LETO XXXII., ST. 29 Ptuj, 2. avgust 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Velika tovarna - velike skrbi (stran 2) Opozorila ne zaležejo (stran 4) Letos festivala ne bo (stran 7) Mali Markovčani v Zagrebu (stran 9) Sredi Kogovških vinogradov (stran 13) OCENA URESNIČEVANJA ZASTAVUENIH CIUEV Pred nami je občinski praznik-8. avgust, zato se nam je zdelo prav, da bi ob tej priložnosti pripravili razgovor o uresničevanju ciljev, ki smo si jih zastavili v ptujski občini v srednjeročnem razvojnem planu. Za pogovor smo prosili Franja Gnilška, predsednika izvršnega sveta SO Ptuj, ki je dejal: „Povdaril bi rad, da je praz- novanje občinskega praznika še posebej svečano, ker letos praz- nujemo 60-letnico KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Glede na prehojeno pot od revolucionar- nega delovanja pred vojno, med njo in med obnovo domovine, je še posebej pomembno ugotavljati naše dosežke v tekočem sred- njeročnem obdobju, ko smo prvič pristopili k načrtovanju našega razvoja na nov način — po poti samoupravnega družbenega plani- ranja. Za to obdobje so bili zas- tavljeni zahtevni cilji, ki smo jih sprejeli s srednjeročnimi plans- kimi dokumenti. V to srednjeročno obdobje smo prihajali kot občina, ki je bila opredeljena med 11 manj razvitih občin v SR Sloveniji. S prvim letom tega srednjeročnega obdobja smo prešli med občine z manj razvitimi območji, kar je zahtevalo dodatne napore za doseganje za- stavljenih ciljev. Območje Haloz in Slovenskih goric je kot zaokroženo geografsko območje ostalo med manj razvitimi, s pričakovanjem tistih, tudi širših pomoči slovenske družbe, medtem ko je velik del občinskega prostora nehal biti deležen teh bonitet. Zato smo zastavili vse napore, da bi odprav- ljali velike razlike v razvitosti posameznih območij občine. K temu cilju smo zakorakali z velikimi prevzetimi nalogami in odgovornostmi, ker smo se zave- dali, da bo hitrejši razvoj manj razvitih območij možen le, če bomo izboljšali nekatere osnovne pogoje za življenje ljudi. Potrebno je zgraditi ceste, vodovod, pribli- žati delovna mesta ljudem, ki se žele zaposliti.... Struktura našega gospodarstva ni bila najbolj ustrezna, zato je biia naša usmeritev tudi spreminjanje gospodarske strukture. Koliko smo v tem času uspeli v teh prizadevanjih? ,,Menim, da smo naredili precejšnje in bistvene premike v prestrukturiranju gospodarstva, saj smo uvedli nekatero proiz- vodnjo, ki prej ni bila prisotna. Predvsem pa je pomembno to, da smo na novih področjih dosegali kvalitetne rezultate, ki so potr- jevali upravičenost take usmeritve. Kot primer bi navedel zadnjo osvojitev — proizvodnjo črno belih televizorjev,, ki kljub zaen- krat neustreznim pogojem — pravkar pa se začenja investicija za izgradnjo nove tovarne — dosega rezultate, značilne za razvite proiz- vodne sredine." Kakšni pa so uresničeni rezultati glede na zastavljene cilje v tem srednjeročnem obdobju? ,,Pri ocenjevanju pretečenega obdobja je težko dajati podatke — v zanesljivih številkah, — vendar naj navedem nekaj podatkov, ki v celoti niso taki, kot smo jih priča- kovali in načrtovali. Doslej dose- ženi družbeni proizvod — povdar- jam, da je ocena glede na doseženo v prvem polletju 1979 — oziroma stopnja rasti v tem štiriletnem ob- dobju 6,5 %, industrijska proizvodnja je rasla po stopnji 8,3 zaposlenost po stopnji 4 Me. med njimi tudi 45 iz po- "^'•tenih Podunavec v SR Srbiji. r pozdravila predsednica lO J^^Jtvnc konference SZDL Pod- ^"[!-'' Nataša Sladnjak. I '^i'vinki Bedrač. Antonu Priglu Francu Žuranu so podelili [""astc značke OF. posebna ' ''•nanja krajevne skupnosti pa JO dobil, Franc Rižnar. Ciril Ne- franc Tomažič. Franc Her- Mirko Bombek. Stanko l^^ukovcc. gasilska društva Cvet- . Podgorci, in Bresnica ter kondruštvo Podgorci. Ob krv ""^'je so imenovali delegaciji fn']'"'^" skupnosti Podgorci in \(*:^"^vci. ki sta k spomeniku položili venca. ŠESTIČ ZA PTUJSKI PADALSKI POKAL Obrežje jezera v Podlehniku je minulo nedeljo ponovno privabilo blizu 5000 gledalcev na VL padalsko prireditev Podlehnik 79, ki jo je ptujski Aeroklub pripravil v počastitev občinskega praznika. Dobrodošlico je prisotnim izrekel v imenu pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev ptujskega Aerokluba njegov podpredsednik Stanko Lepej, ki je povdaril, da je to njihov prispevek k letošnjim slovesnostim ob prazniku občine Ptuj in nenazadnje tudi k jubilejem, ki jih naša družbenopolitična skupnost praznuje in katerim delovni ljudje in občani dajejo posebno slovesno obeležje. Za tem, ko je orisal nekaj uspehov, ki jih člani Aero- kluba Ptuj dosegalo v zadnjih letih, se je že odprlo prvo padalo, ki je izpod modrega s soncem obsijanega neba, poneslo proti gladini jezera prvega padalca Zorana Spaningerja iz Maribora in tako po vrsti vseh 21 iz sedmih aeroklubov SR Slovenije in Hrvatske. Po tem, ko je predsednik tekmovalne komisije Alojz Ganza objavil rezultate najbolje uvrščenih posameznikov in ekip, je v imenu pokro- vitelja čestital organizatorjem in tekmovalcem predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Franjo Gnilšek, ki je skupaj s predsednikom Aerokluba Alojzem Gojčičem podelil tudi kristalne pokale za posamezne uvrstitve. Letošnji padalski pokal Podlehnik 79 je v celoti uspel in nemalo zaslug zato imajo prizadevni organizatorji, ki so skupaj z brigadirji MDA Slovenske gorice 79, brodarskim društvom Ranča, gasilskim društvom, zdravstvenim domom, delavci milice, pokrovitelji in številnimi delovnimi organizacijami iz občine, regije ter širšega slovenskega prostora in pobra- tene občine Arandjelovac, opravili pomembno in odgovorno delo, saj si je Podlehniški pokal že pridobil med tovrstnimi srečanje tisto mesto, ki '^i ea s svojo atraktivnostjo in dobro organizacijo tudi zasluži. O doseženih rezultatih poročamo posebej na športni strani. rnš Z obrežja podlehniškega jezera več tisoč glava množica z zanimanjem spremlja atraktivne skoke padalcev na cilj. (foto: R) SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ ČESTITAJO DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM OBČINE PTUJ K PRAZNIKU A avgustu IN JIM ŽELUO NOVIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DELA IN SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJAI 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 2. avgust 1979 - TEDNIK PROIZVODNJA ALUMINIJA V SLOVENSKEM PROSTORU: DA AU NE Osnova za akcijo - enotnost znotraj kolektiva TGA v TGA .>Boris Kidrič« Kidri- čevo stvari še vedno niso »take. kol bi morale bitio. to med drugim potrjuje tudi vsebina sestanka delovne skupine občinske konfe- rence ZKS Ptuj z družbenopoli- tičnimi in samoupravnimi organizacijami v tej delovni organizaciji. Zanimivo je bilo uvodno poročilo Milana Kneže- viča. predsednika delovne skupi- ne, kije med drugim povedal, da je bila osnovna ugotovitev komi- sije ob obisku v TCjA. da usposobljenost in učinkovitost komunistov v tej delovni organizaciji ni zadovoljiva. Ko- misija občinske konference ZKS Ptuj je nadalje ugotovila več ne- gativnih pojavov, ki rušijo ugled TCjA tako znotraj kot zunaj de- lovne organizacije. Komunisti TGA so ugotovili, da se večkrat na nivoju central- nega delavskega sveta ne obravnavajo posamezni predlogi ali pobude, ki so jih sprožili de- lavci v posameznih TOZD. Prav tako je bilo ugotovljeno, da vo- dstvo TGA ni dovolj uspešno pri koordiniranju in izmenjavi mnenj med posameznimi TOZD in vo- dstvi družbenopolitičnih organizacij v njih. Iz lega izhaja neenotnost članov posameznih osnovnih organizacij ZKS in kar je najmanj upravičeno, pojavlja se samovolja posameznih poslo- vodnih organov, natančneje vodij TOZD Tudi to vpliva na razme- roma nizek obseg produktivnosti in neprimerno izkori.ščanje pro- stega časa. Na številnih sestankih se »rajec ukvarjajo z razčiščeva- njem vprašanja »kdo ima prav: in kdo ne«, namesto, da bi se enkrat temeljito lotili notranjih organizacijskih in proizvodnih težav. Svobodna menjava dela v TGA prav tako ni izpeljana, vsaj tako ne. da bi bili delavci z njo zadovoljni. Mimo tega pa ne moremo. U-gotovitve komisij za nagrajevanje po delu največkrat ne najdejo poti do centralnega delavskega sveta, še huje pa je področje medsebojnega obraču- navanja storitev in uslug med posameznimi TOZD. Vsi ti pro- blemi, ki se jim je v zadnjem času pridružila še manjša proizvodna kriza zaradi pomanjkanja osnov- ne surovine boksita, so sprožili negodovanje med zaposlenimi, češ. da je ogrožena njihova so- cialna varnost. Zaradi nesoglasij in slednjega se je nekaj strokov- njakov že odločilo, da zapusti to delovno organizacijo, nekaj pa jih to še namerava, čeprav to ni vz- gledno. V tem trenutku, ko še zmeraj ni padla kocka, ali rekonstrukcija elektrolize A. kjer je prizvodni proces docela zastarel m tako ne morejo biti na trgu rentabilni, še manj pa konkurenčni, bi morali vsi zaposleni v TGA stopiti skupaj in dokazati, da to resnično želijo, da bo odločitev v okviru repub- liških organov pravilna in ute- meljena. Začeti je torej treba znotrij delovne organizacije, komunisti in sindikati so prvi, ki morajo premakniti zadevo z mrtve točke. Sedaj ni čas za obtoževanje o krivdi, saj je to dobro znano in sega »višje«,. Cas je. da po hitrem postopku razčistijo stvari znotraj delovne organizacije med TOZD in se pripravijo na veliko delo, ki jih čaka ob tako obsežni investi- ciji, kot je rekonstrukcija elek- trolize. Milan Krajnik. glavni direktor TGA je na sestanku natančno in obsežno poročal o vseh doseda- njih aktivnostih na področju mo- dernizacije elektrolize in celotne proizvodnje aluminija v Kidri- čevem. Napori, da bi to moder- nizacijo vključili v plan slovenske industrijeso bili končno kronani z uspehom, kar pa še ni popolnoma zagotovljeno. V okviru izvršnega sveta SRS je bila marca letos formirana komisija, kije bila za- dolžena, da ugotovi: ali proiz- vodnja aluminija v slovenskem prostoru, ali ne? Do tega je ko- misijo pripeljalo vrsto nerešenih vprašanj, ki so TGA zavile v temo. Elektroliza Aje popolnoma dotrajana, boksita primanjkuje, pojavlja se problem pomanjkanja električne energije, skratka tako dalje več ne gre. Ali popolnoma modernizirati proizvodnjo, ali pa... Komisija se je odločila za po- zitivno rešitev, kljub številnim negativnim elementom. Vendar kol že rečeno, kocka še ni padla. Obsežna študija o rekonstrukciji proizvodnje aluminija v Kidriče- vem je v obravnavi v posameznih organih in odborih skupščine SRS, še ta mesec pa bo dokončna odločitev izrečena na sejah izvr- šnega sveta SRS in republiške gospodarske zbornice. Iz obsežne in natančno izdelane študije je med drugim razvidno, da bo in- vesticija v TGA Kidričevo veljala po predračunih blizu 3.28 milijard novih dinarjev, od tega naj bi sredstva .sovlagateljev (koristni- kov aluminija iz TGA) veljala okoli 1,65 milijarde. Z gradnjo bodo začeli leta 1980, letna ka- paciteta proizvodnje v novi elek- trolizi pa je planirana na okoli 83.000 ton. Številka so torej velike in brez resnega dela ne bodo dale zaželjenega rezultata. Medsebojni odnosi v TGA Kidričevo ne morejo in ne smejo biti ovira pri tem. Delovni ljudje ne smejo dovoliti, da bi jih »pri- vatne vojne najvišjega možgan- skega trusta«, kot je to komentiral glavni direktor na zadnji seji, privedla še do večjih zaostrovanj. Komunisti v TGA so in bodo vedno na strani delavca in pravi- ce, žal so bili v dobri veri, da je tako prav. do sedaj lahko rečemo zapeljani, kajti do njih niso pri- hajale čiste informacije. Vsaj tako je bilo razvidno iz pogovora. Sicer pa je sedaj aktivnost komunistovv TGA že povečana, stvari se po- mikajo naprej, vprašanje pa je. če se pomikajo na pravo stran. To bo najbolje pokazal čas. M. Ozmec V sedanji elektrolizi je proizvodni proces že zastarel Foto: M. Ozmec Likvidnost - nelikvidnost Veliko govorimo o problemu nelikvidnosti gospodarstva, vendar pregled prometa na ZR gospodarstva kaže drugačno sliko. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj je bilo gospodar- stvu v prvem polletju 1978 odobrenih 228 milijonov kratkoročnih kre- ditov, istočasno pa odplačanih kreditov v znesku 120 milijonov dinarjev. V prvem polletju letos je bilo gospodarstvu odobrenih za 167 milijonov dinarjev novih kreditov; odplačanih pa je bilo 176 milijonov dinarjev. Z indosiranjem menic je gospodarstvo v enakem obdobju preteklega leta poravnalo za 90 milijonov dinarjev obvez; v letošnjem letu pa že za 335 milijonov dinarjev. To pomeni, da je gospodarstvo z uporabo menic nadomestilo primanjkljaj sredstev iz okvira kratkoročnih kreditov, zraven tega pa si je zagotovilo potrebna likvidna sredstva za povečane izdatke iz naslova plačil investicij, kjer znaša indeks za prvo polletje 134 ter za odplačilo kreditov, kjer znaša indeks 146. Z uporabo menic je ohranjeno tudi stanje sredstev na ŽR, saj je bilo ob koncu polletja 1978 stanje sredstev 170 milijonov, prav toliko pa je bilo v enakem obdobju letos. Na obrestih za kratkoročne kredite pa seje prihranilo za okrog 6 milijonov dinarjev. V službi tudi ugotavljajo in sicer na podlagi gibanj plačane re- alizacije po 2R. da bo dosežen skupni prihodek z indeksom 124. 2e dosedaj izplačani osebni dohodek znaša v tem obdobju 117 indeksnih točk. Med izdatki gospodarstva v breme ZR so dosegla najvišje indekse, izplačila za osebne prejemke, odplačila kreditov, plačila iz naslova nabave materiala in plačila storitev in nakupa trgovskega blaga, izplačila investicij, prometni davek. Skupna izdvajanja za pogodbene, zakonske obveznosti, prispevke iz OD in prometni davek so porasla za 18 mili- jonov dinarjev. Prispevki iz osebnih dohodkov so dosegli indeks 122 in so rasli za pet odstotkov hitreje kot neto izplačila osebnih dohodkov. Med denarnimi izdatki je potrebno omeniti še nakup in prodajo deviz, kjer je realizacija prodaje deviz padla za 29 indeksnih točk. Če pogledamo še izplačila za neto osebne dohodke vidimo, da padajo. V mesecu maju so znašala 118 indeksnih točk, v juniju pa že manj. To daje misliti, da v temeljnih organizacijah upoštevajo dogo- vorjena merila za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke. Seveda bo končna porazdelitev znana šele po periodičnih obračunih, kjer bodo TOZD morale upoštevati stališča o uporabi samoupravnih sporazumov dejavnosti in za osebne dohodke nameniti le toliko sredstev, kolikor to dopušča rast proizvodnje in produktivnosti. Zato si glede na postavljene norme ne moremo dopustiti, da bi v te namene izločili več in pri tem rušili določila samoupravnih aktov in samoupravnih sporazu- mov, kajti v dosedanji praksi niso bili redki primeri, da seje za osebne dohodke delilo v škodo razširjeni reprodukciji; s tem pa je bila ogrožena tudi socialna varnost zaposlenih. MG 0RM02 Velika tovarna - velike skrbi Zatrdili so nam, da bo tovarna sladkorja v Ormožu zgrajena do 15. septembra. Prejšnji petek smo skupno z investitorji in izvajalci na gradbišču ugotavljali, da bo tovarna nared v oktobru in bi poskusna proizvodnja morala steči okrog 15. oktobra. To pomeni, da bo tovarna imela za začetek 30 odstotno zmogljivost in da bo na ta način lahko predelala vsladkorokoli 12 tisoč vagonov sladkorne pese. C Investitor, izvajalci del in dobavitelji opreme poskušajo v teh dneh storiti vse, da bi tovarna lahko začela s poskusno proizvodnjo sladkorja. Ali jim bo to uspelo je vprašanje, ki si ga zastavlja vsakdo, ki zaide na veliko gradbišče? Izvajalci del ne bi imeli problemov, če bi oprema prihajala na gradbišče tako kot so se to med seboj dogovorili. Kljub dogovorom in obljubam pa še vedno nastajajo velike zamude. Nekateri dobavitelji kasnijo kar 6 do 8 mesecev. Najbolj problematični so do-l bavitelji opreme iz Djura Djakoviča, Rade Končarja, Metalne in Gos-i tola. Zagotovo pa je, da v letošnjem letu ne bo zgrajnen silos zal shranjevanje sladkorja. Zamude Jedinstva in Montinga .so tako velike,! da so vsa prizadevanja v tem letu zaman, saj zamujenega ne bo moč nadoknaditi. Še sreča, da so zgradili skladišče. Tako bodo lahko brez večjih skrbi uskladiščili 12 tisoč vagonov pese, ne da bi pri tem pridelovalec utrpel kakršnokoli škodo. Problemov pri spravilu ne bo. je dejal Vinko Ste- fančič. direktor tovarne v izgradnji, potrudili se bomo, da bomo peso predelali pravočasno in sicer v času, ko bo še dala toliko denarja, da bo proizvodnja rentabilna. Peso bomo odkiipili od vseh 1800 zasebnih pridelovalcev in od vseh kmetijskih organizacij. Seveda pa moram:"« do 15. oktobra zgraditi vse objekte in ne samo nekatere, je med drugim rekel direktor mariborske Hidromontaže," Tone Kropušek. zelo je potreben objekt za kemično predelavo vode in seveda kot najvaženejši energetski objekt. Brez enega in drugega pro-^ izvodnja sladkorja ne bo stekla. Zamudniki se bodo torej v slabih dveh in pol meseceih morali zelo potrudili, da pravočasno zagotovijo po- trebno opremo za novo tovarno. Niti najmanjši ventil ne sme manjkati, je poudaril Tone Kropušek. Doslej so v tovarni pripravili kar 13 terminskih planov in kdo ve koliko jih še bodo. Upajmo, da čimmanj. kajti časa zares primanjku- je.Djuro Djakovič. tovarna iz Slavonskega Broda. še vedno kasni pri dobavi opreme za kotle. Ti bi morali biti na gradbišču še 20. julija, da bi tako delavci Hidromontaže dobro in uspešno opravili tlačni preizkus. Velike zamude pri dobavi im tudi »Rade Končar«, ki še danes ne pošilja vseh potrebnih električnih elementov, elektoromotorjev, kablov itd. Mariborska Metalna tudi kasni in sicer pri kompletiranju cevovodov, Gostol iz Nove Gorice pa ima težave z dobavo ventilatorjev za skladi.