikritih oblikah in zahtevajo zato posebno budnost v zvezi komunistov.
Na kreativnem področju pa se težave kažejo v nesposobnostih dela organizacij, da bi spremenile določbe ustavnih dopolnil v institucionalne oblike. V tem okviru so predvsem vredne pozornosti težnje, da bi nove
Polletni rezultati poslovanja zadovoljivi
Po nekoliko daljšem presledku, kot je običajno, je 28. 6. 1973 zasedal delavski svet podjetja. Vzrok za daljši presledek je bilo čakanje na predlog gospodarskega načrta za leto 1973, ki ga je bila pripravila analitsko-planska služba in ga dala v obravnavo dne 7. 6. 1973 ter določila rok razprave do 19. 6. 1973. Za sejo delavskega sveta se je seveda med tem časom nabralo še drugih zadev, ki jih je moral rešiti, zato je bil dnevni red seje zelo dolg.
@ Gospodarski načrt za leto 1973 sprejet
Prva in tudi najzahtevnejša točka dnevnega reda je bila obravnava predloga gospodarskega načrta za letošnje leto. O načelih, ki jih vsebuje predlog letošnjega gospodarskega načrta in nekoliko pojasnil o uporabi meril delitve je bilo že objavljeno v našem vestniku.
Predlog je bil v obravnavi od 7. junija in se je podrobno o njem razpravljalo na konferenci direktorjev TOZD in skupnih služb dne 19. 6 1973, nato pa še na seji odbora za načrtovanje in notranjo delitev dne 26. 6. 1973. Ugotovili so, da vključuje predlog gospodarskega načrta tudi merila notranje delitve dohodka v TOZD tista merila, ki se po sarr. >-upravnem sporazumu skladno i družbenim dogovorom o delitvi do-
hodka uporabljajo za podjetje kot celoto, ko se primerjajo podatki z drugimi podjetji v panogi ali ko se ugotavljajo prekoračitve in zahteva prilagajanje izplačil za osebne dohodke z družbeno in samoupravno dogovorjenimi merili. Gospodarski načrt za letošnje leto poleg omenjenega upošteva za vsako TOZD še tudi merila, ki so v predlogu za popravek samoupravnega sporazuma n osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki je bil verificiran oktobra 1971. leta in še sedaj velja. V popravku tega sporazuma so ostrejša merila za doseganje normalnega delovnega učinka od tistih, ki so še v veljavi. Ker so samoupravnemu sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu pristopila tudi druga sorodna podjetja, vsebuje sporazum glede na različno akumu-
lativnost in strukturo sredstev ter kadrov tudi različna merila, kot na primer: za gradbena podjetja velja, da so dosegla normalni delovni uspeh, če bodo imela po obračunu 20 N din povečanega čistega dohodka na uro (PČD/h), za montažna podjetja 27 N din PČD/h, za projektantska 33 N din PČD/h in tako naprej za gradbeno obrt, zavodne skupnosti, za del industrije gradbenega materiala in za združenja ter ustanove v gradbeništvu (številke niso pomembne in jih lahko vsak prebere iz predloga sporazuma). Ta merila uporablja naš predlog gospodarskega načrta neposredno za vsako TOZD v sestavu Gradisa in sicer 20 din PČD/h za gradbene TOZD, 27,5 din za TOZD obratov in 33 din za TOZD projektivna biroja. Nadalje so omenjena merila upoštevana kot osnove po katerih bo merjen odstotek nagrade organizatorjev proizvodnje in na teh osnovah je tudi izdelan predlog gospodarskega načrta, ko se ugotavlja predvidena delitev čistega, dohodka. Da- bi se lahko za naše TOZD s temi me. ili uravnavala izplačila osebnih dohodkov in ugotavljale tudi potem morebitne prekoračitve družbeno dogovorjenih meril delitve ni primerno. kajti nikakor ni mogoče naših TOZD primerjati s samostojnimi podjetji kot na primer gradbene TOZD z gradbenimi podjetji, ki imajo v svojem sestavu od projektantov do operative in težke mehanizacije z različnimi pomožnimi dejavnostmi ter na ta način ugotavljajo. v kakšnem razmerju z vloženimi sredstvi so bili doseženi čisti dohodek, rentabilnost in drugo. Prav tako se naši obrati ne bodo mogli primerjati z montažnimi podjetji. Poleg tega pa gre opozoriti še na dejstvo, da je bil samoupravni sporazum v gradbeništvu sprejet kot celota in ne za vsako TOZD v sestavu Gradisa.
Na osnovi zaključkov prej omenjenih sestankov je bil predložen delavskemu svetu predlog, da se naj spremenijo točke 8, 9 in 11. predloga gospodarskega načrta za leto 1973 s tem, da se naj za notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov uporablja sistem delitvenih črt, ki je že več let uspešno v uporabi pri nas in na podlagi katerega je (nadaljevanje na 3. str.)
Ustavna dopolnila zahtevajo usmerjeno politično idejno akcijo. Kje smo sedaj in kakšno naj bo naše bodoče delo?
Res je. Nahajamo se neposredno pred javno razpravo o ustavni ureditvi naše družbe. Na podlagi ustave bomo morali na novih osnovah konstituirati naše delo in celoten političen sistem. Zato moramo tudi pri nas skrbno oceniti, kje smo v sedanji fazi izvajanja ustavnih dopolnil, s kakšnimi silami in razpoloženjem prihajamo v ustavno razpravo,
**tos smo do 15. junija, to je v vem polletju obračunali 407,29 mio n (40,7 milijard starih dinarjev) ,.ednosti proizvodnje, kar je 90 mio n aH 28 %> več kot lani.
tem smo izpolnili 41 %> letnega D aaa>; to je skoraj 2 °/o več kot smo edvideli za prvo polletje. v pkseg del je torej porasel v zado-hot'v!.meri. To velja tudi za vred-s. čiste proizvodnje (brez obrtni-dri	ki je porasla za 32% in
Segla 42 °/o izpolnitve plana. st^a amortizacijo nad predpisanim /pi^jami povečani čisti dohodek ln^ • A® znašal 105.60 mio din (prek sk Milijard starih dinarjev). Od lan-polletja je porasel za 22%. Le t Predstavlja uspeh poslovanja. 22 0;a le porasel torej manj — za Prert ~ kot vrednost proizvodnje, ki ga , tavLia obseg' poslovanja. Iz te-slau. ko ugotovimo, da se je poda Sa*a ekonomičnost, kar pomeni, SrneV° rask stroški hitreje kot bi 1 glede na obračunana dela. sko/Plaeani osebni dohodki so z zne-25 or 80.65 mio din dosegli porast za sme,": P°rasli so za 3 % več kot PČD. mu 1 t,a bi za 4% manj'. Kljub te-®l'ehe 80 na®i realni OD na zapo-rasij Sa P,adli, ker so premočno po-20,40;ZlvlJenjski stroški in sicer za ša’ n'°t Vendar ugotavljamo, da zna-bližn realnih OD v Gradisu pri-2-° 8% manj kot v Sloveniji. (PsnefcT hitrejše rasti OD kot PCD skrom8 i® ostanek dohodka bolj nen — znaša namreč skoraj to-
Viuko Roleto
liko kot lani pri precej povečanem obsegu. Ostanek PCD na uro se je zato zmanjšal, delitev pa poslabšala v škodo ostanka PCD od 25,3 na 23,6 %.
Poslabšanje je očitno predvsem pri gradbenih enotah, ki so lani ob polletju imele 22,2 % ostanka PCD, letos pa le 17.6%; medtem ko so obrati povečali delež ostanka PCD od 32,4 na 35,8 %.
V Novih Jaršah gradnja hitro napreduje
Delavski svet je razpravlja!
Merila notranje delitve dohodka in OD
Sindikalni odbor podjetja je na svoji seji dne 12. 7. 1973 razpravljal o predlogu gospodarskega načrta za to leto in ugotovil, da je potrebno razčistiti določena vprašanja glede meril delitve v TOZD podjetja glede osebnih dohodkov in skladov. Ker ni bilo mogoče do kraja razčistiti vsa vprašanja je imenoval posebno strokovno komisijo, ki naj obravnava točke 8., 9. in 11. predloga gospodarskega načrta za leto 1973, ki v celoti obravnavajo merila za notranjo delitev osebnih dohodkov v naših TOZD. Imenovana komisija se je sestala dne 19. 7. 1973 in po daljši razpravi ter obdelavi predloženih podatkov in ugotavljanju skladnosti ugotovila, da je potrebno pri sestavi gospodarskega načrta za leto 1973 upoštevati naslednje.
V členu 42 našega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis je navedeno, da morajo biti pri gospodarskem načrtu sprejeti tudi proporci delitve dohodka na del za razširitev materialne osnove in na del za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb delavcev. TOZD se pa strinjajo po določilih že omenjenega člena sporazuma o združitvi GIP Gradis, da bodo upoštevale merila delitve iz samoupravnega sporazuma o teh merilih, ki jih je sprejelo podjetje kot celota.
Na takih načelih je strokovna komisija predlagala naslednje:
Gospodarski načrt za leto 1973 naj bo sestavljen tako, da bodo za notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov v posameznih TOZD uporabljene delilne črte, ki jih bodo soglasno sprejele TOZD in katere črte odmerjajo, koliko sredstev doseženega dohodka v TOZD naj se razporedi za osebne dohodke in koliko za sklade, bodisi za skupno potrošnjo ali za razširjeno reprodukcijo. Osnovno načelo pri tem je, da TOZD v celoti razpolagajo z doseženim dohodkom.
Glede na družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, so podjetja iz panoge gradbeništva v letu 1972 sprejela svoj samoimravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov skladno z družbenim dogovorom za takšno usmerjanje. Merila delitve dohodka, ki so določena v omenjenem sporazumu se bodo uporabljala po predlogu komisije, ki jo je imenoval sindikalni odbor podjetja, vedno za podjetje kot celoto in ne za vsako TOZD posebej. Strokovno je bilo namreč ugotovljeno, da merila iz sporazuma o delitvi dohodka v gradbeništvu ne morejo veljati za neposredno uporabo za merila delitve dohodka za vsako TOZD posebej v našem podjetju.
TOZD bodo usklajevale delitev dohodka z merili iz omenjenega sporazuma le na podlagi internih meril notranje delitve dohodka v vsaki TOZD.
Enako načelo naj velja po mnenju komisije sindikalnega odbora podjetja tudi za izračunavanje naj višjih osebnih dohodkov. Tudi pri tem naj se ne uporablja obrazec iz samoupravnega sporazuma o merilih za delitev osebnih dohodkov v gradbeništvu za vsako našo TOZD posebej, kajti ta obrazec po predlogu že izračunanih podatkov povzroči velike neskladnosti in anomalije.
Komisija, ki je uvodoma omenjena in je dala svoje strokovno mnenje, se je posluževala določil, ki so bila sprejeta s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v GIP Gradis, kateri predstavlja najvišji samoupravni akt v podjetju, dalje pa še zakonitih določi! ustave in zakonov, ki so izšli na podlagi sprejetih ustavnih amandmajev SFR.l.
Kakšna naj bo informacija?
V	Gospodarskem vestniku je pred kratkim izšla zanimiva notica o pomenu oblikovanja informacij. Med drugim se omenja tudi, kako je ponekod služba za informiranje še vedno zanemarjena, kako še vedno ne poznajo njenega smisla pri vzpostavljanju in nenehnem obnavljanju medsebojnih stikov v rodiefju in stikov navzven z javnostjo.
Pri nas smo oddelek za informacne že ustanovili. Izdajamo Gradisov vestnik Gradisova obvestila, Informator, vendar celotna poročila še niso popolna, manjkajo namre* še informacije nekaterih strokovnih služb, premalo pišeio pa tudi neposredni proizvajalci. V vsakem primeru pa želimo več pomoči tako od tistih, ki delo informativnega oddelka kritizirajo, tako od tistih, ki so nam po svojem položaju in politični funkciji dolžni pomagati.
V	nadaljevanju je v notici nmenien č.iso*""« »i^anager magazin«, ki je priobčil »zlata pravila« o stik1^ v medsebojnih odnosih izpod peresa Alberta Fokela. strokovnjaka za nuhiie relations v koncernu BASF. Eckel je ta pravila nanizal po vrsti takole:
—	resnica in jasnost o nravem času in na nravem mestu: pri tem naj bi še predvsem veljalo nraviio. dq k^or se nenehno pritožuje, temu nihče ne verjame mfj tedaj, ko govori resnico;
—	dvakrat da. kdor hitro da'
—	dobro dozirana informacija je koristna — preobširne in z nerazumljivim strokovnim jezikom pisane informacije bolj škodijo kot koristijo:
—	delo z javnostjo mora biti neprekinjeno in trajno; gasiti tedaj, ko gori. ne oomaga, niti nikomur ne koristi:
—	orejemnik informacije mora biti za to motiviran oziroma pripravljen, da jo soreime na osnovi svoje inteligence in izobrazbe, svojih interesov' in izkušeni ter svojih predstav o vrednotah in ciljih — nikar pa ne n-»zadenite nmpovih tab";ev in predsodkov;
—	dajalec informacii se mora obvezno nredstaviti — anonimne informacije in izjave so brez vrednosti in budilo le sumničenja:
—	izjave naj temiiiio na doistvih — prikrivanie resnice in prazne marnje se maščuieio, Tpformaciia mora biti nedvoumno prenesena s stališča politike r>od'etia reklama za proizvode ne sodi v odnose z javnostjo in bi bila lahko smejeta kot ilegalno reklamiranje. Izjava mora biti argumirana, vendar naj ne bo brez emotivnih učinkov.
Čeprav nekatera izmed teh »zlatih nravi!« v naših družbenopolitičnih razmerah zvenijo smešno ali na so nov/sem brez pomena in koristi, naj bi si tudi naši nosi ovni ljudje, ki zastooajo svoio organizacijo v javnosti (a še celo nolitikh zapomnili predvsem tisto, ki pravi, da preobširne in z nerazumliivim strokovnim (a tembolj nestrokovnim) jezikom pisane ali govorjene informacije prej škodijo kot koristijo,
Skoda^ zaradi takšnih nerazumljivih informacij je pri nas očit-n° precejšnja, le da se zaradi nje nihče posebno ne razburja, zlasti še, ker poznamo še hujše škode, katerih povzročiteljev običajno ne zadeneta niti krivda niti kazen.
Omenjena pravila bi v marsičem tudi morali upoštevati pri našem delu, predvsem pri delu naših strokovnih služb, kadar predlagajo samoupravnim organom sprejem takih ali drugačnih odločitev. Menim, da moramo tudi pri nas pričeti s takim načinom oblikovanja informacij, ki bo omogočil posameznim ravnem razumeti predloge in nato sprejeti odločitev.
URESNIČUJMO, KAR SMO SKLENILI S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O ZDRUŽITVI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V GIP GRADIS
Sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) v GIP GRADIS so pooblaščeni predstavniki TOZD podpisali 19. maja 1973 potem, ko so kolektivi posameznih delov podjetja sklenili, da se organizirajo v temeljno organizacijo.
Predhodno so bile obširne razprave in opravljene analize pogojev za organiziranje TOZD zlasti, kar zadeva sredstva s katerimi bodo TOZD upravljale, in je bilo upravljanje pred njimi podeljeno na TOZD. Prav tako so bile ugotovljene tudi vrednosti investicijskih naložb in obveznosti podjetja ter zmožnost posamezne TOZD, da prevzamejo obveznosti, ki so bile prej sprejete v skupnem poslovanju s tem, da se je najprej ugotovilo od leta 1967 dalje, koliko je vsaka enota vložila v skupne sklade, iz katerih so se doslej proizvajale. Tukaj smo že v veliki meri uresničili načelo udeležbe iz minulega dela. Tako so bile izdelane začetne bilance za vsako TOZD in skupne službe o stanju sredstev in virov sredstev, tj. poslovnega sklada ter terjatev in obveznosti. Prosta denarna sredstva so ostala na enem žiro računu. Ker na novo organizirane TOZD pred tem tudi niso skladno z višino poslovnega sklada oziroma drugih razpoložljivih sredstev angažirale sredstva za svoje poslovanje v obliki zalog materiala, strojev, objektov in podobno; za izravnavo se je osnovala tako
predvidevanja posameznih TOZD in hkrati upošteva zaščita interesov podjetja kot celote. Načrti so samostojni splošni akti, s katerimi se usklajujejo posamezni interesi TOZD, usmerja njihova dejavnost in poslovna politika za določeno časovno razdobje ter cilji in sredstva za njihovo uresničevanje.
Posebno se pri tem zahteva, da se morajo skladati letni gospodarski načrti in dolgoročni razvojni programi posameznih TOZD, usklajen mora biti razvoj proizvodnje in gibanje dohodka kot dela ustvarjene vrednosti namenjena za investicije za razširjeno reprodukcijo. Le na ta način bomo zagotovili trajno rast sleherne TOZD in s tem seveda podjetja, v katerem so se združile z enotnim in skupno postavljenimi cilji. Zagotovitev trajne rasti je hkrati tudi zagotovitev varnosti zaposlitve in zagotovitve sredstev za osebne dohodke, ki so rezultat tako tekočega kot tudi minulega dela. kot udeležba delavca v doseženem višku dela, ki pa je bil vložen v stroje, strojne naprave ali opreme pa tudi v obliki denarja za namene, ki bodo dali boljše rezultate poslovanja, kot.
V Čakovcu smo podpisali 60 učnih pogodb
imenovana »interna banka« v kateri imajo nekatere TOZD dobroimetje, druge pa so tej banki nekako dolžne določene zneske. To še ne pomeni nobene pogodbene obveznosti ali terjatve. Ob vsakokratnem prerezu sredstev in virov sredstev iz skupnega stanja za posamezno TOZD bi ugotovili drugačne zneske odnosov do »interne banke«, kar je razumljivo, saj se menjajo tudi stanja vrednosti osnovnih in obratnih sredstev — strojev, zalog materiala, terjatev itd. — ter virov sredstev, tj. obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti. dočim ostaja stanje poslovnega sklada do konca leta nespremenjeno. Sele po zaključnem računu bo iz delitve dohodka sklad povečan za znesek, ki je bil dosežen v TOZD po odbitku, rezervnega sklada, skupnih rezerv v gospodarstvu ter obveznosti za posojilo nerazvitim pokrajinam.
Tako je praktično tudi izvedeno načelo ustavnih dopolnil, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno upravljajo s sredstvi za doseganje dohodka in razpolagajo s tem dohodkom, doseženim s temi sredstvi v združenem delu v temeljni organizaciji.
Potrebna skladnost v izvajanju poslovne politike temeljnih organizacij združenega dela za dosego enotnih ciljev delovne organizacije, ki so jo praktično ustanovili delavci TOZD s samoupravnim sporazumom o združitvi v GIP Gradis posebej dogovorjena.
TOZD so s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Gradis uredile, kateri posli se bodo opravljali skupno na podlagi usklajenih načrtov in programov ter razvoja TOZD v sestavi podjetja. V 41. členu omenjenega sporazuma je zapisano, da se gospodarski načrt in dolgoročni razvojni program sprejme vedno za podjetje kot celoto, v katerem pa so vključena planska
npr. skupna vlaganja v druge dejavnosti, od katerih pričakujemo koristi.
S samoupravnim sporazumom o združitvi so se TOZD zedinile, da se naj zaradi skladnosti notranje delitve določijo vnaprej z gospodarskim načrtom proporci delitve dohodka na del za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb delavcev TOZD in za sklade, ki se bodo uporabili za investicijska vlaganja pa za zagotovitev njenih sredstev za zagotovitev njenih sredstev za obratovanje. To so tako imenovane delilne črte, ki smo jih že več let nazaj sprejemali z gospodarskim načrtom in ki so dale ugodne rezultate glede zagotovitve obstoja in poslovne sposobnosti določene enote oziroma sedaj TOZD, hkrati pa usmeritve glede na to. da bodo osebni dohodki delavcev enote poleg njihovega osebnega učinka odvisni tudi od poslovnega uspeha TOZD. Tudi to smo si zapisali ob združitvi v GIP Gradis.
Tako bi lahko upravičeno pričakovali, da bo gospodarski načrt za leto 1973 upošteval zapisana načela o sestavljanju in določanju notranjih delitvenih meril. Vendar temu ni tako, kajti v predlogu gospodarskega načrta je glede meril delitve izrecno napisano, da bomo pri delitvi PČD med letom morali upoštevati veljavni sporazum, ki bo veljal za vsako TOZD posebej (tukaj gre za samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, ki ga je podpisalo podjetje kot celota v letu 1971 in ne posamezne TOZD, saj takrat še niso bile organizirane).
Predlog gospodarskega načrta v celoti glede meril delitve nalaga obveznost posamezni TOZD, da se mora ravnati pri delitvi dohodka po merilih iz omenjenega sporazuma in to za izračun mase za osebne dohodke vsake TOZD kot tudi za višino
posameznih izplačil, ki jih omejuje omenjeni sporazum z določeno formulo, katera je vsekakor prilagojena za podjetje, ne pa za posamezne TOZD. Naše gradbene TOZD nikakor ni mogoče povsem primerjati z nekim gradbenim podjetjem, ker nimajo v svojem sestavu obratov, raznih birojev pa tudi skupne službe le delno vstopajo v proces proizvodnje pri posameznih gradbenih TOZD, kar ni primera v nekem gradbenem podjetju.
Neizpolnjevanje zapisanih dogovorov in uveljavljanja drugih metod seveda podzavestno rodi določene odpore in nesoglasja, predvsem je pa vzrok za ta nesoglasja prehitevanje v raznih odločitvah brez upoštevanja stanja, na kateri podlagi se lahko dalje gradi. Imeti moramo pred očmi protislovja in pospeševati razvoj, ki bo rezultat boja proti protislovjem.
