NO. 91 Ameriška Domovi m &J1AER I e/% m—HO/VIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 8, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Tito objavil strožje partijsko nadziranje Gospodarske težave so prisilile vlado k strožjemu nadziranju vsega gospodarskega življenja. BEOGRAD, FLRJ. — Josip Biros-Tito je olb otvoritvi nove hidroelektrarne v bližini Splita v Dalmaciji napovedal v velikem javnem govoru novo strožje partijsko nadzorstvo nad vsem gospodarskim življenjem v deželi. Priznal je težave in slabosti ter obljubil izboljšanje. Ljudi je pozval k skrajnemu Varčevanju, ki naj pomaga de-želj, da se bo mogla uspešno upi-rati “tujemu pritisku,” ki ga Prinaša gospodarsko združevanje zahodne Evrope (Skupni trg). Sedanjim gospodarskim težavam v Jugoslavija je po Titovih besedah vzrok “pomanjkanje Nadzorstva in preveč liberali-zrna.” Tito je ostro prijemal tu-hi člane partije in pozval k naglim ukrepom zg odstranitev subjektivnih šibkosti.” Obljubil je tudi odstranitev velikanskih razlik v plačah. V nekate-rih tovarnah zaslužijo nekateri lzbranci po dvajsetkrat več kot Povprečni delavec. To je seve le težko spraviti v soglasje s komunistično enakostjo. Reorganizacija Narodne garde naletela na odpor WASHINGTON, D. C. — Na predlog preureditve Narodne garde je obrambnemu tajništvu odgovorilo le 26 držav in Portoriko, med tem ko je 24 držav in District Columbia očividno proti reorganizaciji, ki predvideva zmanjšanje Narodne garde za štiri divizije in 475 manjših enot. Vodniku odpora proti oredlo-ženemu zmanjšanju guv. Normanu Erbeu v Iowi je predsednik Kennedy v osebnem pismu razložil razloge, ki so obrambno tajništvo privedlo do omenjenih zaključkov in predloga. V glavnem pravi predsednik, da zahtevajo spremenjene razmere in nova tehnika tudj spremembo narodne obrambe. Dežela naj ohrani le take oborožene sile in toliko, kot jih za svojo varnost res potrebuje. Čeprav je zmanjšanje Narodne garde sorazmerno majhno, dejansko le za 33,000 mož, je odpor proti njemu v posameznih državah velik in veliko vprašanje je, če bo mogla zvezna vlada načrt izvesti. Narodna garda je pod nadzorstvom posameznih držav, v kolikor ni poklicana posebej v zvezno službo. Predsedniku Eisenhow-erju postaja v pokoju dolgčas CLEVELAND, O. — Bivši Predsednik Eisenhower okuša Vse dobrote vpokojenca, pa tu-vse težave. Najbolj ga men-tare to, da nima nobenega stalnega dela in — skrbi. Misli, bi bilo potrebno najti za bivše predsednike kak posel. Povedal je to zadnje čase po °vinkih. Omenil je namreč, ka-mlad bo Kennedy tudi v slučaju, da bo 8 let za predsednika, moral iti v pokoj. Kaj naj Pa dela potem? S tem vpraša-Njem je zaključil premišljevanje o tem problemu v razgovo-^ s svojimi prijatelji. ^vi polet brez motorja Se je posrečil v Angliji ^ LONDON, Ang. — Konstruk-°r Wimpenny je po par letih ^spornega risanja in preskuša-“a sestavil majhno letalo na P°gon z nogo; to se pravi, letale brez motorja, propeler pa ()ganjata obe pilotovi nogi. j konstruktorju se je posreči-da je letel s hitrostjo 19.5 1 J na uro 993 jardov daleč in do osem čevljev visoko. e re mu’ (la bi preletel vsaj i ° ttufljo v višini najmanj 10 V Jev> takrat bo namreč dobil j NNado v znesku 5,000 angl. Zato bo s poskusi na- ‘Wl-__________o______ u. hJEW YORK, N. Y. — Produkcij.8 jekla pretekli teden se je n,zala za 7% od prejšnjega tedna na 1,820,000 ton in do-SeKla najnižje stanje od julija Preteklega leta. Carpenter poleti na pot okoli Zemlje 15« maja CAPE CANAVERAL, Ela. — Priprave za polet drugega ameriškega astronavta na pot okoli Zemlje potekajo v redu. Polet je določen za 1.5. maj. Kot je bilo že objavljeno pred časom bo vesoljsko ladjo vodil Scott Carpenter. Nekaj časa je izgledalo, da bo treba polet odložiti do junija, ker so se bali za zanesljivost rakete Atlas. Podobna raketa, kot ona, ki je pognala na pot okoli Zemlje Glenna, je pri vzstrelu 9. aprila eksplodirala. Sedaj se je NASA prepri,čalaj da je raketa Atlas v redu in “dovolj varna.” Carpenterjev polet okoli Zemlje bo v glavnem ponovitev Glennovega z dodatkom nekaj novih nalog in preskusov. Kdor gre v Kanado, se zalaga s havanskimi cigarami WASHINGTON, D. C. — Edini, ki pogrešajo nekdanjo trgovino s Kubo, so prijatelji havanskih cigar. Teh ni več na našem domačem trgu, pač pa jih vsakdo lahko kupi v Kanadi in prinese s seboj kar sto, ako je bil tam najmanj 48 ur. Ta novica se je hitro raznesla v obmejnih krajih, kajti trgovina s kubanskimi cigarami cvete kot še nikoli, akoravno so se podražile za kakih 75%. Lanski argentinski deficit v zunanji trgovini znaša nad $500,000,000 BUENOS AIRES, Arg. — Zunanji svet se trenutno bolj briga za argentinsko politično krizo, ki se bo znova začela po 22. maju, ko se zapet zbere argentinski parlament. Skoraj bolj nevarna za Argentino je gospodarska kriza, ki se lepo vidi iz lanskega primanjkljaja v plačilni bilanci. Znaša namreč pol bilijona dolarjev. Prve številke za letošnje leto obetajo enak primanjkljaj tudi za 1. 