šča. Vsaka zamuda prinaša tudi nove in dodatne stroške. Tako je doslej investitor za pospešena in dodatna dela pri gradnji tovarne že odobril 90 milijonov dinarjev. Da bi bila mera polna, dobavitelji opreme od in- vestitorja zahtevajo nova sredstva in sicer tista, za katera so dela že bila plačana. Takšno neodgovorno obnašanje bi moralo imeli širši družbeni odmev. O tem se bodo v novi tovarni sladkorja pogovarjali šele. ko bodo zaključili vsa dela. je med drugim dejal Boris Osole, pomočnik direktorja Sozd Slovin Ljubljana. Cene objekta še vedno ostajajo taka, kot je bila dogovorjena pred dvemi leti: 2,32 milijarde dinarjev. Naj ob koncu torej zapišemo: poskusna proizvodnja sladkorja bo stekla okoli 15. oktobra, spravilo sladkorne pese bo teklo normalno, odkup in uskladiščenje bo zagotovljeno. Razočarati ne smemo niti enega proizvajalca sladkorne pese. so menili razpravljalci petkove liskovncj konference, kije bila na gradbišču sladkorne tovarne v Ormožu, kjer sej okoli 1100 delavcev bojuje s časom, vremenom in dobavitelji opremej »Vojaki imajo dovolj, tudi orožja; primanjkuje pa nam streliva. «je rekal Tone Krupošek. In ni se zmotil. Delo na gradbišču teče s polno močjo, delavci delajo po 12 in še več. delajo celo ob prostih sobotah in nedeljah, tudi dopustom so se v tem času odpovedali, tudi oni si želijo nove tovarne in 45 tisoč ton sladkorja na leto. Toda. ali ne bo ta sladkor imel precej grenek priokus'.' Veliko opreme je že vgrajeno, precej jo je še na gradbišču, precej pa je še manjka (foto: zk) , gorenje^D TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Delovnim ljudem in občanom ptujske občine iskreno čestitamo ob prazniku 8. avgusta! TGO GORENJE TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Kljub začetnim težavam dobri poslovni rezultati Ob pregledu polletnega poslovanja so v TOZD Elektronika Ptuj lahko resnično zadovljni, sah doseženi rezultati pričajo, da se je TOZD enakovredno vključila v delovni proces TGO Gorenje. Plan, ki so si ga zadali ob koncu lanskega leta, je predvideva! proizvodnjo 50.000 črno belih televizorjev in 1810 birotehničnih aparatov letno. Zaradi velikega povpraševanja po črno belih TV sprejemnikih sov februarju povečali plan na 65.090 televizorjev, kar pomeni v polletju 32.500 proizvodov. Ob polletju ugotavljajo, daje proizvodnja televizorjev pod planom le za 217 kosov, računajo pa, da bodo proizvodnjo izenačili s planom že avgusta. Kako velik uspeh za novo TOZD Gorenje je tako veliko število proizvedenih televizorjev bo bolj jasno, če povemo, da je povečanje plana v februarju zahtevalo zaposlitev dodatnega števila delavcev, njihovo priučevanje in usposabljanje pa nujno vpliva na padec produktivnosti. Proizvodnja je prešla v normalne okvire šele konec marca oz. v začetku aprila, nakar so se pospešeno približevali planu in ga bodo, kot smo že omenili v avgustu dosegli. Seveda jih pri delu močno ovira prostorska stiska in težave pri sodobni organizaciji dela. Vse to bo rešeno v novih prostorih, za katere bodo temeljni kamen položili prav v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika. Pred delovnimi ljudmi TOZD Elektronika Ptuj je torej svetla prihodnost, poleg prizadevnega dela pa naj jih spremljajo tudi naše želje! PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZS PTUJ Politična ocena dela Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali in ocenili delo sin- dikata v prvem polletju letos. Ugotovili so, da so sindikati z veliko uspeha vodili akcijo ,,zaključni račun", nadaljevali pa jo bodo vse do konca leta. Manj uspešna pa je bila aktivnost okrog uveljavljanja načel delitve po delu; zato je nujno, da se z akcijo nadaljuje v drugem polletju. Pri tem so poudarili, da v pretežni večini delovnih organizacij želijo ohraniti stari sistem delitve dohodka in čistega dohodka; še manj pa, da bi delili osebne dohodke po delu in rezultatih dela. V drugem polletju bo tudi potrebno okrepiti aktivnosti pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj, saj dosedanji^ rezul- tati ne dajejo konkretnih uspehov. Precej več bo v naslednjih dneh treba narediti v pripravah na akcijo ,,nič nas ne sme prese- netiti", podatki iz analize, ki jo je pripravil sindikat odločno kažejo na to. Poleg navedenih glavnih aktivnosti pa so v sindikatih vodili še več akcij. Dvakrat so obrav- navali delovanje delegatskega sistema, organizirali enodnevno posvetovanje o planiranju, ki ni bilo preveč uspešno. Ob tem pa so zastavili temelje aktivnosti na tem področju za drugo polovico leta, v kateri imajo prednost planske naloge. V teh bo potrebno odpraviti vse pomanjkljivosti dosedanjih priprav, kjer se je pokazalo, da tečejo le-te na vrhu precej dobro, medtem ko v temeljnih organizacijah in krajev- nih skupnostih ter pri drugih nosilcih planiranja ti rezultati niso najboljši. Predsedstvo občinskega sveta je sklenilo, da se podrobna analiza dela pripravi do naslednje seje, ko bo razprava tudi o programu dela za drugo polletje. Pri sestavi programa dela pa je potrebno upoštevati letni program občinskega sveta in ga dopolniti z aktualnimi nalogami tega trenutka. Tokrat je bila razprava tudi o novostih v financiranju v ZS Slovenije, zahtevajo sprejem dopolnil k že sprejetim finančnim, nlanom osnovnih orga- nizacij sindikata za letos. Gre v bistvu za prerazporeditev sindi- kalne članarine, v kateri .se zmanjSa prispevek osnovnmi organizacijam, občinskim svetom^ poveča pa prispevek republiškemi" svetu in zvezi. Takšna odločitev j' bila nujna, zaradi večjega dela teb organov. Predsedstvo je tudi predlagalo^ da se glede na bližnje volilu^ konference in prehod f'^ kolektivno vodstvo v sindikatih; organizira politična šola, ki se na' pripravi skupaj z ostalimi družbe- no-političnimi organizacijami. ta način bi dobi" potreben kader za opravljanj' pomembnih družbeno—političn*" in drugih funkcij. Ob koncu seje so sklepali še/^ finančnem poročilu poslovanj.^ sveta v prvem polletju in ugotovil'' da so se sredstva uporabljala * dogovorjenih okvirih. TEDNIK — 2. avgust 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 M NAS NE SME PRESENETITr Prva vaja uspešno izvedena 2a praznik vstaje 22. julija je t)ila izvedena v ptujski občini prva ^.jja »Nič nas ne sme presenetiti« j^tov K S Polen.šak. Predpostavka vaje je bila do podrobnosti na- črtovana, kar je bil tudi pogoj za jjspeAno izvedbo. V skladu s predpostavko vaje se ob 4. uri sestal odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaš- čito, ocenil stanje in nato po ku- rirjih obvestil pripadnike CZ in »siZ. takoj javijo na zborno niesto. V pičlih dveh urah so stale pred komandantom akcije vse j-notc in skupine, v uniformah in ustrezno opremljene vsaka s svojo opremo in prevoznimi sredstvi. Uspeh mobilizacijeje bil skoraj 100%. razen dveh, ko sta bila izven svojega kraja. To je bil drugi po- goj, da se akcija lahko prične ob določeni uri. Ob 6. uri so dobile točno dolo- čena navodila za izvedbo posa- meznih nalog vse enote in skupine in se takoj lotile izvedbe. V akciji so sodelovali: dve skupini gasil- skih tehničnih enot, sanitetna enota, veterinarska enota, ekipa RKB. socialna skupina za evaku- acijo družbenih dobrin, enota narodne zaščite in prevozna sku- pina za evakuiranje živine in ostalih dobrin ter ranjencev. K temu se je pridružila ekipa mla- dine, ki je izvajala še posebne akcije in naloge med vajo. Razen teh so bile še ekipa vajencev in skupina diverzantov. Vse ekipe .so izvajale akcijo istočasno. Izvedba vseh enotje bila. kljub deževnemu vremenu nadvse uspešna in ni bilo posebnih težav pri izvedbi določenih nalog ekip in skupin. Trd oreh za NZ so bili »diverzanti«. ki so dobro maski- rani in prikriti delovali nadvse u.spešno. Z dobro t)bveščevalni) službo so bili kt>nčno odkriti in prijeli. Med vso akcijo so člani mla- dinskega aktiva pisali parole na zidove zgradb in po cestah ter obrnili vse smerokaze, nekateri pa so sodelovali tudi v posameznih enotah in skupinah prostovoljno, za karjim gre posebni) priznanje. Pri vaji so bili navzoči tudi predstavniki občinskih vodstev in sosednje KS .luršinci. Predstav- niki občinskih organov so po vaji nadvse pohvalno ocenili izvedbo vaje. Ivan Kelhar KIDRIČEVO Svečano tudi 22. julija (> poteku proslave ob dnevu borca v Kidričevam, ki sojo pripravili ()0 ZZB NOV, KS in DPO smo že poročali. Ker je takrat ponagajalo vreme, so se taborniki odločili da bodo za dan vstaje slovenskega naroda pripravili nekakšno reprizo munilega praznovanja v dobri veri, da jim bo — takrat vreme bolj naklonjeno. Toda spet jim je vreme krepko zagodlo, saj je v nedeljo 22. julija deževalo kot za stavo. Toda taborniki prav gotovo ne bi bili, če se ne bi tokrat resneje spoprijeli z neugodnim vremenom. Najprej je treba povdariti, da je tudi tokrat glavni del praznovanja potekal pod streho na prostoru pred restav- racijo . Pestro pripravljen program, ki je bil izveden skupaj s pripadniki JLA — garnizije iz Maribora, ki so bili na svojih rednih vajah v Apačah, si je prišlo prav tako ogledati kar lepo število krajanov. Nadaljevanje je potem oilo v taborniškem parku, kjer so med drugim pripravili tudi okusno hrano za sodelujoče pri programu in v pripravah. Pri pripravah hrane imata največ zaslug kuharica Ivanka Anžel in tovariš Kovač starejši., prav njima gre največ zaslug in seveda ostalim, ki so jima pri tem prav tako pridno pomagali. Ta dan so bila tudi nekatera športna tekmovanja med pripadniki JLA iz Maribora in domačimi taborniki. Bilo je nekaj dobrih rezultatov, kar je dokaz, da se tudi na tem področju plete trdna vez in prijateljstvo — med pripadniki naše JLA in občani, kjerkoli se le-ti pojavijo. Kljub slabemu vremenu je bilo prijetno in upajo, da jim bo pri drugih — proslavah vreme le bolj naklonjeno. Pripadnikom JLA iz Maribora z njihovimi starešinami pa iskrena hvala za tako sodelovanje! F. Meško Pripadniki JLA in taborniki, ko so se pomerili v raznih športnih panogah. Foto: K. Zoreč Proslava ob dnevu vstaje v štev ilnih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ptujske občine so nadvse delovno in slovesno proslavili oba praznika. Še pose- bej slovesno je bilo v krajevni skupnosti Budina — Brstje, kjer je bila proslava v soboto. 21. julija. Ob tej priložnosti je o pomenu praznika govoril Stane Fric. predsednik skupščine krajevne skupnosti. Slovesnost pa so zaključili s prisrčnim kulturnim programom, v katerem so sodelo- vali mladi le krajevne skupnosti. Slavnostni govornik Stane Fric foto: KOSI mg OBISK PREDSTAVNIKOV MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA PODRAVJE Za enoten koncept reševanja skupnih problemov v ponedeljek dopoldan so bili na obisku v Ptuju predstavniki medobčinske gospodarske zbor- nice za Podravje. V pogovor so vključili predstavnike nekaterih večjih organizacij ptujske občine in predstavnike organov gospo- darske zbornice. Skozi dobro zastavljeno razpravo so poskušali dogovoriti osnove delovanja zbornice, ki mora svoje strokovno delo vokviriti v usklajevalno in usmerjevalno aktivnost in tako dajati združenemu delu glavne razvojne usmeritve. Trenutno zbornica še ni v popolnosti kadrovsko zasedena, vendar jo bo treba izpopolniti, saj drugače ne bo mogoče zado- voljivo reševali problemov zd- ruženega dela. Potrebno se bo tudi dogovoriti, kakšno zbornico želimo: znano pa je. da je nujno drugačno vključevnje zbornice v združeno delo kol doslej. Podobni pogovori o delu medobčinske gospodarske zbor- nice bodo še v ostalih občinah Podravja. predvidorna v avgustu. Že na razgovoru v Ptuju je bilo ugotovljeno, da smo premalo po- enoteni in tudi prešibko organizirani za reševanje določe- nih skupnih interesov. Prav ti razgovori naj bi prispevali k temu, da jih hitreje razrešimo, je bilo še posebej poudarjeno. Precej je bilo povedanega o slabostih doseda- njega in o možnostih bodočega razvoja. Medobčinska gospodar- ska zbornica si bo morala kol asociacija združenega dela priza- devali za realen srednjeročni plan. ki ga bo potrebno tudi uresničili. Sprotno tekoče sprem- ljanje uresničevanja planskih n^- log pa je pri tem še kako potrebna naloga. Na ponedeljkovem razgovoru je izstopala problematika razvoja manj razvitih območij ptujske občine. Študijo o lokacijah na manj razvitih območjih občine pa bo glede na spremembe v razvoju infrastrukture in drugih pogojev, potrebno dopolniti. Tudi smer- nice razvoja 1981 — 1985. ki smo jih v ptujski občini že sprejeli, dajejo ustrezno pozornost temu vprašanju. Brez močnejšega in hitrejše- ga razvoja materialne proizvod- nje, iz katere raste naš družbeni razvoj, pa seveda teh nalog ne bo mogoče realizirati. Razreševanju teh in podobnih problemov pa bo morala medobčinska gospodar- ska zbornica dati ustrezno težo. V programske naloge bo potrebno vključevali partnerje od drugod, le-li bi naj vlagali sredstva in tako prispevali k razreševnju določe- nih problemov. Posebno pozor- nost bo potrebno v okviru seve- rovzhodne Slovenije posvetiti razvoju turizma; v ta namen bo zbornica že v mesecu septembru organizirala razgovor s predstav- niki nosilcev razvoja turizma iz koroške, podravske. pomurske in celjske regije, kje bi se naj dogo- vorili za bodoči razvoj te izredno pomembne gospodarske veje. Nekaj je bilo rečeno tudi v nalogah zbornice na področju kadrovanja in reševanja proble- mov agroživilstva v regiji. O tem je bilo že več razprav, še več pa sklepov, ki se ne uresničujejo: ob tem je potrebno povedati, zakaj se ne uresničujejo. Govorimo ve- liko o dohodkovnih povezavah na področju agroživilstva; vprašanje pa je. kako jih doseči v primerih, ko gre za določene cene in po- dobno. Pri vseh problemih skupne narave, je potrebno odpraviti lo- kalizme. prav tako pa se ogniti povezavam povsod tam. kjer ni perspektivnih možnosti razvoja. O tem je bilo že več razprav, še več pa sklepov, ki se ne uresničujejo; ob tem je potrebno povedati, za- kaj se ne uresničujejo. Govorimo veliko o dohodkovnih povezavah na področju agroživilstva; vpra- šanje pa je. kako jih doseči v pri- merih, ko gre za določene cene in podobno. Pri vseh problemih skupne narave, je potrebno odpraviti lo- kalizme. prav tako pa se ogniti povezavam povsod tam, kjer ni • perspektivnih možnosti razvoja. O tem pa je jasno, da bo združeno delo lahko doseglo toliko več. kolikor bolj bo usklajeno. MG Predstavniki medobčinske gospodarske zbornice med obiskom v Ptuju Foto: M. Ozmec Mladi kopljejo jarek za kolektor v preteklem tednu so delavci 'emeljne organizacije Komunalni ■^(^rvisi komunalnega podjetja Ptuj pričeli s strokovnim odstranjeva- njem sadnega drevja, okrasnih fiisilin in drugega grmičevja vz- dolž trase, po kateri bo potekala gradnja kolektorja. Z gradbenimi 'leli pa so pričeli v ponedeljek, ko je zbrala brigada 60 dijakov srednješolskega centra. Pod stro- kovnim vodstvom delavcev ko- "lurialnega podjetja in varnos- tim inženirjem, bodo delali v !|^eh izmenah in izkopali ročno ^'5 mjarka. Obljubili so. da bodo pridno delali in dela zaključili v ^'"1 krajšem času. MG Brigadirji pri delu Foto: OM Na Gomili počastili dan vstaje ju|jjj''"'^^devnim turističnim delavcem na Ciomili je slabo vreme 22. Prii^ed^'* '^^g^^^'^- morali odpovedati veliko kulturno turistično in g^^- ki SOJO nameravali pripraviti v počastitev letošnjih jubilejev "^'ka ^ rojstva domačina — literarnega zgodovinarja, akade- Jurjjj^ .'^il^^na Slodnjaka. Predstavniki društva, krajevne skupnosti prip..^'.'" tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij so dr. Slodnjaku števi|L^'-l' kljub temu pri.srčno srečanje, o tem smo poročali v prejšnji Sobo. ' ^*^"'ka- /a ostali del prireditve pa so se odločili, da bo minulo i^e L P*"' gomilskem razglednem stolpu, Urcaij '^.