Glede usmerjanja navzven na področju delitve velja od leta 1971 republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Nekoliko kasneje vendar istega leta je bil sprejet splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in nato so bili izdelani in sprejeti samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za posamezne panoge Z zakonom je določen še postopek sporazumevanja in je bil po tem postopku tudi sprejet sporazum za gradbeniško panogo in verificiran oktobra 1971. Ta še z nekaj popravki sedaj velja. Sprejet je bil za podjetje kot celota in ne za posamezne TOZD, oziroma enote kot dele podjetja.
Ker gre za družbeno usmerjanje delitve dohodka so ob združitvi v Gradis sprejele TOZD obveznosti, da bodo upoštevale tudi merila delitve in omenjenega sporazuma, ki so obvezna za podjetje kot celoto.
To ne pomeni, da je mogoče merila sporazuma o delitvi dohodka neposredno prenesti in jih uporabljati za vsako našo TOZD posebej. Notranja merila bo vsekakor potrebno še dopolniti, da bo upoštevana tudi uspešnost po drugih kriterijih kot samo po čistem dohodku, vendar je nujno pri tem vedno upoštevati specifičnost naše notranje organizacije TOZD in kakšna je njihova struktura. Še bolj pa moramo paziti na dejstvo, da so naše sedanje TOZD do včeraj poslovale skupno, čeprav že precej v obliki decentraliziranega upravljanja. Ni prav, da si sedaj, ko so organizirani ti deli v TOZD, predstavljamo in tudi zahtevamo, da bodo poslovali že čisto skladno, tako kot samostojna podjetja v gradbeniški panogi in sorodnih dejavnostih, s katerimi se zahteva primerjave.
Dalje je še pomembno ugotoviti, da je po sporazumu o združitvi TOZD posebej poudarjena skrb, da se hitro ukrepa proti tistim TOZD, ki ne bi bile uspešne. Postavljena sta v glavnem dva merila o ugotovitvi uspešnosti in sicer na podlagi proporcev delitve tj. delilnih črt soreietih z gospodarskim načrtom-Kajti ravno tukaj se postavlja vpra-šanie sanacije in drugih ukrepov, ki so nujno potrebni, ker so zaradi slabega poslovanja ene TOZD posredno oškodovane druge, ki so se združile.
Ugotavljanje uspešnosti ali neuspešnosti posamezne TOZD s pomočjo meril delitve in samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, ne daje realnih podatkov, kajti ta merila se za naše TOZD ne dajo s pridom uporabiti.
Končno ni prav, da se odstopa od že sprejetih in podpisanih dogovorov. ki so bili soglasno in dolgotrajno sestavljeni, kot je to samoupravni sporazum o združitvi TOZD v GIP Gradis.
Z.R.
Gradisov vestnik
•Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »To* neta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaj9 mesečno
Slovo najstarejšega žeriavisla v Gradisu
Ko sad dozori, ga koristno uporabimo. Če primerjamo človeka na delovnem mestu pa le-ta z delom dozoreva v daljšem obdobju. Preživlja štiri obdobja kot so letni časi, torej otroštvo, mladost, zrelostno obdobje in jesen življenja. Dve obdobji pre-
Avgust Štegar
živi človek na delu posebno tisti, ki se mora samostojno boriti za življenjski obstoj. Ko preživi določeno obdobje na delu, sledi oddih ali strokovno pokoj. Zasluženi pokoj pa se dočaka zelo različno. Nekateri začnejo pokojninsko obdobje še zdravi in čili, drugi zgarani in bolni.
: Tudi iz našega kolektiva odhajajo ljudje v presledkih v zasluženi pokoj. Odhod v pokoj je težak, kljub temu, da je mnogokrat z besedami izražena želja po njem.
Iz naše PE Strojno prometnega obrata je dočakal zasluženi pokoj naj-
starejši žerjavist v podjetju, tovariš AVGUST ŠTEGAR. Pri podjetju je bil od leta 1946. Njegovega življenja do prihoda v naše podjetje ne bom opisoval, le toliko, rožnato ni bilo.
Prevzel je žerjav izdelan mnogo let pred drugo svetovno vojno. Prepotoval je z žerjavom oelo Slovenijo. Bil je na vseh naših velikih gradbiščih, kjer so se gradili veliki industrijski objekti.
Tovariš Štegar ni bil samo žerjavist, ampak je imel poklic kovinske stroke, kar se je odražalo v tem, da praktično ni nikoli rabil strokovne pomoči, razen takrat je bila okvara — pregoret j e el. motorja ali zlom kake osi ali zobnika. V delavnicah so zvedeli za njega le takrat, ko se je morala izvršiti prestavitev žerjava na drugo gradbišče. Bil je pravi mojster svojega poklica.
Na žerjavu ni dočakal pokoja, ampak v delavnici, na delovnem mestu mojstra delavnice. Znano je, da so strojni poklici v gradbeništvu pod strogim nadzorom zdravstvenih kontrol, ki izločajo te delavce predčasno iz. osnovnih poklicev, in praktično ni slučaja, da bi nekdo normalno v svojem poklicu dočakal regularno pokoj.
Z odhodom našega dobrega in vestnega sodelavca tovariša Štegarja, je nastala vrzel na delovnem mestu, kljub temu, da je trditev, da, ni človeka, ki bi bil nenadomestljiv. Morda v posvetilo mlajšim žerjavistom in 'ostalim sodelavcem — naj vsaj nekaj posnemajo po tovarišu Štegarju in sicer: skromnost, vestnost in pridnost pri delu. Samo delček teh lastnosti naj povzamemo, pa bo naš uspeh pri delu še večji in boljši.
Tovarišu Štegarju želimo še mnogo zdravja, da bo zares v pravem smislu užival svoj zasluženi pokoj.
Snajder
nadaljevanje s prve strani — nadaljevanje
Smo za
■ ■ ■
času že večkrat razpravljal o izvajanju akcijskega programa stabilizacije v podjetju in sploh izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Obstaja utemeljen občutek, da so v okviru stabilizacijskih ukrepov, ukrepi intervencijske in restriktivne narave izčrpani. Ali smo po vašem mnenju v podjetju že ustvarili tak sistem odnosov, ki bo dajal nove spodbude in motivacije za boljše gospodarjenje?
Težko je v kratkem odgovoriti na to vprašanje, vendar smatram, da je potrebno v sistemu odnosov preiti k novim sistemskim rešitvam, ki bodo v celoti izpeljane iz ustavne koncepcije. Opredeliti se bo namreč Potrebno za dinamično stabilnost gospodarskega stanja, izhajamo namreč iz dejstva, da je osrednjo Mt.ko za stabilizacijo si možno izboriti sa-rno v proizvodnji, Uresničevanje take usmeritvi pa terja kvalitetnejše Premike na področju ekonomske motivacije delavcev. Dosedaj smo napravili že nekaj globalnih premikov med razmerji v sredstvih, ki gredo
Y	osebno potrošnjo in na komutacijo. Odpravili smo nekatera socialna nesorazmerja znotraj združenega dela.
V novi ustavi so pravice in dolžnosti opredeljene kot realna družbeno ekonomska razmerja, ko so odvisna od materialnih in drugih možnosti, kar seveda velja tudi za podjetje. Nekateri pa mislijo, da bomo z uveljavitvijo ustavnih načel odpravili vsa ekonomska in medsebojna vprašanja. Kakšno je vaše mnenje 0 teh vprašanjih?
žal med nekaterimi člani kolektiva obstaja znatno prepričanje, da n°rno z uveljavitvijo ustavnih dopolnil rešili vse pobleme. ki se ka-Zejo v naši družbi. Družbena protislovja bodo sigurno še ostala in z njimi tudi težave, ker pač delamo v blagovnih pogojih gospodarjenja,
V	svetu ekstremnih nihanj in v družbi. ki so v svojih notranjih in zunanjih elementih izpostavljena izkušnjam, pritiskom in protislovjem. Z pstavno pravico, da v dohodku, ki
kot rezultat skupnega dela delav-cev v združenem delu, neutujljiva Pravica delavcev, da z njim razpo-la§ajo, so v bistvu že ustvarjeni poboji za boljše gospodarjenje.
Kako si v bodoče zamišljate delo skupnih služb in na kakšne Probleme ste naleteli ob izvolitvi te Pogovorne funkcije?
- Z nalogami ZK sem bil seznanjen E6, kot član občinskega komiteja ZK pdubijana-Center, zato sem prepri-t\an, da bo moje delo lažje, predvsem ®a če bodo pri izvajanju skupnih nal°g sodelovali vsi komunisti cen-
trale. Med prve naloge spada sprejem politično aktivnih delavcev in mladincev v vrste zveze komunistov, v ta namen bomo organizirali razgovore med delavci vseh strokovnih profilov, nadalje se bomo borili za dosledna izvajanja ustavnih amandmajev in v zvezi s tem za izvajanje posameznih določil že podpisanega samoupravnega sporazuma.
Vedno več je v naših vrstah komunistov, ki se problemov, o katerih se pogovarjamo v zvezi komunistov in njihovega razreševanja v svojem okolju lotevajo pošteno in komunistično. Ali ste v naših vrstah opazili tudi kakšna odstopanja?
Na splošno niti ne, vendar se . časih pojavljajo posamezniki, ki poskušajo sedanjo kritičnost, izrabiti za osebna obračunavanja. To nas opozarja, da moramo budno spremljati vsa dogajanja okrog nas. Naša naloga je, da vsake osebne in politične manevre posameznikov že v kali zatremo in preprečujemo povsod kjer bi se ti pojavili.
Delavski svet...
mogoče zagotoviti, da bodo osebni dohodki poleg osebnega učinka odvisni tudi od uspešnosti poslovanja vsake TOZD upoštevajoč specifičnosti. ki jih ima Gradis pri svoji notranji organizaciji. Za osnovo delitve osebnih dohodkov naj služijo že sprejeti pravilniki o startnih osnovah in drugih internih merilih za delitev OD
Kar zadeva primerjanje do družbe po merilih iz samoupravnega sporazuma in druge omejitve, sprejete z zakoni ali resolucijami, zlasti kar zadeva ugotavljanje faktorja stimulacije s primerjavo količnika rentabilnosti s tem količnikom v panogi zaradi popravka izračunane mase za delitev osebnih dohodkov in omejevanja izplačil OD navzgor po predpisanih obrazcih iz sporazuma, naj se to opravlja vedno za podjetje kot celoto.
Za interno delitev bi veljalo pripraviti še dodatni sistem poleg delilnih črt, po katerem bi se v bodoče ugotavljali elementi učinkovitosti poslovanja TOZD (rentabilnosti, ekonomičnosti, produktivnosti, likvidnosti in akumulativnosti). Doklei teh notranjih meril ni. naj služijo delilne črte, ki so vedno sestavni del gospodarskega načrta za notranje usmerjanje koliko naj gre čistega dohodka v TOZD za osebne dohodke in koliko za sklade.
Omenjena stališča in ugotovitve so člani delavskega sveta' pretresali in poslušali še dodatne razlage. Po dolgi obravnavi je delavski svet sklenil, da se sprejem gospodarske-
In minilo je 00 let
Jubilej našega zvestega sodelavca Ignaca Šušteršiča in njegovih 60 let ne more kar tako mimo nas in ne mimo tistega, kar je v svojih 26 letih neumornega dela pomagal ustvarjati.
1947 — Gradili smo Litostroj, giganta naše prve petletke. Med graditelji že najdemo našega jubilanta. Vodi tesarska dela, od jutra do večera, popoldan pa še brigade, v nedeljah pa prostovoljce.
1949 — Prva faza termoelektrarne Šoštanj. Kljub zastoju zaradi krivične informbirojevske politike se gradnja nadaljuje — potrebujemo elektriko. Jubilant glavni delovodja na objektu TE.
20. 4. 1950 v Šoštanju izvolimo prvi delavski svet. Jubilant član prvega delavskega sveta.
Junija 1E50 jubilant prevzame mesto direktorja gradbenega podjetja ROG Kočevje.
1951—53 Gradis v Zenici, gradimo enega izmed najpomembnejših objektov železarne Jesenice — koksarno. Tu smo izvršili pionirsko delo ne boječ se truda in naporov. Jubilant glavni delovodja za tesarska dela in predsednik upravnega odbora.
1953—1958 Gradnja TE Šoštanj se nadaljuje s polno paro. Delo je zahtevno in potrebujemo dobre tesarske strokovnjake. Jubilant premeščen v Šoštanj.
1956—1973 Jubilant premeščen v Škofjo Loko. 17 let neumornega dela. Široka pomoč celotnega kolektiva, in rezultati — vidni so na vsak korak.
Politične in ostale funkcije. Več let aktivni sindikalni delavec, večkrat član CDS in UO. 4 leta odbornik občinske skupščine Škofja Loka, dvakrat sekretar OO ZK itd.
Ni golo naključje, da jubilanta pozna skoraj celoten kolektiv.
Kjerkoli je služboval, je znal biti preprost in pošten do ljudi. Ker je resnica od pravice nedeljiva, in tako stališče je vseskozi zastopal, si je v kolektivu pridobil velik ugled in zaupanje. Vztrajal je kjerkoli je bil in prav to nas je napotilo k našemu iskrenemu voščilu.
Nace, še na mnoga leta!
Iz spominov našega jubilanta Igorja Omerza
Jubilant Igor Omerza, dipl. gr. ing. je 18. 7. 1973 praznoval 60-letnico svojega življenja. Skromna slovesnost in kup spominov na tiste čase, ko smo ne glede na delovni čas in pod mnogo težjimi pogoji gradili in ustvarjali začetke tega, kar danes imamo. Žal sc mnogi izmed nas pozabili na težko prehojeno pot in žrtve naših delavcev, predno smo prišli do današnje stopnje družbenega razvoja, ko delavci s svojim delom sami razpolagajo.
V spomin na tiste dni objavljamo prispevek našega jubilanta ing. Omerza, takratnega šefa sektorja in pozneje šefa gradbišča iz časa gradnje hidrocentral-e Moste -Žirovnica.
MOSTE—ŽIROVNICA —
26. NOVEMBER 1949
26. november. — Še petdeset ur nas loči od proslave Dneva republike, to je od dneva, do katerega smo se obvezali, da bomo zgradili pregrado Moste do vrha.
Dež lije v curkih. Ogromne vodne mase se po ozki strugi valijo proti pregradi. Tu je že pravo jezero, ker obtočni predor komaj požira vso vedo. Poplava. Prostrana gradbena jama podslapja pregrade je zalita z vodo. Delavci rešujejo les in stroje.
Toda misli nas vseh so osredotočene na eno samo nalogo, na izpolnitev naše obveznosti. Se 350 m3 betona moramo vgraditi v pregrado.
Noč pada, dež lije in Sava bobni. Ce zjutraj dež preneha, še lahko obveznost izpolnimo.
Da bi v zadnjih urah izgubili bitko, ki so jo uspešno vodili že šest mesecev? 19.700 m3 betona smo že vgradili in kljub neprestanemu boju z mehanizacijo in materialom.
Stroji!
11 elektromotorjev je noč in dan, teden za tednom, mesec za mesecem gnalo stroje za betoniranje pregrade. Ubogi strojniki, ključavničarji, monterji! Vedno na nogah, vedno umazani, nepre-
spani. Zdaj okvara motorja, zdaj ležaj ali zobato kolo. In naš izrabljeni stolpni žerjav! Ta nam je pil kri.
Cement!
Trikrat smo imeli prazna skladišča po več dni, enkrat celo dva tedna. Cement smo iskali od tovarne do tovarne, od postaje do postaje, od gradbišča do gradbišča. Za vsako vrečo smo se borili,
Sedaj pa, ko imamo vsega — stojimo. Dež. Vso noč lije in voda narašča.
Ob petih zjutraj je dež prenehal. Zapeli so zopet stroji, pregrada je oživela: veseli vzkliki, ropot sekir in kladiv tesarjev in lopat betonerjev. Voda je bobnela, pred pregrado jezero, za pregrado jezero, pregrada pa raste.
Še 200 m3. Mrači se. Težki oblaki zagrinjajo nebo. Da bi vsaj ne deževalo!
Znočilo se je. Nebo je črno, zrak vlažen in topel. Padajo prve kaplje, nato dež, ploha. Zmanjšali smo dodatek vode v mešalcih,
prekrivali svež beton z vrečicami in betonirali dalje. Ob devetih zvečer je izmena, premočena do kože, odšla. Stroji so utihnili, pregrada stoji zapuščena.
Premagani smo. .
Ne, nismo premagani! Saj imamo 250 udarnikov, saj imamo komuniste, sindikat, Zvezo borcev' Mi, nosilci prehodne zastave zvezne vlade, najboljši kolektiv za nizke gradnje v državi, premagani? — Nikoli!
Cez pol ure so stale na pregradi udarne brigade. Brez dežnih plaščev, z zavihanimi rokavi. Dež je lil, Sava je bučala, stroji so peli, pregrada je rastla.
Zjutraj se je razvedrilo in nastopile so spet redne brigade, Zvečer ob sedmih, sredi proslave Dneva republike, je zatulila sirena in naznanila, da nese žerjav zadnji kubični meter betona v pregrado!
ga načrta v tistem delu, kjer so merila delitve, odloži do naslednje seje z zahtevo, da se pripravijo dodatni izračuni. Sprejel pa je ključ za prevoz stroškov skupnih služb in ključ, po katerem bodo posamezne TOZD zagotavljale kadre za dela v inozemstvu.
® Oslej znižane dnevnice tudi eh sobotah in rsetfelah
V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel popravek pravilnika o znižanih dnevnicah za delavce obratov, kadar so na terenu. Popravek se nanaša na priznanje dnevnic tudi ob sobotah in nedeljah, če je delavec na terenu. Doslej se je priznavala znižana dnevnica le, če je delavec opravil na terenu najmanj 6 ur na dan efektivnega dela. S tem so pogoji za izplačevanje znižanih dnevnic enaki s pogoji za terenske dodatke, ko se prav tako priznavajo za vsak dan, ko je delavec na terenu. V razpravi so bile postavljene tudi zahteve za povečanje dnevnice za delavce obratov, vendar glede na omejitev po samoupravnem sporazumu v gradbeništvu takšni zahtevi ni mogoče ugoditi, ker vsebuje naš pravilnik še maksimalno dovoljeno višino takšnih dnevnic. Potrebno bo postaviti zahtevo, da se zvišajo gornje meje. ki so sedaj še določene, kajti življenjski stroški na terenu so porasli od takrat, ko se je ugotavljalo, koliko so stvarni stroški na terenu in po teh odmerjalo gornjo mejo izplačil za dnevnice.
Pred kratkim je izšel zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je med drugim predpisal najkrajši letni dopust 18 dni in do katerega naj bi imel vsak delavec pravico že po 6 mesecih nepretrganega dela pri podjetju oz. v TOZD. Ker imamo enotna merila za določanje rednega letnega dopusta
v pravilniku o delovnih razmerjih in je bila doslej skladno z zakonom predvidenih najmanj 14 dni dopusta smo izdelali popravek in ga je po razpravi v TOZD delavski svet potrdil. Sedaj bodo delavci tudi hitreje pridobivali na dolžini letnega dopusta v odvisnosti od števila let delovne dobe in sicer že vsake 3—4 leta in ne kot doslej po preteku vsakih 10 let delovne dobe.
9 Zvišane štipendije in nagrade učencem
Upravni odbor centra je pripravil spremembo v višinah štipendij, nagrad učencev in za pripravnike. V razpravi med kolektivi v TOZD niso bili glede višin spreminjevalni predlogi in so se vsi strinjali s spremembo, ki bo veljala po sklepu delavskega sveta od L junija 1.1. dalje.
Sistemizacija delovnih mest zahteva stalne dopolnitve in spremembe in s tem v zvezi tudi startnih osnov za delitev osebnih dohodkov. Poseb-na komisija delavskega sveta je sestavila predlog dopolnitev in sprememb obeh pravilnikov ter uskladila pripombe kolektivov TOZD ter nato osnutka predložila delavskemu svetu v potrditev. Spremembe in dopolnitve bodo veljale od 16. junija 1973 dalje.
Od nadzornega odbora za izvajanje sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu smo prejeli osnutek predloga popravkov samoupravnega sporazuma, ki je bil verificiran oktobra 1971 in lani delno že popravljen. Glede na zahtevo je delavski svet sprejel predlog popravka oziroma že prečiščenega celotnega besedila tega sporazuma.
e TOZD Celje in Ljubljana predlagata
Gradbeni TOZD Ljubljana in Ce-
lje sta naslovila na delavski svet vlogi in sicer prva, da se spremeni
11.	člen pravilnika o organizatorjih proizvodnje, ki predpisuje obrazec za izračun najvišjega osebnega dohodka v TOZD, kateri je določen v samoupravnem sporazumu v gradbeništvu, kadar se primerja podjetje kot celota. TOZD Celje zahteva, da se za leto 1972 po letnem zaključnem računu uporabijo delitvena razmerja, ki so bila sprejeta v gospodarskem i'ačunu za leto 1972 in ne merila samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu.
Po razpravi o obeh zadevah, o katerih so gradivo člani delavskega sveta že prejeli, je delavski svet sklenil, da se naj do prihodnje seje predložijo še popravljeni diagrami za izračunavanje odstotka nagrade organizatorju, kar je že sklenjeno ob razpravi gospodarskega načrta za leto 1973, Ob tej priložnosti bo tudi obravnavan predlog o spremembi 11. člena prej omenjenega pravilnika. Za TOZD Celje pa je delavski svet začasno odložil obravnavo, dokler ne bo razčiščeno vprašanje obračuna stroškov skupnih služb za preteklo leto. Pooblastil je glavnega direktorja, da ukrene vse potrebno, da bo do prihodnje seje delavskega sveta zadeva v celoti razčiščena.
S Za gradnjo doma v Kumrovcu bo vsak član kolektiva pripeval po 20,— din
Poleg temeljnih vprašanj, ki jih rešuje delavski svet je nadalje sklenil v okviru svoje pristojnosti še sledeče:
— za dom v Kumrovcu je sprejel priporočilo, da združijo vse TOZD tako, da bo vsaka prispevala po (nadaljevanje na 8 str.)