1962. Argentina preveč uvaža iz A-merike, Zahodne Nemčije in Anglijej premalo pa izvaža v Evropo in k nam. Argentinska vlada je že pred meseci spozna-la; v kakšno gospodarsko krizo jt zabredla. Z nekaj sklepi ie začela popravljati gospodarsko krizo, potem pa je prišla politična, ki je zaustavila vse načrte za zboljšanje gospodarskega stanja v deželi. Tako je Argentina trenutno brez vsake odločne gospodarske politike, dasiravno bi jo ravno sedaj najbolj potrebovala. Kot je tf»m navada, si radi tega nihče ne beli glave, vsi računajo, da jih bo že Amerika rešila katastrofe, kot jih je do sedaj še zmeraj. Nekateri upajo ludi na Anglijo?! Vpliv stroncija 90 bodo preskušali na otroških zobeh ALBANY, N.Y. — Pii sedanjih poskusih z eksplozijami a-tomskega in vodikovega streliva bodo v njujorški državi posebno pazili na to, koliko stroncija 90 bo doseglo ljudi. To je namreč najnevarnejši element v tako imenovanem “izpadu” pri teh vrstah eksplozij. Nju-jorška državna zdravstvena služba je organizirala obširno akcijo, ki naj pri njej sodelujejo vsi zobozdravniki in zobo-zdravniške ambulance. Za poskuse so si izbrali otroke radi tega, ker stroncij 90 prehaja hitro od hrane na zobe in ker so otroški zobje najbolj podobni kostem; v kostnem mozgu se namreč praviloma koncentrira največ stroncija 90. Rezultati preiskav bodo objavljeni v strokovnem časopisju. ---------------o------ ATLANTIC CITY, N.J. — Predsednik Unije avtomobilskega delavstva W. Reuther je izjavil, da je Unija v polnem soglasju z načeli politike gospodarske stabilnosti pri razgovorih o novih kolektivnih pogod- Kancter Gorbach okuša usodo matih držav WASHINGTON, D. C. — Avstrijski kancler dr. Gorbach je prišel v Washington, da tam izprosi Kennedyevo podporo v zadevi priključitve Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost. Kennedy ga je prijazno poslušal in razumel avstrijske težave, toda za Avstrijo trenutno ne more napraviti veliko. Dva sta razloga, ki ovirata Kennedyevo posredovanje. Na eni strani dela težave De Gaulle, ker bo sabotiral vstop Anglije v Evropsko skupnost. Jezi se namreč na Anglijo in Ameriko, ker mu nočeta dajati podatkov, kako je treba proizvajati moderno atomsko orožje Ako Anglija ne more v Evropsko skupnost, kako naj potem Amerika zagovarja avstrijske želje? Na drugi strani je treba gotovo računati z ruskim protestom proti vstopu Avstrije v evropsko gospodarsko skupnost, kajti Avstrija mora ostati glasom mirovne pogodbe nevtralna. Rusiji se pa trenutho naša administracija noče nikjer zameriti, da ne b/ prišlo do zastoja v razgovorih glede Berlina in razoro-ževanja. Usoda Avstrije je jasen dokaz, kako malo pomenijo male države in njihove želje kadar imajo velesile svoje interese in obračune. ------o—------ Gen« L Walker zadnji : DALLAS) Tex. — Pri primarnih volitvah za guvernerja je bil prvi sodelavec podpredsednika ZDA L. B. Johnsona John Con-rally, drugi pa liberalni odvetnik iz Houstona Don Yarborough. Te dva se bosta pomerila znova za demokratsko nominacijo, ki pomeni v Texasu dejansko izvolitev, 2. junija. Od šestih demokratskih gu- LA0SKE VLADNE ČETE SE UMIKAJO PRED RDEČIMI Po močnem bombardiranju mesta Nam Tha v severozahodnem delu Laosa so se vladne čete začele umikati proti Tajski meji. Komunistični napad pomeni grobo kršitev premirja. c; KI TA. J S K A*. ,4\ kvangs, BURMA J?. Hanoj _ lanq MajV| ^ C ” L %fts«nutok*^?ni (T , tkuSKASf AjOtaja .Bangkok .Jaken Raeasir •'JUŽNI r*SuratTanj: y r________ ^ /lETNAMi tei»Bien Holi 300 L-km: Baru: ^malajS I Iz Clevelanda in okolice Ne pozabimo iti volit— Danes so v Ohio primarne volitve. Volišča so odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti— Vse članice vabi odbor v nedeljo popoldne po petih slovenskih šmarnicah ob 2:30 popoldne v šolsko dvorano na materinsko proslavo. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima v sredo ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Zadušnica— V četrtek ob 7:30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Plut. Za materinski dan— Kdor misli na kak dar za materinski dan, naj ne prezre današnjega oglasa Salezijanske mašne zveze. vernerskih kandidatov je gen. ’okoli novega leta. Tedaj je vla-Walker, znan zaradi svojih zvez da poslala tja močne vojaške VIENTIANE, Laos. — V nedeljo so komunistične če-tete napadle glavno mesto pokrajine Nam Tha, zadnjo večjo postojanko vladnih čet v severozahodnem kotu dežele. Vse kaže, da sp komunistični napad podprle redne kitajske čete, pa se nato zopet umaknile preko 20 milj oddaljene meje. Vladne čete so se hrabro branile, pa se morale pred premočjo umakniti. Sedem do osem bataljonov vladnih čet se skozi džunglo umika proti meji Tajske in na jug. Večji del ranjencev so pustile na bojišču Amerišike vojaške svetoval-ce, ki so bili pri kraljevi vojski, je pred padcem mesta odpeljal ameriški helikopter. Komunisti so začeli vojaške operacije proti Nam Tha prvič z desničarsko Birch dobil najmanj glasov. Society, V slučaju sile bosta dve diviziji leteli v Evropo WASHINGTON, D. C. — Združene države so zagotovile svoje zaveznike v Evropi, da bodo v slučaju potrebe poslale v 'sprejme Evropo lahko dve celi diviziji 'princa Suvane, ki je določen za kar z letali. Te bodo sposobne predsednika vlade, bi to pome- okrepitve in poveljstvo nad o-brambo je prevzel vrhovni poveljnik kraljeve vojske. Komunisti naj bi bili z vojaškimi u-krepi podprli zahtevo po sestavi koalicijske vlade, k čemur pri- piti. tiskata