Leto LXIX
Stev. 209 a
V Ljubliani, v soboto, 6. septembra 1941-XIX
Pašteta« ptateM * f.....t Pres««_Cen L 0.70
Naročnina mesečna 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Cek. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca imerate. Podružnica, Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitft Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka io dneva po praznika.
Urednlitvo In iprltll Kopitarjeva 6, Lfnbljana. Redazione, Amministracioaai Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefoa 4001-4005.
Abbonamenti: Mese 12Urei Estero, meče 20 Lire, Ed&one domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lira C C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pex le inserzionl.
Filiale« i Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicftS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano.
Sovjeti priznavajo
skrajno resni položaj Leningrada
Vojaška pobuda je trdno v rokah Osiščnih držav - Rusi silijo civilno prebivalstvo v boj
Milan, 5. sept. DNB. V »Popolo d'Italia« piše Appelius k bitki za Leningrad, da je Stalin ukazal braniti mesto brez ozira nn hude izgube. Stalin upa, da bi1 zima zlomila polet nemških in finskih čet. Toda Stalin pozablja, cla je finsko-sovjetska vojska bila pozimi in da so tudi nemške čete zelo dobro opremljene za zimsko vojsko, kakor je pokazala vojska na Norveškem.
Bern 5. sept. AS. V Moskvi izjavljajo, da je bil Leningrad proglašen za operacijsko področje in razdeljen v 24 sektorjev, ki ima vsak svojega poveljnika. Prebivalstvo jo prejelo ročne granate, ki se jih bo moralo poslužiti v primeru, da hi Nemci zmogli obrambni pas. Delavci iz znanih tovarn Kutilov so prekinili delo in so bili vključeni v delavsko milico, ki je bila poslana v prve črte. Le majhen del delavcev dela po tovarnah za 6treIivo.
Bern, 5. sept. DNB. *Exchange Telegraph« podaja v četrtek zvečer sledeči pregled bojišča iz Moskve:
Bitka za Leningrad, zelo težki boji na srednji fronti in pri Odesi se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Za severno-zapadni sektor je bil imenovan poseben obrambni svet, ki naj brani Leningrad. Sprejetih je bilo že več odločilnih sklepov. Mesto je proglašeno za operacijsko področje in vsak stanovalec je z vsem, kar ima, direktno podrejen obrambnemu svetu. Od desete ure zvečer do petih zjutraj se sme bivati na cestah samo s posebnim dovoljenjem. Točenje alkoholnih pijač je po deseti uri prepovedano.
Vsaka tovarna in vsako podjetje z več kakor petimi delavci sestavlja obrambno skupino. Delavci v tovarnah so dobili orožje in strelivo, kar morajo imeti stalno pri roki. Bitka za Leningrad se na treh odsekih nadaljnje z nezaslišano silovitostjo. Izgube napadalcev in branilcev so izredno velike. Vorošilov organizira vedno nove protinapade in iz obrambe prehaja v napad, da ne bi mogel nasprotnik dobiti časa in S potrebno skrbnostjo pripraviti velike masovne operacije. Ob reki je v teku dopoldneva pri-Jlo ponovno do silovitih bližinskih bojev. Nemški in finski oddelki se nahajajo na zunanjih utrdbah Leningrada.
Pri Gomelu so zelo težki boji. Vendar pa je položaj nepregleden. Nemški oklepni oddelki, ki so med Gomelom in Brjanskim bili odtrgani od pehote, so se sedaj naenkrat pojavili v bližini Brjanska. Severnozapadno od Smolenska so armade maršala von Bocka pričele s pro-tiofenzivo. Na obeh straneh očitno zbirajo sveže čete in jih vodijo na bojišče. Vojnim dogodkom. ki se tu odvijajo, se v glavnem stanu Dri-pisuje največja važnost.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan. 5. septembra. Na vzhodnem bojišču uspešno vojskovanje. (Tbkroževanje Leningrada napreduje. Tudi mesto samo jo že pod
ognjeni težkega nemškega topništva. Estonija je očiščena sovražnika.
Oh Angliji so preteklo noč naša letala potopila stražni čoln in tovorno ladjo s 3000 tonami in so težko poškodovala še drugo trgovsko ladjo. — Letalstvo je v ponočnih napadih napadalo pristaniške naprave na škotski in angleški vzhodni obali. Včeraj je britansko letalstvo nad Kanalom imelo težke izgube. Lovci in obrambno topništvo so sestrelili 25 letal.
Nemški strmoglave! so v Sueškem zalivu ponoči 4. septembra potopili trgovski parnik z 8500 tonami in zažgali drug tovorni parnik.
Poizkusi sovjetskih letal, da bi zadnjo noč napadla severno Nemčijo in Berlin, so bili brezuspešni. Letalska obramba je sestrelila en bombnik.