Zanimalo nas je, kako poteka gradnja nove betonarne v Novih Jaršah in kako posluje naša centralna betonarna. Najprej smo se oglasili v enoti Ljubljana—okolica in tam so nam povedali:
»Temelji za novo betonarno SB 500 so že postavljeni. Stala bo poleg ■ našega sedeža in največjega gradbišča. Izdelali so jo nam Kovinski obrati iz Ljubljane, njena zmogljivost pa bo 20m3/h, pa tudi več. Za našo enoto bo tako pokrivala vse potrebe.
Za gradnjo te betonarne smo se odločili zaradi tega, ker moramo obstoječo našo betonarno PB 250 prestaviti. Pod mestom, kjer sedaj stoji, teče namreč kolektor, zato jo bomo morali umakniti. Mislimo, da bo konec julija nova betonarna že postavljena, sedaj pa poskusno obratuje v Kovinskih obratih. Naša nova betonarna bo prirejena tudi za zimsko betonarno.«
Tako torej pravijo v enoti Ljubljana—okolica.
Pa smo se oglasili tudi v naši centralni betonarni, ki je le nekaj korakov stran in oskrbuje Gradisova gradbišča že vrsto let. Tam smo izvedeli :
Naša dobra stara betonarna ima zmogljivost 22m3/h, lahko tudi več.
Zadnji dve leti je slabo zasedena, prostih kapacitet pa je še dosti. Naša :gradbišča so b la v zaključni fazi in to se tako pri nas dosti pozna. Menda se bo sedaj nekoliko odprlo, ker se bo začela gradnja enega bazena in otroškega vrtca tu v Ljubljani. V glavnem naša betonarna oskrbuje Gradisove enote z betonom, prodajamo pa ga tudi drugim. Če gledamo našo gradnjo v Ljubljani, petem lahko rečemo, da bi bila vsa gradbišča oskrbovana, če bi delali s polno zmo-gliivostjo. torej bi naša betonarna zadostovala. Sedaj delamo samo v eni izmeni in še v tem času nismo dovolj zasedeni.«
Tako torej pravijo eni in nekoliko Temelji za novo betonarno drugače drugi.	so postavljeni
Gradnja viaduktov
To pa je naša stara betonarna
TOZD Nizke gradnje gradi na avtocesti 6 viaduktov in 1 premostitveni objekt v skupni dolžini 2200 m in s skupno površino 28000 m2. Pred kratkim pa smo od SGP Primorje prevzeli v izgrad-jo tudi 9 nadvozov in še enega od Slovenija cest. Na nadvozih bomo pričeli z deli jeseni.
Dela na viaduktih so v raznih fazah. tako kot smo tudi začenjali posamezne objekte v časovnih zamikih. Ti časovni zamiki so pogojeni s temeljenjem, Temeljenje je v glavnem globoko z uvrtanimi armirano betonskimi piloti, ki jih za nas izvaja podjetje Geološki zavod z eno strojno opremo po sistemu »Benotto«.
Celotno organizacijo del smo navezali na štiri mesta, kjer imamo postavljena naselja, skladišča, grad-biščne delavnice, betonarne in drugo, kar potrebuje gradbišče. Ta so:
a)	obrat na Pobrežju, kjer se bodo izdelali vsi montažni elementi in sicer 172 prednapetih vzdolžnih nosilcev, približno 2500 voziščnih ploš1', 350 prečnikov in 1900 hodnikovih blokov,
b)	Preloge za viadukte Devino (z oznako 60-21), Vrhole (60-22), in Preloge (60-23),
c)	Skedenj za viadukte Skedenj I (60-24), Skedenj II (60-25) in premostitveni objekt 50-41,
d)	Slatina za viadukt Slatina 60-26. Tu je naselje majhno, delavci pa se hranijo v kuhinji podjetja Slovenija ceste, ki ima tam svoje naselje.
Stanje del je na posameznih viaduktih v kratkem takole:
Viaduk 60-21, ki je najkrajši in najbližji Mariboru je bil v grobem končan že v mesecu marcu, finaliza-cijo cestišča pa bomo izvršili pozneje. Ta objekt je bil betoniran na odru.
Viadukt Vrhole 60-22 ima izvršeno temeljenje v celoti. Od spodnje konstrukcije so narejeni krajni oporniki do polovice in začeli smo z izdelavo vmesnih stebrov viadukta. Predvidevamo, da bo spodnja konstrukcija v celoti gotova v drugi polovici septembra.
Prednjači najdaljši viadukt Preloge 60-23. kjer je popolnoma gotova spodnja konstrukcija in se sedaj izvajajo priprave za montažo nosilcev. Prvič bomo uporabili novo jekleno konstrukcijo za montažo prednapetih nosilcev, ki je prirejena za razpetine do 40 m in teže do 100 ton. Montažna konstrukcija je že postavljena na stebre viadukta.
Gradnja drugih viaduktov se je pričela letos spomladi in so zato v fazah temeljenja in izgradnje spodnje konstrukcije.
Viadukt Skedenj L 60-24 je tehnično najzahtevnejši, ker je kombinacija prostoležečih premostitvenih konstrukcij v montažni izvedbi kot večina drugih viaduktov in pa konstrukcije po načinu proste konzolne gradnje z razponi 60 m + 120 m 4 + 60 m prek plazovitega pobočja. Ta viadukt je v fazi temeljenja. Prav sedaj se tu izvajajo uvrtani armirano betonski piloti in plitvo temeljenje.
Viadukt Skedenj II, 60-25 in premostitveni objekt 50-41 sta v fazi izgradnje spodnje konstrukcije, to je delajo se krajni oporniki in vmesni stebri. Na viaduktu 60-25 so tudi najvišji stebri na avtocesti. Dvigajo
ncan
To so bodoči zidarji iz Vlasotincev
Učenci iz Vlasotincev na praktičnem delu pri nas
se 50 m nad dolino. Dva stebra sta že gotova. Premostitveni objekt je manjše dolžine (64 m) in je povsem podoben že izgrajenemu viaduktu v Devini (60-21),
Na viaduktu Slatina 60-26 so zaključena glavna pripravljalna dela, dokončujejo se platoji za globoko temeljenje in začenjamo z izkopi za krajne opornike.
Trenutno je v Prelogah 70 delavcev, v Skednju 100 in. v Slatini 15 delavcev. Vsi stanujejo in se hranijo v naseljih. Naselja imajo igrišča za rekreacijo in prostore za razvedrilo.
Dela potekajo po predvidenih planih in so tudi kvalitetno izvedena. Mirno lahko zapišem, da je investitor z nami zadovoljen
Janez Bojc, dipl. inž.
»Lackov« most
Ta mesec smo imeli na praktičnem delu v našem podjetju 43 učencev, ki obiskujejo poklicno šolo v Vlaso-tincih. Čeprav so učenci zelo disciplinirani in pridni, so naši inštruktorji kmalu po začetku njihove prakse ugotovili, da njihovo delo v strokovnem pogledu ni ravno tako opravljeno kot bi moralo biti pri učencih, ki bodo v jeseni stopili v zadnji letnik šolanja. To je, ko bodo postali kvalificirani zidarji tesarji in žele-zckrivei. »Težko so se znašli: premalo poznajo stroje, praktično delo na gradišču, sodobno metodologijo gradnje in podobno«- to smo večkrat slišali od naših inštruktorjev, pod katerimi nadzorstvom so bili ti učenci. Pa smo najprej povprašali kar samg Vlasotinčane, kaj mislijo o svojem delu in praktičnem učenju.
V Škofji Loki smo se'veliko naučili
Vitomir Randželovič, Radislav Stankovič in Milan Nedelj kovic so delali v lesno industrijskem obratu v Škofji Loki:
Pri nas imamo drugače šolo kot pri vas: devet mesecev teoretičnega pouka in en mesec prakse. Med samim poukom imamo na teden še 12 ur praktičnega pouka. V šoli smo se v dveh letih naučili opaževanja stebrov, opaževanja konzolskih plošč in zidov, vezanja lesa itd. Tukaj smo se naučili delati palete za transport raznih izdelkov (za papirnico Vevče. Salonit Anhovo). Prvič smo tudi izdelovali ladijski pod, stene strop in okna za barake in podobno. V šoli smo imeli vse delo prirejeno za šolsko delavnico,
Kolektiv Škofje Loke in še posebno naš inštruktor nam je dosti pomagal. da se bomo tu res nekaj naučili. Nekaj časa delamo na enem mestu, nekaj na drugem in tako bomo počasi v celoti spoznali celoten proces proizvodnje.
Premalo tesarskega znanja
Njihov inštruktor Andrej Hostnik pa pravi takole:
V začetku je bilo. precej problemov, ker niso razumeli jezika, tesarskih izrazov. Drugače so bili disciplinirani, volje za delo jim ni. manjkalo. Mislim, da so tesarskega znanja prinesli s seboj zelo malo. Če jih primerjam z našimi učenci, že tisti iz prvega letnika znajo več kot ti. ki so končali drugega. Naši so pri delu zelo samostojni — recimo en nosilec za streho barak naredijo kar sami.
Za Vlasotinčane bi bilo koristno, da bi ostali na praksi več kot en mesec.
Prava praksa je le na gradbišču
V Novih Jaršah na gradbišču je bilo na praktičnem delu pet učencev iz Vlasotincev. Tam smo govoriti najprej z inštruktorjem Jožetom Hul-lom: Učenci so disciplinirani, pridni, le premalo znajo. Učili so se v šolskih delavnicah, tam pa se ne da naučiti zidati, kaj šele omctavati. Prava praksa je le na gradbišču. Ce bi bili tukaj tri mesece, bi jim že nadoknadili vsaj nekaj te prakse. Tukaj smo jih naučili ometavati, zidanja s kvadri in podobno.
Praksa je nenadomestljiva
Učenec Ljubiša Dandovič pa pravi: V začetku smo se težko privadili, ker ne znamo vašega jezika, sedaj je že v redu. Ko primerjamo naše učenje z vašim, vidimo, da smo imeli premalo prakse, pa še tisto kar smo jo imeli, niso znali pri nas pracr izkoristiti — poslali so nas na delovno akcijo.
Prvič smo se srečali s strojnim delom
Zadnjih pet učencev pa je bilo v
naši železokrivnici. V njihovem imenu je cdeovarjal na naša vprašanja Dragan Mitič: V začetku se nismo znašli, saj smo te stroje tukaj prvič videli. Pri nas v šoli smo delali le v delavnicah, tam smo iz drobne žice delali z rokami, na mizi V primerjavi s teni delom tukaj je bila naša praksa navadno igračkanje. Sploh mislim, da smo se tukaj precej naučili, prav vsi. Na splošno smo v Gradisu zelo zadovoljni in po končanem šolanju se bomo radi vrnili v vaše podjetje.	- v
Discjplina je bila na višku.
Njihov inštruktor Ferid Sejdie je bil v začetku kar pesimist z ozirom na njihovo delo. sedaj pa je že zadovoljen : Očitno je, da se tam v šoli niso dosti naučili, da ne rečem — r.ič. Dobro je, da so disciplinirani in da se želijo nekaj naučiti, verjamem, da smo jim nudili praktičnega znanja v teh nekaj dneh več, kot so si ga nabrali v šoli v dveh letih. Prepričan sem, da bodo nekoč postali še dobri žeiezokrivci.
Kljub temu, da nam je otvoritev mostu v Dupleku »ušla«, smo vseeno nabrali nekaj podatkov naknadno pri direktorju Nizkih gradenj ing. Bol-težarju Hvastiji.
»Most se imenuje danes »Lackov most«, poimenovali pa so ga po našem narodnem heroju. Ob dnevu borca so most slovesno izročili v u-porabo, odprl pa ga je predsednik mariborske občine Stojan Požar.
Zgornja konstrukcija mostu je iz prednapetih nosilcev, fundiranje pa so izvedli na benoto pilotih. Most je dolg 147,75 metra. Začetek gradnje sega v lanski september, povprečno pa je bilo na tem gradbišču zaposlenih 20 do 25 ljudi.
Most s priključki je vreden 6,2 milijona din.
in to bodoči žeiezokrivci
Tudi v Šaleški dolini
gradile
Tak je pogled na streho župnišča v Šoštanju
ssa—
Peter Šipka
Dan šoferjev je šel mimo
Trinajstega julija je bil dan šoferjev in ker jih imamo v našem podjetju precej, smo enega izmed njih povprašali, kako je praznoval ta svoj praznik, Peter Šipka nam je takole povedal:
»Praznovali smo bolj žalostno. Za praznovanje bi moral poskrbeti sindikat, saj nas v podjetju ni tako malo in menda smo tudi vredni te male pozornosti. Tisto praznovanje skupno z ostalimi za »dan obratov« se mi ne zdi primerno. Takrat pridejo ljudje različnih poklicev skupaj, slabo se poznamo med seboj in praznovanje izgubi svoj čar. Mi šoferji pa bi se radi enkrat na leto dobili skupaj.
Po malih skupinah sicer včasih že praznujemo, kadar kdo dobi novo vozilo. Nepisano pravilo je, da mora vsak odšteti toliko tisočakov kolikor ton ima vozilo. To gre potem v skupno blagajno namensko za malo slovesnost, ki jo ob tej priložnosti naredimo. Ampak to je naša stvar, ki jo naredimn med nekaj kolegi, podjet je pa bi že moralo poskrbeti, da se nas vseh vsaj enkrat na leto malo spomni.
Ker pišete to za naš časopis, bi to priložnost izrabil in se zahvalil za dvosobno stanovanje, ki sem ga dobil od podjetja.«
V zadnjem času se je v Šaleški dolini odprlo precej gradbišč. Ustavimo se najprej pri gradnji cerkve in župnišča v Šoštanja.
Odločno proti vsakemu nasilju
• XXXVI. ustavni amandma in naše smernice za obrambo domovine
Stara cerkev in župnišče je na rudniškem območju v Družmirju pri Šoštanju, in teren se bo posedel, zato je potrebna preselitev, oziroma nadomestna gradnja. Deloma jo investira rudnik lignita Velenje, deloma pa župnijski urad. Projekt za cerkev in župnišče je izdelal projektivni biro Velenje.
Projekt cerkve je zelo zanimiv, do skrajnosti enostaven, obenem pa funkcionalen. Ob vhodu je strop že tik nad vrati, tako da ga lahko doseže človek z roko, nato pa se proti oltarju počasi dviguje in tam doseže 10 metrov. Večnamenski prostor ali centralna dvorana ima na eni strani široko stekleno steno, ki je povezana s steno učilnic in prek terase s Pogledi na zunanji prostor. Zvonik je dostopen s terase in je postavljen na sam rob naravnega platoja.
Vsa nosilna konstrukcija (stene in stropovi) je iz železobetona. Ta beton je v pretežnem delu objekta Predviden kot naravni (neometan). Temelji so pasovni, armirani. Še nekaj zanimivosti: dostop na kor je urejen po okroglih stopnicah, ki obenem služijo kot oblikovno zanimiv objekt v prostoru. Sam kor je obenem strop kapele, ki ji s svojo stopničasto obliko daje dinamičnost in privlačnost. Celotno pritličje bo tlakovano z opečnimi tlakovci, ki bodo zbrušeni in spolirani.
Sedaj delajo drugo fazo objekta — cerkev, prva faza pa je bila gradnja župnišča. Vrednost obeh delov objekta je 415 milijonov S din, vendar le do tretje gradbene faze.
V šoštanjskem bazenu delamo še telovadnico pri osnovni šoli Biba Rock, adaptiramo in rekonstruiramo nekaj v TE Šoštanj, v delu je ventilacijska postaja za rudnik lignita Velenje v Prelogah in Pesju.
Tudi v Velenju še gradimo. Končali sme blok malih stanovanj, ki je danes že vseljen. Njegov lastnik je rudnik lignita Velenje. Blok ima 248 sob, torej skupno približno 489 stanovalcev. Blok je eden naj lepših tam okoli, njegova notranja oprema pa je prav tako dostojna zunanjega izgleda. Vsako nadstropje ima dve čajni kuhinji, kjer si stanovalci lahko skuhajo kaj malega za zajtrk ali večerjo. Skupaj z opremo je objekt stal 1,6 milijarde starih dinarjev,
V stari strugi Pake v Velenju smo te dni začeli temeljenje 168-stano-vanjskega bloka. Sicer je bilo v začetku mišljeno, da bo le 156-stano-vanjski, vendar se je urbanistična zasnova nekoliko spremenila in tako prinesla tudi malo več stanovanj. Cel sistem objekta je razdeljen na štiri samostojne enote, ki so povezane s stopnišči in jaški za dvigala. Ko so pričeli z gradnjo, se je pokazalo, da je slabši teren, kot so predvidevali. Potrebno je bilo pilotiranje. zato se je delo zavleklo za 4 mesece.
Celjski gradisovci pravijo, da pri tej zgradnji uvajajo- nekaj novosti. Tako bodo stropno konstrukcijo delali na tleh. Fasada bo iz montažnih betonskih elementov. Kakor bo rasla stavba, tako bo rasla tudi fasada. Pri vsej gradnji bo zelo veliko montažnih elementov. Še ena zanimivost : stavba bo zavarovana seveda tudi proti potresom, vendar bodo takrat uporabili le horizontalne vezi, ki bodo iz ene vrste pločevine. V stavbi bodo delavska stanovanja, kupec pa je rudnik lignita Velenje. Vsa stanovanja so dvosobna. Vrednost celotnega objekta bo približno 2,15 milijarde S din, končan pa bo maja leta 1974.
Naša federativna republika, kot samoupravna socialistična skupnost delovnih ljudi, je pripravljena braniti svojo svobode, neodvisnost, in suverenost in teritorialno nedotakljivost.
Odločno se bomo postavili po robu vsakemu napadu in pritisku, ter vmešavanju v naše notranje zadeve. Odločno se bomo branili tudi vsakega vsiljevanja tuje volje ter družbenega in političnega sistema. Naša država izvaja politiko miru med narodi in politiko neuvrščenosti. Zato naša država ne more biti napadalec. Za nas so upravičena le osvobodilne vojne zasužnjenih narodov, ter obrambne vojne napadenih držav zoper napadalce, saj je obramba zoper napadalca pravica vsakega naroda.
Mednarodnim krizam in spopadom na bližnjem vzhodu še ni videti konca ter je tudi težko predvideti, kakšne posledice bodo nastale iz tega. Zelo se je tudi povečal pomen našega Sredozemlja in Evrope, kjer se križajo številni interesi. Prav zato je oborožitev in razvoj vojne tehnike postala ena glavnih preokupacij skoraj vseh držav na svetu, Velike sile so angažirale ogromna sredstvi za oboroževanje; posebno v jedrskem, kemičnem in biološkem izpopolnjevanju.
Danes se srečujemo s pojavom lokalnih vojn in napadov, katere so naperjene proti malim državam, ali pa so usmerjene na rušenje družbeno-političnega sistema ali politično in ekonomsko podrejanje.
V te namene se uporabljajo razne oblike: državni udari, ki so režirani večinoma od zunaj, izsiljevanja, propagande ali pa psihološki pritiski. Vse navedene vrste takih napadov so možne tudi zoper našo državo.
Socialistična federativna republika Jugoslavija je dala in še daje pomemben prispevek s svojo miroljubno politiko k ohranitvi miru v svetu. Z našjm bojem v preteklih desetletjih smo si pridobili velik ugled in spoštovanje pri vseh naprednih silah, ter jmamo zato tudi precej prijateljev in zaveznikov, kar pa ne predstavlja odvrnitve vseh nevarnosti pred napadom.
Cilj napada na SFRJ bi bil zrušiti družbeno socialistično ureditev, zasužnjiti naše narode in zemljo, razbiti enotnost naših narodov in izkoriščati naše narodno bogastvo.
Napadalec bi skušal uporabiti s
presenetljivo naglico svoje oborožene sile (oklopne, kopenske, zrako-plovne, desantne in pomorske) na široki fronti po vsej globini našega ozemlja, da bi čimprej razbil naše sile in zavzel pomembne strateške objekte in komunikacije ter s tem zlomil odpor naših narodov. Seveda bi te njihove akcije spremljala njihova intenzivna propagandna dejavnost z vsemi metodami dezinformacij, panike, zastraševanje, sabotaže in ustvarjanje pete kolone, katere delo nam je poznano iz druge svetovne vojne. Zato morajo biti naše oborožene sile vedno pripravljene, da take napade odbijajo.
Zato je življensko pomembno za našo državo, da v doglednem času zgradi močan splošni ljudski odpor, ki bo vedno in v vsakem trenutku pripravljen odbiti katerikoli napad na našo neodvisnost in svobodo.
Postavili se bomo po robu vsakemu napadu s splošnim ljudskim odporom vseh naših narodov, delovnih ljudi in občanov.
Splošni ljudski odpor je nujna enotna oblika organizirane jugoslovanske družbe za vojno in obrambo pred vsemi nevarnostmi od zunaj v boju do končne zmage ter njenega popolnega zavarovanja za suverenost. Temeljiti mora na enotnih ciljih in interesih vseh narodov Jugoslavije.
Zakonska pravica po ustavi vseh naših delovnih ljudi je:
—	da ima vsak občan SFRJ pravico in dolžnost braniti nedotakljivost, svobodo in neodvisnost naše države:
—	nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije SFRJ ali posameznega njenega dela:
—	nihče nima pravice priznati ali sprejeti kapitulacijo oboroženih sil:
—	nihče ne sme priznati ali sprejeti okupacijo SFRJ ali njenega dela:
—	nihče ne sme ustaviti boj in odpor zoper napadalca, ali pa preprečiti občane, da bi vodili boj.
Za vsakega delovnega človeka v SFRJ ali v tujini je vojna objavljena tisti trenutek, ko se začne napad na kateremkoli delu ozemlja SFRJ.