tudi Anglija in Amerika. Kraljeva vlada princa Bun Uma se temu upira češ, če zahtevo nevtralnega V Washingtonu so še vedno odločeni doseči v Laosu spora zu-m in preprečiti obnovo držav-Ijaonske vojne, čeprav se zavedajo, da bo “nevtralni” Laos zelo verjetno v najkrajši dobi prišel pod popolno komunistično oblast. Trdijo, da so bili od komunistične strani opozorjeni, da dobo komunisti napadli Nam Tha, če bo vlada tamkajšnje vojaške postojanke skušala okre- takoj poseči v boj, ker je že vsa njihova oprema na mestu v Evropi. Med tem preudarjajo v o-brambnem tajništvui ali ne bi kazalo poklicati iz Evrope od bali, kit jih je postavil pred- 40,000 do 50,000 ameriških voja- sednik Kennedy. Ta pride da- kov, pretežno takozvanih podpor- nes sem in bo imel nagovor na .nlh enot. Armada se menda zborovalce. temu načrtu odločno upira. nilo izročiti deželo v roke komunistom. Princ Bun Urn in gen. Nosavan sta voljna stopiti v skupno vlado, toda hočeta obdržati v svojih rokah poveljstvo nad kraljevo policijo in armado Združene države ju skušajo prisiliti k popuščanju s tem, da so začasno “odložile” deželi gospodarsko pomoč. Katoličani v Združenih državah v številkah Cleveland, O. — Založnik P. .lani bilo 1,351,372. J. Kennedy je tudi letos izdal V Ameriki imamo osem nad-Uradni katoliški letopis za leto, škofij, ki imajo več kot po mi-1962. V njem se nahajajo zani-jlijon vernikov. Te so: Chicago, J^OWERS V remenski prerok pravi: N0blfčn° z možnostjo dežja. aJvišja temperatura 60. mivi številčni podatki, Radi bi navedli samo nekatere. Kot vsako leto, je tudi letos število: katoličanov narastlo. Lanski letni prirastek znaša 771,765 duš ali 1.8%. Vseh katoličanov pa je, bilo lani 42,876,-665. Tekom zadnjih 10 let je število katoličanov narastlo za 12,-451,650 ali za nad 40%. Lani je bilo tudi 129,430 spreobrnjencev. Že deveto leto po vrsti znaša letno število spreobrnjencev več kot 125,000. Vseh skupaj se jih je v zadnjih desetih letih spreobrnilo 1,350,000. Krstov je Boston, New York, Newark, Los Angeles, Detroit, Philadelphia in San Francisco, Največja škofija je v Brooklynu; šteje nekaj manj kot poldrug milijon vernikov, torej skoraj ravno toliko kot je Slovencev v Jugoslaviji. Zbornik nam tudi pove, da je bilo lani v Ameriki 5 kardinalov, 34 nadškoov in 195 škofov. Število škofov je lani narastlo za 14. Zanimivi so tudi podatki o duhovnikih. Jih je vsega skupaj 55,581, župnij pa je 17,156 ali 157 več kot lani. Duhovniški prirastek pa znaša 899. To so številke, ki smo nanje lahko ponosni, posebno če pomislimo, koliko katoličani žrtvujejo ne samo za vzdrževanje cerkvene organizacije, ampak tudi za šole, bolnišnice in dobrodelne namene po vsem svetu. Prispevki, ki jih dajejo verniki, gredo v bilijone dolarjev. Za primerjavo navajamo še nekaj podatkov o protestantih. Njihovo število cenijo na 63,-670,000. V resnici jih je pa več, kajti protestantovske cerkve ne registrirajo svojih vernikov tako kot katoliške. Pri nas je podlaga za štetje krst, dočim protestantje vključujejo v svo- je statistike samo vernike, ki so stari nad 13 let. Število prote-stantovskih sekt je pa težko dognati. Vsako leto se jih nekaj cepi, na drugi strani pa zopet združuje. Vkljub razcepljenosti je tudi pri njih požrtvovalnost vzorna. Ker njihovi verniki pripadajo bogatejšim slojem, vsota njihovih prispevkov daleč prekaša vsoto katoliških, kar se posebno čuti pri misijonskih akcijah. Katoličani so v glavnem koncentrirani v mestih in industrijskih središčih, na deželi prevladujejo protestanti. V imigraciji prevladujejo katoličani, ki navadno prihajajo iz gospodarsko zaostalih držav. Amerika, Rusija, Pakistan in Indija v začaranem krogu CLEVELAND, O. — Indija je trenutno kupila nekaj modernejših vojnih letal v Moskvi. Na to se Amerika jezi odkrito, Kitajska pa na tihem. Indija se otepa ameriške nezadovoljnosti s tem, da od nas ne dobi modernega orožja, Pakistan ga pa dobiva. Pakistan zopet trdi, da Indija dobiva orožje od obeh blokov in da ravno sedaj grozi, da bo radi Kašmirja začela z vojaškim obračunom. Zato je treba, da ima Pakistan tudi moderno o-rožje. Med tem se Indija prepira s Kitajsko, Pakistan pa namigava, da se bo s Peipingom sporazumel, kar zopet ni všeč Washingtonu. Da Peiping ne gleda lepo na Hruščeva, kako dobavlja o-rožje Indiji, se razume samo po sebi. Tako niti ena država ne more ustreči dvema, kaj šele vsem. Pri tem Indija in rdeča Kitajska izigravata v praksi ravno tista načela, ki jih ob vsaki drugi priliki zagovarjata z veliko gorečnostjo. Žrtve take politike so pa narodi, ki živijo med Indijo, Pakistanom in Kitajsko. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Vojno ministrstvo je priznalo, da je Francija izvedla 1. maja podzemni preskus atomskega orožja v afriški Sahari. Eksplozijo je preje objavil že Washington. To je bil doslej peti francoski preskus. WASHINGTON, D. C. - Armada pripravlja reorganizacijo svojih rezerv. Šestmesečno aktivno vežbanje rezervistov bo nemara skrajšano na štiri mesece ali na 19 tednov. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je Pravda objavila razgovor s predsednikom vzhodnonemške vlade Ulbrichlom, v katerem je ta dejal, da ni govora o tem, da bi Vzhodna Nemčija dovolila kaki mednarodni komisiji, da bi upravljala ali nadzirala promet Zah. Berlina z Zah. Nemčijo. Taka komisija bi imela kvečjemu le pravico posredovati v slučaju, če bi prišlo do spora. Objava razgovora v Pravdi, glasilu Komunistične partije, kaže, da Sovjetija trenutno ni voljna popuščati v vprašanju Berlina in da ni izgledov na kak uspeh sedanjih razgovorov. BERLIN, Nem. — Včeraj je priletel sem kancler Adenauer. V razgovoru s časnikarji je dejal, da mora Zahod tekom sedanjih razgovorov o Berlinu gledatil, da bo ostal edin, da bo ohranil svoje vojaške posadke v Berlinu in se vzdržal vsakega uradnega priznanja suverenosti Vzhodne Nemčije. Adenauer je imel nato dajši razgovor z gen. L. Clayem, ki se danes vrača iz Berlina, kjer je bil skoro 8 mesecev kot posebni zastopnik predsednika J. Kcnnedya, domov v Združene države. BANGKOK. Taj. — Ameriški obrambni tajnik McNamara sp je ustavil tu, da si od blizu ogleda položaj v jugovzhodni Aziji. Komunisti v Laosu prodirajo po zavzetju Nam Tha v severozahodnem delu dežele proti reki Mekong in tajski meji. McNamara si je osebno ogledal položaj na tajsko-lao-ški meji. Združene države pritiskajo še vedno na laoško vlado, naj pristane na zahteve komunistov in “nevtralcev” za sestavo koalicijske vlade, ki naj poskrbi za “nevtralizacijo” Laosa. Tajska vlada temu načrtu ni naklonjena. Ameriška Domovina V VI I If IC-n| «|0,V1I 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 1 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ■flS&fr.SS No. 91 Tuesday, May 8, 1962 Kennedy in gospodarski krogi Zadeva s cenami za jeklo še ni pozabljena ne poravnana, akoravno se Kennedy močno napenja, da bi se z vodilnimi gospodarskimi krogi vsaj pomiril, ako jih že ne more dobiti na svojo stran. ,Že takrat, ko je nenavadno ostro kritiziral dvig cen za jeklo, je najbrže čutil, da je šel z besedami predaleč. Politiku, ki ima toliko moči v svojih rokah, da napade svojega nasprotnika kar na devetih ranljivih točkah, ni treba, da povrhu še udriha po njem z ostrimi besedami. Zato se je takoj potem, ko so jeklarne ostale pri starih cenah, začel umikati in pri vsaki priliki poudarjal, da ne želi nobenega boja z gospodarskimi krogi, ker je prepričan, da tudi oni vedo, kakšne dolžnosti jim nalaga “narodni interes’’. Gospodarski krogi niso navajeni, da bi dali kaj prida na besede, tudi takrat, ko prihajajo iz predsednikovih ust. Zanje je važen samo odgovor na vprašanje, ali bo predsednik še naprej z vso silo svojega položaja pritiskal na podjetnike, naj ne zvišujejo cen. Kennedy še ni dal odgovora na vprašanje, moral ga bo pa kmalu. Stojimo namreč pred mezdnimi pogajanji v nekaterih važnih industrijah, kot je aluminijska, papirnata, avijonska, raketna, železniška in stavbena. Dočim Kennedy molči o svojih namerah, je njegov tajnik za trgovino že napovedal, da bo admirTistracija pri mezdnih pogajanjih v aluminijski industriji postopala kot pri jeklu. To se pravi: pritiskala bo na tovarne kot na unijo, naj skleneta pameten kompromis, na tovarne pa še posebej, naj ne zvišajo cen. Zato razumemo željo podjetnikov, da bi Kennedy čim preje povedal jasno, kako daleč misli posegati v gospodarstvo. Dokler tega ne bo povedal, bodo odnosi med njim in tistih 35,030 voditeljev našega gospodarstva ostali napeti, pa naj se predsednik še tako trudi, da jih zboljša. Kennedyu moramo priznati voljo, da porabi vsako priliko, da pride v stik z gospodarskimi krogi. Prvo tako priliko mu je dal jubilejni občni zbor Narodne trgovske zbornice, ki namreč obhaja svojo 50-letnico. Šel je na občni zbor ne radi tega, da čestita zbornici, ampak radi tega, da udeležence občnega zbora pomiri. V ta namen je v čast našim gospodarstvenikom porabil vse prikupljive besede, kar jih pozna njegova govorniška zmožnost. Govoril jim je okoli 20 minut in skušal dopovedati, da ni tako črn, kot ga slikajo njegovi nasprotniki. Dosegel ni veliko. Njegove besede so bile deležne samo enkratnega vljudnostnega ploskanja, dočim je glavni gospodarski govornik ■bivši zbornični predsednik Wagner žel navdušeno pritrjevanje, kadarkoli je poudaril to, kar teži podjetnike in česar Kennedy ni omenjal. Zborovalci se niso dali zapeljati od političnih gesel, ostali so pri svojem. To “svoje” ne obstoji samo iz kritike Kennedyeve gospodarske politike. Med gospodarstveniki jih je precej, toda ne večina, ki dajejo predsedniku vsaj deloma prav in ostro obsojajo tdi zgrešeno taktiko jeklarn. Toda koncem koncev je vendar le predsednik tisti, ki nosi največ odgovornosti za nastop proti jeklarnam. Računi med Kennedyem in podjetniki so torej še odprti. Podjetniki čakajo, da bo Kennedy prvi, ki naj z dejanji dokaže, da mu je veliko do dobrih zvez z gospodarstvom. Prvo priliko bo imel z novim davčnim zakonom. Ako tam ugodi vsaj deloma željam podjetnikov, mu bo to šteto v dobro. Podjetniki čakajo, ali bo predsednik enako ostro nastopil tudi proti pretiranim zahtevam delavskih unij. Takih je po mnenju podjetnikov veliko, zelo malo pa po mnenju nezainteresiranih gospodarskih strokovnjakov. Zahteva po 25-urnem tednu je gotovo znak pretiravanja unijske politike. Ako bo predsednik opazil tudi tu, da unije ne postopajo “v narodnem interesu” in primerno nastopal, mu bo to dosti pomagalo do pomirjenja z gospodarskimi krogi. Propaganda je napravila na javnost vtis, da je predsednikova moč večja od moči gospodarskih voditeljev. To je napačen vtis. Naše gospodarstvo temelji še zmeraj na svobodi zasebne incijative, kar tudi Kennedy neprenehoma poudarja. Tisti, ki držijo gospodarstvo po koncu, bO podjeiniki in ne federalna uprava. Samo par vzgledov: Vkljub sedanji konjunkturi imamo okoli 5 milijonov brezposelnih. Administracija lahko izda zanje na bilijone dolarjev, kruha jim pa brez sodelovanja podjetij ne more dati. Podjetja lahko na najrazličnejše načine vplivajo na brezposelnost. Če hočejo, že najdejo kos kruha vsaj začasno za par milijonov brezposelnih. To smo videli pri volitvah v 1. 