Romunski uspehi iz zraka
Bukarešta, 5. septembra. AS. Romunsko vojno poročilo pohvalno omenja drugo lovsko eska-drilo ki je bila spretna v boju proti številnemu sovražniku in je sestrelila 58 letal, medtem ko je protiletalsko topništvo sestrelilo 21 letal.
V Berlinu ujeta angleška letalca
Berlin, 5. sept. s Vojaki neke protiletalske baterije na periferiji Berlina so v noči na sredo ujeli dva člana nekega štirimotornega angleškega bombnika, strelca Thomasa Allisona iz Newyorka in pilota Richarda Arthurja iz Londona. Oba ujetnika sta izjavila, da sta že štiri mesece pripadala angleškemu letalstvu, v katerega so ju vključili po kratki pripravi. Allison je priznal, da so izgube angleškega letalstva zelo velike.
Sovjetska letala nad Nemčijo
Berlin, 5. sept. AS. Preteklo noč je malo število sovjetskih letal poizkušalo bombardirati Berlin. Eno letalo je bilo sestreljeno. Sovjetska letala niso odvrgla bomb.
Fronte orientale: II Dnce e il Fiihrer inconfrano colonne motorizzate del Corpo di Spedizione Italiano ita Russia. — Vzhodno bojišče: Dnce in Hitler pregledujeta motorizirane kolone italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji.
Vittoriosi combattimenti aerei su Malta
Attfcchi nemici respinti presso Tobruk
Bollettino No 458
II Quartier generale delle Forze Armate eo-innnica:
Formazioni da eaceia della R. Aeronantiea in missione operativa nel cielo di Malta e del ca-nale hanno ieri impegnato ron la bravura e l'ar-dimento consueti, in duri successivi comhattimen-ti notevoli forze da cacia avversarie e 22 appa-
Italijanske sile so na vzhodnem bojišču na važnem
in častnem mestu
Vzhodno bojišče, 5. 6ept. s. Vse italijanske enote, ki so do sedaj izpolnjevale druge naloge, so se pridružile tistim skupinam, ki so ee že zmagovito borile zoper sovjetske čete ob Bugu in ki so se poprej udeleževale drugih važnih pripravljalnih akcij vzdolž Dnjepra. Tako sta se sijajno končali prvi dve razdobji ruske vojne za italijanski ekspedicijski zbor.
V prvem razdobju so italijanski vojaki uspešno sodelovali pri osvoboditvi postojank vzdolž Buga, kar je potem omogočilo naglejšo rešitev položaja v predelu ob Nikolajevu. V drugem razdobju so se italijanske sile združile vzdolž Dnje-
Angleške pomorske izgube
Berlin, 5. sept. AS. Nemški listi objavljajo podatke o izgubah britanske mornarice do danes. Po teh podatkih naj bi Angseži izgubili trgovinskega brodovja za 13,080.283 ton. Od tega je nemško letalstvo potopilo več kot 9 in pol milijona ton. Podmornice so potopile 3 in pol milijona ton. V teh podatkih so vključene samo ugotovljene izgube, ne pa tiste, ki so jih Angleži še tudi mogli imeti zaradi min in drugih pomorskih pasti. Zelo veliko je bilo tudi poškodovanega angleškega brodovja, ki ne bo moglo več pluti po morju.
Nemško časopisje podčrtava tudi velik doprinos Italijanov pri uničevanju pomorske sile sovraž-ziikov. Fašistično letalstvo je potopilo vsaj 120 sovražnih trgovskih ladij in 23 petrolejskih ladij na Sredozemlju. Na Atlantiku so italijanske podmornice potopile 52 ladij in 6 petrolejskih ladij. Razume se, da izguba 203 angleških ladij, ki so jih Italijani potopili, ni vključena v statistične podatke, ki jih Nemci navajajo. K temu poročilu dodajajo Nemci, da osiščne sile polagoma ali zanesljivo uničujejo sovražno moč in preprečujejo dovoz v Britanijo.