Njegova dolžnost je, da takoj samoiniciativno izpolnjuje vse svoje obveznosti iz ustave in da nadaljuje delo po navodilih veljavnih vojaških
in civilnih organov SFRJ.
Pri obrambi naše dežele se mora opirati predvsem na svoje lastne moči, čeprav ob napadu ne bi biti osamljeni. V tem primeru bi prišla do izraza široka mednarodna pomoč in podpora našemu upravičenemu boju.
Z oboroženim bojem se moramo napadalcu upreti že na samem začetku. to je že na naši meji. Tudi v najtežjih razmerah, če bi napadalec zavzel naše ozemlje, je nujno, da na njem vzpostavimo našo kontrolo in da nadaljujemo oborožen boj s tem, da onemogočimo delovanje okupacijskega režima. Zato bomo razvili močan partizanski način vojskovanja, da povzročimo napadalcu čim večje izgube.
Civilna zaščita in njene enote bodo opravljale zahtevne naloge po navodilih, ki jih bodo prejeli. Zato je treba že v miru izvesti vse organizacijske, materij alne in druge priprave vseh enot civilne zaščite, da se usposobijo za uspešno delo pri reševanju prebivalstva in imetja pri elementarnih nesrečah in drugih nesrečah, kar pa pride v poštev tudi v vojni.
Tudi v našem podjetju imamo organizirano civilno zaščito. Civilna zaščita se sestoji iz enot prve pomoči, gasjlsko-tehnične enote, tehnično-re-ševalne enote, enote za zvezo, red in varnost in radiološko-kemično-biolo-ške enote.
Lahko trdimo, da je 70 °/» vseh članov zgoraj navedenih enot uspešno opravilo tečaje in izpite, ter se polagoma izpopolnjujejo po planu v predvidenem materijalu in orodju.
Treba bo vsaj enkrat letno, če večkrat ni mogoče — alarmirati vse enote v popolnem sestavu, da bomo videli, koliko so naše enote usposobljene. Saj vse te enote, razen enota RKB pridejo v poštev v dobi miru pri elementarnih nesrečah (potres, poplave itd.) ali pa celo pri nesrečah na delovišču (požar, porušitev itd.).
Osebe, ki delajo na teh referatih naj imajo točno evidenco zaposlenih, ki so vključeni v civilno zaščito, posebno važni pa so točni naslovi, da osebe izven delovnega časa v nujnih primerih lahko takoj obvestimo in pozovemo na zbirno mesto.
Vsak zaveden državljan se bo klicu domovine takoj odzval, saj z enotno, zvesto in borbeno miselnostjo ne bomo dopustili, da bi našo lepo zemljo zopet teptal okupacijski škorenj.
iRok malih stanovanj v Velenju je že naseljen
Gostovanje »Crvene zvezde«
Humoreska
9 TOZD Jesenice upešno nadaljuje dela pri razširitvi kranjske »Save« — začetek del za novo proizvodno halo za umetno usnje
Eden največjih proizvajalcev gumarske industrije v Jugoslaviji kranjska tovarna »Sava« vse bolj izpopolnjuje svojo tehnologijo, izredno hitro povečuje svoje kapacitete. K povečani proizvodnji pa prav gotovo pripomore tudi naša TOZD Jesenice, ki mora v rekordnih rokih izdelati nekatere objekte. O zadnjih zgrajenih objektih in pa o planih nam je pripovedoval vodja gradbišča Ivan Peskar.
med jekleno konstrukcijo, torej jih nismo smeli podpirati.
Največ problemov pa smo imeli pri izdelavi temeljev za stroje v obeh halah. V proizvodni, kjer so montirali »mikserje« za predelavo gume, so bili tudi do globine 6,5 m. Omeniti velja, da so to najtežji, najmodernejši in najdražji stroji, kar jih ima sedaj tovarna.
Povsem dograjena je tudi že prva faza računskega centra, tako da nadaljujemo z drugo fazo, v kateri naj bi zgradili enonadstropni prizidek k prvotnemu objektu v velikosti 17 X X 21 m in v katerem bi bile v glavnem pisarne. Tudi ta del računskega centra bo armiranobetonska konstrukcija.
Naše delo je skoraj končano tudi že na sami toplarni. Temeljenje za vse obrate toplarne kot kotlovnico, kemično pripravo vode, nevtraliza-cijski bazen, skladišče mazuta, pre-črpavališče mazuta, zaščitni plato in tudi dimnik so gotovi. Zdaj so na objektih že delavci beograjske Mo-stogradnje. ki postavljajo jekleno konstrukcijo, medtem ko bodo dimnik višine 80 m zgradili delavci Va-trostalne iz Beograda.
Tudi manjša dela kot so kanalizacija, energetski kanali so v večini primerov končani. Na samo zunanjo ureditev, izdelavo cestišč pa mora-
mo še malo počakati, da bodo gotovi vsi objekti.
Dela je dovolj. Lahko bi rekel, da od časa do časa še preveč, glede na število zaposlenih. Zaradi forsirane gradnje nam posebno primanjkuje železokrivcev in tesarjev. Zato delamo vse sobote, če je potrebno tudi v nedeljah. Če je delo, pa je tudi zaslužek. Že samo zadnji izgotovljeni objekti to potrjujejo, saj je vrednost računskega centra 4 mio din, obeh hal z aneksom 12 mio din in toplarne 15 mio din.
Tudi za prihodnost se nam tu ni treba bati. Razvojni program »Save« je tako velik, da bomo kar še nekaj časa tukaj. Pravkar smo začeli z zemeljskimi deli za novo proizvodno halo za umetno usnje s približno
10.000	m2 površine. Zanimivo je tudi to, da mora biti gotova že do konca novembra, pa čeprav načrtov še nimamo. Investitor nam je zagotovil, da jih bomo prejeli še pred zaključkom zemeljskih del v skupni izmeri
12.000	m2. Že septembra pa bomo začeli graditi novo skladišče z 12.000 m2 površine. Seveda bosta tudi pri vseh nadaljnjih gradnjah sodelovali podjetji Mostogradnje za jekleno konstrukcijo, medtem ko je Kongrap iz Kijeva zadolžen predvsem za fasadne in stropne plošče.
Gradbišča v »Savi« smo posneli z vrha dimnika, ki stoji na Gradisovih temeljih
Že na samem začetku del je bilo jasno, da bomo morali tu delati kvalitetno, če si hočemo zagotoviti še nadaljnje zaupanje investitorja. To nam je do sedaj dobro uspevalo. Z vsemi deli. ki smo jih že zaključili, so zadovoljni. Le nekajkrat smo prekoračili rok, toda le-ti so bili skorajda nemogoči. Če samo omenim. da je bilo skladišče za saje zgrajeno v rekordnem roku treh me-
secev, lahko zavržemo prejšnjo misel. Poleg skladišča za saje v velikosti 30 X 10 m, ki je pritlično, podkleteno, in ima dodatek z bazenom hladilne vode v velikosti 12X10: i, smo zgradili še silos za saje. Med silosom in skladiščem pa je kineta velikosti 2,5 X 3,5 m in dolžine 80 m Težavno je bilo predvsem delo v silosih, kjer smo napravili dve težki plošči na višino 7,5 m in 13,5 m obe
Osebni dohodek za delo med državnimi prazniki in ookojninska osnova
— Glede na člen 44 zakona o medsebojnih odnosih delavcev v organizacijah združenega dela (prej člen 75 osnovnega zakona o delovnih razmerjih), delavcu pripada nadomestilo osebnega do-hodka za dneve praznikov v katerih se ne dela. Če je delavec delal v dneh državnega praznika zaradi same narave procesa dela in mu je delovna organizacija izplačala tudi osebni dohodek za to delo, se potem tudi ta dohodek šteje za pokojninsko osnovo?
Z rešitvijo Zavoda za socialno zavarovanje je delavcu priznana pravica na starostno pokojnino, za katero je določena tudi vsota, vendar v pokojninsko osnovo ni vračunan dohodek, ki ga
keararkten-sHkeVnCDZa ^el.° med državnimi prazniki, ker to delo nima fkn iS«™ nepredvidenega dela. To delo je zajeto z odredbo člen 43—46 osnovnega zakona o delovnih razmerjih, ki bi se mola! upoštevati pri določanju pokojninske osnove.
Haši vojaki nam pišejo
bi, da bi mi ta časopis pošiljali še naprej, saj vedno rad preberem, kaj je novega v podjetju. Ko bom prišel od vojakov, bi se rad vrnil nazaj v Gradis. Pozdravljam vse delavce, še posebej pa tovariša Martinčiča in Za-vadlaja.«
Zdravko Popovič
Mirko Tarman
»Mnogo lepih pozdravov pošiljam vsem zaposlenim, predvsem pa šoferjem, iz Vranja, kjer služim vojaški rok.«
Miro Tarman
»Spet se vam oglašam z nekaj vrsticami. Še vedno sem v Požarevcu. Sem tudi dobil naš Gradisov vestnik in zanj se najlepše zahvaljujem. Rad
Zdravko Popovič
Vrhovno sodišče Jugoslavije je preklicalo rešitev zavoda. Ne more se sprejeti stališče zavoda na osnovi samega dejstva, da predmetno delo ni nepredvideno in da se ga lahko predvidi in smatra, da tako delo ne izpolnjuje pogojev navedenih odredb. Za-radi tega je potrebno na osnovi vseh elementov in pogojev, ki predpisujejo navedene odredbe oceniti, ali je delo tega delavca v ne rzavnih praznikov podaljšano delo. ki ga zajema osnovni zakon o delovnih razmerjih. To se vsekakor nanaša na delovne organizacije, ki imajo kontinuirani proces proizvodnje in pri kate-nh, zaradi narave samega procesa dela, določeno število zaposle-n ih dela tudi med državnimi prazniki. V konkretnem primeru gre za izdajateljsko podjetje, kjer se zaradi rednega in pravočasnega obveščanja javnosti, delo ne more odlagati.
Dokazovanje delovne dobe s pomočjo orič
S predpisom iz člena 184 Osnovnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki je pričel veljati s 1. 1. 1965, je bilo predvideno, da se zahteve za potrditev dobe zavarovanja dopolnjene pred pričetkom veljave tega zakona, lahko dostavijo do 31. 12. 1967.
Zavarovanec je v letu 1972 podal zahtevo, da se mu potrdi v pokojninsko dobo čas od 2. 2. 1938 do 19. 9. 1941, ko je delal v mesarski delavnici pri delodajalcu T. P. in se pri tem skliceval na potrdilo Mestnega ljudskega odbora v G. M. izdano 23. 11. 1950 na osnovi izjave prič.
Zavod za socialno zavarovanje je odbil prošnjo kot nepravočasno, Vrhovno sodišče pa je sprejelo tožbo zavarovanca in preklicalo rešitev zavoda.
Smisel navedene zakonske odredbe je, da se izloči dokazovanje dobe s pomočjo prič po tem roku z dajanjem njihovih izjav, ne pa tudi v primeru, ko so priče izdale svoje izjave pred tem rokom državnemu organu kot je bilo to v konkretnem primeru. Torej, glede na potrdilo izdano 23. 11. 1950 so priče izjavile, da jim je poznano, da je zavarovanec v spornem primeru delal v mesarski stroki pri T. P. Te izjave so dane veliko pred pričetkom veljave člena 184
omenjenega zakona, s katerim je omejeno dokazovanje delovne dobe s pomočjo prič in se torej zahteva za potrditev sporne dobo ne more odbiti kot nepravočasno. Drugo vprašanje je dokazana moč tega »potrdila«, katgro je potrebno oceniti glede na načelo iz člena 9 Zakona o splošnem upravnem postopku.
Zaščita pravic samoupravljanja
Čeprav so z objavo ustavnih amandmajev prenehale veljati mnoge odredbe osnovnega zakona o podjetjih, so ostale v veljavi določbe o zaščiti pravic samoupravljanja, (člen 71—76).
Glede na te odredbe nihče ne more omejiti niti odvzeti pravic v upravljanju nobenemu članu delovne organizacije. Prav tako ne more biti član delovne organizacije poklican na odgovornost, razen v primeru, če gre za kaznivo dejanje, niti ne sme biti postavljen v neugoden položaj zaradi svojih nazorov in predlogov v zvezi z uvajanjem samoupravljanja in poslovanja podjetja, iznesenih na zborih delovnih ljudi, pred organi upravljanja v podjetju ali pred drugimi organi in organizacijami, ki so poklicani, da razpravljajo o samoupravljanju in drugih vprašnjih v podjetju.
Ce pride do nesoglasja med delavskim svetom in zborom delovnih ljudi o vprašanjih, ki se nanašajo na statutarni položaj delovne organizacije in njenih delov, odredbe predvidevajo posredovanje mešane arbitraže in prenašanje tega vprašanja na referendum, zaradi delovnih ljudi pa se lahko postavi zahteva za po-krenitev postopka pred pristojnim ustavnim sodiščem.
Ko je s posameznim aktom organa upravljanja oziroma delovne organizacije oz. organizacije združenega dela v podjetju, kršena pravica samoupravljanja delovne organizacije, lahko tudi o zahtevi z zaščito pravic samoupravljanja odloča pristojno ustavno sodišče.
S kazenskim zakonikom (člen 160 a) je predvidena tudi kazenskopravna zaščita pravic samoupravljanja. Kaznivo dejanje se sestoji v onemogočanju katerekoli osebe ali organa samoupravljanja v izvrševanju pravic samoupravljanja.
Nikakor ni mogel razumeti, zakaj se igrajo tekme v sredo Ali ni sreda dan, v katerem se zaradi petdnevnega tedna dela dalj? Take in podobne misli so tudi danes hodile po glavi referentu servisne službe.
Da ne vidi Djajičeve »Zvezde«! Ne, to se ne sme zgoditi.
Ob desetih je »vdrl« v pisarno direktorja sektorja:
— Skočim samo do zdravnika. Vrat me nekoliko boli. Verjetno prepih ...
— Nikamor ne boš »skočil«, ampak se raje temeljito oglej. Velike temperaturne spremembe preprosto uničijo človeka. Kdo lahko zdrži dvajset stopinj razlike za samo dva dni! Se včeraj je bilo le deset stopinj, danes pa kar trideset!! Dobro pazi, kaj delaš, Najbolje bo, da se takoj malo uležeš.
Medtem ko je odhajal po stopnicah, se je smejal sam sebi. Nekoč je prav tako kreiral izgovore tudi pri profesorjih. Direktor je sicer strog, teda ima razumevanje. Sočustvuje...
Odšel je najprej na kosilo, nato pa malo legel, prav tako kot mu je svetoval direktor.
Na stadion je prišel uro pred pričetkom tekme. »Zvezdaše« je treba videti, ko se ogrevajo. To je nekaj!
Deset minut pred pričetkom tekme zagleda pri vhodu direktorja! Bil je z nekim tovarišem.
Skriti se ali ne. to je sedaj vprašanje. je pomislil. Toda zakaj bi bežal? Ali nista oba napravila isto napako? Sicer pa, sedaj je samoupravljanje: vsi imajo iste pravice in dolžnosti. Ce lahko on. lahko tudi jaz. Res, da ni pravilno toda dve napaki se enačita.
Izmenjala sta kratke pozdrave.
Gospod z direktorjem je bil verjetno tujec, saj sta se z direktorjem pogovarjala nemško.
Naslednji dan ga pokliče direktor:
— Mi lahko razložiš, kako si lahko na nogometni tekmi med delovnim časom?
— Vsi delamo in grešimo, je rekel mirno in pri tem poudaril besedico »mi«.
— Med mojo in tvojo napako je malenkostna razlika.
— Res?
— Jaz sem bil na tekmi službeno.
— Službeno?
— Ja. Naš poslovni partner iz Dortmunda si je hotel ogledati tekmo. Drugič, prišel je v zvezi servisne službe. Ce se ne motjm. je to tvoje področje. Tretjič, moral sem te nado-mestovati, ker edini poleg tebe govorim nemško. Tudi sicer, nogometa ne prenesem. Četrtič, zamudil si priložnost, da si ogledaš tekmo na službene stroške...... Še več, poleg de-
narja za vstopnico boš dal še 5 °/o zaradi izostajanja z dela. Jasno?
Jasno mu je bilo samo to, da direktor res ne mara nogometa.
— Sedaj pokliči »Union«, kjer je prespal naš gost, gospod Schultz.
— Z veseljem, je rekel glasno nato pa »Hudič naj ga vzame« potihem nadaljeval svojo misel.
mk
§g§	■ GV LJUBT NA — V tej
=š=	enoti so sklenili, da bodo re-
==	gresirali tople malice delav-
s=	cem in uslužbencem, kadar so
na delu. Od predlaganih 165 JU	din neto kot najvišjega mož-
3=	nega zneska na mesec za re-
===	gresiranje hrane in letnega
=H	dopusta so predvideli za re-
===	gresiranje hrane 105 din na
H|	mesec, za regresiranje letnega
|§3	dopusta pa 60 din na mesec,
==	pri najmanjšem znesku, ki je
==	predlagan 120 din neto na mesi	sec, pa naj bi bila ta delitev
5=5=	60 din za hrano in 60 din za
ij|	dopust .
B CELJE — Pri samskem domu naših delavcev je nekdo 5== (ki je najverjetneje celo član Gradisovega kolektiva) poško-===	doval tri mope ' in 12 koles
5-5IZ	naših delavcev. Krivca bo
5=	treba najti, sai ' njegova ob-
§= jestnost, prizadela tiste, ki deliš narja ne pobirajo na cesti, am-55= pak težko delajo zanje.
=	B UPRAVA STANOVANJIH	SKUJ HIŠ — Uprava je v
lanskem letu dosegla dohodek == v znesku 166.926,25 din ali 21,1 odstotka več kot v prejšnjem 5=5 letu. Doseženi dohodek pa ni zadoščal za pokritje obračun-== skih, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter osebnih dohod-Hl kov, ki so znašale 176.435.05 !§§ din. Tako je USH nkliučila Hj|; poslovno leto 1972 z izgubo, ki =§= pa je dan*s že pokrita.
v
»anez Bolka
Ko bom nosil
suknjo »SMB«
Precej naših sodelavcev imamo Preoblečene v vojaške suknje in »re-Zervirane« za leto in pol tam, kjer Paj bi branili domovino. Nekateri se P° odsluženju vojaščine ne oglasijo yeč pri nas, drugi pa nam redno pi-selo in komaj čakajo, da se zopet vrti® j o ne samo domov, ampak tudi v Gradis. No, danes bomo pav besed ^svetili našemu bodočemu vojaku, ki bo že ta mesec moral umeriti svo-1® korake na 90 centimetrov. Gradbe-ni tehnik Janez BOLHA v Ljubljani—okolica torej odhaja k vojakom.
—	Kje pa boš služil to vojsko?
— Zaenkrat v Karlovcu, potem bo Pa najbrž prekomanda.
— Pa potem? Se boš vrnil k nam?
— Menda kar res. Saj sem se Gradisa kar precej navadil.
—	Ti si sedaj zelo aktiven v špor-lu- Kje vse igraš?
. — Igram rokomet že osem let in sicer pri klubu Mokre na Igu. Že nekaj let smo v ljubljanski conski ligi. Pred kratkim pa sem bil tudi na mladinskem državnem prvenstvu v Titogradu.
. — Kako se boš pa sedaj pri voja-k'h navadil na življenje brez rokometa?
— Bo že kako. Sicer pa bo dosti drugega dela.
— Še pred kratkim si bil pri nas Pripravnik. Kako sc ti zdi urejenost ^atusa pravilnika pri nas?
— Kmalu po nastopu službe oprala pripravnik že isto delo kot Dravi »tehnik«, pa vendar ni ustreglo plačan. Imam še nekaj pripomb. *sak pripravnik ima mentorja, veneti1, je ta povezava med njima pona-vadi precej šibka. Predvsem se mi zdi, da ima pripravnik premalo to°žnosti, da bi pokazal svoje poklic-°e sposobnosti.
~~ Kakšno pa je nasploh delo pri-
Pravnika?
— Tako kot kasneje, ko nisi več Pripravnik. Se mi pa zdi. da je preiti® enolično. Pripravnik se bi moral spoznati z vsemi vrstami dela, da bi 6 kasneje hitro vklopil tudi kam
dru
hitro
gam, če bi bilo treba.

'Pako smo klepetali
z Janezom, naslednjih petnajst mesecev pa želimo prijetno bivanje in čim anj »puzanja« ali česa podobnega.
^BVALA
6 smrti mojega moža Ivana Ko-tij*Vca se iskreno zahvaljujem Gra-j Su> sindikalni podružnici centrale vsem ki so ga pospremili na nje-vi zadnji poti.
Ljudmila Koprivec
ČUVALA
oz boleči izgubi ljubega moža in JOŽETA SENČARJA vsem pristalem, sodelavcem in znancem ki s * nami sočustvovali, nam izražali ter poklonili tako številne 1‘® in cvetje.
H)Ua Ponoč se zahvaljujeva delovne-®h0t- lektivu Gradis Ljubljana in 5i(. 1 Koper. Lepa hvala tov. Matjani *a poslovilne besede in vsem soba Ve.em za tako številno spremstvo »iegovi mnogo prerani zadnji
^ilen°^ ^ena Marija in hčerka
Pričujoča razpredelnica ne potrebuje mnogo razlage. Številke predstavljajo neto OD na uro brez dodatkov kot so: terenski dodatek, znižane dnevnice, dodatek za ločeno življenje in povračilo za prevoz na delo.
Če sem na primer kvalificiran zidar v enoti Celje, potem razberem, da imajo kvalificirani delavci v Celju 9,74 na uro. kar da pri 182 urah na mesec okoli 1770 din. Kolikor
zaslužim več, pomeni, da je moj mesečni neto OD nadpoprečen in obratno.