1950. Ako zavro proizvodna, letijo množice delavcev v brezposelnost. Nič ni lažjega za podjetnika kot zavreti začasno svojo proizvodnjo. Osebno nima od tega nobene škode, saj ne živi od mezd in plač, začasno zmanjšan dobiček pa izravna s poznejšim povečanim. Škodo imajo samo delavci, ki so ostali za nekaj časa brez posla. Ali drug vzgled: Kennedy se trudi, da bi dobil dober zakon o zunanji trgovini, da bi naša dežela lahko čim več izvaža-i la. Kaj pa, ako se izvozniki nočejo napenjati za povečan izvoz? Dobička jim bo radi tega padlo nekaj manj v žepe, toda lahko ga bodo izravnali s povečanimi dohodki v poznejših letih. Škodo bo pa imela naša plačilna bilanca in in naš dolar bo prišel v zadrego. Takih slučajev je še veliko, gotovo več kot devet. Vsi pomenijo večjo škodo za naše gospodarstvo v celoti kot pa za prizadeta podjetja in gospodarske panoge. In pri tem imamo letos še jesenske volitve. Kaj pa, ako gospodarski krogi ne pokažejo nobene želje, da ravno takrat podprejo sedanjo konjunkturo? Vse to kaže, da je čas na strani podjetnikov in ne na strani Kennedyeve administracije. Zato se Kennedyu tako mudi za resnično spravo z gospodarskimi krogi, ki je sedaj ne moremo še nikjer videti. BESEDA IZ NARODA Slovenska pesem v Milwaukee Milwaukeej Wis. — Lepa slovenska umetna, še bolj pa narodna pesem v Ameriki nekoliko nadomesti, vsaj v mislih, pesmi, deležen odkritosrčnega aplavza in priznanja. Koncertni spored je bil skrbno pripravljen in tudi izveden, toda kljub temu se je na nekaterih mestih v zboru opazilo ne-jkaj nesigurnosti v sozvočju gla-naš oddaljeni rojstni kraj. To sov, kar pa ni motilo dostojne-sem opazil pri rojaki in roja-!ga umetniškega uspeha. Pev-kinjah v nedeljo, 29. aprila, na ski zbor sv. Janeza se je v zad-pevskem koncertu slovenskega njih letih učvrstil z vrsto mla-cerkvenega pevskega zbora sv. dih pevcev in pevk: z njimi Janeza. V dobro zasedeni dvo- je okrepil posamezne glasovne rani so vsi poslušalci sledili | skupine in pridobil na zvočni koncertnemu programu z vso po. polnosti in uspešni rasti. Far-zornostjo, ter dokazali velik 'nemu pevskemu zboru, ki ne- Slovenski prevod “Rimskega misala” in sv. oče Cleveland, O. — Slovenci smo znani, da imamo veliko molitvenih knjig. Vsaj do zadnje svetovne vojske je to gotovo veljalo. Danes pa to več ne velja. V domovini vlada danes pomanjkanje molitvenih knjig. Stare so izrabljene, novih pa ne morejo več po volji tisikati. Skrb za slovenske molitvene knjige'hna Newtorontske novice 'Pomlad z novim zelenjem in novim življenjem nas vsako leto znova poživi in s pomladnim nastrojenjem je zelo lepo soglašal koncert pevskega zbora Korotana iz Clevelanda v novi dvorani Brezmadežnje v New Torontu v soboto, 28. aprila. Slovenci so napolnili dvorano kljub nekaterim velikim slovenskim svatbam v mestu, ki so zajele mnogo ljudi. Sicer bi bila velika nova dvorana premaj-Kako lep je bil pogled na je morala prevzeti zamejska oder, ko se je zastor odgrnil in Slovenija: deloma Trst, največ je stalo na odru toliko mladih pa Celovec. Odtod dobivamo deklet v lepih belih oblekah in odtlej tudi mi v izseljenstvu'postavnih mož in fantov v črnih svoje molitvene knjige; samo oblekah. In ko je pristopil še nekaj malega izide tudi v Bue- dirigent g. Metod Milač in dal znamenje za prvo pesem, so se zvoki glasov začeli prelivati z , „ , - S° "a !odra med poslušalce po dvora- sp osno veljali nekoč za odlična U ^ je zajel val navdu|e_ e a. 0 ne e ^nere ve -ia zanJe n^a jn navdušeno ploskanje za to se danes. Velja pa to prav . , , ... i , |vsako odpeto pesmijo je prica- gotovo za prevod velike bogo-' smisel za resnične slovenske nebno, nedeljo za nedeljo poje muzikalne vrednote in veliko 'na cerkvenem koru, ki prihaja venskih časov, zato ni moglo iz-Ijubezen do slovenske pesmi. | k pevskim vajam, pripravlja-Zadovoljni obrazi in navdušeni joč se za koncertne nastope, žr- nos Airesu v Argentini. iSlovenski molitveniki služne knjige naše Cerkve za Rimski misal. To častitljivo rimsko bogoslužno delo je med zadnjo svetovno vojsko prevel iz latinščine v slovenščino stiski cistercijanec prof. dr. Metod Turnšek, danes župnik na slovenskem Koroškem. Ker se je lo, kako so poslušalci s petjem zadovoljni. I Najprej je mešani zbor odpel 3 pesmi, nato ženski zbor 2 pesmi in proti koncu prvega dela g. Jože Dovjak solo ob Milače-vi spremljavi klavirja: Oj, rožmarin, in Memento mori. G , . Dovjak je s svojim lepim in pol- c nJeS°V0 ve 1 0 t,0,,2?0 ! ° nim baritonom poslušalce zelo v znani stiski tistih bridkih slc- se za aplavzi po vsaki pesmi so bilijtvujoč svoj prosti čas, moramo naj večji dokaz, da je poslušalce | izreči našo iskreno zahvalo in osrečila naša pesem in da je vse priznanje. Njih trud in ve-koncert dosegel velik uspeh in lika ljubezen do slovenskega tudi kulturni namen. 