Monakovo, 5. sept. AS. Velike izgube, ki so jih pretrpeli Angleži na Atlantiku tudi v mesecu avgustu, so dale tukajšnjim listom povod, pisati o neizprosni in najsmelejši delavnosti nemških podmornic, ki bodo prav gotovo zmagale v bitki za Atlantik. »Miinchener Neueste Načhrichten« omenjajo nove težave, na katere mora nemško poveljstvo računati v bitki za Atlantik, toda dodajajo, da dejstvo, da so postali konvoji v tem morju mnogo jedkejsi, ni samo znak polnega uspeha nemških podmornic, marveč tudi okolnost, po kateri je moči pravilno ceniti važnost angleških izgub. »Viilkischer Beobachter« piše, da imajo angleški konvoji navzlic okrepljeni obrambi zelo hude izgube, ki bodo z daljšimi nočmi še večje in Angleži ne bodo mogli dolgo upati, da bodo lahko nadomestili potopljene ladje z novimi. Kar se tiče položaja na vzhodni fronti, pišejo »Miinchener Neueste Nachrichten<, da se nahaja ruska mornarica na Baltiku po nemških in finskih uspehih v Finskem zalivu v zelo neugodnem položaju. List nadaljuje, da so tudi angleški vojaški krogi zelo zaskrbljeni ter pravijo, da bo s napredujočimi nemškimi uspehi ruska mornarica vedno bolj izgubljala kontrolo nad Finskim zalivom in da se ruske ladje tudi ne bodo niogle umakniti, ker se ne bodo mogle poslužiti Stalinovega kanala, da bi odplule v Ledeno morje. Ko »V61ki-echer Beobachter« poudarja nevarnost, ki preti An-
gležem zaradi zbližanja med angleškimi političnimi krogi in boljševiki, pravi med drugim, da bo Churchill s svojimi tovariši nekega dne videl, da so bila njihova predvidevanja o pomoči boljševiške armade popolnoma zgrešena in bo osišče izšlo iz vzhodne vojne bolj močno kakor prej, Anglija pa se bo nahajala na fronti z nerešljivo nalogo, očistiti svojo kri boljševiškega strupa. Tudi »Niirnberger Zei-tung« piše, da temelji angleška propagandistična kampanja o ruskem odporu na napačnih osnovah in da lahko vsak nevtralni opazovalec označi njihovo delo za napačno in nevarno, ki mu gre samo za tem, kako prevariti angleško ljudstvo, ki ima največje sovražnike v svojih ministrih.
pra, da bi jih zaposlili za zelo važne naloge na častnem mestu. Naglost manevriranja naših oddelkov in popolno razumevanje nalog, ki so jim bile zaupane, sta pospešila uresničenje združenja sil na Dnjepru, tako da je te sile bilo mogoče neposredno zaposliti komaj nekaj ur potem, ko so prišle tja in so se postavile v prvo črto.
Te čete so posebe namenjene za boj na zelo raztegnjenih frontah, ki zahtevajo od nastopajočih sil ne le izredne gibljivosti in naglosti, temveč tudi zagona in velike vojne skušnje. Te čete so zdaj zaposlene v zelo važni akciji, katero razvijajo v družbi nemških tovarišev. Italijanski oddelki izpopolnjujejo neko nemško skupino, ki s svojimi mogočnimi sredstvi napada nasprotnikov odpor, ga tare in tako odpira pot italijanskim silam. Naloga italijanskih sil pa je, spraviti do boja in iz boja nasprotnika na obeh straneh poti, ki jo začrtajo nemške prednje straže.
Italijanski ekspedicijski zbor je zadnje dni končal neko operacijo te vrste. Dala je zelo zadovoljive uspehe. Akcijo so začeli oddelki pehote in topništva ob sodelovanju pionirjev. Uspešno se je boja udeleževalo tudi letalstvo. Bitka se je začela s popolnim uspehom, zakaj doseženi so bili vsi določeni cilji. Nasprotnik je še enkrat pokazal svojo trmasto voljo do odpora, toda bil je prisiljen odnehati in se umakniti spričo napadov vojska Osi.
Vse italijanske enote in njihova poveljstva v prvi bojni črti navdihuje volja do boja in do zmage.
Zmagoviti zračni napadi nad Malto
Zavrnjeni sovražni napadi pri Tobruku
Vojno poročilo št. 458
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil poroča:
Oddelki kraljevih lovskih letal so včeraj zopet z običajno hrabrostjo nad Malto in nad Prelivom v težkih zapovrstnih bojih s številnimi sovražnimi silami zbili 22 nasprotnih letal, mnogo drugih pa so uspešno ohsuli s strojnicami in jih poškodovali. Tri naša letala se niso vrnila. Mnogo drugih pa se je vrnilo s poškodbami in z ranjenimi posadkami na krovu. V teli bojih so se posebno odlikovali oddelki pod poveljstvom častnikov pilotov: podpolkovnika Carla Romagnolija, ki se je junaško boril na čelu svojih oddelkov in se ni vrnil, majorja Franccsea Beeearija in stotnikov Valentina Fcsta in Franca Lucchinija. V pretekli noči je bilo letn-lišče Miccnha na Malti ponovno napadeno od naših bombnikov. Sovražna letala so letela nad področjem Katanije in štirje bombniki nad Crotone. Škoda je majhna. Zračna obramba je v Crotonu sestrelila dva Blenheima. Eno letalo od teh se je zrušilo v pristanišču, trije moije posadke so bili najdeni mrtvi med ruševinami letala.