^''^ P*^' napovedanem času. že v navadi je. da začetek kasni pol napQ^^*j^- so se nad Gomilo začeli zgrinjati črni oblaki, ki tudi tokrat niso kr^jg^^^^^^vali nič kaj dobrega. Predsednik turističnega društva in sveta govopj*^'"skupnosti Juršinci — Janko Matjašič. še ni končal svojega Pod v,t'i\^ "^ta dež in grmenje pregnala nekaj deset domačinov in gostov ./-'.ho bližnje hiše. ki soodlam poslušali nastop igralca Francka domačih recitalorjev. Hr^l^J^^ ^'semu. da so se nekoliko kasneje oblaki razkadili, žal tudi '•'1 vsjj^ "^ganizatorji niso imeli sreče, ker seje marsikdo raje odločil da bo ^tkorj-P'^'"^^''' *^^''t'^' doma in na Gomili tokrat nismo mogli zabeležili ^'ga obiska, kol smo ga bili vajeni v preteklih letih. mš Medtem ko je de/ preynal ol)isk()\alce pod streho bližnje hiše. je o pomenu pra/nika in kulturnotiiristične prireditve s poi/kušnjo domačih \in. govo- ril predsednik turističnega druši\a in s\eta KS Juršinci lanko Matjašič. (foto: mš) Tovariši dekivni ljudje in ot)čani! Več kakovostnih dejavnikov v naš« plane in delegatske odločitve....i 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 2. avgust 1979 — TEDNIK USPELA AKCUA VARNOSTI V CESTNO« PROMETU Opozorila ne zaležejo Stanje na področju prometne varnosti je v zadnjem času vse bolj zaskrblj ujoče, črne številke preveč lovedo. Na območju UJV Mari- x)r — sem spada tudi območje ptujske občine — je v prvih šestih mesecih letos v prometnih nesre- čah ugasnilo 63 človeških življenj. V enakem obdobju lani jih je v nesrečah podleglo 54, kar ie ne- koliko manj. ko letos vendar veliko preveč. Med pvzročitelji nesreč so na prvem mestu vozniki tovornih avtomobilov, ki se na cestah obnašajo, kot da so sami. Za njimi so kolesarji, ki so pre- malo previdni in seveda motoristi, ki jih hitrost nič ne moti. Med vzroki nesreč je na prvem mestu prav neprimerna hitrost, na dru- gem je izsiljevanje prednosti, na tretjem neprevidna hoja in pre- čkanje cestišč, na četrtem je ne- previdno zavijanje, na petem je vzrok vinjenost voznikov in na šestem mestu neprevidno prehi- tevanje. Vse to povzročajo vozniki in ostali udeleženci v prometu sami. Ce bi bila vsaka vožnja dovolj previdna, vsaka hoja premišljena, vsako prehitevanje dobro pre- tehtano in vsako zavijanje dobro nakazano, če vozniki ne bi sedali za volan pod vplivom alkohola, potem res ne vem, bilo bi preveč lepo. Žal pa je krepko drugače, žalostno, kajne? Da bi odkrili in ooozorili na največ vzrokov prometnih nesreč, -so se delavci UJV Maribor odločili, da izvedejo akcijo var- nosti v cestnem prometu. Na ce- lotnem območju UJV Maribor so akcijo uspešno izvedli v noči od petka 20. na soboto 21. julija, va- njo pa seje zelo uspešno vključila tudi Postaja milice v Ptuju z oddelki. Franc Kozel, komandir postaje milice Ptuj je o poteku akcije po- vedal: »Tudi varnostna situacija na območju občine Ptuj je precej problematična, zato je pomem- bno, da smo se tudi mi vanjo vključili resno in s polno odgovornostjo. Patrulje naših miličnikov so ugotavljale pred- vsem vožnjo voznikov pod vpli- vom alkohola, brez ustreznih do- kumentov in potrdil o opravlje- nem vozniškem izpitu. Ugotav- ljali smo tudi tehnično brezhib- nost vozil, predvsem smo bili pozorni na svetlobna telesa, na krmilni in zavorni mehanizem. stanje pnevmatik in podobno. Ugotovitve pa so bile polne presenečenj. Pod vplivom alko- lola je vozilo pet voznikov (vsaj toliko sojih odkrili), zaradi hujših kršitev cestno prometnih predpi- sov smo morali podati predloge sodniku za prekrške za 23 oseb, veliko jih je bilo kaznovanih z mandatno denarno kaznijo na licu mesta, dvema voznikoma, ki sta le pregloboko pogledala v kozarec pa smo odvzeli tudi vo- zniški dovoljenji. Zanimivo je tudi, da smo ustavili kar 10 vo- znikov, ki so vozili brez vozniških dovoljenj. Žal smo to noč obrav- navali tri težke prometne nesreče, kar je našo akcijo nekoliko zavrlo. Nesrečo je pač treba obravnavati takoj. Sicer ocenjujem akcijo za zelo uspešno. Miličniki so bili dosledni in temeljiti, v manjših prekrških pa so seveda le opozarjali. Vse- kakor je akcija dosegla svoj na- men.« Akcijo je spremljal tudi Dimiče Stojčevski. namestnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ptuj. ki je akcijo miličnikov prav tako pohvalil in hkrati predlagal, naj bi takšnih in po- dobnih akcij bilo še več, kajti prometnih nesreč je vse preveč. Izjemoma smo akcijo tokrat spremljali tudi novinarji, ki smo si tisto noč nabrali veliko grenkih spoznanj. Sploh pa nismo mogli verjeti, da so lahko posamezni vozniki res tako malomarni. V patrulji v kateri sem sodeloval sem bil večkrat priča »pihanju balončkov« ali preizkusu z alko- testom. Vsak »sumljiv kan- didat« je nerad .sedel v lično opremljeno »marico« na zadnji sedež ter po navadi sproti ko- mentiral, »kje pa saj sploh ne pije, jemljem tablete,« ali pa »nič ni- sem spil vam povem, grem iz službe« (op. p. čepravje bila ura že blizu polnoči), pa spet: »Ce vam povem, toliko, kot je za nohtom črnega ga nisem poskusil, škoda balona... Pa je bilo seveda vse drugače. Skoraj vsakemu osumljencu j^ alkotest pozelenel. le dvema če? polovico, ostali so srečni — a vedno nevarni — odpeljali naprej. Priča sem bil gonji za pobegli^ voznikom tovornega avtomobila, ki je verjetno nevede ob pretes^ nem prehitevanju podrl mope- dista in ga hudo poškodoval. Kriminalistični tehnik je bij kmalu na licu mesta, skupaj s patruljo, ki ie voznika izsledila v pičlih dveh urah. Za ilustracijo naj dodam, da so delavci Uj"V vedeli samo približno barvo av- tomobila in to. daje bil tovornjak. Vse ostalo je bilo treba tako ali drugače ugotoviti. In kot že reče- no, miličniki so bili pri tem zelo uspešni. Sicer pa bi lahko o vseh do- godkih tisto noč napisal pravi »krimi-roman«, pa kaj, ko nič ne zaleže, pa če pišemo vsak dan in tako kot miličniki iz dneva v dan opozarjamo. Križi ob cestah se vse pogostejši, vse več je razbite plo- čevine, vse več žalosti — pa zdaleč premalo previdnosti! M. Ozmec^ »Dober večer, vozniško in prometno prosim... ste morda kaj popili pokažite prosim dodatno opremo.... hvala, vse v redu, iahko noč in srečno vožnjo!« »Pa kar dva na kolesu z motorjem, mar ne 'vesta, da je dovoljena vožnja za enega? In zadnja luč vama ne gori, naj se od zadaj pripelje voznik avtomobila in vaju zaradi tega ne zagleda pravočasno, kaj mislita, kaj bi bilo z vama? Ja to bo mandatna kazen, morda vaju bo nekaj izučilo.« Franc Kozel (v sredini) komandir PM Ptuj in Dimče Stojčevski (v svetli obleki) namestnik sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj sta med akcijo obiskala posamezne patrulje tudi večkrat. »Dober večer, tovariš, kako pa to, da pijete sredi ceste, mar ni to preveJ nevarno; pa luči na kolesu sploh nimate... tako pa res ne gre...« vse foto: M. Ozmec OPLOTNICA Manifestacija spretnosti slovensl(ih gasilcev Tretjega, sedaj že kar tradicionalnega tekmovanja gasilcev iz vse Slove- nije za pokal Pohorskega bataljona, ki ga je v soboto 21. julija organizi- ralo PGD Oplotnica, se je udeležilo skupno 65 desetin od 84 prijavljenih. Tokrat so nesporne številke botrovale, da se tekmovanja niso mogle ude- ležiti vse pripravljene ekipe. Letošnje, prav gotovo eno največjih manifestacij spretnosti vseh gasil- cev iz Slovenije je uspešno organiziralo domače gasilsko društvo v sodelo- vanju z občinsko gasilsko zvezo Slov. Bistrica, je ob tej proložnosti or- ganizirala tudi občinsko prvenstvo moških in ženskih desetin ter ekip CZ. Uspešno pa je sodelovala tudi gasilska desetina garnizije JLA iz Slov. Bi- strice. Za pokal pohorskega bataljona je tekmovalo skupno 65 ekip, od tega 50 moških, 11 ženskih, dve ekipi CZ in desetina JLA. Največ uspeha, s tem pa tudi Pokal pohorskega bataljona za leto 1979 ie imela desetina PGD Begunje, ki je osvojila 833 točk. S samo točko manj je osvojila od- lično drugo mesto ekipa domačina PGD Oplotnica. Na tretje mesto pa se je uvrstila desetina PGD Dol pri Domžalah. Med ženskami desetinami so imele največ uspeha tekmovalke iz IGD Polzela s 643 osvojenimi točkami pred desetino GD Salek s 638 točkami in PGD Bakovci, ki je osvojila štiri točke manj. V okviru prvenstva občine Slov. Bistrica je med moškimi .desetinami zopet pokazala največ ekipa domačina PGD Oplotnica pred PGD Videz II. in GD Slovenska Bistrica. Med ženskimi desetinami je zmagala deseti- na PGD Šmartno na Pohorju pred PGD Slov. Bistrica. Med ekipama CZ je zmagala desetina CZ delovnega kolektiva IMPOL Slov. Bistrica. Skupno je tako za pokal Pohorskega bataljona letos tekmovalo prek 700 gasilcev in gasilk iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo pod po- kroviteljstvom delovnih organizacij LIO Oplotnica, Gozdno gospodarstvo Oplotnica in drugih. Gasilci so tokrat morali pokazati predvsem spretno- sti v obvladanju gasilskega orodja in opreme, v obliki taktične vaje z mo- torno brizgalno, vajah v raznoterostih in štafetnem teku z ovirami ter tro- delnem napadu. Ob zaključku svečanosti so zmagovalnim ekipam podelili pokale in di- plome. Vsem udeleženim ekipam pa še posebna priznanja za sodelovanje. Viktor Horvat VISOLE-KOSTANJEVEC-L02NICA'VIDE2 ledeni „orehi" nad koruzo in sadje Toča je prekrila kmetijske pridelke Foto: M. Ozmec Prebivalci na območju obronkov bistriškega Pohorja si bodo še dolgo zapomnili četrtek 26. julija, ko so doživeli pravo naravno katas- trofo. Kot oreh debela toča je pustošila nekajmesečni trud kmetovalcev. Po samo nekaj minutah neurja, ki seje razbesnelo nad krovi domačij pa tudi obdelanimi kmetijskimi površinami, so kmetje nemočno strmeli v ponekod skoraj 30 cm debelo plast ledenih kepic. Bilje to eden najtežjih udarcev za njihova gospodarstva več desetletjih nazaj, saj se le malokdo še spomni, da bi vremenske okoliščine tako kruto prizadele njihove pridelke. Tako v Visolah. na Kostanjevcu. pa v Ložnici in na Videzu je bila najbolj prizadeta koruza, saj joje skoraj povsem oklestila toča. Nič bolje pa ni bilo s sadjem, vinogradi, pa peso in z drugimi pridelki. Po površnih ocenah ugotavljajo, daje pridelek koruze v teh predelih skoraj povsem uničen, enako pa velja tudi za grozdje. Kolikšna je dejanska škoda bo v naslednjih dneh ocenila posebna komisija. Pričakovati je. da bodo rezultati znani že prve dni prihodnjega tedna. Viktor Horvat V POČASTITEV LETOŠNJIH JUBILEJEV IN PRAZNIKA OBCiNE PTUJ Meddružinsko tekmovanje ribičev v Podlehniku Ob jezeru v Podlehniku je bilo v nedeljo. 29. julija živahno že navsezgodaj. Ob Dežnici seje že pred osmo uro zbralo blizu 50 tekmovalcev - športnih ribičev iz 12 ribiških družin Slovenije in Hrvatske. Kmalu za tem je počilo in brž so pričeli namakati trnke z vabljivimi vabami. Tekmovanje je potekalo dve uri in v skladu s pravilnikom Ribiške zveze Slo- venije. Odlov pa seveda ni bil preveč bogat, kajti večina tekmo- valcev se je odločila za lov »dro- biža<' tega pa je zaradi velikih rib. ki tudi morajo živeti, v zadnjem času vedno manj. Pred razglasitvijo najboljših posameznikov in ekip jc zbrane najprej pozdravil Kranc Krajnc. podpredsednik izvršnega sveta SO Ptuj. ki je za tem v krajšem govoru orisal še pomen razvijanja lake vrste športa. Govoril je tudi o praznovanju letošnjih jubilejev in o praznovanju praznika občine Ptuj. Za njim je ribiče in goste pozdravil še Marjan Ahčan, pod- predsednik Ribiške zveze Sloveni- Vsi pa so nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov. To je opravil Zvone Petek, predsednik tekmovalne komisije pri Ribiški dru/ini Ptuj. kije bila organizator tega športnega srečanja. Med člani je bi najuspešnejši han Hostnik iz RD Ptuj. pred Dragom Flisom (RD Brestanica Krško) in Marjanom Bračkom (RD Ni>vo mesto). Četrto mesto je dosegel Stjepan Kočič (RD Novi Murof). pelo pa Ivan Kozole (RD Kostanjevica. Drugi najbolje uvrščeni Ptujčan je pristal na de- vetem mestu to je bil Viktor Hostnik. V konkurenci članic se je naj- bolje uvrstila Marija Leskošek (RD Brestanica Krško) pred Ju- lijano MIČIČ ( RD Ptuj) in Ireno Flis(RD Brestanica Krško). Med mladinci pa je zbral najmanj kazenskih točk Slavko Arnuš(RD Ptuj), pred Janezom Kekcem in Tomažom Širovnikom (oba RD Ptui). l.kipna uvrstitev članov je sle- deča: pr\o mesto in se tem pre- hodni pokal RD Ptuj je prejela RD Bresienica Krško, kije zbrala le K kazenskih točk. Drugo mesto RD Ptuj (tretja ekipa) in tretje mcsio RD Čakovec. Za tem pa RD \o\o mesto. RD Mura - Sladki v rh. RD Ptu) (prva ekipa). RD Novi Marof, RD Ptuj (druga ekipa). RD Šempeter v Savinjski dolini. RD Majšperk, RD Slo- venska Bistrica in zadnja RD Krapina, ki je zbrala kar 30 kazenskih točk. V konkurenci ženske - ekipno pripada prvo mesto RD Breste; niča Krško, med mladinskim' ekipami pa so se najbolje odrezala mladi Ptujčani. Vsi najbolje uvrščeni so dobi'' priznanja in pokale, ki sta jih p'-^' delila Stanko Žitnik, predsednic skupščine RD Ptuj in Zvone P^' tek. Prehodni pokaljezmagovali" ekipi izročil Franc Krajnc''Raze'' scidelujočih ekip pa je ob pc*"' lehniško jezero dopoldne prite?' nilo številne obiskovalce. Za''' ljuček ribiške prireditve sta P^' pestrila padalca Aerokluba Pt^J M Ozm^' Prijazno sončno jutro je ribičem ob podlehniškem jezeru kar prijalo. Foto: M. Ozmec Prehodni pokal Ribiške družine Ptuj je prejela RD Brestanica Krško. Foto: M. Ozmec f EDNIK - 2- av9"»t 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - S Uvedba AOP v poslovanje občinske uprave v Ptuju pelegati zbora krajevnih skupnosti . 2bora združenega dela skupSčine .\)iine Ptuj so na zadnji seji sprejeh IjI^P o potrditvi investicijskega in fi- *jnčn^"g^. programa za financiranje f^jnjc in adaptacije prostorov za ■lužbo avtomatske obdelave podatkov *t,finc- Ptuj na Trgu MDB 1. Izvršni svet SO Ptuj je sprejel idejni ^ojekl m uvedbo AOP pri poslovanju [ ^ipravnih organih žc aprila leta 1977 sklenil, daje potrebno nabavili ra- .jnalni^ko opremo in zagotoviti r^,siore za delo službe AOP. Ta jsiTieritev je bila sprejeta tudi na zbo- ^jiobCinske skupščine. Tako potekajo jpienzivnc priprave pri nabavi ustrez- ne računalniške opreme, pridobivanje izobraževanje ustreznih kadrov ter ripravc za zagotovitev ustreznih prostorov že od druge polovice leta |977, Svet delovne skupnosti uprave se g odločil za nakup aktivnega raču- jjalniškega terminala PDP 11 S 34 ,nieriške firme Digital Equipment Corporation prek uvoznika F.lektro- lehna Ljubljana. Ker pa niso pridobili vseh usire/nih dovoljenj za uvoz. so se odločili za nakup domačega računal- nika Delta M 340. ki je povsem ena- kmreden poprej izbranemu računal- niku. Tako je bila decembra lani sklenjena kupoprodajna in kreditna pt)godba 7 t-lektrotehno za dobavo računalniškega sistema DELTA M 340 v vrednosti 6.504.400 dm. Računalnik je prispel v Puij maja letos in je začasno v računalniškem centru trgovskega podjetja MIP. dokler ne bodo urejeni prostori na I rgu MDB I. Za realizacijo pogodbene obvez- nosti so izkoristili razpoložljiva finan- čna sredstva upravnih organov, izlo- čena na posebnem računu, najet pa je bil tudi kredit pri dobavitelju opreme v skladu s sklepom občinske skupščine o zadolžitvi občine v znesku 3.000.000 din. Služba za AOP ima začasne prostore na geodetski upravi. Vzporedno z ak- tivnostmi za nabavo računalniške opreme so tekle tudi priprave za ure- ditev prostorov v katerih bo oprema m prostorov zadelo službe. V ta namenje bi! dodeljen prostor na davčni upravi s posebnim vhodom iz Ulice heroja Lacka in še dva med seboj z dvoriščem ločena prostora z vhodom v Zelenikovo ulico. Vse te prostore pa je potrebno preurediti in jih z dograditvijo po- vezali v zaključeno celoto. Adaptacija — torej obnova — in gradnja novih prostorov z vso ustrezno ureditvijo in napeljavo bo veljala 2.890.446.40 din. Za izvedbo omenjenih del so zago- tovljena sredstva v proračunu občine Ptuj za leto 1979 in z bančnim posoji- lom v višini 674.685 din. Delegate je zanimala smotrnost ureditve službe AOP oziroma, kakšna bo njena izkoriščenost glede na to. da imamo v občini precej računalniških zmoglijvosti (TGA. KK. MIP. AGIS. SO. Olga Meglic. SDK). Predstavnik računalniške službe je pojasnil, da predvidevajo vključevanje m povezo- vanje zunanjih uporabnikov v AOP. predvsem s področja družbenih de- javnosti. Hkrati pa ne zanemarjajo možnosti vključevanjasosednjih občin Ormož . Lenart in Slovenska Bistrica. Povedal je tudi. da je možnost vklju- čevanja v proces opremljanja in organiziranosti AOP za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti načeloma potrdil tudi izvr- šni svet ptujske občinske skupščine, s sosednjimi občinami pa še ni bilo konkretnih dogovorov. Ob tem pa je treba omenili, da bo služba za AOP skupščine občine Ptuj osnovni nosilec obveznosti pri gradnji občinskega in- formacijskega sistema, ki bo sestavljen iz podsistemov prebivalstva (slednjega si delegati niso znali razlagati), delov- nih organizacij in finančnega podsis- tema. .Sodelovanje s sosednjimi občinami temelji na njihovem interesu, ki paje le načelno izražen. Izvršni svet ob tem misli na aktivno sodelovanje predvsem pri računalniški obdelavi za odmero davkov in prispevkov ter zemljiškega katastra, kot je bilo pojasnjeno na se- jah. S prenosom teh obdelav na naš računalnik iz drugih računskih centrov bi upravnim organom v sosednjih občinah nudili uporabo računalniške opreme. Seveda pa je to sodelovanje zaenkrat, kot je bilo povdarjeno. le načelno. Delegati so ob tem menili, da bi žc v tem trenutku morali biti malo bolj konkretni, ko se dogovarjamo o virih financiranja. Kljub navede- nim pomislekom, so delegati sklep sprejeli, zato lahko po predvidevanjih računamo, da bodo dela končana v prvi polovici prihodnjega leta. N. D, Hibe ptujskega turizma Razpravljati o turizmu v tem trenutku je izredno aktualno in »hvaležno<' delo. saj lahko na vsakem koraku ugotovimo njegove dobre in slabe lastnosti. Turizmu kot gospodarski dejavnosti v ptujski občini v zadnjem času posvečamo veliko razprav in tudi precej pozornosti, manj pa jc ob tem konkretnih rezultatov. Njegova udeležba v družbenem proizvodu občine je majhna in znaša okrog 6 oastotkov (podatek je zastarel). Pred leti smo sicer v občini jasno zastavili, daje treba turizem hitreje razvijati in pri tem izkoristiti vse naravne in druge danosti, pa kljub temu razvoj šepa. Kje so vzroki? Marjan Ostroško, član izvršnega sveta SO Ptuj, zadolžen za področje gostinstva, trgovine in turizma na to odgovarja: »Temeljna ovira je pomanjkanje nočitvenih umogljivosti. Ptuj ima namreč na voljo le majhno število hotelskih in drugih sob in še te so povečini zasedene. Zato se tudi ne moremo vključevati v turistično po- nudbo stacionarnega rutizma vse dotlej, dokler ne bo zgrajen