Ali še en primer. Srednji strokovni delavec na centrali je imel poprečno 13,69 din OD na uro oziroma pri 182 urah na mesec skoraj 2500 din.
Bralcu, ki ga bo poleg podatka za svojo kvalifikacijo v svoji enoti zanimalo še kaj več, naj pomagamo z
nasvetom, da je vredno citati tudi vsak stolpec, ki predstavlja kvalifikacijsko skupino.
Tako na primer spoznamo, da imajo najnižje OD/h v najnižji skupini NK delavci v enoti KO Maribor s
6.36	din/h v poprečju /1157 din na mesec /. Na drugi strani pa imajo najvišje OD/h v najvišji skupini VS delavci v enoti LIO Škofja Loka s
28.36	din/h v poprečju /5157 din na
mesec/. Povsem slučajno znaša razlika okroglo 4000 dinarjev.
Prav tako je povsem slučajno tudi zanimivost, da je iz KO Maribor predsednik sindikata, iz LIO Škofja Loka pa predsednik delavskega sveta. Že zato lahko računamo z možnostjo, da bo tri četrtletni tovrstni pregled malce drugačen v obeh navedenih primerih.
				OD/h	PO KVALIFIKACIJAH			JAN.-JUN. 1973						din/h
Zap, št.	Enote	Skupaj	Skupaj	Ročni delavci VK	K	PK			NK	Skupaj	Umski delavci VS	VIS	ss			NS	Delovodje	Od tega organizator.
1—22	Skupaj	11,05	9,64	13,41	10,77	8,18	7,19	17,26	24.16	18,25	13,57	9,29	17.25	20.70
1—8	Gradh. enote	10.27	9,10	13.16	10,47	8.04	7.12	17,19	22.87	17.41	13,40	9,07	17,52	19,89
1	Celje	9,38	8.42	12,02	9,74	7.08	6.81	16.17	20.10	15,49	13.03	8,12	15.92	18,16
2	Jesenice	9,74	8.78	13.58	10.61	8.20	7.01	17,75	23.04	18,28	13.99	8,09	16.93	20.18
3	Koper	11.11	9,88	14,78	11.06	8.86	7.61	17.62 .	21.44	20.92	14.35	10.39	20.75	19.77
4	Ljubljana	9.65	8.64	12,32	9,52	7.24	6,60	16.70	21.82	16.88	13.20	9,49	16.17	18.37
5	Lj.-okolica	10,36	9,20	14.32	11.10	8.54	7.27	18.92	26.87	17.48	14.24	' 		20.06	22.01
6	Maribor	10.67	0,37	12,73	10,55	8,44	7.32	17.16	23,47	17.39	12,95	8.69	17.36	20.70
7	Nizke gradnje	11.11	9.49	13.09	10,78	7.89	7.03	16,37	22.89	16.67	13.05	7.12	16,25	18.69
8	Ravne	10,88	9,72	14,33	11,43	8.63	7,32	17.93	25.23	19.58	13,50	9.78	19.96	22.07
9—14	Obrati	12.09	11.35	13.63	11.41	8.83	7,97	16.08	25.3(1	19.29	13.39	8.89	16.46	19.89
9	KO Ljubljana	12,77	11,70	13.18	11,06	8,05	7,84	16.88	25,31	18,18	: 13,51	6.61	18,09	20.62
10	KO Maribor	11.53	10,67	13,03	10.50	7.57	6.36	14.30	24.35	15.17:	13.39	8.72	15.03	17.46
11	LIO Sk. Loka	11.59	10.67	12,75	11,25	8.71	7,46	16.66	28,36	21.59	13,80	10.15	15.44	19.90
12	OOP Ljubij.	11,95	10,77	13,40	12.63	9.05	8,41	17,10	.23,87	20.60	13.88	10,18	16.90	20.24
13	SPO Ljubij.	12,85	12.58	14.08	11,71	—	—	15,96	26.96	19.09	12,73	10,29	—	21.31
14	CEŽ Ljubij.	10,03	9.42	16.31	11.95	9.25	8,08	15.82	24.81	—	11.20	—	17,32	20.59
15—16	Biroja za proj.	19,24	—	—	—	—	—	19,24	24.74	17,66	14,70	8,15	—	19.24
15	BIRO Ljubij.	18.88	—	—	—	—	—	18,88	24.61	17.96	14.07	8.15	—	18.88
16	BIRO Marib.	20.04	—	—	—	—	—	20,04	25.05	12,04	15.58	—	'		20.04
1—16	Proizv. enote	10,81	9.62	13,39	10,75	8.15	7,19	17,08	23.49	17.97	13.50	8.83	17.25	19.89
17—22	Ostali	15,61	9,43	15.60	11,59	10.16	7,30	18.01	26,54	19.20	13.79	10,28	14.77	31.00
17	Centrala	17,50	9.71	15.80	10,52	9,52	8,17	18.18	26.66	19.08	13.69	10.14	15,54	31,25
18	Centr. sklad.	12,92	12,48	15.35	13,09	11.83	—	14,86	—	—	14,86	—	—	—
19	Upr. del. domov	8,27	7,45	—	11.85	7,18	7,07	13,80	13,90	—	14,48	12,00	—	—
20	Menze	10,43	10,43	—	10.82	7.17	—	—	—	—	—	—	—	—
21	Počit, domovi	11,30	10,52	—	12,68	10,71	8.08	14,10	—	—	14,43	—	—	—-
22	Upr. stan. hiš	13,49	6,80				6,80	19.00		23,49	15,72			23,49
Za hrano je poskrbela dobra »kuharica« Šnajderjeva	Temelji osnovne šole so postavljeni
Ne samo blisk Inči, ampak tudi stisk rok
Strojno prometni obrat ima svojo filialo še v Mariboru. Tu je del kolektiva SPO, ki dela na področju Maribora. Sestavljen je iz šoferjev, strojnikov in serviserjev. Del teh ljudi je iz bivšega kolektiva »Tehno-gradnje«. Nekaj teh pa je tudi bilo že prej pri našem podjetju. Ti fantje so se vključili v tok dela in s tem postali dobri in vestni gradisovci. Pa saj drugače ne gre, če je delavec, pač mora prijeti za delo. kjerkoli je. To skupino že od formiranja vodita tovariša Podgoršek in Pečar.
Kolektiv SPO je številčno močan, saj zaposluje preko tristo ljudi. Je morda edini kolektiv, ki se nikoli ne more sestati v popolnem številu, ker je pač specifično delo tako, da ne dopušča te možnosti. Naši fantje, strojniki. šoferji, žerjavisti, serviserji, so raztreseni širom po Sloveniji in še večkrat izven nje. Spoznamo jih po obleki strojev. Stroji imajo značilno oranžno barvo in emblem podjetja. Več kot polovica teh ljudi se med seboj ne pozna. Šoferji se srečujejo na cestah in se pozdravljajo z bliskom žarometov, večkrat le kot gradisovci, a ne kot poznanci. Že večkrat je bila izražena želja po srečanju in spoznavanju med seboj, vendar do tega ni prišlo. S formiranjem sin-
dikalne podružnice SPO in sindikalnega pododbora v Mariboru je tem uspelo organizirati prijateljsko srečanje v Mariboru. To srečanje je imelo širši pomen. V obeh skupinah so formirali športno moštvo za kegljanje in streljanje.
V lepem sobotnem jutru smo se Ljubljančani odpeljali ob spremstvu harmonike in njenega strojnika tovariša Fariča.
Vsi smo se veselili tega srečanja in medsebojnega spoznavanja. V Mariboru so nas prisrčno sprejeli na športnem igrišču. Morda bi kdo na tihem mislil, da ti ljudje nimajo smisla za šport, pa ni res, niso samo mojstri svojega poklica, ampak tudi dobri športniki. Nekaj rezultatov je bilo odličnih, če upoštevamo to, da ti ljudje nimajo možnosti vaj na terenu. Š tem smo združili dobro s koristnim, saj bomo lažje izbrali ekipe, ki nas bodo zastopale na ©IG Gradisa, Zmagovalci v streljanju so bili Mariborčani, v kegljanju pa Lju-bijančanni.
Zaključek je bil popestren z dobro zakusko in res prijetnim razpoloženjem. K dobremu razpoloženju je prispevala tudi organizacija, ki je bila v rokah tovarišev Trobentarja in
Podgorška. Po ekonomski plati pa so imeli v rokah organizacijo tovariši Moser, Kukoviča in Kozjek, ki so vložili mnogo truda in poleg tega trdega fizičnega dela.
Edina pomanjkljivost je bila v tem, da udeležba tega srečanja ni bila zadostna, lahko bi bila večja. Obdržimo tradicijo srečanj, medsebojnih spoznavanj in pomoči. Odložimo za hip vse skrbi, pozabimo na delo in težave, naš duh potrebuje svežino,
ki jo lahko dobimo le ob takih prijateljskih in športnih srečanjih. Morda bo ozkogiednik rekel: kaj pa denar? Naše geslo pa naj bo: še z večjim poletom ga bomo zaslužili še več, tako da ga bo vedno dovolj za taka srečanja.
Se enkrat hvalri lepa našim članom kolektiva v Mariboru, drugo leto na svidenje v Ljubljani.
Snajder
Nova osnovna šola
v Celju
Marca letos so delavci celjske enote začeli graditi v Celju osnovno šolo na Otoku. Na tem gradbišču je danes zaposlenih od 30—40 delavcev.
Temelji šole so že postavljeni in kaže. da bo stavba v roku pod streho. Do novega leta bo namreč na strehi že morala stati smrekica, konec sept. 1974. leta pa bo šola morala služiti že svojemu namenu. Poleg tega. da na gradbišču opravljajo običajna gradbena dela. pripravljajo tudj razne montažne elemente. Tako izdelujejo stropna korita, strešne elemente itd.
V pritličju bo šola imela 8 učilnic, telovadnico in stranske prostore. Ce bo denar, bodo gradili tudi bazen. V drugi etaži bodo kabineti, jedilnica in ostalo, Celotni projekt za stavbo je izdelan zelo funkcionalno, vendar zaradi tega sam objekt ne bo izgubil na zunanji privlačnosti. Kot uporabljajo že pri marsikaterem večjem objektu danes, bo tudi ta šola imela precej vidnega betona, kombiniran pa je z opeko.
Vrednost objekta je 1,1 milijarde starih dinarjev.
50 L e k t i o n
Wir sprechcn heute von der Nebenbedeutung der Modalverben. Ieh darf: Eine hofliche Frage: Darf ich Ihnen meinen Plata anbieten? (Ali Vam lahko ponudim ali odstopim svoje mesto?«) Wieviel Meter Stoff darf ich Ihnen geben? (Koliko metrov blaga Vam smem dati?). Darf ich Ihnen eine Cigarette anbieten?« (Ali Vam smem ponuditi cigareto?)
Ich mag: Ich mag: Ich miichte gern ein Buch liber die neue-ste Bautechnick, d. h. ich vviinsche es. Eine hofliche Anfrage beim Ankauf. (Rad bi imel knjigo o naj novejši gradbeni tehniki.) Miich-test du mich morgen besnchen? (Ali bi me hoteli jutri obiskati?) Sie mag 20 Jahre alt sein. (Utegne biti 20 let stara. Morda je 20 let stara.)
Er mag gehen, wohin er will. D as heisst: er darf, er kann, er soli
gehen! (Naj gre, kamor hoče.)
Ich w i 11: Das Madchen vvill das Geld verloren haben. (Deklica trdi, da je denar izgubila.) Das heisst, das Madchen behauptet es, sie gibt vor, afoer ist es auch wahr?
Ich m u s s: Dieser Mann muss sehr krank sein. (Ta mož mora biti zelo bolan.) Das heisst: ich glaube es, es scheint mir so nach seinem Aussehen (logische Notwendigkeit),
Ich soli: Der Minister soli in Deutschland sein, d.h. man sagt, man giaubt, es steht in der Zeitung, es ist eine Vermutung. (Minister je baje v Nemčiji. Pravijo, govori se, da je minister v Nemčiji.) Wir vvollen modale Hilfs verben in folgenden Satzen gebrauchen:
1.	Man giaubt, dass es (das Kind) immer kranklich gewesen ist.
Es soli immer kranklich gevvcsen sein.
2.	Der Dieb behauptet, den King auf der Strasse gefunden zu haben. Der Dieb vvill den Ring auf der Strasse gefunden haben.
3.	Man sagt, dass er krank gevvorden ist.
Er soli krank gevvorden sein.
4.	Die Lente erzahlcn, dass der Direktor auf Urlaub gefahren ist. Der Direktor soli auf Urlaub gefahren sein.
5.	Ich habe Lust eine vveite Reise zu machen.
Ich m 6 c h t e eine vveite Reise machen.
6.	Dem Diener vvird befohlcn, das Pferd zu fiittern.
Der Diener muss oder der Diener soli das Pferd fiittern.
7.	Ich horte, dass in Siiddeutschland ein Erdbeben gevvesen ist. In Siiddeutschland soli ein Erdbeben gewesen sein.
8.	Es ist moglich, dass das Wetter jetzt besser wird.
Das VVetter mag jetzt besser vverden.
9.	Ich liebe es nicht nach dem Essen zu rauchen.
Ich mag nicht nach dem Essen rauchen.
10. Es ist verboten, in den Theatern zu rauchen.
In den Theatern darf nicht geraucht vverden.
P e r f e k t der Modalverben und der Verben »helfen, boren, sehen und lassen«:
Die Modalverben (glagoli načina) bilden das Perfekt mit haben und I n f i n i t i v (nicht Partizip), wenn sie mit einem andern Verb zusammen stehen. Das gleiche gilt auch von den Verben: ►-helfen, boren, sehen lassen«.
Diese Verben und auch die Modalverben kornien im Satz auch a 11 e i n stehen. Dann -sind sie flauptverben und bilden das Perfekt mit haben und P a r t i z i p.
Wir vvolen jetzt das Perfekt nach obiger Rege! bilden:
1.	Max vvill seinen Eltern einen Brief schreiben.
Max bat seinen Eltern einen Brief schreiben w o 11 e n.
2.	In diesem Hotel kann man preisvverte Zimmer mieten.
In diesem Hotel Hat man preisvverte Zimmer mieten k e n -n e n.
3.	In dieser Sitzung darf man nicht rauchen.
In dieser Sitzung h a t man nicht rauchen d ti r f e n.
4.	Ich vvill meinen Freunden bei der Arbeit helfen.
Ich habe meinen Freunden bei der Arbeit helfen vvollen.
5.	Ich kann im Sommer nicht auf Urlaub fahren, denn ich muss far meine Priifung arbeiten.
Ieh habe im Sommer nicht auf Urlaub fahren ko n n en, denn ich habe ich habe fiir meine Priifung arbeiten m u s -sen.
6.	Dre Firma muss sofort das Bauholz besteHen.
Die Firma hat sofort das Bauhetz bestellcn muss e n.
7.	Das Kind mag die Suppen nicht essen.
Das Kind hat die Suppen nicht essen m 6 gen.
8.	Der Knabc iasst sich die Haare schneiden.
Der Knabe h a t sich die Haare schneiden 1 a s s e-n.
9.	Wir lassen die Biiroraume reinigen.
Wir haben die Biiroraume reinigen 1 a s s e n.
10. Er kann leider nicht dcutsch sprechcn.
Er hat leider nicht dentsch sprechen k o n n e n.
Ich kann aber sehr gut deutsch,
Ich habe aber sehr gut deutsch g e k o n n t. Pozor! V tem stavku staji particip (deležnik), ker ni drugega glagola v nedoločniku
In der kommenden Lektion vvollen wir vom Perfekt der Verben: »helfen, boren, sehen und lassen« sprechen.
VViirier — besede
e Nebenbedeutung — stranski pomen vorgeben (a, e) — trditi, hliniti se s Aussehen — izgled e Vermutung — domneva kranklich — bolehen fiittern - krmiti s Erdbeben — potres mieten — vzeti v najem e Sitzung — seja s Bauholz — gradbeni les die Haare schneiden — striči lase r Biiroraum — pisarna
i
i
3
jrSi
S


flpf	
IfEl	
V Šoštanju bomo osnovni šoli dozidali telovadnico
Menda ni Človeka, ki ne bi poznal proizvode tovarne »Sladkogorska« iz Sladkega vrha, pa naj bodo to krep brisače ali pa navadni toaletni papir. Letos to podjetje praznuje stoletnico delovanja in ravno naš Gradis ga bo za to priložnost »pomladil in preoblekel«. Tik ob Muri so pred sto leti postavili skromne delavnice in kasneje še malo večje objekte, danes pa so namesto teh že postavljene moderne hale, le tu in tam se še kažejo stara rebra bivših delavnic.
ni bilo planirano, zato kar primanjkuje časa. Že tako in tako je bilo precej težav, ker je pač tovarna tako nerodno postavljena med cesto na eni strani in Muro na drugi strani, tako da primanjkuje prostora. V konici je na tem gradbišču delalo 200 delavcev, sedaj jih je pa približno 70 (in 100 obrtnikov).
Skoraj ves novi del objektov v tovarni smo gradili mi in ravno ta mesec končujemo zadnje od teh. Začeli smo že lani. V Sladkem vrhu so tako do danes zrasli: hala za papirni stroj PS-5, konfekcija II, prizidek k starem energetskem objektu, razširitev kotlarne in žična. Ustavimo se najprej pri prvem objektu — hali za papirni stroj PS-5. Njena osnovna površina je nekaj več kot 1600 m2. Priključuje se na že obstoječi objekt PS-4. Oba objekta povezuje pokrita transportna pot, širine 6 m. Na južni strani je k hali priključen tudi prizidek, ki je trietažen. Poleg hale so naredili tudi temelje za sam stroj in od letošnjega maja naprej stroj že obratuje.
Objekt konfekcija II ima osnovno površino 2176 m2. Njegova nadstropna višina je 6.5 m. ima pa tri etaže. Njegov skelet je iz armiranega betona, zasteklen pa je s copilitom. Tlaki so iz litega asfalta. V pritličju tega objekta je narejenih tudi precej temeljev za stroje, ki bodo izdelovali papirno konfekcijo (robčki, brisače, serviete itd.). Ravno ta konfekcija II je povzročala največ težav pri gradnji. Najprej je bilo treba podreti na mestu gradnje že obstoječi objekt, da bi na njegovem mestu zgradili novo halo. V temeljih stare stavbe so našli temelje dveh ali treh prejšnjih in to je našim gradbenikom povzročalo precej preglavic. Vgraditi so morali ogromno količino betona, kar prej seveda niso planirali. Višinsko je konfekcija II postavljena tako, da se bo v končni fazi lahko brez vertikalnih transportov navezala v že zgrajene objekte, predvem pa bo poenostavljena po! do skladišča gotovih izdelkov.
Prizidek k staremu energetskemu objektu — priprava vode ima površino 234 m2, eden takih manjših objektov pa je tudi prizidek h kotlovnici s površino 131 m2. Oba imata armiranobetonske skelete, ki se z dveh strani vklapljata v že obstoječe objekte.
»Žična« je tisti objekt zaradi katerega pravijo, da je »Sladkogorska« najtežje gradbišče mariborske enote. Temeljenje tega objekta je bilo zelo komplicirano, saj so objekt gradili čisto poleg kanala in tako jim je delala voda velike preglavice. Objekt ima dve etaži, ogradili pa so ga z armiranim betonom. -Fasada :bo obložena z Surisel ploščami, zaštekleno pa bo s copilitom. V objektu bodo delavnice in skladišča.
Tovarna »Sladkogorska« nam je dala v gradnjo tudi stanovanjski blok v Sladkem vrhu. Ta ima 16 trisobnih, 8 dvoinpolsobnih, 4 večja enosobna in 2 manjši enosobni stanovanji.
V tovarni hočejo svojo stoletnico dostojno proslaviti in tako moramo do sredine avgusta urediti tudi fasade nekaterih starejših objektov. To
Vse objekte, razen stanovanjskega bloka, je projektiral projektivni biro v Ljubljani. Vodja gradbišča je bil Jože Grebenc, njegova pomočnika pa inž. Vlado Čač in Jože NarakS-V sedanji fazi gradnje je odgovorni vodja del Marjan Starovasnik. Vsem tem so pomagali še delovodje Jože Benko, Jože Janšek. Lojze Rajter in Tobija Kohek.
Vrednost vseh del v Sladkem vrhu je 26,955.252 din.
Žična postaja v Sladkogorski
Pravkar dograjeni hali za papirni stroj PS-5 in konfekcija
1
i
1
c
5
t
E
S
1
l
l
I
1,
t
n
a
n
c
V Sladkem vrhu gradimo tudi stanovanjski blok za 30 družin
Nima sreče
— Si že kdaj zadel na športni stavi?
— Nimam sreče. Kadar stavim, ne zadenem, kadar bi zadet pa ne stavim.
Strokovni nasvet
— Kako naj ravnam, da zadenem žebelj v zid ne da bi se pri tem mahnil s kladivom po prstih?
— Držite kladiva z obema rokama!
Delavski svet...
(nadaljevanje s 3. strani)
20 N din na zaposlenega. Tako zbra- | na sredstva se bodo nakazala v eh'	|
kratnem znesku iz sklada skttpn6	I
porabe. Že odvedeni prispevki posa' \ meznih TOZD se bodo pri skupnem \ zbiranju upoštevali.
— Z luko Koper je bila priprav' ljena pogodba o poslovno tehnične1’’ f sodelovanju. Osnutek pogodbe je d°' lavski svet potrdil, za predstavnik5 podjetja pa je imenoval tov. Gabri' jelčiča, direktorja TOZD Koper m v tov. ing. Škulja, komercialnega di' z rektorja.	t
— Za popravek pravilnika o knji' c govodstvu in inventuri in uskladite1’ n z novimi predpisi je delavski sv«! n imenoval posebno komisijo, ki c čimprej izdela osnutek in ga pred' t loži v obravnavo.	c
— Sindikalni odbor podjetja i predložil svoj predračun stroškov ^ i letošnje leto. Delavski svet ga )c d potrdil in naročil, da se predvidefl1 $ znesek vnese v gospodarski načrt- c — Kreditiranje naših investitorje'1 v je postalo vse bolj aktualno za Prj' i dobitev del na precej zoženem grad' e benem tržišču. Iz lastnih sredste' c bomo kreditirali določene naročnik6, kar je bilo delavskemu svetu pred' loženo preko komercialne in gosp0' darsko-finančne službe.