V severni Afriki na bojišču pri Tohrukn so bili britanski napadalni poskusi zavrnjeni od naših čet. ki so jih podpirali oklopni vozovi in topniški ogenj. Osiščno letalstvo je bombardiralo priprave in naprave v Marsa Matruhu in sovražne prevozne kolone ▼ pokrajini Giarabub.
V vzhodni Afriki je delovanje sovražnih letal proti Uolehefitu povzročilo nekaj škodo le med domačim prebivalstvom. Naši oddelki v odseku pri Cuquabertu so presenetili in razkropili z izgubami sovražne čete. ki so pustile v naših rokah orožje in tovorno živino, obloženo z raznimi potrebščinami.
reechi nemici sono stati abbattuti e numerosi altri effieaeemente mitragliati e danneggiati. Tre nostrj aerei non hanno fatto ritorno allo basi; molti altri sono rientrati con danni e con equi-paggi feriti a bordo. In queste azioni si sono distinti in modo partieolare i reparti comandati dagli ufficiali piloti: Ten. Col. Carlo Romagnoli, eroieamente eomportatosi alla testa del proprio gruppo e maneanto alPappello, maggioro Franee-sco Beccaria, eapitani Valentino Festa e Franco Lucchini. Nella notte srorsa la base aerea di Mi-caba (Malta) e stata nuovamente attaccata da nostrj bombardieri. Aeroplani nemiri hanno eom-piuto incursioni sulla zona di Catania e 4 bombardieri su Crotone: lievi danni, la difesa C A di Crotone ha abhattuto due »Bristol Blenheim«. Uno di essi č preeipitato nel porto. Tre nomini dell'equipaggio sono stati trovati morti tra i rottami.
NelPAfriea Settentrionale, sul fronte di Tobruk tentativi di attaeeo di reparti britanniei sono stati rintuzzatj dalle nostro truppe appoggiate da earri arniati e dal fuoco d'artiglieria. L'avia-zione delPAsse ha bombardato apprestamenti ed opere a Marsa Matruh e eolonne di automezfi nemici nella zona di Giarabub. NelPAfriea orientale azioni aeree avversarie contro Uolchefit hanno eausato soltanto alcune perdite tra la popola-zione indigena. Nostri reparti del settore di Cul-quahert hanno sorpreso e disperso con perdite elementi nemici i quali hanno lasciato nelle no-sfre mani armi e quadrupedi carici di vettova-gliamento.
Duce čestital maršalu Antonescu
Rim, 5. sept. s. Duce je poslal generalu Antonescu naslednjo brzojavko z vzhodnega bojišča:
»Na poti sem zvedel, da so vaše odlične vojaške in poveljniške vrline dobile slovesno priznanje z imenovanjem za maršala Romunije. Tudi v imenu Italijanskih Oboroženih Sil, ki se bore zoper skupnega nasprotnika ob boku vaših hrabrih čet in zavezniških vojska, sprejmite, dragi maršal, moje prisrčne čestitke. — Musso-lini.c
Maršal Antonescu je odgovoril takole:
»Prosim Vas, Ekscelenca, da sprejmete mojo najodkritosrčnejšo zahvalo za prisrčne čestitke, ki ste mi jih poslali v svojem imenu in v imenu hrabrih italijanskih čet. Vaše besede, Duce, so zame posebno dragocene, ker ste z njimi dali čast romunski vojski, ki se s svojimi velikimi in slavnimi zavezniki bori zoper boljševizem, ki uničuje omiko in vero. Vaš vdani Antonescu, maršal Romunije.«
Aretacija dveh nevarnih komunistov na španskem
Barcelona, 5. sept. AS. Aretiran je bil znani komunist Carmelo Alias. ki je med rdečo revolucijo umoril mnogo ljudi. Tudi znani komunist Lorentino Sais je bil aretiran. Pri preiskavi njegovega bivališča so našli mnogo dragocenosti in biserov, katerih upravičenega lastništva ni mogel dokazati.