nov hotel. Zc v tem trenutku bi morali imeti čez 300 novih ležišč. Poudariti moram, da bomo šele z gradnjo topliškega hotela lahko izkoristili možnosti razvoja, pogojene z vrtino tople vode v ptujskih toplicah. Drugo oviro najdemo v haloškem in slovenjegoriškem predelu, kjer se zaradi slabe infrastrukture, ne more v dovoljni meri razvijati kmečki in drugi rutizem. S celovito rutistično ponudbo tudi ne moremo na- stopati, že zaradi omenjenih ugotovitev, ki se nanašajo tudi na premalo izkoriščeno kulturno-zgodovinsko dediščino Ptuja. Delna ponudba prek gostinskih organizacij ali turističnih društev pa ne more biti najbolj uspešna. Razvoj turizma v tolikšni meri kot si ga želimo pa ovira tudi pomanjkanje dobrega strokovnega kadra in seveda finančnih sredstev. Brez dvoma bomo morali pri bodočem razvoju turizma v občini zago- toviti potrebna finančna sredstva tudi s povezavami s turističnimi in gostinskimi delovnimi organizac^mi v ožjem in širšem slovenskem prostoru ali pa i.skati povezave tudi dlje. Hitre;je bo potrebno kom- plelirati dano ponudbo in se z njo vključiti na turistični trg,« je zaključil Marjan Ostroško. Pripravila: MG mP TOZD ELEKTROKOVINAR PTUJ Investicije - pomemben prispevek hitremu razvoju TOZD Delovni ljudje TOZD Elektro- kovinar Ptuj bodo praznik občine Ptuj proslavili v s slovesno preda- jo novozgrajenih poslovnih objektov svojemu namenu. Gre za obrat, v katerem bo tekla oziroma že teče proizvodnja elementov za pripravo vode, elementov za oljne instalacije, vseg vrst kotlov, razteznih posod, večjih kovinskih konstrukcij in hidroforjev. Novozgrajeni objekt pokriva površino 1900 kvadratnih metrov, ugotavljajo pa, da je kvadratura za sedanje potrebe že premajhna. Iz tega razloga že razmišljajo o gradnji druge faze poslovnih prostorov za kar so načrti že izdelani, manjka še finančna konstrukcija — krediti in tako dalje. Pomen novega objekta, ki bo 8. avgusta predan svojemu namenu je velik tako za TOZD kot za ce- lotno občino. Tako beležijo v zadnjih mesecih, ko že teče proizvodnja v novem obratu bist- veno povečanje proizvodnje. Število zaposlenih se je v zadnjih osmih mesecih povečalo kar za 100 odstotkov. Kljub vsemu temu pa še vedno ne morejo zadostiti vsem potrebam trga, predvsem kar se tiče pravočasne dobave. Kmalu pa nameravajo uvesti dvoizmensko delo, kar bo v precejšnji meri odpravilo omenjeni problem, obenem pa bo prispevalo k smotrni izrabi nove opreme. Dvoizmensko delo bo seveda zahtevalo dodatno delovno silo, ki pa je že primanjkuje, vendar bodo ta problem delno rešili z učenci v gospodarstvu, ki jih že nekaj let načrtno vzgajajo. Obrat bo potrebno okrepiti tudi s strokovnimi kadri, ki jih prav tako primanjkuje, kar se krepko pozna v nerazviti tehnologiji, prav razvita tehnologija pa je eden temeljnih pogojev uspešne proizvodnje Investicija novega obrata znaša okoli 30 milijonov dinarjev in je enaka predračunski vrednosti, v novi strojni park pa so morali investirati dodatnih 10 milijonov dinarjev. Pred TOZD so torej v naslednjih letih velike obveznosti, saj so omenjena sredstva zagotovili z 80 odstotno udeležbo kreditov. Kot smo že omenili, je pred TOZD še gradnja druge faze poslovnih prostorov ob Rogozniški cesti, investicija pa bo zaradi že zgrajenih spremljajočih objektov znašala le okoli 10 milijonov dinarjev. Z dograditvijo druge faze bodo zagotovili boljše delovne pogoje tudi montažerjem, ki trenutno delajo v dokaj nezavidljivih pogojih v dotrajanih objektih na Mariborski cesti. Novi proizvodni prostori TOZD EKO Ptuj Čebelarji vabijo na razstavo v tednu, ko občani občine Ptuj praznujejo svoj občinski praznik 8. avgust in ko se čebelarji priprav- ljajo na praznovanje svojega stanovskega jubileja 75-letnico ustanovitve čebelarske organizacije za spodnje Štajersko, in razvitja prapora CD Ptuj v Zabjaku, vzpo- redno s tem tečejo tudi dela na pri- pravi čebelarske razstave v pavilj- onu Dušana Kvedra ob Dravi. Pri razstavljanju bodo sodelovali poleg domačih tudi razstavljalci od drugod. Panjske končnice bo predstavil v razstavnem paviljonu Čebelarski muzej Radovljica, ki bo ob tej priliki posodil končnice Pokrajin- skemu muzeju v Ptuju za tak re- dek praznični jubilej. Na razstavi bo razstavil svoje čebelne ekspo- nate, čebelne produkte in pre- parate ,,Medex export — import" iz Ljubljane. Poleg razstavIjalcev od drugod bodo prikazali domači čebelarji z območja občine Ptuj, svoje čebelarske potrebščine, ki spadajo v preteklost čebelarske tehnike, tehnologija in sedaj pred- stavljajo le še zgodovinsko zname- nitost. Zraven teh čebelarskih delostrojev in orodij, boste lahko videli poleg AŽ t. j. klasičnih panjev Slovenije tudi novejše tipe panjev, tako imenovane ameriške panje LR (Langstrot — Rootove). Svečana otvoritev čebelarske razstave bo 7. avgusta 1979 ob 17. uri v paviljonu ,,Dušan Kveder" pri mostu ob Dravi. Pri otvoritvi bo sodeloval instrumentalni duet iz domačih logov s preprostimi, ljud- skimi glasbili, tako da bo ta dogo- dek še bolj znamenit in slovesen. Slovesnosti bodo prisostvovali predstavniki pokrajinskega muze- ja, občinske čebelarske organi- zacije in čebelarskih društev. Ves teden t. j. od 7. do 12. avgusta si boste lahko ogledal© razstavljene čebelarske eksponate. Dnevno bo razstava odprta od 8, do 11. ure in popoldne od 14. do 16. ure.Razen v soboto, ko bo svečana proslava v Narodnem domu, bo razstava odprta ves dan od 8. do 19. ure. Prav tako tudi v nedeljo, ko bo ob 19. uri zaključitev razstave. Vse občane in ljubitelje narave, ki jim čebelarstvo, oziroma čebelni produkti kaj pomenijo in ki imajo veselje do čebelarjev vabimo, da se te redke jubilejne čebelarske raz- stave v čim večjem številu ude- ležijo in prispevajo k nadaljnemu pospešenemu razvoju čebelarstva v občini Ptuj. S. R. NASM KRAJEVNIH SKUi>NOSn 2. av(|Uirt1$7S - 'fljgpiffijl SLOVENSKA BISTRICA Skrb za starejše občane v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva Slov. Bistrica so v preteklem letu uspešno organizirali prvi teden starejših občanov. Prireditve so potekale pod pokroviteljstvom OK SZDL Slov. Bistrica in v sodelovanju občinskega odbora RK. Vse krajevne skupnosti v občini so v lanskem letu, v sodelovanju z družbenimi organizacijami in društvi, popisale občane, starejše od 70 let. Iz rezultatov popisa so ugotovili, da je takšnih prebivalcev na območju občine Slov. Bistrica okoli 2000. Razen popisa so krajevne skupnosti pripravile za svoje najstarejše krajane posebne svečanosti, srečanja, obiske na domovih in jim namenili tudi več kulturnih prireditev. Osrednja svečanost v okviru lanskega tedna starejših občanov je bila v domu kulture Slov. Bistrica, kjer se je zbralo blizu 300 najstarejših, prebivalcev bistriške občine, zaslužnih družbenopolitičnih delavcev,; aktivistov, in borcev NOB. Na njej so sklenili, da bodo organizirali teden^ starejših občanov vsako leto, in to v drugem tednu meseca oktobra, takoj za tednom otroka. Na osnovi lanskoletnih izkušenj bodo v okviru skupnosti socialnega skrbstva in v sodelovanju z OK SZDL in RK Slov. Bistrica organizirali srečanja starejših občanov, najprej v krajevnih skupnostih, kasneje pa še na osrednji občinski proslavi. Aktivnosti bodo podobne kot v preteklem letu. Med najpomemb- nejšimi oblikami pa bodo srečanja krajanov v krajevnih skupnostih, kjer jim bodo mladi pripravili bogate kulturne programe in tudi družabna srečanja, medtem ko bodo najstarejše obiskali doma. Prav na ta srečanja se v vseh krajevnih skupnostih bistriške občine, kljub počitniškim dnevom, sedaj že skrbno pripravljajo. Viktor Horvat Ob letošnjem občinskem prazniku tudi v Markovcih slovesno in veselo Izteklo seje šolsko leto, minila je tudi že dobra polovica kole- darskega in prvi mesec zasluženih šolskih počitnic, toda v naši KS je razpoloženje ne povsem počitniš- ko lenohno. Ze v mesecu maju smo delavci osnovne šole, šolarji in njihovi starši ter vsi krajani zve- deli veselo novico, da bomo novo šolsko leto pričeli že v naši lepi novi šoli. Zato smo se od stare »hiše učenosti« kar težko poslo- vili, saj je nismo zapustili le za običajna dva meseca, marveč to- krat za vselej. Slovo bi bilo seveda dokaj težje, ko bi nas ne vabila v svojo bližino že skoraj dograjena nova .šola. Prav v tistem posled- njem mesecu pouka smo ob pro- stih sobotah ali popoldnevih z orodjem pohiteli na prostrano ravan okrog nove šole. kjer smo vozili zemlio. jo ravnali, drobili in zdaj iz nje že poganja mehka mlada trava. Naše brigadne čete sosestavljalizastopnikiskorajvseh razredov — izjema so bili naj- mlajši; v soboto. 7. julija 1979 so delali še poslednji '>brigadirji»: učitelji in drugi delavci šole. učenci 4. in 8. razredov, ter člani biološkega krožka. Ko smo vse uredili in poravnali, so se odzvali še krajani, izmed katerih sta dva posejala travo, ki zdaj že bujno zeleni. 1 udi krožki niso povsem pre- nehali s svojimi dejavnostmi, saj se je npr. najmlajša skupina fol- kloristov pridno pripravljala na Smotro folklore v Zagrebu, ka- mor je v soboto 21. julija tudi odpotovala. Toda o tem bodo kaj več napisali udeleženci te prire- ditve sami. Člani fotokrožka. li- kovnega in gospodinjskega, so tudi že pripravili primerne izdelke za priložnostno razstavo, ki bo že v avli nove šole. Posebno delovni pa so člani recitator.skega k avli nove šole. Posebno delovni pa so člani recitatorskega krožka in .šolskega pevskega zbora, ki pri- pravljajo kulturni program za svečano otvoritev. Skupaj z moš- kim pevskim zborom prosvetnega slovili kar po uvodni pesmi »Pra- znični dan«. Saj bo to res pra- znični dan, ta sobota 11. avgusta 1979, dan ki smo ga tako dolgo čakali, a le dočakali. Seveda so naši mladi pevci in recitatorji vmes »skočili« tudi na počitnice,si nabrali barve in moči celo ob morju, a svojo letošnjo dolžnost so vzeli kot prijetno breme in tako so čedalje bolj polnoštevilni, resni, polni zanosa, saj čutijo to kot najlepši dan v naši KS. Veselimo .se torej tega prazno- vanja in obenem upamo, da bodo naše veselje čutili in delili, z nami tudi mnogi naši nekdanji krajani, kijihježivljenjesicerzaneslovsvet, a so v srcu ostali Markovčani. Upamo, da nas bodo obiskali tudi vsi nekdanji učitelji sicer v stari šoli in obujali prijetne spomine nanjo, pa vse generacije učencev ter seveda vsi občani Ptuja. Mar- kovci ni.so daleč od tega na.šega očaka, le kakih 6 km ,se boste pe- ljali in že vas bo pozdravila naša vas — domovina korantov, a tudi napredka, ki se očituje v novi šoli, množice novih domov ter jezu na Dravi. Vabljeni v Markovce vsi, ki vam napredek nekaj pomeni! Krajani bodo poskrbeli tudi za dobro razpoloženje. K. Pičerko. KIDRIČEVO Končno avtobusna postaja o perečem problemu postajališča v Kidričevem smo V Tedniku že poročali in tudi opozarjali na mno- ge nevarnosti, ki so pretile izstopajočim potnikom iz avtobusov ob glavni pro- metni cesti proti tovarni. Največja nevarnost je bila vsekakor za šolarje, vendar so pozneje tudi to vpraša- nje uredili tako, da je av- tobus otroke peljal do šole oz. na določen prostor pred OŠ. Mnogo je bilo razprav na sejah sveta KS in drugih DPO o tem perečem pro- blemu, povezano z ostalimi problemi cestnega prome- ta v tem industrijskem na- selju. Bilo je tudi mnogo obljub, da se bo stanje uredilo, sam avtobusni promet pa bo urejen ozi- roma problem rešen šele z zgraditvijo nove avtobusne postaje v KS. Končno je delo le steklo in vsi skupaj so si oddahnili. Nova avtobusna postaja, bo v bližini trgovine in ko- pališča. Pereč problem bo Drisan iz spiska problemov te KS. Kako bo še pa z izg- raditvijo bencinske črpalke pa bomo še poročali, prav tako pa tudi o reševanju drugih problemov. Prav v tem času tečejo razprave o planskih dokumentih v tej KS. Franc Meško Gradnja avtobusne postaje v Kidričevem je končno stekla. Foto: K. Zoreč TEDNIK - 2- avg"«t 1879 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 LETOS FESTIVALA NE BO! Mnogi ljubitelji domačih viž in pjpcvov. zlasti še zvesti obisko- val*-' ptujskega festivala domače zabavne glasbe, sprašujejo kaj je letos s to tradicionalno priredit- vijo in če XI. festival bo ali ne? Z Qzirom na to, da je prireditev v ^l^viru glasbenega uredništva smo v zvezi s festivalom povprašali za pojasnilo Iva Ciani — glasbenega Ljrednika Radia Ptuj, ki je o tem, zakaj letos ptujskega festivala ne bo. dejal: ,)Zc v lanskem letu smo se do- govorili, da je potrebno nasled- njemu — XI. festivalu, dati novo obliko in vsebino. To pomeni, da bi pripravili dva festivalska veče- ra: prvi bi bil tako imenovani festival ansamblov, v drugem pa \)[ dva ali trije ansambli predsta- vili nove melodije, ki bi jih avtorji poslali na javni razpis. Tako bi se prvi večer sodelujoči ansambli potegovali le za zlato, srebrno ali bronasto festivalsko značko in ne več za denarne nagrade kot doslej. To pa pomeni, da lahko dobi zlato značko večina ansamblov, če bo ustrezala zahtevani kvaliteti, ozi- roma srebrno ali bronasto tisti ansambl v katero kategorijo po mnenju strokovne komisije sodi. Drugi večer bi bil festival me- lodij in sicer tistih, ki so jih na razpis poslali posamezni avtorji in tehje bilo že na začetku kar precej. Razpis bi moral biti objavljen že v mesecu februarju, vendar smo ga iz vrste objektivnih vzro- kov lahko javnosti posredovali šele v mesecu marcu in s tem smo izgubili kar mesec dni časa. Tako seje za prvi večer letos prijavilo premalo ansamblov, pa tudi pri- spele melodije za drugi festiva ski večer niso ustrezale zahtevani kvaliteti. To so osnovni vzroki zakaj letos festivala ne bo. Vse. kar pa je bilo doslej stor- jenega je nekaka predpriprava za festival, ki bo — vsaj tako upamo in želimo, prihodnje leto. Tudi z RTV Ljubljana smo se pred ne- davnim dogovarjali za nadaljne sodelovanje in skupno delo in smo enotnega mnenja, da bi morali tudi datumsko spremeniti čas festivala in sicer ga organizirati že v prvi polovici leta. pred dopusti — to je v mesecu juniju. O tem bo tekla še beseda v festivalskem odboru, ki bo tudi dokončno odločal o vsem. K temu je potrebno še dodati, da pač nova oblika in vsebina festivala zahtevata le nekoliko več časa. ki je potreben tudi ansam- blom, da prebrodijo to prehodno krizo, ki je v tem trenutku nastala in da razumejo napore organiza- torja. Ob tem je pomembno tudi vprašanje potrebnih sredstev, ki jih bomov Ptuju morali v glavnem zagotoviti že prej, ne pa nepre- stano strmeti v nebo, če bo dež in iz katerega vira pokriti morebitno izgubo. Kolektiv Radio-Tednika sam tako velike odgovornosti v prihodnje ne bo mogel več nositi. Res pa je tudi. da v Ptuju stalno govorimo, da festival mora ostati, daje to naša prireditev, vse pa se neha pri denarju oziroma tam, ko se o njem začnemo pogovarjati. Žal pa tudi pri tem sama dobra volja ne pomeni še konkretne pomoči. V zadnjem času je tudi tu pripravljenosti nekoliko več in upam, da res ne bo samo pri tem ostalo.« V nedeljo, 26. avgusta pripra- vlja glasbeno uredništvo Radia Ptuj nastop tistih ljudskih pevcev in godcev, ki jih posluša ci po- znajo iz priljubljene oddaje Iz vasi, v vas. Srečanje bo na letnem prireditvenem prostoru. Ali je to nekaka zamenjava za letošnji iz- padli festival, čeprav po vsebini in obliki prireditve o tem ne bi mogli govoriti. »Te prireditve ne bi smeli je- mati kot nekakšno nadomestilo za festival, ker gre v tem primeru za petje in igranje na ljudske instru- mente, ki jih naši ljudje še ohranjajo, podobno je s pesmimi, ki so se obdržale iz roda v rod in jih danes starejši občani še poznajo in prepevajo. Mi želimo s to prireditvijo predvsem predstaviti vse te ljudi, ki v omenjeni oddaji sodelujejo in morda tudi nekoliko prispevati k poživitvi ljudskega petja in igra- nja. Poleg tega pa bi radi tudi mlade navdušili za na.še bogato glasbeno izročilo, ki ga na nekak način moramo ohraniti zanam- cem. Sicer pa je tudi ta delček zgodovine za kulturni obstoj slo- venskega naroda še kako po- memben in mu pripisujemo vse premalo pozornosti. Tistih, nekaj sto pesmi zapisanih na magneto- fonskem traku, ki jih v našem uredništvu hranimo bi s časom popolnoma izginilo in hvaležni smo vsem, ki so nam pri tem po- magali. Veliko jih je v minulih letih že umrlo, melodija in glas pa sta ohranjena kot dragocen zak- lad včerajšnjega in današnjega dne. Organizacijske priprave na to srečanje že tečejo in moram reči, da smo naleteli na zelo ugoden odmev in navdušenje med vsemi, ki smo jih k .sodelovanju povabili vse od Haloz. Ptujskega in Drav- skega polja, tja do Slovenskih goric. Po prvih podatkih bo na- stopilo krog 20 posameznikov in skupin kar predstavlja blizu 70 sodelujočih pevcev in godcev.