'petja, naj bo pevcem in pev- * j kam v moralno zadoščenje s terry Pred začetkom koncerta je da so s svojim petjem dosegli prisotne rojake in prijatelje pri- velik in dostojen umetniški u-srčno pozdravil g. župnik speh in da so osrečili mnogo Claude Okorn, nakar sta sledili rojakov in rojakinj. Fara sv. amerikamska in slovenska him- Janeza in slovenska skupnost v na. Milwaukee sta ponosni, da ima- V prvem delu sporeda je me-j ta v svoji sredi izvrstne, požr-šani pevski zbor zapel dr. Ki-Jvovalne in nesebične pevce in movčevo “Ave Marijo,” žirovni- pevke. Vsa čast slovenskemu kovo “Glejte že sonce zahaja.” cerkvenemu pevskemu zboru sv. Adamičevo “Kaj pa delajo pti-[Janeza! čke,” Vodopivčevo “Izgubljeni cvet,” ter narodno pesem “Mamici,” ki sta jo v duetu krasno Pevskemu zboru se pozna res-zapela Janez Rifelj in Rudi Ko- no načrtno delo, pozna se tu-tar. Cerkvena pevka ga. Olga di’ da Sa vodi iakušeni in inte-Penne je prav dobro zapela ari-Ernest Majhenič, ki ne jo “Un bel di vedremo” iz Puc- P°sveča veliko pozornost samo cini jev e opere Madame Butter-! 8lasovni ikulturi-amPak tudi raz" [ločni in pravilni izgovorjavi je- “Me- pevki jz'ka> kar pri nekaterih drugih moremo slišati. Er- fly in Vilharjevo pesem tuljček.” Čeprav se je pri tej pesmi malce zateknilo lzdor^k ne slovensko besedilo, je bila de-,'nest Majhenič se je glasbeno in ležna za obe pesmi toplega Pevsko izobrazil na ljubljanskem aplavza. državnem konzervatoriju, iz ka- terega so prihajali najboljši di- in zborovodje. S tem pevskem znanjem vo “Jaz bi rad rudečih rož” s so-If JLrnes? /ekom 10• in pevskega truda Sledil je nastop moškega zbo-, , , . „„ . • • i. , . .slovenski skladatelji, pevci, ra, kjer so imeli na sporedu A-| . j > r > damičevo “Završki fantje” s sc J*1®611 1 . listom D. Berginzom, Prelevče-iS ro^ovnim Ije Ernest Majhenič Ustom R. Kotarjem, Jerebovo iIetne.fa ... “O Kresu” in Kernjakovo “Ju-lV,Zg°^ danaSr!jl 3 ovenski Pev' he, pojdem v Škofiče s solistom>skl Z'b°r v Milwaukee, ki bi bil v ponos vsaki fari in slovenski skupini. Na žalost se pevovod- J. Rifeljem. Po odmoru je pevovodja Er- . nest Majhenič nastopil z otroškim Ja Erfesut ne ™re posvetlti sa' zborom. Prav ljubko so zapeli,™0 glasbeni deJavnosti> k^ j* 5 amerikanskih pesmi in to od Skladateljev Warren “God of Our Fathers,” Wardovo “America the beautiful,” narodno prisiljen, za obstoj in dostojno življenje svoje družine trdo de-jlati 60 ur na teden. Toda nihče ne ve, koliko ur svojega proste- ’Battle Hymn of the Republic” ,ga Časa daruje za Pevske vajf in in Rodgersovo “I Happy Tune” ter Whistle a “Some En- razne nastope. Zato ni nič čudnega, če je včasih radi velikih chanted Evening.” Pri zadnjih skrbi nfrvozen in h?d- V tej dveh pesmih so se s svojim naJZ1VJjenski prezaposlenosti mu ravnim in ubranim petjem kot lajSaj° ln 'kratkocaB0° življenje dekliški trio odlikovale zale de- r;;'eg0V1 otrocl’ pofbno pa na->' klice J. Gorenčeva, J. Zortzeva de .najVecJ0 m0railno oporo pri svoji razumni in ljubeznjivi že- ni ge. Herti. Priljubljenemu in spoštovanemu organistu in zborovodji iskreno častitamo k žele so viha-5 in C. Selicheva. ren aplavz. Prisrčno je bil pozdravljen nastop ženskega zbora, ki je dovršeno zapel Adamičevo pesem “Slepec,” in Letni časi, Žirovni-kovo “Kukavica,” in dr. Ipavcca “O mraku.” Kot poslednji točki koncertnega sporeda je mešani pevski zbor krasno zapel Vogričevo “Izpremenjeno srce” in dr. Rennerjev “Venček narodnih pesmi,” ki je s svojimi znanimi melodijami najbolj vžgal in osvojil prisotne poslušalce. Vse pevske točke je pripravil in vodil izvrsten in natančen zborovodja Ernest Majhenič, ki je bil s svojimi pevci in pevkami po vsaki dovršeni ko.” uspešnemu koncertu ter želimo, da bi ga Bog še dolgo vrsto let ohranil v dobrem zdravju naši slovenski pevski kulturi. Preteklo nedeljo, 6. maja, sta pevski zbor in društvo Triglav priredili v dvorani sv. Janeza praznično zakusko v čast 25 letnemu zakonskemu pari Rudiju in Tereziji Kotar, ki sta pred kratkim obhajala srebrno poroko. Jubilantoma iskreno Častitamo z željo, da bi zdrava ih vesela dočakala še “zlato poro- L. G. iti niti v nakladi, kakor bi bila nujna, niti še tiste, kolikor jo jo bilo, ni bilo mogoče razširiti po vsej slovenski zemlji. prevzel, zlasti ob resni: Memento mori. V sporedu koncerta je bilo stopnjevanje in lepa povezava prijetnega z resnim, žalostnega z veselim. Zato je napetost poslušalcev z vsako toč-Lani pa je Družba sv. Mohor- ra,sja) ^asi se na mnogih kon ja v Celovcu izdala Rimski mi- cerf.