ffDedni sovražnik Francife
Gayda o potrebni preorientaciji Francije
11
Rim, 5. sept. AS. Znani časnikar Gayda je v »Giornale d'Italia« objavil članek, v katerem pravi, da tudi v Franciji pričenjajo uvidevati, da je Anglija dedni sovražnik Francije. V teh časih ima francoska vlada časa dovolj za razmišljanje, zakaj so se Francozi vedno branili prijateljstva in sodelovanja z Italijo in Nemčijo in tekali za Anglijo. Pa bi vendar lahko dosegli prijateljstvo in sodelovanje z Italijo in Nemčijo, za katerega bi seveda morali žrtvovati nekaj širokosrčnih žrtev. Sicer pa je bila tudi dolžnost Francije 1935. leta. da to stori no znanem podpisu pogodbe z Italijo. Toda Francija je to pogodbo zavrgla, ker so se ji važnejše zdele nedoločene obljube angleške vlade. Ta politika je Francijo dovedla do
vojske. Odgovornim francoskim politikom ne ostaja drugega, kakor da razmišljajo o preteklih dogodkih, da priznajo zmote in da stvarno in z dobro voljo motre vprašanja, ki se postavljajo med Francijo in državama osi. Teh vprašanj kajpada ne bo mogoče rešiti, ako Francozi ne pokažejo novega duha in novega razumevanja stvarnosti mednarodnih potreb. Henry Valentin je napisal te dni v francoščini knjigo »Angleži in mi«, v kateri opisuje, da je Anglija dedni sovražnik Francije. Valentin je bivši bojevnik in pravnik. Na zgovoren način popisuje, kaku se že osem stoletij odigrava dvoboj med Anglijo in Francijo v Evropi in izven Evrope, to se pravi od leta 1066. do 1941. Gayda ponatiskuje nekatere stavke te zanimive knjige.
Ruski emigrantski list o bodočnosti vzhodnih dežel
Berlin, 5. sept. Spričo naglega razvoja na vzhodnem bojišču, ki kaže vedno hitrejši tempo in ki ga v Berlinu zasledujejo z neprikritim optimizmom, se odpira tudi vprašanje o bodočnosti velikanskih novo zasedenih ozemelj. Zanimiv je v tem pogledu članek, ki ga priobčuje »Novoje Slovo«. Ta list izhaja od I. 1952. v ruščini v Berlinu in velja za glasilo ruske emigracije, ki se je zbližalo z narodnim socializmom. Spočetka je bil list brez pomena, pozneje pa je zaradi velikih nemških osvojitev postal glasilo Rusov tudi po drugih državah, zlasti v Franciji. List ugotavlja, rla se je ruski narod res pričel deloma istovetiti z režimom in da je mogoče ugotoviti patriotizem ruskih množic za sovjetsko domovino. S tem in pa z dejstvom, da ruski narod v trenutku nemškega napada na njegove oblastnike ni dvignil vstaje, je ruski narod izgubil pravico, da bi v bodoče sam odločal o svoji usodi. Zaradi tega mora o politični in gospodarski obliki na ozeml ju, ki so ga Nemčija in zavezniki osvojili, odločati izključno le osvajalec. Skorajšnji zaključek vojaških operacij v nekdanjih Baltskih državah bo omogočil oblikovanje novega političnega telesa »Ost-land«, ki ga nemški državni upravitelj in nemška uprava iz Kovna že organizirata. Glavno mesto novoosvojenih baltskih dežel bo Riga, a vse tri baltske države bodo strnjene v eno pokrajino, ki bo fungirala kot velika vzhodna dežela (Ostland) nemškega Rajha.
Rooseveltov zastopnik pri sv. stoiici potuje v Rim
Newyork, 5. sept. s. Včeraj je z letalom odpotoval v Lizbono Mirron Taylor, zastopnik predsednika Združenih držav pri sv. stoiici. Iz Lizbone bo potoval v Rim. Taylor potuje z ženo in bo v Rimu spet začel posle kot Rooseveltov zastopnik pri sv. stoiici. Svoje delovanje je moral ustaviti zaradi bolezni.
Nov madžarski poslanik v Rimu
Rini. 5. sept. AS. Nov madžarski poslanik v Rimu pl. Mariassy je oddal svoja poverilna pisma Kralju in Cesarju. Nato se je poklonil na grobovih italijanskih kraljev v Panteonu, na grobu Neznanega vojaka in na grobu borcev za Fašistično revolucijo.
Innoni nadzira zapadne obalo
Ankara. 5. septembra. AS. Predsednik republike Innoni nadaljuje s svojim inšpekcijskim potovanjem po zapadni Anatoliji in ob obali. Potem, ko si je ogledal obrambne naprave v Smir-ni, je odpotoval v Valik Esir, nato pa v Susihilik.
Smrt znanega italijanskega misijonarja
Videm, 5. sept. AS. V Adis Abebi je umrl zadet od kapi pater Vincenc Marcuzzi, ki je bil prej na papeškem misijonskem institutu v Milanu. Pokojni je bil rojen 1894. leta, in je bil vnet misijonar, ki si je posebnih zaslug pridobil zlasti v Abesiniji, kjer je bil nekaj časa apostolski prefekt.
Zanimive izkopanine v Draču
Milano, 5. sept. AS. Ko so prekopavali neko ulico v Draču so delavci odkrili tri velike lončene vrče, napolnjene s srebrnim in bakrenim novcem, težke po osem kilogramov. Novci so še iz stare rimske dobe in so bili izročeni na pristojno mesto.
Sneg v Bolgariji
Sofija. 5. sept. AS. Po celi Bolgariji se je zelo •hladilo. Goro Vitošo je zapadel prvi sneg.