« mš »Festivalu je potrebno dati novo obliko in vsebino, pa tudi datum- sko ne ustreza...,« pravi glasbeni urednik Radia Ptuj Ivo Ciani. KMETUSKA ZADRUGA PTUJ Prva seja zadružnega sveta Pretekli petek sta se v kmetijski zadrugi Ptuj skupaj sestala doseda- nji delavski svet in novoizvoljeni Zadružni svet. Najprej so delegati obravnavali poslovanje zadruge v prvem polletju letos. Ugotovili so, da je finančni rezultat ugoden, vendar bo potrebno še več zavzeto- sti pri izpolnjevanju postavljenih nalog. Torej, nikoli ni tako, da ne bi lahko bilo bolje. Finančni rezul- tat namreč še ne pomeni, da je vse teklo tako, kot je bilo predvideno, gre zlasti /a proizvodnjo in razreše- vanje problemov, ki tarejo kmeto- valce. Med te lahko uvrstimo pospeševanje, odpravo posledic sušnega obdobja, nevsklajenost cen, pomanjkanje gradbenega ma- teriala, rezervnih delov za kmetij- ske stroje in opremo in še bi lahko naštevali. Predsednik dosedanjega delav- skega sveta, delegati so zaradi pre- oblikovanju prejšnjega obrata za kooperacijo v kmetijsko zadrugo imeli triletni mandat, Janko Petro- vič je nato podal poročilo o delu sveta v pretekli mandatni dobi. Veliko je bilo opravljenega tako na proizvodnem kot tudi organizacij- skem področju in je zato svet iz- polnil svojo nalogo. Delo pa bo sedaj nadaljeval zadružni svet. Delegati so za tem potrdili po- ročilo komisije o izvedenem refe- rendumu in volitvah, novi samo- upravni organi pa so se za tem kon- stituirali. Zadružni svet bosta vodi- la kot predsednik Viktor Pislak in Martin Zuran kot njegov namest- nik, upravni odbor pa Milan La- cko. Viktor Pislak je ob izvolitvi poudaril, da je razreševanje vpra- šanj v kmetijstvu in nadaljni razvoj zadruge naša skupna naloga, tako kmetov-članov kot delavcev ter družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ta- ko v zadrugi kot izven nje. Rezulta- ti skupnega dela se morajo zlasti odražati v večji proizvodnji in bolj- šem gospodarskem in samouprav- nem položaju kmeta. Naloge smo si postavili zato, da jih uresničimo in ne da obležijo v predalih. Delegati so nato sprejeli tudi poslovnik o delu zadružnega sveta, ki šteje 33 delegatov. Dosedanji vršilec dolžnosti indi- vidualnega poslovodnega organa zadruge Miran Glušič je za tem po- dal vsebinsko bogato poročilo o uresničevanju srednjeročnega raz- vojnega programa, ki se je že pre- vesil v zadnjo tretjino. Podal je po- tek preoblikovanja obrata za kooperacijo v zadrugo ter dosežke na področju kmetijske proizvodnje kjer beležimo na nekaterih podro- čjih zelo dobre rezultate, na nekate- rih pa krepko zaostajamo od načrtovanih nalog. Opozoril je na pridobivanje in izboljšanje kmetij- skih površin, komasacije, nama- kanje, preveliko razdrobljenost kmetijskih površin, premajhno trž- nost zlasti v proizvodnji žitaric ter razčlenil dosežke in prihodnje na- loge za vsako kmetijsko panogo posebej. Iz poročila je bilo razbra- ti, da nam pogojev za večjo in ce- nejšo proizvodnjo hrane ne manj- ka. Možnosti torej so, zato seje po- trebno ob pomembnih dosedanjih dosežkih v kmetijstvu ptujske ob- čine, z boljšo organiziranostjo, uvajanjem sodobnih dosežkov in večjo pomočjo družbe lotiti izvaja- nja vseh postavljenih nalog. Dose- danje izkušnje pa bodo zelo dobro- došle pri pripravi dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje. V nadaljevanju seje so delegati soglasno potrdili imenovanje Mira- na Glušiča za individualnega poslo- vodnega organa, torej direktorja, kmetijske zadruge Ptuj, odklonili podpis samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah sa- moupravnega sporazuma o združe- vanju sredstev za financiranje ob- jektov na področju elektroenerge- tike za obdobje 1976—1980, ker nimajo osnove za obračun, in potr- dili letošnji program hranilnokre- ditne službe. Za kreditiranje v za- sebnem delu kmetijstva ptujske občine bo letos glede na potrebe na voljo 5 milijard in 300 milijonov starih dinarjev, za zagotovitev po- trebnih sredstev pa je bilo potrebno zvišati polog pri kreditu za kmetij- ske stroje in je ta sedaj 50 odstot- kov. Po drugi strani pa to pomeni, da bodo imela prednost biološka vlaganja, kar je z ozirom na neso- razmerje med nabavo strojev in vlaganji v zemljo tudi razumljivo. Delegati so za tem menili, da za se- daj naj hranilnokreditna služba pri zadrugi ostane samostojna in ni po- trebe po organiziranju skupne hra- nilnokreditne službe v Podravju. Razprava ob posameznih točkah dnevnega reda je bila bogata, slišali smo veliko pripomb, predlogov in mnenj. Pospeševalna služba bo svojo učinkovitost morala povečati in se bolj približati kmetu. Urediti bo potrebno oskrbo z rezervnimi deli in servisno službo za kmetijske stroje in opremo. V zadrugi bodo to prihodnji mesec uredili za mle- karsko opremo znamk Alfa laval in VVestfalija. Za kmetijske stroje, zlasti traktorje, pa problemi osta- jajo. Po drugi strani pa je res, da za toliko različnih vrst, servisov in re- zervnih delov res ni mogoče urediti. O tem bi pred nabavo morali raz- mišljati tako kmetje kot tudi trgov- ci. Več pozornosti pa bo potrebno posvetiti tudi razvoju kmetijstva v hribovitih predelih občine, akcija v tej smeri je zastavljena in prav je, da jo tudi izpeljemo. 1. kotar Kmečka parada na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni Prizadevni organizatorji 17. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravljajo za 19. avgust veliko kmečko parado z prikazom starih navad in običajev. Kot smo zvedeli pred nekaj dnevi so prejeli že prve prijave, predvsem iz območja njihove občine in občine Ljutomer. Ker so se pred leti na podobni prireditvi izkazali sodelujoči iz ptujske občine, želijo pritegniti k sodelovanju tudi letos čim več skupin iz našega, po folklori in starih kmečkih običajih bogatega območja Haloz, Slovenskih goric ter Dravskega in Ptujskega polja. Vsem zainteresiranim skupinam naj povemo, da je zadnji rok za prijavo 10. avgust, zato naj s prijavami pohitijo! JB POGOVOR Z VOJAKI PTUJSKE VOJAŠNICE Kako preživljajo prosti čas Pred dnevi smo bili na obisku v ptujski vojašnici in se zanimali za preživljanje prostega časa voja- kov. V tej vojaški sredini posveča- jo izredno skrb temu vprašanju. Tako imajo njeni prebivalci veli- ke možnosti, da koristno in racio- nalno izkoristijo prosti čas. Mno- go možnosti ponuja vojaški klub, imajo zelo razvito športno, kul- turno življenje, večkrat v klubu zavrtijo filme in podobno. Tudi knjižnica, ki je bogato založena, je pravi izobraževalni center. Kako preživljajo prosti čas vojaki ptujske vojašnice? Vpraša- nje smo najprej zastavili vojaku Stanku Kneževiču iz Krškega. »V Ptuju sem od aprila, počila ■»o komaj tri vojaška rebra«, kot temu rečemo. Del prostega časa porabim za utrjevanje znanja, pridobljenega pri urah vojaškega usposabljanja. Preostali čas pa porabim za športne aktivnosti, "gled filmov ter za branje knjig. )|fasih tudi posedamo v lokalih, ■^^r je ta čas precej skop na raznih prireditvah kulturnega značaja in ^3bavah. Kako pa je v jeseni in pozimi, bom šele videl. Več stikov smo imeli z mladimi le ob raznih prireditvah. V tem krat- kem času. ki sem ga prebil v ptujski vojašnici tudi ni bilo drugih večjih aktivnosti, zato je moj odgovor nekoliko skop,« je zaključil Stanko Kneževič. Andrija Vladetič iz Zagreba pa je povedal: »Ne vem, če bi lahko povedal več kot moj prijatelj iz Krškega. Morda pa je on le nekaj pozabil, zlasti v zvezi s sodelova- njem mladine iz Ptuja. Teh stikov je bilo več tudi na ostalih področ- jih in ne samo na kulturnem. V tem obdobju je v Ptuju mrtvil5. ljudje so na dopustih, gremo lahko le v kino, vendar je filmski repertoar zelo slab. Morda bom o možnostih preživljanja prostega časa izven vojašnice, lahko govo- ril, ko bom v Ptuju dalj časa«, je povedal Andrija Vladetič. Marko Ruper iz Begunj pri Cerknici: »V Ptuju sem le kratek čas. počasi se uvajam v vojaško življenje, med tem časom pa sem le površno spoznal Ptuj in njegove znamenitosti. Samo mesto mi zelo ugaja. Prosti čas ponavadi preži- vljam v športnih aktivnostih, saj imamo košarkarsko igrišče, roko- metno in nogometno: razgibanoje tudi delo v šahovski in dramski sekciji. Več športnih srečanj smo imeli tudi z društvi iz oJcolice Ptuja, srednješolsko mladino in ostalimi. Želim si. da bi bilo več plesov za nas vojake.« je odgovo- ril Marko. Tako naši vojaki, kako pa mi? Pripravila: MG Stanko Kneževič. Andrija Vladetič in Marko Rupar (od leve proti desni) foto: OM 8-IZNASlHKRAJEV 2. avgust 1979 — TEDMIK GASILSKO DRUŠTVO MOSKANJCI 75 let uspešnega delovanja Prihodnje leto bodo gasilci iz Moškanjc proslavili 75 jubilej obstoja in dela gasilskega društva. Predsednik društva Franc Vise- njak, je o društvu povedal: »Naše društvo je precej veliko, saj šteje 74članov. V zadnjem času namsiceraktivnostnekolikošepa, ker predvsem mladi člani niso dovolj aktivni. Ne vidijo ntibc- ne bodočnosti v tej naši hu hr^ organizaciji, čeprav smo • vorili, da bomo izpt dn skupne naloge. Moram pa reči, da so pa pionirji in mladinke zelo aktivni, sodelujejo na vseh tekmo- vanjih — le madinti niso. Opremljeni smo dokaj sodobno, manjkajo nam le obleke z., mla- dinke. Pri nas je bolj hudo s sredstvi. Pridobivamo jih z organiziranjem raznih prireditev — kot na primer »Kmečki praznik«, ki je letos odpadel zaradi slabega vremena. Tako imamo letos izgubo s to prireditvijo, čeprav smo zabavni del prireditve izvedli.« Kako se pripravljate na pra- znovanje 75-letnice? »Ja. drugo leto pa se bomo morali potruditi, da bomo dos- tojno proslavili ta visok jubilej. Opisali bomo svoje delo od ustanovitve društva pa do danes, pripravili bomo vajo naših desetin in pokazali, kaj vse znamo.« Kaj bi lahko rekliosodelovanju z društvi, v okolici? »A. to pa je precej dobro vpe- jano, tako da lahko rečem, da dobro sodelujemo. Sploh v našem entru. Drug drugemu priskoči- mo na pomoč, ko je potrebno — v organizaciji dela. pri tekmovanjih ali pa ob požarih. Dobro sodeJu- 'cmo tudi z občinsko gasilsko /vezo. čeprav včasih kaj »zaš- kriplje«, pa to zgladimo in gre lepo dalje. No, za naše društvo lahko re- čem, da smo bili v zadnjem času kar uspešni, vendar ne tako kot smo si zastavili. Mladince, mla- dinke želimo pritegniti, pa kaj, če nočejo sodelovati. Saj jih ne mo- lemo »privleči« v društvo, če sami nc vidijo, kakšen je pomen druš- i\ .1.« Tako je torej v Moškanjcih, ali bolje rečeno v gasilskem društvu, ki se pripravlja na praznovanje 7,'=i ;etnice. Pričakujemo lahko, da bo o v prihodnjem letu znali p.i.Nizati svoje znanje in sposob- n i:, ki so jih pridobili z dolgo in i!ctporno vadbo. N. D. Franc Visenjak, predsednik druš- tva, (foto: B. Rode) OB LOVSKEM DOMU V SOBETINCIH Uspelo meddružinsko tekmovanje lovcev Lovska družina Spodnje ptujsko polje je ob svojem domu v Sobe- tincih v soboto 28. julija, kljub nestabilnemu vremenu uspešno izvedla meddružinsko tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe. Prireditev so namenili praznovanju letošnjih jubilejev in praznika občine Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo blizu 40 lovcev iz sedmih družin širšega območja. Med seboj so se pomerili v dveh disciplinah, v športnem in v lov- skem stavu. Naj dodamo, da je vreme tudi med tekmovanjem nagajalo zeleni bratovščini, saj so zaradi dežja bili prisiljeni s stre- ljanjem kar dvakrat prekiniti. V športnem stavu je največ lete- čih ciljev zadel Slavko Jerenko iz LD Ptuj, za njim se je uvrstil Anton Novak iz LD Vinski vrhovi, tretji pa je bil Franc Muzek iz LD Ptuj. Četrto in peto mesto sta dos^la Alojz Vurcer LD Trnovska vas in Franc Antolič LD Ormož. V lovskem stavu je bil spet naj. uspešnejši Slavko Jerenko iz Ptujj pred Majcenovičem in Vurcerjem. Ekipni vrstni red : prvo mesto LD Ptuj, drugo LD Ormož, tretje LD Zavrč, četrto LD Kog, peto LD Sobetinci, šesto LD Vinski vrhovi in sedmo LD Jože Lacko Ptuj. Najbolje uvrščenim posamez- nikom in ekipam je podelil pokale in priznanja Slavko Brodnjak, starešina LD Spodnje ptujsko polje Sobetinci. Zeleni bratovščini pa so se popoldne pridružili §e šte- vilni domačini in obiskovalci od blizu in daleč. Ob zvokih ansambla Toneta Kmetca so se na veliki lov. ski zabavi veselili pozno v noč. (Foto: M Ozmec) Najboljši med posamezniki je bil Slavko Jerenko iz LD Ptuj. V objektiv smo ga ujeli med streljanjem, (foto: M. 9zmec) SREDIŠČE OB DRAVlS Mladi gostje iz Srbije v Središču ob Dravi je bila minulo soboto in nedeljo na obisku pri vrstnikih skupina 54 gostov iz pobratene krajevne skupnosti Preljina v SR Srbiji. Sestavljali so jo večji del mladi, člani osnovne organizacije ZSMS Preljina, nekaj je bilo tudi pionirjev in odraslih. Mladina krajevne skupnosti Središče ob Dravi je gostom pripravila v petek popoldan lep sprejem, pričakala jih je tudi godba, zvečer pa je bil veliki mladinski ples. Soboto dopoldan so mladi izkoristili za medsebojna športna srečanja v rokometu, nogometu in košarki, kjer so več sreče imeli Središčani, zvečer pasogostjevobrežkemdomudruštevizvedlilep., kulturni večer folklore in domačih pesmi z uprizoritvijo srbskih običajev. V nedeljo dopoldan so Središčani goste seznanili s svojo krajevno skupnostjo ter se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Sklenili so nadalje- vati z začeto izmenjavo obiskov ter športnih in kulturnih srečanj. Tako bodo programi dela obeh osnovnih organizacij ZSMS odslej vsebovali tudi to. Predsednik mladine iz Preljine Radmilo Pečenkovič in predsednik mla- dine v Središču Branko Panič sta nam v razgovoru povedala, da so doslej pretežno starejši gojili pred štirimi leti začeto bratstvo, sedaj pa tudi mladi. Tako je nedvomno tudi prav, vendar se mladina srečuje s precejšnjimi te- žavami, glede uresničevanja svojih programov, ker običajno nima sredstev. vse pa brez njih ne gre. Posebej v Središču bodo temu vprašanju morali posvetiti večjo pozornost. Gostje iz Srbije so si v nedeljo ogledali še občino Ormož in se v pon^ deljek zjutraj poslovili ter gostiteljem zaželeli veselo snidenje v Preljini; ob letu seveda! jr V silovitem trčenju izgubil življenje Prejšnji četrtek se je na Hajdini okoli 14. ure zgodila huda prometna nesreča. Iz Podlehnika je proti Mariboru vozil grški državljan Georgius Vogiatzipoulios, začasno zaposlen v ZR Nemčiji, ki je na nadvozu pri Hajdini iz neznanega vzroka (morda zaradi neprimerne hitrosti) zapeljal na levi vozni pas. Takrat je pravilno po desni nasproti pripeljal voznik tovor- njaka bihaške registracije, ki ga je vozil Ibro Čirič iz Bihača. V silovitem trčenju je grški voznik dobil tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nt sreče umrl, nekaj hipov zatem pa sta se vnela tudi oba avtomobila. Tako je ponesrečenec v plamenih zoglenel, od obeh avtomobilov pa je ostalo le kup razbitin. Ibro Cirič in sopotnik Branko Zigič iz Bihača sta pri nesreči bila le la- žje poškodovana in so ju odpeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Gmotna škoda je precejšnja, saj znaša prek 140 tisoč dinarjev. zk TEDNIK - 2- avg"»t 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Mali Markovčani na 14. mednarodni smotri folklore v Zagrebu Na letošnji 14. mednarodni smo- tri folklore, ki se je odvijala v dneh od 22. — 26. julija 1979 v Zagrebu je sodelovalo okrog osemdeset fol- klornih skupin s prek 2200 udele- ženci. Od tega pa kar dvanajst fol- klornih skupin iz drugih držav: Bangladeš, Češkoslovaška, Grčija, Italija, Norveška, Zahodna Nemči- ja, Poljska, Portugalska, Romuni- ja, Sovjetska zveza, Turčija in Velika Britanija. Na smotri je sode- lovalo tudi 14 otroških folklornih skupin, med temi tudi pionirska folklorna skupina iz Markovec. Slovenija je bila letos udeležena le z (jvema skupinama in to s člansko folklorno skupino iz Nemilj pri Kranju in pionirsko iz Markovec. Letošnja smotra folklore je bila posvečena dnevu vstaje naroda Hr- vatske in 60-letnici ustanovitve KPJ, posebej pa še mednarodnemu letu otroka, saj je prav zato sode- lovalo na letošnji smotri kar 14 otroških folklornih skupin, 'ki so prikazale plese in običaje svojega domačega kraja. Okrog 11. ure je na Trgu republi- ke vse navzoče folkloriste pozdravil direktor ,,ARTA" iz Zagreba Pe- tar Mihanovič, predsednik organi- zacijskega odbora Vlado Podubski paje proglasil smotro za otvorjeno. Svečani povorki in otvoritvi med- narodne smotre folklore pa so pri- sostvovali tudi najvišji kulturni in politični delavci Hrvatske — med njimi tudi Jakov Blaževič, predsed- nik predsedstva SRH pod katerim pokroviteljstvom se je tudi letošnja prireditev odvijala. V slavnostnem govoru so bile ponovno prisotne ob 10. jubilejni smotri izrečene Titove besede: Čuvajte in ohranjajte svoje ljudske običaje in pesmi, kot ste jih čuvali in ohranjali v najtežjih dneh naše zgodovine, ko ste s plesom in pesmijo na bojišču premagovali nadčloveške napore. Tisti, ki ima rad svoje Ljudske običaje in doma- čo pesem, tisti ima tudi rad svojo domovino. Ko smo se v soboto 21. julija okrog 17. ure odpravljali na pot v Zagreb je deževalo in smo bili zato tolikobolj v skrbeh, kaj bo z vreme- nom;, posebej- nas je skrbelo,,saj smo sprejeli v varstvo kar.