}h rado zgodi, da napetost sal v novi (2.) izdaji, ki obsega popušča in da se tako pevcev vrhu drugega tudi vse tiste h- p0Siu|ajcev ]a{.eva ne turgične tekste, ki so bili nasta- naveličanost, pa vsaj popušče- navdušenosti. Ob tem je pa navdušenje ra' odtlejšnje nove cerkvene odloč- 'sj0 be ter je tako ta 2. (celovška) j odmor smo izrabili, da smo izdaja danes najpopolnejša slo- ^čestitali pevovodju g. Metodu venska mašna knjiga. To knji-(Mjia£u> peskam in pevcem, go more kupiti danes vsak ame- Spregovoril jim je podpredsed-liški slovenski človek v poljub- njy cerkvenega odbora g. Feni vezayi ali pri Ligi KSA vuj^g Sebanc, deklica Marjetka New Yorku ali pa v trgovini Ja- čermeljeva je pa pevovodju v li v času po 1. (ljubljanski) iz-1 nje v daji, kakor upošteva tudi vse‘yoncertu m ilia v Cleve landu. in hvaležnosti niso imeli škoraj nič spanja. Takoj zjutraj so spet peli v cerkvi in se nato vrnili v Cleveland. To je napor, ki so ga zmožni le mladi in idealni slovenski pevci in pevke. Pevovodju g. Metodu Milaču in vsem pevkam in pevcem prisrčna hvala za njihovo petje. Prinesli so nam mnogo veselja in prvi njihovi koncert v naši novi dvorani nam bo ostal v nepozabnem spominu in nas bo spodbujal, da bomo še in še povabili pevski zbor Korotan v New Toronto. * Drugo veliko doživetje v župniji je bila pa birma, ki je bila takoj naslednji dan za koncertom. Bila je prva birma v novi cerkvi Brezmadežne. Birmovat je prišel slovenske otroke kardinal in torontski nadškof Njegova Eminenca J. McGuigan. Ker na blagoslovitev cerkve lansko leto ni mogel priti, je čakal prve ugodne prilike, da pride pogledat novo cerkev in tako drage mu slovenske župljane. Zato smo ga povabili, da je podelil zakrament svete birme 24 slovenskim deklicam in 16 slovenskim dečkom iz župnije Brezmadežne. K birmi je šel še slovenski deček iz Londona Lončarič in en hrvaški deček Franjo Bosanac, ker se je cela družina vpisala v slovensko župnijo. Po birmi se je kardinal dal z otroki še slikati; nato se je Pa udeležil še večerje v dvoran'. Pri večerji sta se kardinalu zahvalila za vse, kar je storil Slovence v torontski nadškof.-ji, g. župnik J. Kopač, C. M. in g. Feliks Sebanc, podpredsednik cerkvenega odibora. Kardinal McGuigan je pohvalil cei-kev in dvorano in seveda tudi požrtvovalne župljane in oba dušna pastirja. Prav posebej Pa še cerkveni pevski zbor in slovenske kuharice, in to ne samo kardinal, ampak vsi duhovnik1.. ki so se birme udeležili. Pri slovesnosti v cerkvi so namreč še pomagali: kardinalov tajnik Monsignor O’Mara, župnik sosedne cerkve Christ the King, preč. g. Johnston ter kapla11 znak priznanja H gornjemu pa še tole: Pre- pokl(™ila šopek jnov-vajavec dr. Metod Turnšek se je! V drugem1 delu1 koncerta -ie tik pred zadnjo veliko .nočjo od- najprej zapel ™.° u f 3 P6' ločil, da pokloni to naj novejše ^ nato zonskl ^or S pesm!; svoje delo v znamenje svoje pctem g’ Pavle Borštnik solo naše bližnje sosede St. Ambrose vdanosti sv. očetu Janezu 23. °b Sprem!javi Milača pri klavir- žuPn,ije’ Preč- S- Tippling. Od Svojega sobrata in prijatelja tr- juu: Ali res?. in Erod V genskih duhovnikov pa sta žaškega slovenskega biseromaš- abe pesmi ]e pol0zi1 vellko cu-,Plišla pomagat bogoslovni pro-nika protonotarja prelata dr. Stya in topline tor dokafal> da ‘ie|fesor §’ Lojze Ambrožič in ks- Jakoba Ukmarja je naprosil, da 1ZS°lan peye°: Pn moškem zbo-.plan g. Franc Skumavc, župni- ru je najbolj vžgala: Ribniška,'jo Marije Pomagaj pa je zasto saj je g. Dovjek s svojim mogoč- pal misijonski brat g. Ciril Verd- M. Naše čestitke vsem to stori v njegovem imenu. Dr. Ukmar in sv. oče sta namreč ne . , , , ,, samo stara znanca, marveč tudi "'m 'glasom napolnil nik, C. dvorano in zbudil v vseh poslu- birmancem, ki jih je kardinm šalcih val navdušenja in aplav- potrdil za vojake Kristusovega dobra prijatelja še iz časov, ko je bil sedanji sv. oče še v Benet kah. V knjigoveznici celovške Za’ da 80 morali p^vci pesern P°-.kraijesva. Njihovim botrom Družbe sv. Mohorja so med tem časom pripravili, kar se je dalo ne samo lep, ampak naravnost v luksuzno zeleno usnje vezan izvod Rimskega misala, ki ga je prelat dr. Ukmar nato poslal s posebnim svojim spremnim pismom v Rim. V spremnem pi-' smu govori o pomenu te častit- noviti. Za zaključek je spet pel mešani zibor. Naše ljudi je najbolj vžgala: Pesem o rojstvu; saj tako ljubko opeva otroka in slovenske majhnega navade ob botram pa polagamo na srce, nal z besedo in zgledom svoje birmance utrjujejo v sveti veri. * V maju bosta v naši dvoi'ar‘' krstu. V Torontu in New To- še Ove omembe vredni priredi" rontu so same mlade slovenske j tvi. V nedeljo, 20. maja, bed0 družine, zato jim je bil mali otroci slovenske šole igrali P°' nagi otrok še bolj živo doživet, poldne ob 4:30 po šmarnicah h" Ijive knjige sv. Cerkve za Slo- K lepi VSebini so pa dodali sv0-'po otroško igvo s petjem: ^ vence. Sv. očeta obvešča mc j Jc Pevci i« PeV'ke z lepim petjem, [velčkova piščalka ter počastil' drugim, da je delo izdala najsta- Zlastl STimpatlčni bariton sol° 2-,naše matere’ ker bomo en0 nf' Jelša slovenska katoliška zalo,_ Ivana HauP'tmana. Tudi ta pe-[deljo prej obhajali materinski sem je žela toliko navdušenja, dan. da so jo morali ponoviti. Tako tako pomembnih jubilejih, kakor j° k?ncert držal do konca p(> i.