Delavski svet je predlog sprejel.
— Naše podjetje INCOBAU ' Munchnu je uspešno zaključilo P°' slovno leto. Delavski svet je skleti**' da se dobiček pusti za povečani6 glavnice, ker se je tudi obseg posl0! vanja povečal. S tem se je strini6 tudi sekretariat za zunanjo trgovin0 — Komercialna služba je predl°_ žila načrt, kako bi se financiral no potreben prospekt ali bolje rnče' no v vzvočne projekte za tipske le, ki jih izdelujejo in postavljaj naše TOZD. Predlog je delavski sv sprejel.
— Glede na številne prošnje ra , nih ustanov, bolnic in družbenop1' litičnih organizacij za prispevke > delavski svet naročil, naj se v 6 spodarskem načrtu predvidijo "t meljene potrebe in tudi določijo v šine sredstev, ki bi jih bilo P°,reg, I no združevati za te namene. Z-**'
Na gradbišču delajo tudi montažne elemente
ri-
lo
a-
to
a-
V
lo
ir
P>
ro
>i!
<3
:S.
ni
m
že
in
lU
Lp-i
		

S
Avgust Kelman
^ranc Zelenko
Mirko Krleža
Ivan Lukman
Momčedo Božič
mmmm
V
V
ie
v
(C
iti
sy
a
■i'
in
j'
i"
?v
et
ai
i'
i6
z*
ji
ni
jV
■i"
j'
:<?«
j'
a"
z'
r
i6
r
r
i"
r
l.
Ivan Lukman, strojnik, Zelezokriv-nica: O TOZD-ih sem slišal malo na TV, radiu, v časopisih, malo pa na sestankih tu v podjetju. Zaenkrat o njih dobro mislim, predvsem pa glede na našo enoto. Lahko bomo boljše delali, boljše načrtovali delo vnaprej, predvsem pa mislim, da bodo sedaj bolj razjasnjeni odnosi med enotami. Sicer pa je še vse na začetku in bomo še videli, kako bo.
— Franc Zelenko, šofer: Kako bo s temi TOZD-i, se bo še pokazalo. Po mojem bo sedaj boljše, ker si bodo enote sedaj prostovoljno lahko pomagale med seboj. Mislim, da je tudi zaradi skupnih naložb bolje sedaj urejeno. Ce bomo vsi skupaj nastopili, bomo imeli več možnosti pri kreditih in podobno.
—	Ivan Mundžar, strojnik: O tem ne bi dosti vedel pripovedovati. Nekaj smo zvedeli iz časopisov, obravnavali smo tudi na sestankih. Sedaj je komaj začetek vsega tega. Obetamo si seveda boljše gospodarjenje v okviru teh TOZD-ov. Vsak pravi in tudi jaz: »To bo čas pokazal*.
—	Avgust Kelman, tesar, gradbišče Sladki vrh: Pri nas n^ gradbišču smo imeli enkrat sestanek o temeljnih organizacijah združenega dela. Na ta sestanek sta prišla tudi predsednik našega sindikata in inž. Maister. To je bilo maja letos. Tokrat smo tudi slišali, da se bo sindikat bolj zavzel za delavce, pa zaenkrat še ni bilo nič. O samih TOZD-ih pa še ne morem reči, če bo sedaj bolje kot prej.
—	Mirko Krleža, PK betoner, Gradbišče Ruše: Mi iz mariborske enote smo imeli sestanke po gradbiščih, tako so prišli tudi sem v Ruše. Na teh so nam malo povedali o TOZD-ih. Mislim, da bo sedaj bolje, bolj bomo močni, marsikaj se bo spremenilo. Zaenkrat pa se to še ne vidi, saj je komaj vse na začetku.
—	Kos Peter, zidar in Tomo Teješič, NK delavec, Gradbišče Kokrica: K nam na gradbišče so prišli trije od delavskega sveta in so nam malo povedali o teh TOZD-ih. Upamo da bo to prineslo kakšne izboljšave. Prav gotovo bo delovanje enot v podjetju bolje organizirano, kot je bilo do sedaj, tudi samo sodelovame bo najbrž boljše.
—	Jože Skornšek, zidar, Gradbišče v Šoštanju: O temeljnih organizacijah združenega dela sem bral malo v Gradisovem vestniku, malcf1 v dnevnem časopisju. Včasih se tudi med seboj kdaj pomenimo
o tem. Kako bo od sedaj pri nas v Gradisu, ne vem. Upam, da bo bolje, čeprav tudi sedaj ni slabo.
— Franc Crepnak, tesar, Gradbišče v Celju: O teh TOZD-ih nam ni preveč znano. Imeli smo sicer sestanke, vendar smo to zadevo obravnavali kar skupaj s problemom varstva pri delu. Treba nam bi bilo bolj razložiti, za kaj se gre. Nasploh pa upam, da bo sedaj boljše, zaenkrat se pa to še ni pokazalo.
— Peter Brdnik, mizar, LIO Škofja Loka: Vsekakor je to še prekratko obdobje, da bi lahko govorili o rezultatih sporazuma, O TOZD smo bili dobro seznanjeni. Prebral sem tudi vse članke s to vsebino v našem glasilu. Zdi se mi, da je kar v redu, da so podpisali sporazum. Ce bo vse tako, kot so obljubili in podpisali, bo za nas bolje. Več bomo napravili, boljše plače bodo. Vsaj tako sem razumel neposredno delavsko samoupravljanje. Letos je sicer slabše kot lani glede na OD, zato počakajmo do prihodnjega leta.
Te delavce smo izbirali predvsem med tistimi, ki niso v kakšnih samoupravnih organih (ti, morajo biti seznanjeni z zadevami podjetja tako že po položaju). Hoteli smo videti, koliko pravzaprav naši ljudje, tisti iz neposredne proizvodnje, vedo o važnih spremembah v podjetju. Pokazala se nam je žalostna slika, kot ste lahko sami u gol ovili. Večini teh in-tervjuvanih delavcev se le približno sanja, kaj so TOZD kaj smo z njimi pridobili. Tako je najbrž tudi z drugimi, ki jih nismo vprašali. Pri vsem tem nekaj ni v redu. Ali so delavci res tako nezainteresirani za dogajanje v podjetju ali pa jih vodilni niso znali prav in popolneje seznaniti s to tako pomembno pridobitvijo našega samoupravljanja Samo po en sestanek ne zadošča za prikaz delovanja TOZD-ov. V tistih pičlih nekaj urah lahko slišimo komaj najosnovnejše, kar bi morali o TOZD-ih vedeti, pa še tisto ponavadi ni prirejeno za delavce, ki v tujih in težko razumljivih izrazih niso doma Ce vprašate delavca, kaj pravzaprav ti TOZD prinašajo novega nihče ne ve povedati.
Samoupravni sporazum smo kljub temu sprejeli in prav je lako. Sedaj pa lahko zamujeno tudi še nadoknadimo: Približajmo se delavcu z dostojno preprosto razlago o združenem delu, da bo točno vedel, kaj je sprejel.
Na prvi strani samoupravnega sporazuma, ki je bil sklenjen 17. maja 1973, piše: »Na podlagi XXI. ustavnega amandmaja k ustavi SFRJ in v smislu 2. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XX. do XLI. (Ur. list SFRJ, št. 29/71), so se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (naštetih je vseh 19 TOZD-ov) na sestankih delovnih skupnosti, ki so v času od 13 aprila do 20. aprila 1973 odločili, da sklenejo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela GIF Gradis*.
Marija Debevc in Breda Bogataj
Bečir Nahmitovič
Ivan Mundžar
na razmerja v delu, odločati o dohodku, ki ga ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in sredstev, in ustvarjati osebni dohodek. Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela je eden izmed bistvenih pogojev, da se dohodek in sredstva razširjene reprodukcije ne odtujujejo od delovnih ljudi v združenem delu.*
Prehod na temeljne organizacije združenega dela je velik korak v razvoju samoupravljanja in z njegovim bistvom bi moral biti spoznan vsak. Pa je tudi res? Sklenili smo, da bomo povprašali naše delavce, koliko vedo o TOZD-ih, kdo jim je kaj povedal in kaj pričakujejo. Slika pa je taka:
— Bečir Nahmulovič, NK delavec: V Gradisu sem komaj en mesec, tako, da s samim podjetjem še nisem seznanjen. Zaenkrat mi je v Gradisu všeč in rad bi
Jesenicah in tukaj. Kaj več pa ne bi vedel povedati. Pravijo, da bo sedaj bolje, ko smo podpisali ta samoupravni sporazum.
— Slobodan čobič, PK delavec, Gradbišče Predoslje: O TOZD-ih smo imeli sestanke. Sicer pa sem tudi član delavskega sveta in smo seveda o tem tudi na njegovih sestankih razpravljali. Do se_ daj je vse dobro in če bo še bolje, bo doseženo tisto, za kar smo TOZD-e ustanovili.	.
— Marija Debevc in Breda Bogataj, obe NK delavki LIO Škofja Loka: V Gradisu je drugače kar v redu in mislimo ostati. Tudi plače so dobre, da bi le vedno bile take. O TOZD-ih pa ne vemo dosti, pravzaprav nič. Hodili sva na vse sestanke, ki jih imamo tu v obratu, pa tam nismo kaj dosti zvedeli o tem. Mislimo, da bi na pravo obveščanje morali v podjetju bolj paziti. Tisti »višji« že vedo in so z vsem seznanjeni, mi pa ne.
— Janez Urbančič, VK mehanik, Kovinski obrati: Pri Gradisu sem že od leta 1948. No, sedaj ko smo ustanavljali TOZD, sem se z njimi najprej seznanil prek dnevnega Časopisja, TV in radia. V podjetju pa o tem ni bilo kakšnih posebnih debat, nekoliko na delavskem svetu. Mislim, da se bo sedaj izboljšalo medsebojno sodelovanje, pa delitev dela. Razpolagali bomo z večjo vsoto denarja in tako bomo tudi lažje boljše gospodarili. Me-d enotami bo sedaj najbrž boljše sodelovanje, zaenkrat pa počakajmo na rezultate, ki se bodo šele pokazali. Pri vsem tem bi rad dejal, da s TOZD niso bili vsi seznanjeni, večina ne; le tisti, ki so v kakšnih samoupravnih organih, so t-m kaj izvedeli.
Pravp samoupravljanje, ko je delavec . i v delu s sredstvi v družbeni last-1)1 in pri neposrednem in cnakoprav-odločanju z drugimi delovnimi ljud-v združenem delu uresničeval ? drugi-1 delovnimi ljudmi v združenem delu , °čanje o vseh zadevah ter ob medse-
b°ini
»Osti
odvisnosti, odgovornosti in solitiar-Uresničevat svoj, osebni, materialni •"nora In L interes in pravico, da izkoristi Pehe svojega sprotnega in minulega a t6r pridobitve splošnega materialne-0 in družbenega napredka, V temeljni v 8anizaciji združenega dela, kakor tudi in Vseh drugih oblikah združevanja dela del Sredstev morajo delavci uravnavati dr P°sl°vanje in ravnati s sredstvi oene reprodukcije, urejati medseboj-
ostal dlje, da bi si pa pridobil tudi kakšen poklic. O teh TOZD-ih, kakor jih imenujete, ne vem nič, tudi če bi bil na kakšnem sestanku, bi najbrž težko razumel, ker nc znan slovensko.
—	Husein Resic, KV tesar: Gradbišče Sava, — Moram priznati, da o teh temeljnih organizacijah ne vem dosti, pravzaprav nič, ne vem kaj je to. Mogoče je bil tudi kakšen sestanek o tem, vendar ne vem. Zanima me predvsem to, da imamo dosti dela, da je lepo vreme pri tem in da pride plača.
—	Momčedo Božič, zidar:	V Gradisu
sem že 13 mesecev, sedaj pa delam tu v Kranju, v Savi, O temeljnih organizacijah združenega dela sem slišal najprej na sestanku. Bil je sestanek na Kokrici, najTranc Črepnak
Kaj pa smo pravzaprav pridobili z no-sporazumom?
Predsedstvo ZKJ daje naslednjo raz-*ago: »od »združevanja« s pomočjo kon-Centracije in centralizacije družbenih Sradstev, ki so se ločevala od delavskega razreda prek združevanja dela in sredstev prehajamo k združevanju dela in svobodni lastni organizaciji njegove de-Utye. Ta sredstva bodo začeli neposredno opravljati združeni ljudje, ki z njim de-aj0 Samoupravljanja smo začeli pri nas graditi ob nerazvitem gospodarstvu, ma-°Števiinim delavskim razredom, ob pre-*eŽno kmečkim prebivalstvom. V začetku e bilo samoupravljanje zaradi material-^ in drugih pogojev pretežno omejeno 11 a delavčevo upravljanje proizvodnje in Ojcgovo odločanje o preprosti reproduk-c^i- Kasneje je to čedalje bolj preraščalo
.,! 'I-	;	,„§
Zr1
»dan
Colič
Jože Skornšek
Tomo Teješič in Peter Kos
Husein Bešič
Janez Vrbančič
II. — POSREDNI DIREKTNI STROŠKI
Sem spadajo vsi direktni stroški iz grupe II. — obrati plus naslednji direktni stroški, ki jih plača naročnik za konkretno delo:
montaža, prevozi itd.).
•is KTO	Direktni stroški	KO	LIO	OGP	SPO TM AP
1. 403/00	dnevnice za služb, potov, in prenočitve	X	X	X	
2. 404/10	znižane dnevnice in prenočitve	X	X	X	X	X
3. 418/0	drugi mater, stroški — zasebniki	X	X	X	X	X
4. 453/10	zavarovalne premije	X	X	X	
5. 455/0	vkalk. OD za izdelavo (montažo)	X	X	X	
/4	vkalk. OD iz dopoln. dela	X	X	X	
6. 456/0	vkalk. OD iz civ.-pravn. razmerja	X	X	X	
GRUPA III. — PROJEKTIVNI BIROJI
Osnovno pravilo: stroškovno mesto in stroškovni nosilec je konkretna projektna naloga ali usluga
Št. Konto	I. Direktni stroški
1.	400/00 v projektu vključen porabljeni material 400/04 vkalkulirani kalo materiala pod 400/00
2.	401/0 izdelane storitve drugih (računalniške usluge, snemanje te-
rena — geometri, zun. sodelavci — projektanti instalacij itd.) 401/90 potni stroški v državi (kadar prevoz za direktnega naročn.) 401/100 potni stroški v tujini (kadar v zvezi s konkretnim projektom) 401/190 druge proizvodne storitve drugih
3.	402/40 stroški za izvedence, arbitraže, revizije (kadar gre za določen
projekt)
402/70 knjigovezniške storitve, kopiranje in podobno 402/90 druge neproizvodne storitve (pri konkretnih projektih)
4.	403/00 dnevnice za službena potovanja v državi in stroški preno-
čevanja (kadar gre direktno na račun naročenega proj.)
403/10 dnevnice za služb. pot. v tujini in stroški prenočevanja (kot zgoraj: konkretni projekt)
5.	404/10 Znižane dnevnice in stroški za prenočevanje ob bivanju na
terenu (za direktnega naročnika)
6.	403'20 nadomestilo za službeno uporabo zasebnih osebnih vozil
(kadar gre za konkretni projekt)
408/90 razni drugi mater, stroški (konkretni projekt)
7.	411/20 prevozne storitve (taksi, rent-a-car) — kadar gre za direkt-
nega naročnika
8.	412/10 intelektualne storitve zasebnikov (pomoč pri konkretnem pro-
jektu — instalacije itd.)
412/90 druge neproizvodne storitve zasebnikov (kadar gre za konkretno delo pri določenem projektu)
9.	417/0 avtorski honorarji (pri določenem projektu)
10.	418/0 drugi materialni stroški v zvezi z zasebniki (pri določenem
projektu)
11.	455/0 vkalkulirani osebni dohodki za izdelavo (na določenem DN
projekta)
455/4 vkalk. OD iz dopolnilnega dela izdelave določ. projekta
12.	456/0 vkalk. OD iz civ.pravnega razmerja
II. INDIREKTNI STROŠKI
So vsi ostali stroški, predvideni po kontnem planu podjetja in se razdeljujejo po ključu na posamezne projekte (npr. s faktorjem na izdel. uro).
Stroški so po internem kontnem planu, recimo, pravilno razporejeni v obe osnovni grupi direktnih in indirektnih stroškov. Prvo grupo smo zaradi naših analitičnih potreb zopet delili na neposredne in posredne direktne stroške (pripravljalna in zaključna dela v gradbeni operativi in montažo izdelkov na terenu v obratih) z namenom, da pravilno ugotovimo stroške objekta oz. proizvoda in njegove »spremljajoče« stroške do končnega obračuna z investitorjem. Direktni stroški so praviloma nastali na stroškovni! mestih (sektor-objekt, obračunska enota) in se tam tudi evidentirajo oz. potrdijo tozadevne fakture in obremenilne note, v knjigovodstvu pa se opredelijo na posamezne konte in podkonte poedinih nosilcev stroškov (objekt, izdelek ali grupa izdelkov). Pravilno obeleževanje faktur (ON) od strani sektorskega vodje, vodje obračunskih enot ali delavnic je tudi pogoj za kasnejšo kvaliteto tehnične analize. Zato mera sektorski oz. vodja OE ne samo vedeti vse o fazah dela in pokrivanju stroškov, temveč je potrebno, da pozna tudi pot, ki jo mora narediti račun ali obremenilna nota do svoje likvidacije. Prav tako pa mora biti dober knjigovodja spoznan s tehnološkim procesom, da ve, kaj je definicija direktnega stroška in da knjiži fakturo, navzlic ev. napaki ali pomanjkljivi označbi, pravilno, Vsekakor pa je ravno na področju konti-ranja stroškov nujno sodelovanje tehničnega in knjigovodskega kadra.
Sam kontni plan podjetja je sestavljen za potrebe podjetja in ne za posamezne grupe TOZD; zato pa lahko zavede npr. knjigovodjo v gradbeni operativi, da lahko knjiži kako fakturo tekočih popravil vozil (kontna številka 401/1) kot direktni strošek na 401/40, vemo pa,
da tak slučaj nastopa le v SPO in ne samo na vozila AP, temveč tudi za vso TM. In še polno drugih napak je možno storiti, ker predvideva kontni plan več stvari istočasno kot direktni ali pa indirektni strošek. Odgovornost za pravilno knjiženje direktnih stroškov leži na stroškovnem mestu (sektor, OE) tj. sektorskem vodji, vodji OE, odgovornost za pravilno kontiranje indirektnih stroškov (režijskih, na vseh nivojih) pa na ktijigovodstvenem kadru.
Drugačen pa je problem indirektnih stroškov, ki nastanejo na različnih nivojih stroškovnih mest:
I.	Režijski stroški skupnih služb
so zbrani po posameznih kontih v vsakoletnem gospodarskem načrtu, ključ delitve pa je že več let enak:
prispevek vseh TOZD na osnovi izdel. ur in amortizacije.
Kot samostojna točka nekdanje režije podjetja nastopajo stroški SIP, ki so letos prav tako planirani kot režija skupnih služb, nosilce stroškov pa bo določil novi status SIP, ki ga moramo sprejeti do konca leta. Stroški centralnega skladišča pa se bodo pokrivali z določeno maržo, kar pa bo prav tako določeno s posebnim poslovnikom še v letošnjem letu.
II.	Režijski stroški TOZD:
To so materialni stroški TOZD in stroški osebnih dohodkov delavcev, neposredno zaposlenih v upravi TOZD, planirani pa so kot del gospodarskega načrta po predračunu stroškov. Tem stroškom odgovarja kontni plan, ki jih opredeljuje kot indirektne stroške in se prenašajo na nosilce stroškov z dogovorjenimi ključi.
III.	Režijski stroški sektorja-ob-jekta, OE
Obstoje iz materialnih stroškov, s katerimi ga obremenjuje knjigo-
(2. nadaljevanje)
vodstvo TOZD po prejemnicah materiala ali drugih materialnih stroškov (kilometrine, rež. vozila sektorja, razni prevozi ipd.) in pa osebnih dohodkov vseh zaposlenih (sektorski, obrač. tehnikov, delovodja — z eno besedo vsi stroški, ki niso direktno vkalkulirani v objekt, uslugo, izdelku). Nosilec teh stroškov je sektor-objekt, izdelek, usluga.
IV.	Amortizacija
Zaradi analitičnega vpogleda v sestav in funkcijo amortizacije, jo bomo morali v prihodnje, ko bodo taki podatki z AOP hitro dostopni, deliti na več delov:
1.	Amortizacija kot direktni strošek AM (DIS):
To je amortizacija osnovnih sredstev v proizvodnji, ki pa jo zopet lahko delimo na neposredno in posredno amortizacijo AM(N) in AM
(P).
1.1	neposredna amortizacija — AM(N)
tistih strojev in objektov katero lahko vkalkuliramo v ceno stroja na uro (najemnina strojev SPO), v ceno izdelka (OGP) ali pa v m3 betona, malte itd.
1.2	posredna amortizacija — AM
(P)
tistih osnovnih sredstev, ki posredno služijo proizvodnji — pripr. dela, različni obdelovalni stroji za veliko vrst izdelkov, objekti, ceste, toplarne, silosi ipd.), ter se posredno vkalkulira v ceno izdelka ali usluge.