štirideset otrok starih od 7 — 9 let. Radi bi vedeji kaj je štiridesetim očkom in mamicam rojilo po glavi, ko je av- tobus potegnil in ko smo jim poma- hali v slovo. V Zagreb smo prispeli okrog 19. ure. Pri Študentskem centru, kjer smo bili dogovorjeni sta nas priča- kale dve študentki — Slovenki, ki študirata v Zagrebu. Po krajšem klepetu sta nas študentki Spela in Tanja odpeljali na večerjo. Od vse- povsod so že prihajale foklorne skupine, ki so z živopisanimi noša- ' mi in bučnimi instrumenti napove- dovale velik dogodek. Ker smo se zavedali velike odgovornosti za naše male varovance in za naporen naslednji dan, smo se počasi odpra- vili z avtobusom v študentsko na- selje ,,Sava", kjer smo bih od so- bote 21. pa vse do srede 25. julija nastanjeni. Nedeljsko jutro nas je pričakalo sveže, pa tudi precej oblačno. Za- skrbljujoče smo se ozirali proti ne- bu, ko smo spremljali razigrane varovance, ki so mahali s klobuki in žepnimi robci po Savski cesti, Zrinjevcu, Praški ulici in vse do Trga republike. Hvaležno zagreb- ško občinstvo pa jih je za njihovo vihravost burno pozdravljalo. Mir- no lahko trdimo, da so prav naši mali Markovčani bili deležni vehke pozornosti. Po končani slovesnosti na Trgu republike je povorka kre- nila na Stari grad, kjer so sledili spontani nastopi folklornih skupin. Tako pa se je nadaljevalo tudi vse dni našega bivanja v Zagrebu. Ne- deljo smo torej srečno preživeli brez dežja. Sele popoldan okrog 16. ure, ko smo po napornem dnevu legli malo k počitku, je zače- lo deževati. Sele danes razmišljamo kaj bi bilo z nami in kaj bi bilo z nošami za katere so morali starši otrok precej globoko seči v žep, če bi nas sredi povorke ali ob sloves- nosti na Trgu republike presenetila ploha. Naslednji dnevi so minevali kar hitro, bolje rečeno — kar zmanjko- valo nam je časa za to in ono. Ogle- dali smo si tudi zoološki vrt v Mak- simiru, kjer smo tudi zaplesali. Bojazen, da bodo imeli otroci do- motožje je bila torej odveč. Vse bolj, ko se je bližal zadnji dan na- šega bivanja v Zagrebu in tudi ura- dni nastop v veliki koncertni dvo- rani ,,Vatroslav Lisinski", vse bolj smo si želeli, da bi že bilo vse za nami in da bi se vse dobro izteklo. V sredo okrog 15. ure so nas po- klicali na ,,probo". Najprej so za- plesali piceki po našem pustnem običaju. Takoj za tem je opravila probo še naša plesna skupina, ki je zaplesala špic polko, mlinček, šotiš in štajeriš. Medtem ko so nekatere skupine pred nami morale svoj pro- gram na probi ponavljati kar več- krat, so naši mali Markovčani za- dovoljili precej strogo strokovno žirijo z enkratnim nastopom. Sreda 25. julija je bila posvečena izključno otroški folklori. Bližala se je 18. ura. Sedeli smo že v strogo določenem prostoru, kjer smo po zvočniku poslušali glasbo, petje in udarce nog skupin, ki so nastopale pred nami. Nekako okrog 19,30 zaslišimo po zvočniku ,,Markovci pripremite se". Puls je stopnjeval, vsaj pri tistih, ki smo se dobro zavedali tega, da se bodo otroci prvič srečali s plesnim odrom, povrh tega pa še na tako veliki pri- reditvi. Sledila je kratka napoved in že so se odprla vrata na veliki oder. K mikrofonu je stopil Bojan in zapis- kal na piščalko (žveglo), ki je zva- bila na oder skupino picekov. Brez- hibno so zaplesali in odkikirikali za dobro letino. Poberač Drago pa je zvabil izza kulis z ,,dobro utro ma- ti, dajte no že gori vstati" gospo- dinjo Marto, ki ga je obdarila z jajci. Piceki so že med izvajanjem svojega programa poželi burni aplavz pri občinstvu. Ko je skupina picekov zapuščala oder na izstopni strani, so se na vstopni strani ponovno odprla vrata in k mikrofonu sta stopila naša dva godca, ki sta s harmoniko in klarinetom priklicala na melodi- jo štajeriša 14 parov malih plesal- cev, ki so dodobra napolnili velik oder te edinstvene dvorane pri nas. Krepko smo stisnili pesti, ko so se za njimi zaprla vrata, saj smo se dobro zavedali, da jim sedaj ne mo- remo včč nič pomagati. Vse skupaj smo prepustili ple- salki Sonji, ki je šele letos končala prvi razred osnovne šole, da bo pripeljala na oder plesalce tako, kot smo se dogovorili. Ze smo sli- šali prvi močan aplavz občinstva, ko so plesalci strnili krog. Sledil je prvi ples in spet močno ploskanje in tako vse do konca programa. Od- dahnili smo si, ko je bilo vse za nami. Srečni in zadovoljni smo se vračali domov s tako velike priredi- tve, na katero še daleč v tem letu nismo računali, saj je skupina, ki vadi komaj dobrega pol leta bila predvidena šele za nastop ob otvo- ritvi nove osnovne šole v Markov- cih. Dober glas o malih Markov- skih plesalcih pa je prišel že drugič do Zagreba. Tem bolj pa smo srečni in zadovoljni, da se nas je vodstvo tako velike prireditve kot : je smotra folklore v Zagrebu spo- mnilo v mednarodnem letu otroka, kar si štejemo še v posebno čast. ^ Pozno v noč okrog 23. ure smo , se s pesmijo in glasbo pripeljali ; zdravi in srečni domov v Markov- ec, kjer nas je pričakalo pri zadru- žnem domu kljub pozni uri štiride- set očkov in mamic, ki so prišli pričakat svoje najdražje. Prav v dneh, ko smo se vsi skupaj v Zagrebu veselih, potili in stiskali pesti, da bi se vse srečno končalo, nas je doma že čakalo va- bilo na svetovni festival folklore, ki bo prihodnje leto od 1. — 9. julija v KOPENHAGENU na Danskem. Ali se bo malim markovskim ple- salcem uresničila pot na Dansko ali ne, je seveda še veliko vprašanje, saj bi moral nekdo plačati prevoz — se pravi tisti, ki jih pošilja. Menimo, da bi si markovski pio- nirji in tudi tisti, ki so z nesebičnim in trdim delom temu uspehu odpri- nesli to potovanje vsekakor zaslu- žili. fk^ Mali Markovčani korakajo čez slovesno tribuno. Nova generacija folklorne skupine OŠ Markovci na smotri folklore v Zagrebu (107. nadaljevanje) TETKA ODIDE V LJUTOMERSKO OKROŽJE Jetniški paznik v mariborskih zaporih Ferdo Žnidarič, rojak Du- šana Spindlerja-Kovača je pomagal jemikom. kar smo zvedeli že pri opisu osvobodilnega boja v letu 1943. Žnidarič je bil povezan z mlado kurirko Tetko (Terezijo Vajngerlbvo). ona pa z gestapovcem Gerjakom. Pri njem je zvedela marsikaj koristnega za OF. Septembra 1944 .so aretirali nekaj ožjih Tetkinih sodelavcev. Zato je odšla v ilegalo. Zatekla ^<-' je na ljutomersko območje, kjer je prosila aktivista Jova (Janka Jurkoviča). naj jo partizani nasilno mobilizirajo. To so seveda storili in Tetka je postala partizanska terenka v ljutomerskem okrožju. Tu je pomagala pri delu Eli Ulrih-Ateni. Ko je Tetka hudo zbolela, se je zdravila v raznih krajih ljutomerskega okrožja. Jeseni 1944 so Nemci ''aprli njeno ožjo rojakinjo Marico Ozmečevo, spremljevalko vojaških novincev na Gorenjsko in njeno sestro Kristino. Ker jima niso mogli dokazati delovanja v osvobodilnem gibanju so obe kmalu izpustili. PREKRIŽAN NAČRT Franc Hlupič-Jurij, predmetni učitelj iz Ptuja, zaposlen v tovarni letal na Tezncm. je pripravljal poleti 1944 gradivo za tehniko na Koz- J^ku. Sredi avgustaje šel v Jurij ob Pesnici k bratu svojega dekleta, Jožetu ^račku. da bi s svojim tovornjakom nabavljeno katransko lepenko za ^t^rnljanko prepeljal na Kozjak. Toda Nemci so Vračkovo hišo obkolili, ^oje tja prispel Jurij. Vdrli so nato v hišo, aretirali Hlupiča, odpeljali v •Maribor, ga zasliševali in mučili. Ker niso iz njega nič zvlekli. so ga vrgli ^■.bunker za teden dni brez hrane in vode. Njegovo dekle je s šunko in \inom omehčalo gestapovca Strohmayerja. da so Jurija poslali namesto pred puške, v Dachau. . ^RFTACiJE ^ V Martinu pri Dupleku je živela babica družine Lapajnove iz .Maribora, Prvega septembra 1944 .so prišli k babici gestapovci. ker so j-^^ali zakonca Lapajneta. Doma v Mariboru jih namreč niso našli, saj sta ^ila oba že na Pohorju. V tem času je padel v gestapovske roke inž. Rudi "^'^^rnul, sin bivšega šol.skega upravitelja v Deslrniku v Slovenskih S^ricah. Oba ženo sta živela med vojno v Mariboru. Oba ,so Nemci ''''Prli zaradi U.Toševe izdaje. Rudije v tabori.šču umrl. . . V Kuršincih pri Mali Nedelji so se oglašali kurirji iz Maribora pri ;'eni Dušana Spindlerja-Kovača. Avgusta 1944 so Elo Spindlerjevo j''^e''rali, njene štiri otroke paje prevzelo nemško varstvo. Najstarejši je !'^tar štiri leta. najmlajši pa dva meseca. Od Ele so hoteli zvedeti, kje je "jen mož. Da hi jo prisilili k izjavi, sojo vrgli v samico za več dni in jo "}"eili. Ela je ostala trdna. Septembra sojo poslali v Maribor, nato pa p^Paj z deco v Sankt Michael. čez čas pa v Frohnleiten. kjer soji oktobra ^•rgali njeno Ančico. Tako so storili še pri dveh materah. Drugega dne Pa so vsem trem povedali, da so njihovi otroci umrli. Z Radgono je bil povezan učitelj Kan Vomer iz Maribora, kije bil ''Posicn tedaj v Gradcu, kjer so ga Nemci prijeli 27. septembra 1944. : _ Oktobra 1944 seje v Mariboru spet širil val aretacij. Med aretiranimi i j^' d'l tudi kretničar Franc Pupis. kije nosi! v Slovenske gorice k Srečku •^J^iu-Niku zbrane potrebščine za partizane. OF ZA SLOVENSKE GORICE ilegalka. Kot kurirka je zahajala v Duplek. Vsa njena družina je bila v partizanih, kjer je padel septembra njen brat. Pek Simon Dolič, predvojni prijatelj Miloša Zidanška, je prišel leta 1944 v stik s partizani v Ciglenci. Prinašal jim je pošto iz Maribora. UMIKI PRED ARETACIJO IN BOMBNIMI NAPADI Dva sodelavca OF. delavca Anton Božič in Milka Podlesek, sta se konec leta 1944 umaknila v Kicar, v ptujsko območje Slovenskih goric. Sodelavka OF Marija Batič-Cvetka s Pobrežja v Mariboru pa se je novembra 1944 uma&iila z otrokom v Ciglence. Tu se-je povezala s terenci OF in posebno še z obveščevalcem Robijem (Robertom Tur- nškom). Pred bombnimi napadi seje iz Maribora zatekla že februarja 1944 v Slovenske gorice Krista Papič. Naselila se ie v Vukovskem dolu blizu Jarenine. Tam seje povezala s partizani in širila med ljudmi osvobodilni tisk. Poleti 1944 sojoNemci zaprii in novembra odpeljali v Rawen- sbrueck. Avgustaje odšla k svojemu bratu v Vršnik pri Jurju ob PESNICI delavka Marička Znidaršič s svojima hčerkama, starima štirinajst in štiri leta. Tuje našla stik z obveščevalcema Ljubom Lobnikom in Slavkom Rosenfeldom. Marica je nato oba oskrbovala, jima kuhala in prala, pa tudi odnašala zaniu večkrat pošto v Maribor. STANKA PADE V PARTIZANIH Iz Maribora je odšla v partizane na Gorenjsko Stanka Klaneček- Perger (posvojensko ime) r. 1924 v Mali Nedelji prvorojenka gostilni- čarja in posestnika. Stanko je pritegnil v OF Dušan Spindler. Iz Vidma ob Ščavnici. kjer so bili Pergerjevi doma, je odšla v Maribor, ker soji. postala domača tla prenevarna. V Mariboru se je naselila pri sestri, poročeni s trgovcem Vošinekom na Koroški cesti. Imel je trgovino z usnjem. Od tuje odšla Stanka leta 1944 v partizane. Padla je v Solčavi 8. januarja 1945. Po osvoboditvi sojo iz groba v Solčavi prekopali na domače pokopališče v Vidmu ob Ščavnici. (Vir: Milica Ostroška: Kljub vsemu upor). MOBILIZACIJA V NOV Kot nam je že znano je Pohorje v začetku leta 1944 zaprlo dotok iz Slovenskih goric v partizane. Iz ljutomerskega okrožja so do tedaj , prihajali novinci na Pohorje prek Janeza Verbančiča vZg. Radvanju in šc po nekaterih drugih zvezah. Prek Zg. Radvanjaje pošiljal prostovoljce v NOV Janez Talanv iz radgonskega predela ljutomerskega okrožja. Verbančiča so Nemcizaprli leta 1944. zalo bi ta zveza ne mogla večslužiti tudi. če bi ne bilo pohorske zapore. Pohorje seje spet odprlo vojaškim prostovoljcem iz Slovenskih goric poleti 1944. V času zapore so odhajali prostovoljci iz Slovenskih goric v vode Lackove čete v Slovenskih goricah in nato v Lackov bataljon na Kozjak. Manjše število borcev pa je odšlo prek Koroške na Gorenjsko. Med prostovolici. doma iz Slovenskih goric, ki so odšli na Gorenjsko, moramo posebej omeniti pisatelja Ivana Potrča. Predtem iedeloval v Osvobodilni tronti med Slovenci, zaposlenimi v Gradcu, v partizane seje napotil skupaj zženojanuarja 1944. Spremljala ju je kurirka Marica Kerenčifiz Pesnice, Vodiči v partizane so imeli pri spremljanju prostovoljcev in mobi- lizirancev v partizane dostikrat težave, ker so odpovedale zveze. Zato so morali čakati na zbirnih postajah tudi po več dni ali celo tedne dolgo na ' kurirje, ki so prišli ponje s Kozjaka in od drugod. Zgodilo seje tudi, da so enote NOV in POS pripeljane novince zavrnile, ker ni bilo pogojev, da Bi se enoti pridružilo novo število borcev. Večkrat .so tudi sovražnikove hajke preprečile prihod novincev v partizane. Nemci so se zelo prizadevali, da bi onemogočili odhod v partizane. Svojce so zapirali in pošiljali v taborišča. Zato .so vpeljali naši navidezno nasilno mobilizacijo. " Koliko mobilizirancev iz Slovenskih goric je od.š1o leta 1944 v osvobodilno vojsko, še ne moremo navesti, ker ni.so v,si krajevni odbori 7^ l'7c borcev NOV zbrali teh podatkov. ---Kiin \emeL''v>Mkc<- Radgono okrog tisoč ubežnikov iz nemške vojske. Na tem območju je živelo tedaj okrog45.000 prebivalcev. Veržej je štel 700ljudi, dezerterjev pa je imel petnajst. Velik del ubežnikov se je pridružil partizanom. Največ jih je odšlo izven Slovenskih goric, nekaj pa med partizane terence in kuririe IV postaj. Kot že vemo. so slovenski fantje in možje, ki so služili v nemški vojski, odšli v partizane v času svojega dopusta. Nemci so zato že leta 1944 poslali na dopust več slovenskih mobilizirancev izven slovenskega ozemlja, na primer na Zg. Štajersko. Toda tudi od tam so našli dopustniki pot v partizane. Velik dotok v partizane je bil še iz vrst vpoklicanih v nemško vojsko. Vpoklicane so navidezno nasilno mobilizirali v NOV, če je šlo vse po sreči. Žal. so pretrgane zveze za pot v partizane, dostikrat zakrivile, da so .se vpoklicani javili v nemško vojsko, in da dopustniki niso mogli v partizane. Po Slovenskih goricah so se zato mnogi fantje, ki niso hoteli iz dopusta nazaj v nemško vojsko pa tudi vpoklicani — skrivali. Da bi bili varnejši pred Nemci, so si gradili razna zaklonišča, predvsem zemljanke. Skrivači so se preživljali z nasilnimi vdori v hiše, kjer so plenili hrano in druge potrebščine. Večkrat .so se izdajali za partizane. Njihov surov nastop je škodoval ugledu osvobodilne vojske. Nekaj o mobilizaciji v Slovenskih goricah za leto 1944 nam povedo orožniška poročila, a žal le odjulija pa do konca leta 1944. Seštevki prijav o mobiliziranih v NOV po orožniških poročilih povedo, da so aktivisti mobilizirali v Slovenskih goricah v tem času okrog 340 prebivalcev. Po mesecih je potekala mobilizacija takole! Julija .so jih mobilizirali 15, avgusta 2. septembra 104, oktobra 39. novembra 107. decembra pa okrog 77. Številka za decemberje približna, ker so sovražniki navedli, daje bilo decembra v Jarenini mobiliziranih okrog 50 novincev, drugod po gori- cah pa 27. Mobiliziranci iz ptujskega predela Slovenskih goric so odhajali leta 1944 največ v partizane na Kozjansko in v Hrvaško Zagorje, manj pa na Pohorje in Kozjak. Leta 1944 je padlo iz ptujskega in ljutomerskega okrožja v osvobodilni vojski in med kurirji ter aktivisti, po dosedanjih ugotovitvah — 112 borcev (iz ljutomerskega okrožja 76. iz ptujskega predela Slo- . venskih goric pa 36). Največ, to je 82 jih je padlo sirom po Sloveniji, 19 na domačih slovcnskogoriških tleh. 11 pa v drugih jugoslovanskih pokrajinah. IZ NEMŠKE VOJSKE K ZAVEZNIKOM Znane so čezmorske brigade, v katere so se prijavljali Jugoslovani, ki so prišli kot nemški vojaki v ujetništvo k zaveznikom. Med borci čezmorskih brigad najdemo lepo število fantov iz Slovenskih goric. Na svoji bojni poli po vrnitvi na jugoslovanska tla so prenekateri v bojih za svfibodo darovali svoje življenje. A o tem več pri obravnavanju osvobodilnega boja v letu 1945. - Nekateri fantje iz Slovenskih goric so pa že v nemški vojski iskali stike z zavezniki. Žc leta 1943 so ubili Nemci zato v Franciji vojaka Janka Sirca iz Ljutomera, na vzhodnem bojišču pa Ludvika Roškarja z Mes- tnega vrha pri Ptuju. Leta 1944 je sodeloval s francoskimi partizani in pripravljal upor slovenskih vojakov v svoji enoti Alojz Razlag iz Sita- rovcc v ljutomerskem okrožju. Ko so Nemci njegovo delovanje odkrili, so ga obsodili na smrt in ustrelili 15. oktobra 1944 v Besanconu. Taka kazen je doletela tudi v Franciji upornega vojaka Antona Vambergerja iz Rožičkega vrha. Več sreče sia imela R udi I lec z Grajene in Stane Vičar z Rotmana pri Poicnšaku. ki sta se kot nemška vojaka pridružila francoskim partiza- nom in vojno preživela. (Viri: V. Roje: Ptu) v boju za lepše dni: D. Novak: Prlckija v NOB: Nemška orožniška poročila o partizanih (v muzeju NO v Mariboru) han \cmcc: Spomin na NOB (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, -f■;ruWjana)—;~: —:—~ ^-r-"--"":——"Nadaljevanjv priliinji^ie 10 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 2. avgust 1979 — TIDNK POMEMBEN DEJAVNIK V PTUJSKEM GOSPODARSTVU Delovna organizacija AGIS je nastala na osnovi odločitve delav- cev temeljnih organizacij doteda- njih delovnih organizacij Tovarne avtoopreme Ptuj in Tovarne gumi- jevih in kovinskih izdelkov, servisi Ptuj — „Sigma" Ptuj. Potrditev združitve je bila ustrezno z zakonom, potrjena na referen- dumu dne 28. 12. 