„. t nnn __y_ slusalce v napetosti in v nav- ba Družba sv. Mohorja v Celovcu, in to v času ob za Slovence so to: 27- Zadnjo nedeljo v maju, maja, bomo pa obhajali oble*' 1,200-letnica našega po- e m v nav- maja, oumo pa oonajau ou^ ienia -nn dusenJu in zadnJa Pesem meša-blagoslo'vitve cerkve. Za O prvem našem škofu pri Gospo nGga zb°ra 1Nase gore je iz-|Priliko bomo izdali spominsk0 Sveti; 1,100-letnica prihoda sv ,zvenela v veličastno manifesta-knjigo o cerkvi Brezmadežne i' bratov Cirila in Metodija k Slo- C,lj0 lepe sl°venske zemlJe in ° župniji, da jo poklonimo do-vanom v Alpah na misijonsko slovenSke Pesmi in v manifesta- brotnikom in damo v roke listin'1’ delo; 500-letnica ljubljanske C1J° pevskeSa Korotan, ki ki jih nastanek nove cerkve a nadškofije; 100-letnica smrti ve- J° V Clevelandu toliko slo-(župnije zanima. Na ta dan b°' likega svetniškega škofa Slom- ven;sklh Peyk m pevcev, katerim mo imeli v svoji sredi tudi de* ška, pa tudi jubilej dveh verskih Je .tekla Zlbelka v vznožju mo-, velandske romarje. Dan P? žarišč starodavne, 825-letnc sti- S°^ slovensklh S°ra- ibodo Pr^i k cerkvi Marije P° ške opatije in 600-letnih Sv. VI-! , ° koncertu Je bila zabava 3 magaT naslednje popoldne bod0 plesom. Naslednji dan zjutraj pa gostje naše cerkve. Njim 11 je Korotan pel še pri prvi služ- ostalim dobrotnikom, zlasti Sl°-Za poklon se je sv. oče obema bi božji v cerkvi. Po zadnji ma- vencem obeh slovenskih župidl gospodoma prelatu dr. Jak. Uk- ši so pa že odbrzeli nazaj v Clc- bo naš cerkveni pevski zbor Pirnarju in prevajavcu dr. Mete- veland. Za pevce in pevke ter pravil koncert v cerkvi v nedc-du Turnšku lepo zahvalil. Obe- še posebej za pevovodje je bil tojljo, 27. maja, ob 4. popoldne. P° ma je tudi poslal svoj “poseben velik napor. Po dolgi vožnji iz [koncertu bo pa v dvorani bar-' apostolski blagoslov, ki naj ji- Clevelanda v New Toronto so ket. Obisk koncerta bo brez-ma prinese zaželene nebeške to- imeli takoj vajo za koncert; ne- plačen; za banket bodo pa vstop' lažbe.” Prevod pisma sv. očeta kaj ur za tem so že nastopili nice po $2.00. Upamo, da objavlja celovški Naš tednik z pred številnim občinstvom. Po-dhe 26. apr. t. 1. v celoti. tem so se še malo poveselili v J. S. dvorani. Zaradi zamenjave ure šari j. bo obiskalo veliko clevelandskih Slovencev, pa tudi Slovencev iz Toronta in njega okolic0- K Jk. KT A X> SS HI A & 'T/A N O f-yuSuce... /lllERI^k/l Domovil\l/l /i’ fW' it aor i n onemoglosti. v ^ spreiema pod svoje okrihe moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. J^bNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote 5400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrJJ STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ I Z* pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; Moj novi naslov: .. , • i V BLAG SPOMIN POL-LETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA Anton Lazar ki je preminul 8. nov. 1961, Žalujoči: DONALD, sin, sedaj nahaja v Army ELEANOR SANKOVICH, EMILY KOZELL, hčeri; Vnuki, vnukinje; MARY STRUMBEL, sestra. Cleveland, O., 8. maja 1962, MOJE IME: .................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO NAČELNIK NA KOLESU <— John iProvost in njegova tovarišica na televiziji Lassie bosta ^prihodnji mesec potovala po .deželi, pri (čemer .ho {John pozival lastnike koles, naj gledajo, 'da /bodo ta opremljena |Z vsemi \vamostnimi )napra-vami, (kadar se vozijo £ njimi, pa naj se Ifočno' drže prometnih predpisov. rf------- Najlepši dar za mater živo ali pokojno: Vpišite jo v Salezijansko mašno zvezo v Rimu ki jo je ustanovil sv. Janez Boško in potrdil sv. oče Leon XIII. UDJE TE ZVEZE SO DELEŽNI; 1. šestih sv. maš, ki se vsak dan darujejo v baziliki Srca Jezusovega v Rimu. Te “večne” maše so se začele brati leta 1887 in se bodo darovale do konca sveta. 2. Zaslug vsakdanjega sv. rožnega venca in blagoslova z Najsvetejšim v rimski baziliki in po vseh 1,250 salezijanskih zavodih po svetu. 3. Vseh dobrih del, ki jih opravljajo salezijanci po vsem svetu, njih gojenci in misijonarji. Poleg tega se daruje na praznik Srca Jezusovega v Rimu slovesna sv. maša za vse žive ude, na Vernih duš dan pa za mrtve. UMETNIŠKA DIPLOMA. Kdor vpiše sebe ali drugega, prejme umetniško diplomo kot dokaz, da je vpisan. Krasna diploma se lepo poda kot darilo ob raznih priložnostih. Vpisnina znaša; $ 5.00 za osebo, $20.00 za vso družino. PROŠNJA ZA VPIS V SALEZIJANSKO MAŠNO ZVEZO V RIMU Prosim, da vpišete v filalez. mašno zvezo: Ali je ta oseba, ki naj se vpiše, živa ali mrtva? Moje ime in priimek: .......................... Naslov: ................................... City: ; ..... ................ Zone: ..... To prošnjo je poslati skupno z vpisnino na: State: V SALESIAN MISSIONS, 148 Main St., NEW ROCHELLE, N. Y. V Clevelandu se lahko vpišete in dobite diplomo tudi pri: JTamilia”. na 6116 Glass Ave. in v župnišču sv. Lovrenca. V Likrng your city a better place to live, work and raise a family- ths result of a GROftlflG Savings and Loan business wj^Owa««11 813 East 185th ». 25000 Euclid Av*. 6235 St. Oair A v*. Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA posluga 365 East 156th Street POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St- 17002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-C300 Moderno podjetje — Zmerne cene KAM POTUJEVA? — želva se iozira na svojo jahači-co, /kot bi jo hotela vprašati: Kam pa Inaj (pojezdiva? Te vrste želve >— velikanke so jdoma na \otočju iGailapagos v Pacifiku.