Kako živi Hitler v glavnem stanu
>Avvenire d'Italia< poroča: Obisk Duceja v nemškem glavnem stanu je obrnil pozornost na Hitlerjevo življenje na bojišču. Sedež glavnega stana se seveda spreminja po vojnih zahtevah. Trenutno je nemški glavni slan v ravnini, ki je poraščena z gozdovi. Podrobneje kraja ni mogoče označiti. Tudi številni zračni kurirji, ki neprestano vežejo glavni stan z drugimi poveljstvi in z notranjščino Nemčije ne pristajajo vedno na istem kraju. Vedno menjajo letališča, bodisi pri odhodu, bodisi pri pristanku in se i>otem poslužujejo avtomobila za ostalo pot, ki jih popelje do glavnega stana. Tako nima sovražnik nobenih podatkov o kraju, kjer se Hitler nahaja.
Kar se samega glavnega stana tiče, je sestavljen iz množice avtomobilov raznih velikosti in oblik, ki so tako zgrajeni, da morejo potovati po vsakem ozemlju. Vsi ti avtomobili se morejo v kratkem spremeniti v ugodna bivališča in sobe s pomočjo sten, ki jih vozijo s seboj. K avtomobilskem parku glavnega stana spada tudi poseben salonski voz za šefa nemškega tiskovnega-urada Dietricha, v katerem je nameščen radio in pa razne brzojavne naprave. Tu se stekajo najvažnejše novice iz Nemčije in inozemstva. Tuje oddajne postaje poslušajo in njih poročila takoj pretiskavajo. K parku spada tudi kino, v katerem
pred Hitlerjem odigravajo vse predstave in pa tednike še prej, preden jih vidi ostalo nemšno
občinstvo.
Dnevno življenje Hitlerja je sleikoprej delavno in sega večkrat globoko v noč. Mnogo se sprehaja, in sicer največkrat sam s svojim ovčarskim psom Redno je opaziti v glavnem itanu poveljnike treh glavnih armadnih skupin, ki se vojskujejo na vzhodnem bojišču. Razgovori s temi maršali potekajo v avtomobilu, ki je ves ovešen z zemljevidi. Dnevno obišče Hitler tudi avtomobil, ki ponazoruje zahodno bojišče. Tu se razgovarja s častniki nemške mornarice in letalstva, in pa s strokovnjaki za promet. Ti prometni tarokov, njaki stoje pod poveljstvom generalnega majorja von Schella. Kadar mu dovoli potek na bojiščih, se Hitler umakne v 6voj šotor, kjer Ostane večkrat po cele ure sam. Zdi se, da v takih trenutkih dela načrte za organizacijo nove Evrope po zmagi Osiščnih držav.
Hitler je holel, da mu na bojišče sledi vse njegovo osebje, ki ga obdaja v mirnih časih na njegovem domu. Tudi v vojnem času ni hotel spremeniti svoje običajne okolice. Zato ga je večkrat mogoče zvečer videti, kako se po dnevu, polnem dela, razgovorov in obiskov domače ra-govarja s svojim osebnim spremstvom.
Viipuri
Slavna finska trdnjava Viipuri, raz katero sedaj zopet plapola finska državna zastava, je prejšnje staro švedsko mesto Viborg. Tako se je imenoval tamošnji grad. Je približno toliko star, kakor mesto Narva in celo starejši od Moskve. Mesto je bilo v starih časih najvzhodnejša švedska trdnjava proti ruskemu prodiranju proti zahodu. Svoje ime je mesto ohranilo tudi pod rusko oblastjo. Rusi so ga zasedli leta 1811 ter so ga pozneje zopet vrnili veliki kneževini Finski. Kot sončno, čisto in lepo, obalno mesto s približno 40.000 prebivalci, ki se pečajo v glavnem s trgovino, predvsem lesno trgovino, pomorstvom in ri-barstvom, se že po vseh svojih stavbah močno razlikuje od ruskih mest. Petrograjčani so svoječašrio zelo radi zahajali na poletni oddih v to prijetno in čedno mestece, v katerem je navadno imela
varno zavetišče tudi francoska emigracija.
Potem, ko je Peter Veliki postavil Petrograd na prejšnjih močvirnih poljanah, je pričela nastajati Vedno večja nevarnost za Viipuri kot okno v Evropo, kakor so ga radi imenovali. To se je pokazalo jasno lansko leto pri moskovskih mirovnih pogajanjih.
Mesto je v zadnjih bojih močno trpelo. Že pred tem, so ga pa že tudi Sovjeti precej opusto-šili. Po šolah in cerkvah so ustanovili sovjetske klube. Danes so ulice razbite, hiše požgane. In namesto številnih tujcev in izletnikov, ki so vedno radi prihajali sem zaradi lepih vrtov in okolice, povsod mrgoli vse polno vojaštva. Sedaj, ko plapola na trdnjavi zopet bela zastava z modrim križem, se bodo počasi pričeli vračati zopet domačini in obnavljati svoje porušene domove.