1975. Osnovno načelo take združitve, za katero so se odločili delavci, je skladno z določili ustave in zakona o konstituiranju OZD, da delavci v temeljnih organizacijah združe- nega dela samostojno odločajo in izbirajo obliko združevanja, torej obliko, ki ustreza naravi in oljsegu dejavnosti, ki jih opravljajo. Glede na dejstvo, da sta Tovarna avto- opreme Ptuj in Sigma Ptuj že bili organizirani kot delovni organiza- ciji s temeljnimi organizacijami združenega dela, so se torej odlo- čili delavci temeljnih organizacij združenega dela obeh delovnih organizacij, da svoje delo in sred- stva združijo v novo delovno orga- nizacijo s temeljnimi organiza- cijami združenega dela. Odločili so, da je prav takšen način združevanja najbolj smotrn in ekonomsko upravičen. Rezultati dela združenih temelj- nih organizacij v delovni organiza- ciji AGIS so pokazali, da je bila presoja delavcev upravičena in pravilna, kar dokazujejo sledeči rezultati dela po združitvi. SAMOUPRAVNA ORGANIZI- RANOST DO AGIS Ob združitvi so delavci združe- vali svoje delo v osmih TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Delovna skupnost je za TOZD opravljala veliko del in nalog, ki so sodile v TOZD in je tako bila številčno zelo močna, zato je bilo treba razmišljati o reorganizaciji. Prva reorganizacija samoupravne organiziranosti je bila izvedena v 1977 letu, tako da so se delavci za vzdrževanje organizirali v svojo TOZD Vzdrževanje, strokovna dela, tehnična in operativna priprava dela ter računovodska dela pa so bila prenesena v TOZD. Istočasno je bila ustanov- ljena delovna skupnost Komer- ciala, z namenom, da se v dogled- nem času organizira kot TOZD. V letu 1977 sta se tudi združili TOZD Orodjarna in TOZD Orod- na centrala v TOZD Orodjarna, kar je omogočilo boljSe izko- riščanje proizvodnih kapacitet. TOZD AKG—Sigma, ki je ob združitvi bila ustanovljena kot TOZD z vloženim tujim kapi- talom, se je priključila TOZD Kovinska obdelava, kot poslovna enota s posebnim obračunom, ker zaradi majhnega števila zaposle- nih ni mogla enakopravno z drugimi TOZD uresničevati svoje družbeno—ekonomske in druge samoupravne pravice. V nadaljnem utrjevanju samoupravnih odnosov je bilo potrebno pristopiti k reorganiza- ciji TOZD Avtooprema, v kateri združuje delo prek 700 delavcev. Ob takšnem številu zaposlenih ni mogoče približati samoupravljanja neposredno proizvajalcu v smislu intencij našega družbeno —ekonomskega sistema. S temi procesi samoupravnega organiziranja seveda niso zaklju- čeni, kajti vse TOZD se hitro raz- vijajo in širijo svoje kapacitete in tehnologijo. Za izvajanje navedene Sžunoupravne organiziranosti so bili za vse TOZD, DO in DSSS sprejeti Programi za izvajanje določb Zakona o združenem delu, z vnaprej določenimi roki za izdelavo samoupravnih splošnih aktov, kot jih določa zakon. Vsi akti so bili sprejeti do rokov in po postopku, kot ga določa zakon o združenem delu. POSLOVNI POKAZATELJI Na osnovi podatkov zaključnih računov dolovnih organizacij TAP in SIGMA ter nove delovne orga- nizacije AGIS, iz katerih povze- mamo bistvene podatke o celot- nem prihodku, dohodku in čistem dohodku ugotavljamo, da so po- slovni rezultati po združitvi izre- dno ugodni, saj je nova delovna organizacija v treh letih po združi- tvi delovnih organizacij SIGME in TAP-a več kot podvojila svoj celo- tni prihodek, medtem ko sta doho- dek in čisti dohodek še v ugodnej- šem trendu rasti. Prav tako ugo- tavljamo, da so sredstva za osebne dohodke rastla počasneje od do- hodka in čistega dohodka, kar do- kazuje, da je nova delovna organi- zacija vseskozi vodila stabihio po- slovno politiko ter dosledno upo- števala tudi resolucijska načela. S tako politiko pa si je zagotovila iz- redno dinamičen razvoj, saj je po združitvi nastala v okviru delovne organizacije vrsta novih objektov in obratov, prav tako pa se je sko- raj potrojil izvoz. Na ta način pa si je delovna or- ganizacija zagotovila tudi nemoten nadaljnji razvoj, saj v določenih meri pokriva svoje uvozne potrebe z lastnim izvozom. V tistih TOZD, kjer ta razmerja niso vsklajerta pa so začrtani ukrepi, tako da bo vsa- ka TOZD do konca leta 1979, naj- pozneje pa do konca srednjeročne- ga obdobja 1975 — 1980 v celoti lahko pokrivala potrebe iz uvoza na račun lastnega izvoza. Prizade- vanja delovne organizacije na zu- nanjem trgu so vedno aktivnejša; .tako že imamo posamezne medna- rodne kooperacijske pogodbe ter tudi tuja vlaganja, ki bi se naj v na- slednjem obdobju še povečala, s čemer bo delovni organizaciji zago- tovljen povečan nastop na zunan- jem trgu. Kazalci rezultatov dela in poslo- vanja primerjani pred in po zdru- žitvi, kažejo ugoden trend rasti. Zaostaja le pokazatelj akumulacije v primerjavi z dohodkom, kar pa je posledica znatnih investicijskih vlaganj v dosedanjem obdobju (obresti), deloma pa nagla rast cen repromaterialov na domačem in tujem trgu. Zato delovna organi- zacija z notranjimi organizacijski- mi ukrepi skuša slediti razkoraku med cenami lastnih proizvodov in cenami repromaterialu. Analiza razvojnih možnosti de- lovne organizacije in osnovne us- meritve v naslednjem srednjero- čnem obdobju 1981 — 1986 in pa v dolgoročnem obdobju 1985 — 1995 narekujejo delovni organiza- ciji enako agresivno investicijsko politiko tudi v bodoče, saj se de- lavci v delovni organizaciji zaveda- mo, da je delovna organizacija AGIS eden od nosilcev razvoja v gospodarstvu ptujske občine ter bomo zato vložili vse napore, da bomo to svojo obveznost dosledno izpolnili. 0RM02 HOTEL SIRIJO Prihodnje leto v februarju bo predvidoma končano širjenje ho- tela v Ormožu. Delati so pričeli spomladi, vendar so precej časa porabili arheologi. Tako Gradiš, kot izvajalec gradbenih del lahko šele sedaj nadaljuje. Investitorja širitve sta Slovin. kmetijski kom- binat Ormož in tovarna sladkorja v ustanavljanju Ormož. Skupno- bosta vložila 48 milijonov dinar- jev. V novem delu hotela bo 43 ležišč, tako jih bo potem skupaj 107. Hotel bo dobil tudi novo re- stavracijo z 200 sedeži, predvide- no pa je tudi večje premeščanje znotraj obstoječe zgradbe. Kuhi- njo bodo iz pritličja preselili v prvo nadstropje, spodaj pa uredili dnevni bar in sla.šČičarno. Tudi recepcijo bodo preselili v novi del, v sedanji pa uredili degustacijsko sobo z ormoškimi vini. Širitev hotela v Ormožu je nujna, saj je sedanji vedno zase- den. Doslej tudi niso mogli spre- jemati večjih skupin gostov. Vedno več hotelskih uslug, tudi nočitvenih, potrebuje tudi razvi- jajočeseormoškogospodarstvo. In še nekaj! Večja bo tudi kakovost storitev; upajmo, da ne samo for- malno s predvideno prekatego- rizacijo hotela iz D v C... jr Ograja ob ormoškem hotelu stoji že od pomladi. Sedaj bodo delo nada- ljevali. FotozJ.Rakuša Agis Ptuj s TOZD: - Servisi - Gumama - Precizna mehanika - Kovinska obdelava - Orodjarna - Avtooprema - Vzdrževanje in - Delovna skupnost skupnih služb - Delovna skupnost komeriTiale Čestitajo vsem delovnim ljudem ob 8. avgustu, prazniku občine Ptuj! fEDNIK 2. avgust 1979 DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 11 V KORAK SCASOM 2EUE POTROŠNIKOV - EDINO VODILO Večkrat smo že objavili novice o dogajanjih v tej uspešni delovni organizaciji na področju trgovine. Vendar ni odveč, da vam jo celo- viteje predstavimo, saj je to naša jelovna organizacija, katere de- lovni ljudje (kolektiv) dela, na- črtuje za nas — potrošnike. Vsem nam so dobro znane ptujske trgovine, ki nosijo zeleno Merkurjevo glavo, kateri se je v letu 1977 pridružil še rdeči simbol Emone, v katere veliko družino se je delovna organizacija Merkur vključila tistega leta. Vsekakor uspešen korak naprej, katerega ugodni rezultati se že kažejo. Ne samo v podatkih o uspešnosti poslovanja, ki do nas potrošnikov niti v tolikšni meri ne pridejo, temveč tudi navzven — v pestrejši ponudbi, bogatejši založenosti in pa že tradicionalnem posluhu za želje in potrebe potrošnikov. Skratka cilji, postavljeni z zd- ružitvijo se v celoti uresničujejo. Pričakovati je, da bo razvoj>de- lovne organizacije v prihodnjih letih še hitrejši, prav tako pa do- seženi še boljši poslovni rezultati. To je seveda pogoj za uresničitev zahtevanih nalog v prihodnjem razvoju na področju investicijskih vlaganj, posodobitev tehnike prodaje, pri čemer naj bi osrednje mesto zavzemali želje in potrebe potrošnikov. Eden od že storjenih ukrepovje popestritev ponudbe z novim blagom in novimi proizvajalci v tekstilnih trgovinah, gotovo pa ste že slišali za konsignacijsko pro- dajo akustike bele tehnike in kmetijskih naprav v trgovini Tehnika. Tradicionalne so postale že razstave pohištva, ki so časovno vsklajene z izgradnjo in vselitvami novih stanovanjskih naselij. V veliko pomoč potrošnikom je tudi to, da so razstave prostorsko oblikovane po tlorisih novih sta- novanj, s čimer je olajšana po- trošniicova vizuelni predstava razporedtive opreme. Ne nazad- nje pa je vedno prisoten svetova- lec za notranjo opremo s pomočjo katerega se dajo rešiti še taka ne- soglasja med željami in možnos- tmi. Vsak dan srečujemo odstav- ne avtomobile z oznakami Emone Merkurja, ki na ožjem in širšem ptujskem področju dostavljajo blago na dom. V vseh poslovalnicah delovne organizacije so potrošnikom na voTjo knjige povpraševanja in knjige pritožb in pripomb. Toje samo s predpisom urejena stalna dosedanja praksa v proda- jalnah Emone Merkurja, kjer so vedno upoštevali pripombe in odpravljali ugotovljene napake in pa pozorno prisluhnili povpraše- vanju potrošnikov po blagu, ki ga ni bilo na policah. Zagotovo seje kaj kmalu pojavilo. Skratka, na- čelo: potrošnik — trgovina z roko v roki, se uresničuje! Naš Ptuj doživfja velik razvoj na področju urbanizacije in de- lavci v Emoni Merkur se zaveda- jo, da v tem pogledu ne smejo zaostajati za rastočimi potrebami, potrošnikov po novih sodobnih prodajnih prostorih. Eden od takih zastavljenih na- črtov, kije v pripravljalni fazi re- alizacije je izgradnja salona po- hištva. S tem rešen problem utes- njenih in za to branžo neustreznih prodajnih prrostorov nadvse uspešne trgovine s pohištvom »Opreme«. Z že 1972 leta zgraje- nim prostornim in sodobnim skladiščem pohištva bo salon predstavljal zaključeno celoto in s tem dani vsi pogoji za še kvali- tetneišo orodajo pohištva in še boljšo izbiro pohištva, kar bo po- trošniku olajšalo izbiro in nakup. , Tudi to je eden od ugodnih i rezultatov združevanja dela in sredstev v okviru SOZD Emona, - kjer se v okviru planov in vse- stranske utemeljenosti določa prioriteta posameznih investicij- skih vlaganj. Potrošnike naj opozorimo, da so se že pričela dela za adaptacijo in posodobitev Tekstilne hiše Merkur. Sredi avgusta nam bo spet odprla svoja nova vrata in v novi preobleki pričakala potroš- nike. Delavci Emone Merkur so prepričani, d^ bo posodobitev naletela pri potrošnikih na ugo- den odmev. V zporedno s poslovno politiko je delovna organizacija posvečala posebno pozornost razvoju sa- moupravnih odnosov in socialnih varnosti delavcev. Vse to se tudi odraža v rezultatih poslovanja. Delovna organizacija dosega nadpovprečno stopnjo akumula- tivnosti v mariborski regiji na področju trgovine. Letna realiza- cija 200 milijonov dinarjev je že dosežek, ki omogoča relativno dobra vlaganja v razširjeno re- produkcijo. Tudi na področju ekonomičnosti in rentabilnosti dosega delovna organizacija dobre rezultate. Posebno pozornost je delovna organizacija posvetila varčevanju in iskanju notranjih rezerv. Ana- lize gospodarjenja ob periodičnih in zaključnih računih so obširne in temeljite in rezultati so osnova za še boljše delo in odpravljanje napak iz preteklih obdobij. 170 članski kolektiv z učenci v gos- podarstvu predstavlja solidno kadrovsko bazo za izpolnjevanje zadanih nalog v naslednjih plan- skih obdobjih od katerih je vse- kakor najvažnejša — zaaovoljiti že^am potrošnikom. Kolektiv trgovskega podjetja EMONA MERKUR Ptuj iskreno č^ita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Ptuj 8. avgustu! Ravnanje mariborske trgovine družbeno nesprejemljivo O problemu zapiranja trgovin na manj razvitem območju ptujske obči- ne je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj. S tem se je v polni meri vključil v razreševanje tega problema in označil ravnanje mari- borske trgovine, TIME-oskrbnega centra, temeljne organizacije Sadež-tr- govine na malo Maribor in Kolonial-temeljne organizacije Klas Maribor, kot družbeno nesprejemljivo. Obe trgovski organizaciji utemeljujeta svo- jo odločitev z nizko akumulativnostjo, ki jo imajo te trgovine in ker ima- jo nove naloge pri odpiranju lokalov osnovne preskrbe v novih maribor- skih stanovanjskih soseskah. Poseben problem pa je tudi urejenost teh lo- kalov, ki ne zadovoljuje minimalnih tehničnih pogojev. Gre za lokale na Rodnem vrhu, v Drenovcu, pri Lovrencu na Dravskem polju in na Polenšaku. Kot je razbrati iz obvestil obeh mariborskih trgov- skih organizacij bi se naj trgovine zaprle s prvim avgustom letos. Po tem predlogu, če bo realiziran, Koloniale-TOZD Klas ne bo imela več nobene prodajalne v ptujski občini; medtem ko TIMA obdrži prodajalne še v Ptuju, Majšperku, Cirkulanah, Forminu, GereCji vasi, HajdoSadi, JurSin- cih. Mali vasi, Podlehniku, Kidričevem, Zagojičih in Zamušanih. Izvršni svet je po daljši razpravi v celoti podprl zahteve prizadetih ob- čanov, ki so odločno zahtevali, da se trgovine ne ukinejo. Ocenil je tudi, da je tako enostransko zapiranje družbeno nesprejemljivo in da s predvi- denimi ukrepi ne more soglašati. Pri tem je opozoril obe organizaciji na nespoštovanje zakona o blagovnem prometu in odredbo o proizvodih, ki štejejo za blago osnovne preskrbe občanov (Ur. list SRS 11/78). Se pose- bej je problem akuten, ker so prodajalne na manj razvitem območju in s tem ,,zavarovane" po odloku republiškega izvršnega sveta Slovenije, ki se sklada z republiškim zakonom in družbenim dogovorom o pospeševanju skladnejšega razvoja v SR Slovenije. Zato je ravnanje mariborske trgovi- ne še toliko bolj nerazumljivo; po'';g tega pa vemo, da bo Tirna zadržala v ptujski občini več prodajaln. MIP-ov TOZD Maloprodaja je o problemu zaprtja prodajaln v Drenovcu, Lovrencu na Dravskem polju in Polenšaku že razpravljal in obvestil, da iz objektivnih vzrokov teh prodajaln ne more prevzeti. Z temi stališči bo izvršni svet seznanil vse prizadete in ostale, ki so za- dolženi za nemoteno preskrbo z osnovnimi življenskimi potrebščinami, je bilo sklenjeno. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo problem rešen v za- dovoljstvo prizadetih občanov. SLOV. BISTRICA Številčna rast prebivalstva v tej občini ugotavljajo, da je število prebivalstva v stalni rasti. Tako so leta 1961 v občini našteli 29.982 prebivalcev, deset let kas- neje že 30.406, v letu 1977 pa je na območju bistriške občine živelo 31.409 prebivalcev. Največ, okrog 6 tisoč jih živi v mestu Slov. Bis- trica. Kljub temu je v občini pri- sotna močnejša migracija iz kmečkih v industrijska naselja. V občini je še okrog /000 kmečkega življa. V. Horvat 12 - NASI DOPISNIKI T avgust 1979 — TEDNIK mi BRIGADIRJI Zakaj Danila Kumar? Brigadirji iz Bežigrada nosimo ime narodne herojke Danile Ku- mar. Rodila se je 13. 10. 1921 v Kojskcm pri Gorici. Njen oče je bil napreden in seje takoj vključil med komunistične vrste. To je močno vplivalo na Danilo. Ona se je po končani meščanski šoli za- poslila. Po očetu je prevzela lju- bezen do domovine. Z delavkami v tovarni je hotela ustanoviti sin- dikat. Izkazala se je tudi pri vo- denju kmečkih izletov, kjer je kljub nevarnosti orožnikov izva- jala ognjevite govore. Tako je bila že pri 17 letih klicana na policijo. Za čas španske vojne je organizi- rala pomoč španskim borcem. Septembra leta 1938 je bil osnovan aktiv SKOJ-a na Črnu- čah, katerega članica je postala tudi Danila. Leto dni kasneje pa so JO sprejeli v Komunistično partijo. Partijajije zaupala delo za mladino. Organizirala je zbiranje materiala in izdelovala ponareje- ne propustnice. Po okupaciji je postala tajna kurirka CK KPS. Vedno si je spreminjala videz in bilaje izredno spretna. Poleti 1942 je bila zajeta v mestni raciji. Ujeli sojo. aje takoj ušla. Pričelo seje partizansko življenje. Dne. 18. marca 1944 je pri Škofji Loki padla v nemško zase- do. Po hudem mučenju je umrla na cesti. Za narodnega heroja je bila proglašena 20. septembra 1951. Ponosni smo. ker nosimo njeno ime. Danila Kumarnamjevzorin simbol požrtvovalnosti. Robi Kotnik Delo na trasi Ko pridemo na traso se začne že pravo »sranje« — zmeda z raz- deljevanjem orodja. Saj nekateri nikakor ne morejo najti orodja, ki bi delalo brez njihove pomoči. In ko končno le izberemo orodje se začne postavljanje po trasi, ki je od začetka potekalo zelo počasi. Zdaj pa se formirajo že dvojke, ki jih je lažje razmestiti po trasi. Ko končno je vse končano se začne prvo delo. ki ni najboljše. Po- javljati se začno prvi žulji, ki prav tako zelo zmanjša produktivnost. A upamo na boljše čase. saj se roke zdaj utrujajo in nas popeljujejo v nove zmage. Zavedamo se tudi, da je trasa zelo težka in je kamenje zelo trdo-celo tako, da krampi pokajo. Tole delamo še dorbo (za začetek) a upamo in vemo. da bo bolje (na udarni dan). Zdaj rezultatov še ne vemo, zato veseliti se ne smemo in bolje bo, da primemo za kramp. Anton Selič Bojanu Odšla bom pa ne vem zakaj, odšla bom iz tega mesta, mesta ieleza in betona. Tu so tudi ljudje mrtvi tako kot ti, mogoče se mi vse zdi ialostno in pusto, ker te več ni. Preveč sva bila srečna, ljubila sva se z dušo, ljubila in nisva slutila, da bo v našo srečo prišla — —SMRT Spominjam se, ko sem te zadnjič poljubila tvoje prej tople ustnice, bile so hladne. Ne vem toda, ko sem te poljubila sem izgubila zavest prebudila sem se v postelji in nisem bila na tvoji zadnji poti. Večkrat sem se ie spraševala, kako naj te pozabim — Kako? Naj se jokam, naj se smejem, in se delam srečno. Ne, ne more, ker v meni se skriva puščoba, ialost in bolečina brez joka. Kako naj pozabim ta del mojega Življenja, ki mi pomeni vse. Verjetno bom res morala oditi iz tega mesta, mesta spominov in ialosti. Brigadirka MDB DanUg Kumer Naša Četa Sem brieadirka prve čete. Naj- več nas je m dobro se razumemo, zato ni čudno, da vam jo prav rada predstavim. Naš komandir je Lojz. skoraj predober je za nas. Ampak Lojz, saj poznaš pesem Računajte za nas. Ivo, ki ga vsi poznamo kot Jožija, rad igra nogomet in je zelo aktiven v kantini. Povrhu pa je še ekonom naše brigade. Joco-špor- tnik se boji žuljev in pridno skrbi zase. Stane pa vedno najde za šale; Roman se rad spominja časov nazaj. Tone osvaja dekleta. Tone. Tone glej, da ne bo solz. Jure, veliki fant, pa še vedno ni dovolj velik, da bi gledal iz jarka. Franci se trudi, da bi bil čimboljši. Renata in Mojca pridno poma- gata in res smo veseli da sta med nami. Povejte fantje prve čete, če res ni tako. Ivan, naš najmlajši in najsrečnejši si je priboril čisto ta- prave škornje. Anica, ki je prvič v brigadi se šele privaja. Damjan rad pogle- duje v smeri, od koder bi naj padel odrešilni dež. Še enega izmed ve- likih boste spoznali: Francija. O ta je že dovolj velik, da vidi iz jarka. Pridno dela. zelo rad osvaja in telovadi. Matjaž se veseli in že priznava, da mu je med nami zelo všeč. Majda se ima najbolje na kosilu, saj ji ponavadi zelo maslo ostane na krožniku. Sedaj ste nas spoznali, vendar še ne dovolj. Kaj vse bomo doži- veli pa prihodnjič. Delo if naselju v naselju poteka delo po prvotno zastavljenem programu. Na po- dročju interesnih dejavnosti so de- la dokaj velika, saj je že veliko na- rejeno na področju stenskih časo- pisov in podobnih dejavnosti. To- rej so stvari iz tega področja ureje ne. Niso pa urejene stvari na po- dročju discipline in čistoče. Tako je prav, da si vcepimo ,,cepivo" proti razgrajanju in proti lenobi. Saj bomo morda na ta način le pri- dobili nekoliko samoiniciativnosti, samokritike in zavesti, da v naselju nisi sam. Po mojem mnenju bomo na ta način razbremenili — poma- gali tovarišem, ki so zadolženi za posamezna področja. Zanimivo je tudi to, da se zelo velik del brigadirjev vključuje v raznovrstne tečaje in prav to kaže vsaj tisti majhen del zainteresira- nosti brigadirjev za popoldanske aktivnosti. Torej se delo v naselju dokaj dobro odvija, tako iz samoupravne kot iz tem pojavljajo napake, ki pa so po mojem mnenju komaj zaznavne. Te napake pa bomo v bodoče od- pravili, vsaj upam tako — in nare- dili življenje v naselju takšno kakršno se zahteva in kakšnega si želimo. Da pa bo to res steklo tako kot je treba, je potrebno tudi tvoje sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja. ' ^ Anton Selič O trod vojne Poslednja ljubezen je odšla po izničenju. Poslednja želja Je smrt. Smrt na pragu življenja lačnih in bolnih otrok. Ali Je res kdnec, verovali v praznino in obnemeli?, obnemati zavedno... Ognji krvavi se dvigajo v nebo ognji, ki luščijo ljubezen iz src rišejo pod nad prepadom ljubezni in sovraštva.