2.	Amortizacija kot indirektni (fiksni) strošek — AM(FIS)
tistih osnovnih sredstev, ki s proizvodnjo nimajo direktne povezave (to so upravna poslopja, komunalni objekti, režijski stroji — pisalni, računski, oprema, inventar itd.).
Prvi dve podvrsti amortizacije nastopata na stroškovnih mestih sek-
1 SEKTOR-OBJEKT OE
1.1.	NEPOSREDNI DIREKTNI STROŠKI:
1.12	— OBJEKTI: hale — delavnice — ploščadi, ki služijo za določeno vrsto dela ali izdelkov in katerih amortizacija je lahko direktno vkal-kulirana v izdelek ali objekt.
1.13	— DEL. PR.: to so vsi stroji (betonarne, mešalci, stroji za izdelavo cevi, blok-votlakov, TM in AP SPO ipd.
1.2.	POSREDNI DIREKTNI STROŠKI:
1.21	— OBJEKTI:	pripravljalnih
del, objekti, ki služijo sicer proizvodnji, vendar posredno (delavnice, silosi, ceste, vodovodi, toplarne, toplotne instalacije ipd.).
1.22	— DEL, PR.: stroji v pripr. delih (cirkularke), kurilni stroji tajfuni, karcherji, silosi za cement — vse kar se posredno vkalkulira v realizacijo in porazdeli s ključi na posamezne nosjjce stroškov,
2.	Ostala stroškovna mesta (TOZD, sk. službe, SIP, centr. skl.)
2.1	Fiksni stroški:
2.12	— OBJEKTI: To so upravna poslopja, komunalni ob j akti, ceste, dvorišča, nadstrešniki, lope, skladišča, garaže itd.),
2.13	— DEL. PR.: To so računski in pisalni stroji, mehanografija, kopirni in razmnoževalni stroji, čistilni aparati, sesalci za prah itd.
V	nadaljevanju razpravljanja nas bo zanimala struktura stroškov in način kalkuliranja po DC-metodi.
V	prvem delu razprave je bila struktura cene prikazana v osnovni obliki z enim pokritjem in eno maso fiksnih stroškov. Ker nam pa analiza stroškov daje možnost, da spremljamo ceno v več etapah, osnovno obliko lahko razširimo in dobimo podrobnejšo strukturo cene, ki nam omogoča vpliv različnih grup stroškov na posameznih nivojih stroškovnih mest.
V,	STRUKTURA CENE
1.	Vrednost proizvodnje — VP
2.	Obrtniška dela
3.	Vrednost čiste proizvodnje VČP (L—2.)
4.	Neposredni direktni izdelavni mater, stroški in OD
5.	Pokritje I .(3.—4.)
torja-objekta ali OE, nosilec pa je objekt ali izdelek.
AM (FIS), ki nastopa na stroškovnem mestu TOZD, je razdeljena na poedine nosilce stroškov (sektor j e-objekte, OE) z dogovorjenimi ključi (npr. poraba ur, vrednost proizvodnje, kombinacija materiala in OD del. sile, ki je neposredno zaposlena ipd.).
V podjetju pa : .stopa še amortizacija na stroškovnih mestih skupnih služb, v SIP in centralnem skladišču. Nosilci teh stroškov so v končni fazi objekti ali izdelki, vključeni pa so v prispevku režije, razen amortizacije centr. skladišča, ki tudi te stroške vkalkulira v maržo oz. kot pribitek na ceno materiala.
S tem je celotno amortizacija razdeljena po stroškovnih mestih, ločiti pa moramo še predpisano, (minimalno) amortizacijo in pospešeno amortizacijo. S pospešeno amortizacijo smo hoteli zajeti t. i. funkcionalno amortizacijo, kar pa je le deloma realizirano.
Ako rekapituliramo poglavje amortizacije, bi lahko s pomočjo AOP vodili naslednje grupacije amortizacije, jih po velikosti in smiselnosti primerjali in uri investicijah vodili določeno politko:
1.	Po stroškovnh mestih
1.1.	Sektor-objekt, obrač. enota
1.2.	TOZD
1.3.	Skupne službe
1.4.	SIP
1.5.	Centr. skladišče
2.	Po vrstah osnovnih sredstev
2.1,	Del, priprave
2.2.	Objekti, zemljišča, patenti
3.	Po intenzivnosti - brake (odpisa)
3.1.	Minimalna, po zakonu (KTO 420
3.2.	Pospešena (KTO) 421
4.	Po vrstah strošlsov
4.1.	Direktna — (DIS)
4.2.	Fiksna — (FIS)
5.	Po zaposlenosti
5.1.	Neposredna
5.2.	Posredna
6.	Posredni direktni izdelavni mater, stroški in OD
7.	Pokritje II. (5.—6.)
8.	Fiksni stroški sektor j a-obj.. OE
9.	Pokritje III. (7.—8.)
10,	Fiksni stroški TOZD
11.	Pokritje IV. = finančni uspeh (9,—10.)
Ce na kratko komentiramo posamezne elemente strukture stroškov, se moramo najprej pr muditi na naslednjih točkah:
4 Neposredni direktni izdelavni materialni stroški in OD:
4.1	— Kontni plan točno odreja vse te izdelavne materialne stroške, ki so neposredno potrošeni na objektu, izdelku, uslugi.
Ne definira pa
4 2 — strošek OD, ki je sestavljen iz dveh elementov: tisti del, ki je vkalkuliran z urami kot izdelavni strošek (glej kontni plan) in tisti del, ki ga v praksi izplačujemo pod »firmo« akorda, v katerem pa običajno, zlasti zaradi mnogih »objektivnih« vzrokov (»delavci uhajajo«, »stimulirati je treba, zaslužek je slab«, stroški rastejo, »to in to podjetje je izplačalo,..« in kar je podobnih izrekov, včasih de’ ma upravičeno, večkrat pa tudi ne) delimo tudi gibljivi del, ki je del finančnega uspeha. Dober direktor in dober DS bo hotel imeti jasno sliko finančnega stanja in že zaradi lastne orientacije ne bo dopustil mešanja stroškov in nagrad, posebno ne takrat, ko ta praksa pripelje enoto do ev. še večjega minusa.
4.3	— Pod te stroške spadajo tudi stroški amortizacije tistih objektov in delovnih priprav, ki smo jih obravnavali (stroškovna mesta sektor-objekt (OE) pod poglavjem amortizacija; pogoj pa je, da so vkalkulirani direktno v predračunskih postavkah.
Tako pridemo do P O K RITJA I., ki nam pokaže neposredno lastno ceno objekta, (izdelka, usluge),
8 Posredni direktni izdel. mat. stroški in OD
6.1	— Pod te stroške spadajo v operativi pripravljalna in zaključna dela, ki se vodijo kot samostojno stroškovno mesto (obratovno knjigo-
Nosilci vseh stroškov so neposredno ali posredno (večstopenjsko) objekti, izdelki, usluge, storitve, tj: realizacija v kakršnikoli obliki.
Kolikšno obremenitev nosi vsaka od vrst realizacije je stvar poslovna politike in dogovora. V končni fazi mora biti dejanski strošek pokrit 6 kalkulativnimi stroški.
Zastavlja se vprašanje, v kakšni obliki naj bo amortizacija (vseh vrst in stopenj) vkalkulirana v ceno proizvoda ali usluge.
Dosedanja praksa to problematiko tako poenostavlja, da praktično ne vemo odgovora ali pokrivamo in v kakšni meri te stroške s kalkulacijami ali pa nek del enostavno iz celotne realizacije — kar ostane Pa je finančni uspeh. Praksa s faktorjem potrjuje, da je amortizacija deloma pokrita kot sestavni del faktorja, deloma pa z ostalimi deli faktorja (režije), delom pa iz mase realizacije, Koliki so posamezni deli pa ne vemo. Dejstvo je, da je to različno od objekta do objekta, drugače danes, kot bo jutri.
Namen analize pa je ugotoviti gospodarnost in višino pokritja teh stroškov ter najenostavnejšo obliko tako kalkuliranja, kot zajemanja stroškov.
Pregled vseh vrst amortizacije po stroškovnih mestih nam da naslednjo sliko:
— Amortizacija kot direktni strošek (neposredni in posredni) nastopa lahko samo na stroškovnem mestu (sektor-objekt, irdeiek), ki je istočasno nosilec tega stroška.
— Amortizacija kot fiksni strošek nastopa na vseh ostalih nivojih stroškovnih mest (TOZD, skupne službe, SIP), na nosilce teh stroškov (sektor-objekt, OE, izdelek) pa se prenaša z dogov rjenimi ključi.
Razčistimo še, kaj spada pod amortizacijo po stroškovnih mestih;
vodstvo!) v obratih pa dela na terenu (montaže, usluge ipd.).
6.2	— Enako kot pod 4.2 velja za OD tudi tukaj.
6.3	— Posebno pažnjo pa je Pr* pripravljalnih delih posvetiti amortizaciji.
Amortizacija osnovnih sredstev, ki gre po principih o amortizacij) osn. sredstev. So pa še tu stroški obrabe provizorijev, ki nisc vsi osnovna sredstva, temveč se vodil0 kot material. O tem bo govora v pp' sebni točki v treti em delu razprav-lian1 a »Pripravljalna riala kot ele' mei* nrp-isrine cene objekta«,
7	Čq tr-o stro't»a ndh;'"me od Pokrit1 a t. d ob > mo kot rezultat POKRITJE II, ki vrpbii;e še naslednic e'emente cene' »Panske strošk0 sekt.oria-obi. oz. OE, rež. strošk6 TOzn in rež. stroške skupnih služb (s SIP in še to začasno) ter amortizacijo. ki nastala na vseh teh s1ro-škovn1J-> mestih.
8	Fiksni stroški sektorja — oh j’
OE
8	1 — Vsi materialni in izdelavb’ stroški, ki smo jih obravnavali ood »režiiški stroški sektorja« (glej spre' dai).
8.2	— ^ripadaioči del rež'isk’h stroškov uprave TOr ~ ki vseh”1® tudi de! amortizacije tQ7D /<?lei snredai nod TT rež strnjuj TOV.rV Oe te gtrn4i<e pod 8. odštetemu Pokriti a II,
9	nridemo do pOK' T T J A U'
in Fiksni strrVri TOZD:
lh 1 — vsi stroški, obravnavani ^ tč TT. — reži iški ctr-5ki TOZD
10.2	— vsi stroški, obravnavani v tč I, — režijski stroški skupn'1’ služb
11 OSTANEK je finančni uspeh;
Z drugim delom razprave je bi*3 zajeta problematika konHranja str°' škov, ki nam bo sluz'’- pri dogovaf' janju dokončne uporabne oblike podjetju. Namen vsega razpravi!0' nja je, da ustvarimo APS solidi^ problemov, ki jih zastav'j a DC rb°' osnovo za izdelavo tehničnih analih;
V tretjem del' pa se bomo lob* toda v zvezi s kalkulacijami. Pri ts”) pa bomo morali vzeti v račun seda' nje in bodoče poeoie dela s persp®*5' tivo avtomatske ohd»"ave podatkov.
inž. Vasle, APS
ŠT.	V UST A ZAPOSL.		6TOtN3A	STROŠKOVNO	MESTO									
						TOZD		SX. SLUZbC		SIP		CENT.	SKL.
				Obl.	ra '	Obl.			Vi:		Vj/		*£:
\	II It A	1	MIH	X	x								
			P05P	X	,								
t		i	MIH	X	X								
			POSP	X	X								
3			MIN			X .	X	X	*	X	X	X	x
	STROŠKI		POSP			x	x	x	x	x	X	X	x ■
oktobra. Rok izgradnje šole je bil do 1. avgusta, toda zaradi obrtniških »potegavščin« bomo morda v malenkostni zamudi. Seveda to velja za T. fazo izgradnje te šole. v kateri je vključenih le 6 razredov (nižjih) in otroški vrtec. V sami zgradbi je poleg učilnic še večnamenski prostor in pa izredno lepo stanovanje za hišnika. V II. fazi izgradnje sledi podaljšanje tega objekta za 2 razreda (nižja) in nekaj višjih razredov. V III. fazi pa še telovadnica in športni objekti.
Bolj zanimiv je objekt, katerega velikost je 55 X 20 m, po svoji konstrukcijski zasnovi. Talco zunanje kot notranje stene so iz vidnega betona, le na prednjo steno bo lepljen trivit. V kombinaciji z lesom je notranjost zares čudovita, toda takoj izgubi svojo veljavo, ko iz galerije večnamenskega prostora pridemo v veliko povsem neizkoriščeno podstrešje.
Tudi druga vasica Predoslje nedaleč naprej se bo kmalu lahko ponašala z novo šolo. Tudi to šolo je investirala Skupščina občine Kranj, medtem ko so načrte izdelali v Projektivnem podjetju v Kranju. Kljub temu pa je ta šola mnogo večja od osnovne šole v Kokrici. Že tlorisna izmere 83 X 60 m nas opozarjajo, da gre tu za večji objekt.
O velikosti smo se prepričali tudi potem, ko smo gradbišče obiskali in nam je delovodja Ludvik Javornik povedal o vseh problemih med gradnjo. Začeli smo istočasno na obeli šolah. Ker je ta šola večja, je bil tudi rok izgradnje daljši. Do konca leta mora biti gotova. Glede na trenutno stanje smatram, da bomo lahko dosegli plan, pa čeprav obrtniška in instalacijska dela zelo šepajo. Leti so v zamudi, toda to bomo lahko nadoknadili. Konstrukcijsko je objekt armiranobetonski skelet z zidanimi predelnimi stenami. Dvonadstropna konstrucija ima sleme razdeljeno zaradi nadsvetlobe, tako da dobijo vsi razredi enako svetlobe. Šolski objekt je s traktom povezan s telovadnico. V šolskem objektu, ki je ločen za višje razrede posebej, je poleg 16 učilnic, kjer bo v vsaki pro-tora za 36 učencev, tudi večnamenski prostor, sanitarije in upravni prostori. Z razliko od prejšnje šole bo ta na zunanjih stenah. prevlečen s teranovo, medtem ko bodo hodniki in učilnice ometane in prebeljene.
Objekt, na katerem dela 32 naših delavcev, bo ob zaključku del vreden 11 mio din. medtem ko bo vrednost šole v Kokrici po izgradnji I. faze 3,6 mio din.
Naši petdeseletniki
Te dni praznujejo svojih petdeset let življenja trije naši gra-disovci :
FRANJO HRNClC
Svojo življenjsko pot je začel v Ptuju, od koder je doma. Takrat v prvih desetletjih ni šlo v življenju vse tako ugodno kot danes. Pa je le nekako prestal in tudi vojna je bila končno za njim. Takrat se je začelo novo življenje.
Leta 1952 se je zaposlil v našem Gradisu. Od takrat do danes je delal že na raznih gradbiščih. Tako je bil najprej v Zalogu, delal je na kozolcu, v Medvodah in Vevčah, pa tudi drugod. V vseh teh letih se je Gradisa tako navadil, da sedaj prav gotovo ne bi menjal. Naše podjetje mu je kmalu po prihodu v službo preskrbelo tudi stanovanje in tam bo danes praznoval v krogu svoje družine lepo obletnico.
BRANKO VINKOVIC
Poleg svoje petdesetletnice bo Branko Vinkovič praznoval letos še eno — 25 let dela v Gradisu. K nam je prišel namreč že leta 1948.
Ko se sedaj spominja nazaj, pravi, da si je kar težko predstavljati njihovo delo pred kakšnimi dvajsetimi leti. Takrat so delali večinoma na roke ali pa s preprostimi orodji, danes pa je
to vse drugače. Ne samo, da je dovolj strojev, ki pomagajo človeku, ampak se je tudi način gradnje spremenil, sedaj je večina vse montažno. Odkar je pri Gradisu, je delal že v Kamniški Bistrici, na Kolmanovem gradu, Mariborskem otoku, v Mengšu v Litostroju, Opatiji, Portorožu in drugod. Spominja se, ko so delali v Mirni in takrat je bilo treba včasih delati tudi po 16 ur na dan.
V kolektivu ga imajo radi, saj je priden delavec in dober tovariš, sam pa pravi, da se tudi on pri Gradisu prav dobro počuti.
ANTON POGAČNIK
Anton Pogačnik je doma iz Dola pri Ljubljani in izhaja iz delavske družine. Tudi sam je šel po stopinjah svojih staršev. Izučil se je za ključavničarja, pozneje pa je opravil tudi mojstrski izpit.
K nam je prišel šele leta 1961, prej pa je bil deset let zaposlen v Jamboru v Črnučah. Danes dela v Obratu gradbenih polizdelkov, kjer je vodja mehanične delavnice. V Gradisu se dobro počuti, pravi, da mu je drugi dom. V prvem domu pa ga čaka žena in trije otroci. Dva je že spravil do kruha, tretji pa bo tudi kmalu izučen.
Vsem našim jubilantom želimo za njihov praznik vse najboljše in da bi praznovali še veliko let.
Prerana smrt Ivanke Kogoj
Dne 5. julija letos nam je kruta
smrt iztrgala iz naše sredme dolgo-
letno delavko uprave PE Jesenice Ivanko Kogoj, roj. 10. 12. 1922 na Blejski Dobravi, bivajočo v Sp. Gorjah št. 82 pri Bledu.
Delo pri Gradisu je začela na gradbišču »Litostroj« v Ljubljani, nato je bila premeščena na PE Jesenice, kjer je službovala 18 let.
Bila je pridna in vestna uslužbenka oddelka za obračun osebnih dohodkov.
Ni še leto dni. kar smo ji ob 50-let-nici zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let. Žal se naše želje niso uresničile, njena pot življenja se je mnogo prezgodaj končala in tako je zapustila moža, sina. ki pravkar služi vojaški rok, sestre, brate in nas sodelavce, ki jo bomo zelo — zelo pogrešali.
Kot pridno sodelavko in dolgoletno članico kolektiva jo bomo ohranili še dolga leta v spominu.
Počiva naj v miru in lahka naj ji bo slovenska zemlja.
Ljuba Tarman
Delavci naše TOZD Jesenice so se skoraj s polovico proizvodnje preselili v Kranj in njegovo bližnjo okolico. Poleg stanovanjskega naselja v Planini, o katerem smo že pisali v prejšnji številki Gradisovega vestnika, smo tokrat obiskali še dve gradbišči.
;in to v Predosljah
To je šola v Kokrici
Najprej nas je zanesla pot iz Kranja do prve vasice na poti proti Brdu, rezidenci predsednika republike, to je Kokrici. Skupščina občine Kranj je kot investitor zaupala našim delavcem, da po načrtih Projektivnega podjetja v Kranju izde-iajo osnovno šolo in otroški vrtec.
Zunanji videz je precej brij spodbuden kot pa sama razporeditev prostorov. Sicer pa nam je o izgradnji objekta povedal vodja gradbišča inž. Benjamin Rozman.
Za pripravljalnimi deli. ki so stekla že v septembru lanskega leta, smo z gradbenimi deli zastavili že
DVE VASICI-DVE SOLI
V mesecu juniju 1973 se je pri delu poškodovale 204 delavcev ali vseh 26 zaposlenih, odsotnost zaradi poškodb pri delu pa je povprečno trajalo 17 dni. Na Poti na delo in z dela pa je bilo 14 poškodb. Skupaj pa je izgubljenih zaradi bolezni in poškodb 39.971 dni, brez poškodb na poti, katerih pa je bilo 517 dni.
CELJE
*— Arif Bajramovič, železokrivec. Pri krivljenju betonskega železa premera 10 železo odskočilo in ga udarilo nad levo ®ko.
—	Iset Muharemovič, NK delavec. Pri razopaževanju plošče je stopil na žičnik žabit v desko In se vbodel v stopalo des-
ne noge.
,— Smajil Muherina, NK delavec. Pri vitlanju betonskega železa mu je zobče-Olk poškodoval mezinec na desni roki.
—	Nazir Suka, NK delavec. Pri prena-anju materiala je stopil mimo prehoda
v kanal globok 40 cm. Pri tem je zgubil ravnotežje ter padel na desni bok.
jesenice
~ Miloš Mijatovič, PK signalist. Pri či-čenju stenskih keramičnih ploščic mu drobec apnene malte padel v levo oko. Valent Crnčič, PK signalist. Skozi °aPrtino za prezračevanje parne zapore Se je zlil vroči bitumen in opekel ime-n°vanega na desno roko.
'Bojan Lavrič, vajenec zidarske stro-e' Z levo nogo je stopil na žebelj, ki je zabit v desko.
" Milorad Mičič, NK delavec. Pri od-6tranjevanju stebrov, kateri služijo za stl-skanje opažev mu je spodrsnilo, padel je , Peščena tla in sl poškodoval zapestje leve roke.
" Bajro Avdič, PU zidar. Betoniral je ernelj, ostalo je nekaj betona, ki ga je 'laložil v vedro in nesel na drugi del ob-]ekta. Prl tem je stopij na letev iz ka-ere je štrlel žebelj.
** Peta Podvorica, PU zidar. Iz konzol-eSa dvigala je pobiral tovor pri tem ga 6 Pritisnilo ob prečno cev, ter si poško-Val prstanec desne roke.
~ Milorad Rudovič, PU zidar. Pri ome-Vaniu stene boksa RTP je imenovani °ču jz enega odra na drugega. Pri sko-,u se je ploh prelomil in je padel ca. 111 v globino.
—	Ibrahim Batič, KV tesar Ko je peljal prazen japaner po blagi poševnini je zadel z japanerjem v količek za označitev trase kanalizacije. Pri tem ga je ročaj japanerja udaril na levo stran prsi.
—	Miloš Mijatovič, PK signalist. Pri nakladanju elementov lesene barake je imenovani bil na kamionu Zaradi prevelike teže elementov se je odprla zadnja rtra-nica kamiona tako, da je padel in se udaril na koleno leve noge.
—	Dušan Lazič, NK delavec. Pri nameščanju žleba na avlomikserju do korita črpalke mu je stisnilo desno roko.