Kapital USA si osvaja ameriške latinske države

Rim, 5. sept. AS. Iz Washingtona poročajo, da je finančni minister Morgenthau ugodno zaključil razgovore o posojilu Mehiki. Podobno posojilo bo dano tudi Equadorju, Kolumbiji in morda še drugim ameriškim latinskim državam. Mehiško posojilo bazira na tem, da se v prilog Amerike ekspropriirajo interesi tujih družb pri mehiškem petroleju.
Štefani, ki to dejstvo komentira, poudarja, da smo pred veliko finančno ofenzivo Združenih držav, ki je naperjena proti latinski Ameriki,. Postopek te ofenzive pa je seveda zelo preprost. Amerika je vse podvzela, da poslabša gospodarski položaj malih ameriških držav. Potem, ko ka-
ka dežela pride v skrajne težave, ji Združene države ponudijo posojilo, katerega pogoji pa so seveda nevarne koncesije. Ako se kaka država pomišlja in brani, potem se organizira v njeni notranjosti državni udar in revolucija spravi na površje tiste može, ki jih Washington želi. Ti možje so seveda slamnati možje v službi Bele hiše in ameriških finančnikov. Na ta način, zaključuje Štefani, prihajajo ameriške latinske republike v odvisnost Združenih držav in so v nevarnosti, da bodo izgubili ne le svojo gospodarsko in finančno samostojnost, ampak tudi svojo politično neodvisnost,
Gospodarstvo
Turistični sporazum med Italijo in Hrvatsko
Zavod za izmenjavo z Inozemstvom tn Hrvat-' ska državna banka sta sklenila nedavno poseben sporazum o turističnem prometu, ki določa po-' drobnosti za gibanje potnikov in turistov iz itali-; jansko-albanske carinske unije itd s Hrvatsko.; Italijanski nacionalni zavod je sedaj objavil po-, drobnosti za ta promet.
Turistične papirje so pooblaščeni izdajati za-i vodi, katerim to poveri Banca d' Italia. Potniki' za Hrvatsko nosijo s seboj lahko turistične papirje; v kunah do skupnega zneska 3000 lir za osebo in,' mesec dni bivanja na Hrvatskem. V tej vsoti je! vsebovana tudi vsota v italijanskih lirah, ki je,
Italijanščina brez uiitelja
79
ENAINTRIDESETA LEKCIJA Še nekaj o sosledici časov.
O časih v odvisnih stavkih smo govorili doslej že dvakrat: prvič, ko je bil na vrsti konjunktiv, in drugič, ko smo se seznanili s pogojnikom. S tem smo bili opravili dve najbolj sitni točki važnega poglavja o tako imenovani sosledici časov.
Preostaja nam sedaj še beseda o indikativu (povednem naklonu) v odvisnih stavkih.
Ali naj še podrobneje navedem, kdaj rabimo v odvisnih stavkih indikativ? Po doslej že znanem je vsakomur jasno, da se rabi indikativ ali povedni naklon vselej takrat, kadar gre za nekaj, kar je gotovoinizvendvoma. Topa lahko natančneje določimo še takole:	, ,
V odvisnem stavku se rabi indikativ, kadar izraža glagol nadrednega stavka:
1.	neko neposredno doume t je, na primer z glagoli: sapere (vedeti), capire (razumeti), vedere (videti) itd.;
2.	neko izjavo, na primer z glagoli: dire Irecij, narrare (pripovedovati), affermare (potrditi), esser certo (biti gotov, biti prepričan) itd.
Kakor pri rabi konjunktiva in pri pogojnih stavkih nas pa sedaj zanima, kateri časi indika-tiva prihajajo po sosledici časov V odvisnem stavku v poštev?
Načelno važno je, da ločimo tri časovne po|-me: istodobnost (= dejanje odvisnega stavka se godi hkrati i dejanjem nadrednega stavka), predhodnost (= dejanje odvisnega stavka se je godilo ali zgodilo pred dejanjem nadrednega stavka) in zadobnost (= dejanje odvisnega stavka se bo godilo ali zgodilo po dejanju nadrednega stavka).
Neodhodno potrebno je nadalje, da si razdelimo stavke v dve glavni skupini: 1. v take, kjer je glagol nadrednega stavka v presentu ali fu-turu, in 2. v take, kjer je glagol nadrednega stavka v kakem preteklem času.
Presente ali futuro v nadrednem stavku: v odvisnem stavku je dopusten prav za prav vsak čas.