— Brigadirka MDB Danila Kumar Brigadirska L Zunaj se komaj dani, straiar pa ie divje kriči: vstanite, vstanite vsi! Takoj na fizkulturi da ste mi! ^ Ko delo začne se, ie sonce je vzšlo, I zdaj kramp in lopata nam pesem pojo. Veseli smo vsi, da pomagamo njim, ki sami ne morejo, kar moremo mi. Popoldne privatno se delo začne ta pesmico piše, on tabor pospravlja — vsak nekaj počne, sami pridni brigadirji! Ko sonce zahaja in noč k nam prihaja, ie vsi sedimo okrog ognja pojoč. Utrujeni smo in zaspani, a dolga noč je še pred nami...... Brigadirska 11. Teče Sava in vali kubike. Slava vodi svoje udarnike. Teče Soča, vali stare kante. Slava noče v četi zabušante. Našo Slavo zabolela glava, šteje kubike in spati ne more. Vida iz MDA Danila Kumar Planinci obiskali domove znamenitih mož Letos že peti izlet starejših pla- nincev iz Ptuja je bil 15. julija v Iški Vinlgar in na Kurešček. Iz- letnikom so se pridružili tudi mladi in skupina, planincev iz društva slepih in slabovidnih. Med vožnjo nas je vodič Lipe Izlakar seznanjal s poseb- nostmi pokrajine. Opisal nam je nastanek Ljubljanskega barja in predstavil Ižansko med Krimom, Mokrcem in Blokami, z značil- nimi ižanskimi tesni, obdane s skalnatimi bregovi, koder si je Iška zarezala kanjonu podobno sotesko, poznano kot Iški Vintgar. Povedal nam ie o dogajanjih v teh krajih med NOB. o prvi par- tizanski bolnišnici Krvavice, imenovani tudi Bercetova bolni- ca, o grobnici 30 padlih partiza- nov v mokrški ofenzivi, o par- tizanski tehniki Krim itd. Po krajšem postanku pred zaprtim domom v Iškem Vint- garju in ob spomeniku neznane- mu partizanu, imenovanem Ma- haradža. ki so ga fašisti po muče- nju ži\ega sežgali; smo se napotili ob čisti žuboreči Iški proti Vrbici. Pot nas je pripeljala do gosto- ljubnega doma na Kureščku s prijaznim strežnim osebjem. Zlasti z vrha se nam je nudil občudovanja vreden rezgled. Pod vrhom smose ustavili ob skupnem grobu, leta 1942 padlih 28 borcev in 7 talcev. Nadaljevali smo pot proti Ve- likim Laščam, kjer smo se ustavili ob spomeniku pisatelju Franju Levstiku. Vodič nas je opozoril še na bližnje kraje, kjer so bili rojen' veliki možje naše:: preteklosti: Primož Trubar v Rašici, čiga^ spomenik smo videli, Josip Stf ii^"' v Podsmreki, Fran Levstik v Re'' •jah. Janez Krek na Slemenih itd- Pred dospetjem na Turjak naf je vodič razložil zgodovino teg^ gradu,zlasti dogajanj in bojevm^" NOB. Pozneje smo si ogledali tu^' noiranjDst :tega;znamenitega g^^^ du. Čeprav utrujenim in oznoj^' nim, nam je pod vti.som doživ^^'J lepega izleta, ob petju slovenski^ narodnih in partizanskih pesj^ naglo minila razmeroma dol» vožnja do doma. Besedilo in posnett^f R Raku>^ Lipa pred gradom na Turjaku, ki jo je opeval že Pnešeren, njen obod j« star nad tisoč let, premer pa znaša več kot dva in pol metra Skupina veselih mladih planincev na Kureščku Predstavitev občine Kočevje in brigade „Jože Boldan - Silni" Občina Kočevje leži v jugoza- hodnem delu Slovenije in je teri- torialno druga največja občina v Sloveniji. Je pa izredno redko naseljena, saj živi v naši občini-le nekaj nad 17.000 prebivalcev, dobra polovica le-teh pa živi v samem mestu oz. v neposredni bližini. V občini deluje 10 te- meljnih samoupravnih skupnosti, največja je KS Kočevje — mesto, najmanjša pa KS Struge. Štiri KS so priznane za nerazvite. Sicer pa je zgodovina naše občine, ravno tako kot vseh ostalih občin — v Sloveniji izredno zanimiva. Po kronologiji je Kočevje do- bilo mestne pravice leta 1471, kar pomeni da smo pred osmimi leti praznovali SOO-letnico. Da je mesto Kočevje in bližnja okolica doživela v prejšnjih stoletjih veli- ko pretresov ni potrebno posebej omenjati. Kot zanimivost naj omenim le idilo Veronike Dese- niške, ki jo je doživljala na gradu Friedrichstein v neposredni bližini mesta Kočevje. 4' Za nas mlade je pa bolj doživeta in zanimia novejša zgodovina, predvsem osvobodilni boj vseh naših narodov po okupaciji naše države. Kočevska je dala v tem boju velikanske žrtve tako člo- veške kot materialne. Omenil bom nekaj najpomembnejših do- godkov, ki so se zvrstili v času petletne borbe za izbojevanje pravic lastnega odločanja: — zborovanje aktivistov OF na Pugledu aprila 1942. kjer je OF postala enotna organizacija do tedaj razcepljenih strank. — v juliju 1942 je bila znana roška ofenziva. Vsi poizkusi itali- janske vojske, da bi zatrli par- tizansko gibanje, ki se je zelo močno razijiahnilo v .teh delih Slovenije,-da bi u^iSli-^partizan- ske bolnice iri glavfti štab par- tizanskih otedov Slovenije na- Bazi 20 so^-seizjalovili. — v letu 1943 je bilo v Šeško- vem domu prvo sojenje zločincem naše domovine, izprijencem plave garde, ki sojih naše brigade zajele v Grčaricah. Toje bilo prvo pra- vno regularno sodišče vojnim zločincem na svetu — najpomembnejši dogodek pa je vsekakor Zbor odposlancev Slovenskega naroda, ki je bil od 10. do 12. oktobra 1943 v Šeško- vem domu. Zbor pomeni rojstvo slovenske državnosti, na njem pa je bila izvoljena slovenska dele- gacija za II. zasedanje AVNOJ-a — dva dni po zboru odposlan- cev pa je bil v Kočevski Reki 1. kongres Zveze slovenske mladine — Kočevje je bilo osvobojeno 4. maja 1945 nakar se je začela obnova popolnoma porušenega i mesta in podeželja. Dogodkov v tem petletnem herojskem boju naših očetov in mater je bilo še veliko Omenil pa bi še eno zanimivost, to je struktura našega prebival- stva. Kočevska je v predvojnem času bila poseljena pretežno z nemškimi kočevarji, vse te pa so takoj na začetku okupacije izselili najprej v Brestanico, nato pa na Štajersko in Nemčijo. Tako se je prebivalstvo občutno zmanjšalo, kar je pogojevalo veliko naselje- vanje iz vseh krajev Slovenije ta- koj po končani vojni. Največji priliv delavcev je bil z področja Prekmurja. Zanimiv je podatek, da živi danes v Kočevju 24 na- rodnosti. In kako se je razvijala naša občina po vojni? Glavna usmeritev je bila pred- vsem na izkoriščanju gozdnih bogastev in razvijanju kmetijstva, tako je nastala na.ša največja de- lovna organizacija ZKGP Ko- čevje, ki zaposluje preko 1.200 delavcev. Veliko bogastvo je predstavljal tudi rudnik rjavega premoga, ki pa je bil do kraja iz- koriščen in v lanskem letu tudi. zaprt. Pomemben gospodarski napredek je dosegla kovinska in- dustrija (ITAS), kemična indus- trija (MELAMIN), tekstiilna in- dustrija (TEKSTILA-NA) in les- na industrija (LIK KOČEVJE). Toje nekaj delovnih organizacij, ki ustvarjajo pretežni del dohodka v naši občini. Omeniti velja tudi. da si v zad- njih letih prizadevamo, da bi razvili malo industrijo na po- deželju. Tako sta bila v letošnjem letu odprta dva obrata in sicer: obrat Itas-a v KS Kostel in obrat LI V-a iz Postojne v KS Osilnica. Z razvojem materialne baze bodo tako zagotovljeni pogoji, da se mladi ljudje ne bodo izsljevali iz podeželja. Občina Kočevje meji na tri hrvatske občine in sicer: ČABAR, BELNICE, VRBAVSKO ter na Črnomelj. Novo mesto, Grosuplje in Ribnico. Prijateljske vezi pa navezuje naša občina z občino Dolina pri Trstu, KS Kočevje-mestopa je pobratena s Prokupljem. Škofjo Loko in novim Zagrebom. Tudi na področju naše občine deluje zvezna mladinska delovna akcija Suha krajina. Brigadirji na tej akciji delajo na štirih deloviŠ- čih"; rNovo mesto,^ Cjrosuplje. Trebnje in Kočvevje. Mladih, članov ZSM S je v našiobčirii blizu 2.000, ki so organizirani v 55 OO ZSMS. Mladinskih delovnih brigad se je v letošnjem letu udeležilo blizu 200 mladih iz naše občine. Narodni heroj JOŽE BOL- DAN-SILNI pokaterem ima naša brigada ime je eden desetih he- rojev, ki jih je dala partizanska Kočevska. Bil je pravi lik heroja, saj je napredoval od borca, puš- komitraljezca do komandanta :brig^4.e.,Kot komandant brigade: je ml tpdi na legendarnein poho- du na Štajersko. SREDI KOGOVŠKIH VINOGRADOV Tisoč in ena vrtnica yeč kot tisoč jih ima Franček l^jnul; iz Jastrebcev. Kako prav imajo tisti, ki trdijo, peščcnoiiovnata zemlja ni aiTio za vinsko trto. ampak tudi )a vrtnice. Kdo bi si mislil? Brez <^le. v Jastrebcih vrtnice in vinska trta rasteji) skupaj in je nied njimi opaziti pravi tekmoval- j,i duh: kdo bo boljši, lep.ši, okusnej.ši. In kako godi vrtnici peščcnoiiovnata zemlja, rad zatr- juje Franček Unukov. verjeti mu L treba, kajti vrtnarje, izšolal se i v Celju in od leta 1957 do 1969 Ijglal v marsikateri dobri vrtnari- :j viimogrede smo tudi zvedeli, daje bil pri vojakih na Brionih in tam skrbel za gredice in cvetove na njih. ICo se je vrnil, je sklenil, da bo ostal doma, na kmetiji. Bilo je to pred začetkom sedemdesetih let. Odločil seje, da začne kmeto- vati v pravem pomenu besede. No. na poklic ni pozabil. Odločil seje. da poleg koruze, krompirja, pšenice in vinske trte goji še vrtnice. Za začetek jih je imel okoli 300. naslednje leto že nekaj več. potem tisoč in eno vrtnico, kasneje 5000, tako da jih ima danes precej, cela njiva jih je. Rdeče, bele, roza, temno in svetlo rdeče, rumene in kdo bi vedel kakšnih barv še. Goji visokokako- vostne vrste in sicer.takšne, ki so si v svetu že pridobile mednarod- ni ugled. Tako na njegovi njivi najdemo Lilli Marlen, Super Star, F.vropeane itd. Vprašali smo ga. kakšen pa je ekonomski vidik gojenja. »Zado- voljiv«, je kratko odgovoril. In kaj to pomeni? »Vrtnice prodajam po 30 dinarjev, za sadiko seveda, .Srnveč jih prodam, toliko bolje zame in za moje kmetovanje. Včasih jih prodam precej, včasih malo manj in spet se vse obrne. Takšno je pač življenje z vrtnica- mi.« Kakšno pa je delo, smo bili radovedni? »Zapleteno. S koruzo in krom- pirjem je veliko manj dela in skrbi. Vrtnice potrebujejo veliko nege. človeku vzamejo precej časa. Povrhu vsega pa moraš biti pravočasen, niti dneva ne smeš zamuditi pri negi. Cepljenje mi vzame največ časa. Začne se v avgustu. Pred tako imenovano okulacijo je za vrtnice potrebno imeti podlago, divjaka, pravimo vrtnarji. Nanj cepimo vrtnice in na njemu se vrtnica tudi vzgaja. Tudi divjaka je treba gojiti, vsaj dve leti. Rekel sem že. da bom cvetice cepil v avgustu, ker je rok cepitve zelo kratek, ne smem zamuditi niti ure. Takrat se bo ustavilo vsako delo. Dnevno ce- pim okoli 400 vrtnic in cepljenje traja ves dan.« Kaj cena 30 dinarjev ni previ- soka? »Ne. cena ni pretirano visoka, kajti v ceno je prišteta cena podlage oziroma divjaka, cepitev in ne nazadnje tudi vzgoja vrtni- ce. Mislim, pravzaprav po obisku in kupcih sklepam, da cena ni previsoka. Kar precej ljudi me pozna, zanimivo, da najmanj iz okolice Ormoža, največ pa sem zaide Ptujčanov, občanov iz Mar- kovec in seveda ljudi iz Medji- murja.« Ker govorite o ceni in kupcih, kaj svetujete kupcem, katere vrtnice naj gojijo'.' »Kupcem svetujem saditev mnogocvetnic, le dajejo veliko cvetov in večji lepotni učinek kol ostale. Seveda jih je treba redno škropili in negovali skozi vse leto. Moj nasad cveti od 15. junija pa do 15. oktobra.« Da, njiva vrtnic jc kol nasad, je kot razstava cvetja položena tja na košček ravne zemlje med kogovške vinograde, je kakor ponujajoča se mizica dobrot in lepote. Človek je lahko ponosen nad tem. Franček Unuk ne govori zaman, da zemlja in rože človeku nudijo veliko: lepoto, zadovolj- stvo in veselje. »Zakaj gojim vrtnice, me sprašujete, zaradi cvetja, ki se kar 150 dni šopiri na moji njivi in zaradi ljudi, ki me obiskujejo in na tisti rožnati ploščadi izberejo dve ali tri, tudi deset in dvajset sadik. Poleti izberejo, v oktobru pa pridejo ponje. Takrat je namreč čas za saditev.« Kmetovalec, vrtnar in človek na mestu, kot mu to pravi Drago Zabavnik, trdi, da vrtnici nobena roža ni kos. Morda ima prav. Že zaradi tega. ker se vrtnice ne dajo trgati, ne da bi te zbodlo trnje, ali pa zaradi starega pregovora, ki pravi: dobra žrebička najde kup- ca že v hlevu, lepa roža pa mora najprej na trg. Ob slovesu seveda pozdrav in nasvidenje. »V oktobru pa se le oglasite,« je še dodal Franček Unuk. besedilo in foto: zk Franček Unuk: Ne mislim samo na zaslužek, mislim predvsem na naravo, na cvetje in užitke ob njih. Likinklic Slovenskih goric Klic klopolcev Slovenskih goric z Gomile lurislom mikavnih goric lep je pogled na Jeruzalem in vrh Cerkvenjaka. prek dravske doline se vzpenjala H um in Grmada. Z Gomile lep je razgled prek pesniške in dravske doline tja ne zahod na avstrijske — koroške planine; v smeri Huma čez porušeni Vurherški grad lep je pogled na Pohorsko in Kozjansko sirnad. Južno od vrha Gomile so travniki pesniške doline, ki se raztezajo na ptujsko-poljske nižine; daleč v ozadju so vinski haloški griči, Donačko goro in Boč krijejo zeleni gozdiči. Čez Ormož je pester in pisan razgled, vrh Ivanjščice je cesto v meglo odet; tja čez vinorodni Kog in Jeruzalem do Presike je viden slovenjegoriški teren. Prav lep je razgled na pomursko ravnino, včasih vidimo tudi Blatnega jezera gladino, čez Runeč do Lendave ter gor do Sobote in še naprej so vidne Goričke planote. Le pridi sem prijatelj moj. pri kleti na Gomili tu postoj; najboljši lek za bol srca je kupica vinca rujnega. Oglejte si turisti naš Gorički kraj, še zlasti na Gomili četvero-mejni zmaj; tu občinski, šolski in farni mejniki stojijo, iz štirih strani do Gomile zvonovi zvonijo. So na Gomili še hiše lesene s slamo pokrite in vegaste stene; idilične tudi so vinske klečaje, na mnogih se sleme že maje. Ceste do vrha Gomile blatne in prašne so še, a kmalu bodo asfaltirane vse; še tretji stolp tu na četvero meji zdaj zgradili bi naj — če denarca bo kaj. Naj te ta pesmica ne vodi v čar, če ti Slovenske gorice niso mar, tukaj v krogu četveromejašev na Gomili ni najti primera slovenski idili. Franček Holc, tajnik TD Gomila p. Juršinci Lojzetu Kopšetu vspomin v boleči spomin se nam vrača tistidan 22.junija, ko smo zvedeli novico o njegovi smrti. Pretresla nas je vse, ki smo ga imeli radi. Imeli smo vedno rahlo upanje, da .se bo spet zdrav vrnil med nas. Toda usoda je hotela drugače. Ob njego vi smrti smo se zavedali, da je odšel iz naše sredine člo vek zzlatim srcern, človek z kremenitim značajem, človek, ki ga je kovalo trpko življenje od rane mladosti, plemenita ljubezen do sočloveka, do vsega lepega, poštenega, iskrenega in požrtvovalnega. Bil je tak človek, česar se ie lotilniesov trud zaman. Že z osemnajstim letom je začel z nepremagljivo voljo poln energije in veselja opravljati šoferski poklic v njegovih rodnih Stopercah in mu je ostal '-test vse do leta 1955, ko ga je moral zaključili pri trgovskem podjetju Panonija v Ptuju iz zdravstvenih razlogov. Preusmeril se je v poklic priučenega obratnega eleklrikarja, kar je ostal vse do njegove predčasne upokojitve v letu 1976. Seiriletaza tem. ko je moral zapustiti šoferski poklic, je prejel pohvalo 'Jipriznanje za zvesto delo od Združenja šoferjev in avtomehanikov v Ptuju, '''je bilo zanj eno najlepših plačil za šoferski poklic. V letu 1959 je bil "^I'l