—	Jusuf Bešič, NK delavec. Pri polnjenju mešalca za malto, s hidrirnim apnom, mu je drobec padel v oko.
—	Ramiz Suljič, zidarski vajenec. Na zidarskem odru je obzidoval vratno špa-leto. Pri tem je stopil na opeko, tako da je izgubil ravnotežje in z levo nogo zadel ob rob odra stolice.
—	Milutin Terinovič, KV tesar Pri opa-ženju plošče se je z ročno žago vrezal v levi palec.
—	Valent Crnčič, PK signalist. Ves dan je razkladal cement v vrečah, katerega je nosil na rami, zaradi tega mu je ogulilo kožo.
KOPER
__ V tem mesecu ni bilo zabeleženih
delovnih nezgod.
LJUBLJANA
— Ibrišim Omeraševič, KV tesar. Pri napravi opaža za oporni zid mu je spodrsnilo in se pri tem udaril v desno oko
— Janez Kuštrin, gradbeni inž. Prt pregledu izkopa za kanalizacijo mu je na brežini spodrsnilo in si je pri padcu poškodoval levo nogo.
— Franc Herman, KV zidar. Na poti domov z dela se Je peljal s kolesom po pokopališki ulici. Nasproti mu je pripeljal osebni avto. Hotel se je umakniti pri tem Je padel ln si poškodoval desno nogo.
—	Husein Hasančič, NK delavec. Pri prevozu betona z japanarjem mu je japaner stisnil peto leve noge.
LJUBLJANA OKOLICA
—	Alija Galijaševič, NK delavec. Delal je pri gradbenem dvigalu, kjer je bil zadolžen za natovarjanje košare. Pri enem od spustev košare mu je ta pritisnila kazalec desne roke ob podporo in mu ga poškodovala.
—	Ramo Horozovič, KV tesar. Pribijal je opažni elemenl, katerega je pridrževal x levim kolenom. Element mu je zdrsnil in žebelj se mu je zadrl v koleno.
—	ismet Kurbegovič, PK zidar. Z delavci je montiral predelne stene iz sipo-rexa, ko je vzdigoval eno od plošč se je prevzdignil.
—	Nikola Neškovič, vajenec. Po neprevidnosti je prijel cev centralne kurjave ln si pri tem opekel dlan leve roke.
MARIBOR
— Ferdo Habjanič, KV zidar. Pri montaži montažne hale je zdrknil Iz ležišča prednapeti nosilec, pokrit z betonskimi kadunjami in ga poškodoval.
— Janko Meznarič, NK delavec. Pri montaži montažne hale je zdrknil Iz ležišča prednapeti nosilec, pokrit z betonskimi kadunjami in ga poškodoval.
— Anton Dodler, KV strojnik. Pri napenjanju je nenadoma popustila železna zagozda in pri premiku bata je Imenovanemu stisnilo palec leve roke.
— Konrad Koležnik, KV betoner. Pri razkladanju robnikov je imenovanemu stisnilo kazalec leve roke.
— Stanislav Šilar, NK delavec. Pri epa-ževanju plošče je delavcu spodrsnilo na stolici, visoki 1,20 m. Padel je na hrbet In si poškodoval laket desne roke.
— Luka Levačič, PK delavec. Pri nakladanju kamna v japanar, na deponiji, mu je zdrsnil na tla In ga udaril v gleženj desne noge.
— Marija Langeršek, kurilka. V križišču Prežihove in Smetanove ulice se Je peljala z mopedom, v njo se je zaletel
osebni avto in jo podrl. Dobila je poškodbe na hrbtenici.
—	Ajda Krasnič, NK delavec. Ko je hotel prečkati cesto ga je podrl avtomobil, pri tem je dobil lažje telesne poškodbe.
—	Jože Onič, KV železokrivec. Z mopedom je pripeljal do zapornic, katere so se zapirale. Pri zaviranju ga je zaneslo in je padel ter si poškodoval palec in mezinec na levi roki.
—	Alojz Ciglar, KV tesar Ko se je peljal z dela domov ni mogel zvoziti ovinka tako, da je padel in si poškodoval levo
RAVNE NA KOROŠKEM
—	V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod.
NIZKE GRADNJE MARIBOR
—	Karel Kozar, KV tesar. Pri montaži cevnega odra na mostnem uporniku se je zbodel v notranji del stegna leve noge.
KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA
— Aleš Vižintin, KV' avtomehanik. Pri vzpenjanju na tovornjak mu je spodrsnilo in si poškodoval levo roko.
— Zvone Belina, KV avtomehanik. Stopil je na kos železa tako, da mu je noga klecnila in takoj zatekla.
— Ciril Marolt, KV klepar. Pri rezanju pločevinastega soda mu je spodletelo tako, da si je poškodoval desno podlaket.
KOVINSKI OBRATI MARIBOR
— Stefan Kramberger, PK ključavničar. Pri obdelovanju težkega komada na obdelovalnem stroju si je poškodoval prstanec in mezinec desne roke.
LIO ŠKOFJA LOKA
— Pavel Mirlavčič, KV mizar. Z robom desne roke je potisnil zasteklitveno letvico v okensko krilo, pri tem ga je zabolelo v zapestju.
— Leopold Cvek, ključavničar. Rezal je jekleno mrežo, ko je odrezal zadnjo žico se je cela mreža zasukala in mu poškodovala levo roko.
—	Franc Stanonik, PK delavec. Pri prekladanju plohov je imenovanega zabolelo v hrbtu.
OGP LJUBLJANA
—	Ivan Herman, PK zidar. S sodelavcem je pomagal prekladati fasadne plošče na deponiji pri čemer mu je pri zadrževanju bremena stisnilo prstanec in mezinec leve roke.
SPO LJUBLJANA
—	Franc Stepic, šofer. Ko je stal ob izkopu in pazil, da bager ne bi pretrgal električnega kabla, je bager prevzdignil talno betonsko ploščo, na kateri je ležal lesen tram, ter ga je udaril v prša.
ZELEZOKRIVNICA
—	V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod.
Ugotovitve pri pregledu delovnih nezgod po poslovnih enotah kažejo, da so delovne nezgode v porastu, predvsem izstopa PE Jesenice — 14 delovnih nezgod.
Iz rednega pregleda nezgod, je razvidno, da se pojavljajo enake, podobne nezgode kljub dobremu poznavanju nevarnosti za nezgode in kljub učinkovitim ukrepom za njihovo preprečevanje. Te trajne, predvsem manjše nezgode, so vzrok ogromni gospodarski škodi in niso v skladu z dobrim vodenjem enot, niti s socialnim napredkom. Nezgode kratko malo še niso deiežne lolikš-ne pozornosti, kolikršna je posvečena reševanju drugih tehnično-upravnih problemov.
Nenehno ponavljanje nezgod, ki jih je mogoče preprečiti, nedvomno kaže, da so potrebna učinkovitejša sredstva za njihovo reševanje.
Varnostni problem je izredno zamotati in ni dovzeten »a preproste rešitve. Njegovo uspešnejše reševanje ovira tudi, prezaposlenost neposrednih organizatorjev dela z drugimi problemi, prav tako tudi sami delavci na kljub stalnemu opa-zevanju zanemarjajo varnostne ukrep«, uporabo zaščitnih sredstev in podobno.
Bojan Bambič
|| V ■	nav a ■■
Šolsko leto je končano in tako so tudi naši vajenci dobili zaslužene počitnice. Nekateri jih bodo sicer morali preživeti ob knjigah, ker jih čakajo popravni izpiti, nekateri pa so se prav dobro odrezali in si v šoli »prislužili« odličen uspeh. Te je podjetje posebej nagradilo, saj odlično spričevalo ni mačja solza.
Po sklepu upravnega odbora Centra za izobraževanje so dobili po 400 din naslednji odličnjaki prvega letnika: tesarji Milenko Ni-kič, Marjan Gosar in Djuro Drvoderič, zidar Karel Muhič in žele-zokrivec Vujadin Mitrovič; 500 din so dobili tesarji drugega letnika [lija Ereiz, Hamed Mustafič in I/an Marodi; najvišjo nagrado — 600 din so dobili odličnjaki III. letnika zidarja Ivan Mihalič in Ivan Toplak ter tesar Ivan Petrovič.
Vsem za tak lep uspeh čestitamo!
. " je pouk naše družbe v prihodnosti
Učenci so zadovoljili
V šolskem letu 1072773 je hodilo v šolo 206 učencev GIP Gradis. Največ se jih je šolalo v Ljubljani in sicer na poklicni gradbeni šoli 121, na poklicni šoli kovinarske stroke pa 15 učencev. Preostali so hodili v šolo v Mariboru (67) in v Škofji loki (3). Večina učencev se je usposabljala za zidarje in tesarje, manjše število pa za kovinarje (35) in mizarje (3).
Učni uspehi učencev GIP Gradis v šolskem letu 1972/73 niso bleščeči, so pa zadovoljivi. Od vseh učencev je uspešno opravilo svoje šolske obveznosti 175 učencev ali 85 %>, popravne izpite je imelo 24 učencev ali 12 %>, razrede pa bo moralo ponavljati 7 učencev ali 3 u/o,
Večina učencev, ki je hodila v šolo, je prebivala v domovih, V njih se se pripravljali na pouk v šoli organizirano, na vsakodnevnih obveznih učnih urah, pod nadzorstvom in ob pomoči vzgojiteljev. Učni uspeh u-čencev zaključnih letnikov je seveda dosti boljši kot kaže skupni procent. Slabše učne uspehe so namreč dosegli le učenci iz prvih razredov, ki so imeli zlasti na začetku težave z jezikom. Seveda pa je bilo med njimi tudi nekaj takšnih učencev, ki so
si šolanje za izbrane poklice vse drugače predstavljali in se niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da je treba vestno in vztrajno delati,
Tudi med učenci zaključnih izpitov se žal najdejo posamezniki, ki so svoje šolske obveznosti zanemarjali in imajo popravne izpite, dva med njimi in sicer Željko Goričanec in Zvonko Dusper pa sta celo padla, Medtem ko učencem iz prvin razredov lahko do neke mere opravičimo njihov neuspeh v šoli, saj vemo, da neznanje slovenskega jezika in novo okolje, v katerem se ti učenci znajdejo, zlasti na začetku šolanja slabo vpliva na njihovo počutje in učni uspeh, pa učencem zaključnih razredov njihovega neuspeha v šoli ni mogoče opravičiti. Poklicati bi jih bilo treba na odgovornost, Ti učenci se premalo zavedajo, da jih podjetje šola zato, da si pridobi dovolj kvalificiranega kadra, ki bo kos vse zahtevnejšim nalogam na področju svoje dejavnosti. Prav tako se premalo zavedajo, da je njihovo šolanje zelo drago in da kolektiv podjetja, ki ustvarja sredstva za njihovo šolanje, ne bo podpiral njihove nedelavnosti.
Edo Razdrih
@ Najprej razum in pogum ...
Delavec mora biti pogumen in razumen, da se lahko uveljavi kot samoupravljavec.
Resnico povedati ni vedno lahko. Resnica lahko prizadene posameznike in kolektive. Večkrat se je težko odločiti, kajti ni vse, kar je resnično, tudi koristno; pa tudi vse, kar je koristno, ni vselej tudi resnično in pravilno.
Ljudje hočejo in tudi delajo tako, da poskušajo zastavljen cilj doseči po najkrajši poti, Razloček med njimi je v tem, kako premagujejo ovire, ki stojijo skoraj na vsaki poti. Eni jih obidejo, drugi pa jih poskušajo odstraniti, tretji pa omagajo pred ovirami — o njih ne bomo . govorili
Pot torej ni niti ravna niti brez ovir, tako kot življenje ni belo pa tudi črno ne.
Pogum in razum tedaj naš človek kot samoupravljavec lahko uporabi v svojem (delovnem) življenju zelo različno. Odloča se med dvema skrajnostnima. Prva je načelnost, resničnost, pravilnost, pravičnost, druga pa koristnost, taktičnost, prilagodljivost, preračunljivost in še kaj — vse tehtano za vsako priložnost posebej.
.. - potem njegova uporabnost
Nihče od nas si ne želi razbiti glave ob zadevanju, premagovanju ali odstranjevanju ovir. Malo pa je tudi takih spretnežev, ki se ognejo vsem oviram, ki pazijo, da imajo vedno smer vetra v svojih jadrih in ki se končno spričo uspešnega ovinkarjenja med ovirami izpostavljajo vrtoglavosti in pijanosti (uspeha)'ter zato lahko spregledajo oviro, ob kateri se bolj ali manj potolčejo in onemogočijo.
Korist, koristoljubje, bolj učeno imenovano tudi oportunizem, pomeni nekaterim življensko vodilo pri op-
redeljevanju svojih stališč do posameznih vprašanj Postopki takih ljudi so manj načelni. V prizadevanju, da dosežejo določen cilj, bodo uporabili enkrat povsem formalne razloge, drugič pa bedo obšli formalnosti in se sklicevali na mnenje vplivnih ljudi, m!mo katerih menda ne moremo in n- smemo, če si nočemo zagreniti las‘nega življenja.
S Gradis Je v naši družbi
Govoriti samo načelno o teh stvareh ni težko, ker gre za poznane stvari, teže in nevarneje pa je reči bobu bob
V	Grad su se ukvarjamo tudi z vprašanjem najvišjih osebnih dohodkov. V kohkor bi se s lem vprašanjem ukvarjal sindikat ah pa delavci z nizkimi prejemki, potem bi trdili, da hočemo na primer zmanjšati razlike ali uskladiti naj višje prejemke z delovnimi rezultati. To smo počeli pretekla leta in skoraj v celoti uspeli — predvsem po zaslugi meril samoupravnega sporazuma. Uspeli smo — čeprav ne do kraja — zmanjšati razpone v taki meri, da smo jih skoraj razpelovili in sicer od 1 : 10 do 12 na 1 : 6 do 7
V	Sloveniji tako kot v Jugoslaviji so najvišji osebni dohodki omejeni. Omenjeni so z zneskom 6000 dinarjev na mesec. Le za nacipoprečne rezultate se ta meja lahko premakne na 7500 dinarjev.
Do višine 6000 din so prejemali lani osebne dohodke več kot 90 °/o podjetij Slovenije (v 1647 in 1825 podjetij). Le v preostalih 178 podietjih (9.9 °/o) so im«li višje OD kot 6000 dinarjev na mesec in le v 28 pedietjin (1.5 %) višje kot 7000 dinarjev na mesec.
Poprečno slovensko podjetje šteje 286 delavcev, poprečna Gradisova enota pa 294 delavcev. Primerjajmo lanske naivišJe osebne dohodke v naših enotah s slovenskimi podjetji.
Naj višji osebni dohodek	v slov. podjetju štev. podjetij °/o		v Gradisovi enoti število enot °/o	
nad 7000	26	1.5	i	5,6
6000 — 7000 din	152	8.4	9	50,1
pod 6000 din	1647	90,1	8	44,3
skupaj	1825	100	18	100
Letos v Gradisu več zaposlenih bodisi presega znesek 7000 dinarjev ali pa se temu znesku približuje.
Kljub .relativno visokim najvišjim OD pa se nekateri počutijo ogrožene, kajti trenutno veljavna merila v Gradisu ne dovoljujejo najvišjih OD v republiki tudi delavcev v manj
uspešnih (podpoprečnih) ali manjših enotah ter v enotah, kjer imajo najnižje osebne dohodke na (pre) nizki ravni, to je pod 1200 dinarjev.
Odpravljena je omejitev, ki je pogojena z obsegom in uspehom enote ter nivojem najnižjih osebnih dohodkov v enoti. Omejitev velja le na
nivoju podjetja, to je 7500 dinarjev. Pri tem pa se poudarja, da se v.enoti ne more dovolj vplivati na rezultate dela, da bi se po njih uravnavali najvišji osebni dohodki.
Ob polletju imamo samo v dveh enotah prekoračitev naj višjih dovoljenih OD, V eni enoti je prišlo do prekorenitve zaradi previsokih izplačanih OD (prek 7000 dinarjev), v drugi enoti pa zategadelj, ker so izplačani OD prav tako presegli 7000 dinarjev, medtem ko znaša najnižji OD v tej enoti najmanj v podjetju (nekaj prek 1100 dinarjev).
Vsi ostali izplačani OD pa ne presegajo dovoljenih OD!
Bolj lončno in predvsem bolj prav bi bilo odpraviti vzroke, to je povišati najnižje OD, izboljšati uspeh.
Učenci strojniki ob buldožerju
S Povečana odgovornost (vodilnih) komunistov
Razmerje sil in vplivov je področje, ki naj ga strokovno in praktično obvladuje politika. Vsi mi smo udeleženci v oblikovanju pa tudi vodenju politike, eni v večji meri, drugi v manjši, tretji pa bežijo proč, ker se nc- bi radi opekli in ker so premalo pogumni bod;si samo kot ljudje ali pa tudi kot samoupravljavci in pripadniki določenih organizacij.
Komunisti — pri tem ne mislim le na lastnike rdečih knjižic, ampak na delavce, ki mislijo, govorijo in delajo tako, da se naša družba hitreje uveljavlja kot. družba zavestnih, razumnih in pogumnih samoupravljavcev — bi morali v zelo velikem številu biti bliče načelom (katere hoče naša družba uresničiti s pomočjo nove ustave in bližajočih se kongresnih gradiv) kot pa privrženi preračunljivosti. korstnosti in drugim manj načelnim ravnanjem v vsakodnevnem življenju
Bližnji slovenski in zvezni kongres Z K bosta — tako se pričakuje —j£; sne j e opredelila tudi nekatera mani jasna stališča, V prid razčiščevanja razmer v predkongresnem času so tudi besede, ki jih je povedal ob letošnjem dnevu samoupravljavcev novi predsednik republiškega sveta Zvez? sindikatov Slovenije, Janez Barborič:
»Po mojem mnenju je največja nevarnost v tem, da se birokratske m tehnokratske tendence p onujajo skozi usta, besede in konkr- tne predlog® tistih, ki so istočasno politični aktivisti. Kot člani družbenopolitičnih organizacij, kot komunist; kot sindikalni delavci se zavzemajo za uresničitev proklamirane politike. So za amandmaje, za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, za vrnitev odtujenega doh -d k a delovnim organizacijam, Na, drugi strani pa se čeprav gre za iste tovariše, v praktičnih rešitvah temu upirajo, Nekateri vsiljujejo delavcem ali delovnim organizacijam take rešitve ki so daleč od določil v amandmajih kot edino možne in strokovne. Prav zato je bitka toliko težja. Dvojnost ljud1 bodo delavci premagali le, če bod® akcijo organizirali v okviru svoji*1 političnih organizacij n če bodo preverjali predlagane nove odnose.
To so tisti, ki ne morejo razumeti; da pri nas prej ali slej ne bo ve® klasičnega podjetja in tovarne, & brez dogovora med ljudmi združuj® pravice in sredstva na podjetnjšK* ravni; Ne razumejo da bomo mora*1 poslej graditi podjetje od spodaj n*.?' zg or, da je obvezno dogovarjanj® o združevanju dela in sredstev; nal gre za veliko ali majhno podjetje.«
Bralec naj se sam vpraša, če s° bile te besede naslovljene tudi nam-
Stane Uhan
[
I
u
u
o
ž,
Na starih temeljih bomo zgradili novo upravno poslopje
Začeli smo graditi novo halo za umetna gnojila
Ruške vrstne hiše so že v končni fazi gradnje
V Ruše smo prišli, da bi si ogledali, koliko so že naši gradbinci naredili od našega zadnjega obiska, pa smo imeli srečo in smo naleteli prav na malo slovesnost ob otvoritvi našega novega gradbišča. Glavni direktor tovarne dušika v Rušah nam je predal v gradnjo novo halo za izdelovanje umetnega gnojila.
Trenutno imajo naši v Rušah podpisanih pogodb za gradnjo v vrednosti 2,8 milijarde S din. Do sedaj je realiziranih 1,8 milijarde in tako morajo do konca leta realizirati mesečno še po 200 milijonov S din. V Rušah gradijo štiri velike objekte: prizidek k upravni zgradbi v tovarni dušika, halo za umetna gnojila so začeli te dni, v vasi gradijo upravno poslopje kmetijske zadruge, o gradnji 53 hišic pa smo nekaj že pisali. Vsa ta dela morajo biti končana do konca letošnjega leta, tudi hala za umetna gnojila. Najbrž s temi roki ne bo težav, saj imajo na primer pri hišicah že en mesec v dobrem.
Na teh objektih je zaposlenih 110 naših ljudi, od tega so 4 delovodje, 2 tehnika in en inženir.
Na slovesnost ob začetku gradnje nove hale smo izrabili priložnost, da smo spregovorili par besed tudi z investitorji. Sef kapitalne izgradnje v tovarni dušika inž. Janez Petan je dejal: »Z Gradisom smo zadovoljni. Kvaliteta del je zelo dobra. Posebno mi je všeč, da tako dobro sodelujemo, povezava gradbišča z nami je res odlična. Pri rokih je pa tako: vedno pride kakšna stvar vmes, pa se je težko držati domenjenega časa. No, pa tudi to gre.«
Sekretar podjetja dipl. pravnik Lojze Vrečko pa je dodal: »Ves čas spremljam gradnjo stanovanjskih hišic, ki jo je prevzel Gradis. Res smo zelo zadovoljni, še posebno zato, ker ste sprejeli tako kratke roke in kljub temu še nadoknadili zamudo, pa še en mesec imate »viška«. Moram povedati, da smo veseli, ker se Gradis ni potrudili samo tam. ampak povsod, kjer gradi. Sicer pa naše razpoloženje lahko vidite iz dejstva, da vam dajemo vedno nova dela.«
Torej smo v Rušah dobro zasidrani (kar nekaj let nazaj nismo mogli reči), S kvaliteto in splošno solidnostjo pri izvajanju pogodbenih obveznosti si bomo zagotovili trden zaslužek in vedno dovolj dela.