Pretekli čas v nadrednem stavku: v odvisnem stavku rabimo a) za istodobnost imperfetto (ali passato remoto), b) za preddobnost trapassato prossimo (ali trapassato remoto), c) za zadobnost condizionale (če imamo v nadrednem stavku passato prossimo, rabimo za zadobnost lahko tudi futur). — Ce gre za vedno veljavno dejstvo,
lahko rabimo v odvisnem stavku brez nadaljnjega' tudi presente.
Nekaj vzgledov in vaj.
1.	Primerjajte z gornjimi izvajanji:
So che sei buono, — Capisco che non possono entržre tutti. — Vedo che non avete finito.	,
Dico che non vi capisco. — AffermAte dunque.; che non lo avete incontr&to. — Sono certi che non ritornera.
Vedo che lavorate. Vedo che lavoravate. Vido che avete lavorato. Vedo che avevAte lavorAto. Vedo che lavoreržte. — Ho visto che lavoravate.i Ho visto che avevate lavorAto. Ho visto che lavore-reste (che lavorerete).
Macchiavelli diceva che gli Stati non si tenž-vano (tengono) con i paternostri in mano.
2.	Postavite glagole v oklepaju v pravi čas indikativa:	i
Scrive che (partire) domani per Trieste. GH diro che tu (desiderAre) vederlo. Io gli scrissi che lo (aspettare) per la fine del mese. L'avevo avver-tito che la cAsa (essere) venduta. Gli ho scritto che la mamina (essere) partita. CArlo dice che (essere) ammalAto, Francžsco ha scritto che (arri-vare) stasera.
Berilo.
Un predicaldre argiito.
In Turchia un predicatore disse:
—	Sapete, o mussulmani, cio che v'ho a dire?
—	No, rispčsero i fedeli.
—	Meglio cosll esclamč il predicatčre, e non disse nulla. 11 giorno seguente la scenetta si rin-nov6, ma i fedeli rispčsero Alla domanda: «Sapčte che cosa v'h6 a dire?»:
—	Si, si.
—	Eh, quAndo lo sapčte, č inutile ch'io ve lo dtca.
I fedčli, arrabbiAtl, concertArono di giuoc&re un briitto tiro al predicatore, e quAndo domandd al tžrzo gičrno: «Sapčte, o fedeli, cio che v'ho a dire?», pArte1 dei fedčli ri6posero «si» e pArte «no». Allora l'arguto predicatdrc disse:
—	Ebbene, qu411i che lo sAnno lo insčgnino a quAlli che non lo sAnno.
Pripombe.
1 parte... parte, prevedite-, nekateri iznieu vernikov ..., drugi...
dovoljena za prost izvoz iz Italije, in vsota v kunah, ki je prosta za uvoz na Hrvatsko, ki bi jo morda potnjki hoteli nositi s seboj. Nakup turističnih papirjev se lahko izvrši za tri potovanja na leto, vključivši tudi dejanska potovanja v druge države. Tečaj je uradni. Provizija znaša 0.60%, minimalni znesek je za izplačilne blagajne v kunah določen na 5 kun. Končno so objavljena tudi določila o neizdanih kunah na Hrvatskem.
Določene cene vina v Italiji
Odredbeni list Fašistične stranke z dne 1. t. m. prinaša navodila za cene vina. Cena vina za normalni konzuni je določena na 23.50 lire za stopnjo alkohola v hektolitru. Ta cena se mora izplačati proizvajalcu. Ta cena je sicer nižja kot lani srednje dosežena cena, vendar bo omogočala kmečkim gospodarstvom vzdrževati ravnotežje med proizvajalnimi stroški in donosom.
Poleg tega morajo proizvajalci dobaviti uradu za destilacijo vinskih snovi količino alkohola, ki je v sorazmerju % lastnim pridelkom v razmerju, ki je določeno vsako leto posebej. Namesto tega pa je sedaj uvedena novost. Za leto 1941-42 je sedaj določeno, da je treba oddati 15% pridelka za destilacijo, namesto izročitve pridelka pa je sedaj uvedeno plačilo v deparju, in sicer 2.50 lire za stopnjo alkohola za vsak hektoliter vina, ki ga proda vinogradnik. Da se še bolj olajša plačilo, bo ta prispevek pobiran ob plačilu trošarine. To je dosedaj običajno delal trgovec. Tako je dejanska cena, ki jo dobi vinogradnik, znižana na 21 lir za stopnjo alkohola v vsakem hektolitru. To je sedaj maksimalna cena, ki se ne sme prekoračiti. Tako bodo boljša vina prodana po 21 lir, dočim bodo slabša dosegla manj. Od te cene '21 lir bo imel korist tudi konzument, ker bodo po tej ceni prodajana tudi vina, ki so se lani prodajala po 40 lir. Največ vin ima okoli 10 stopinj alkohola in bo zato maksimalna cena znatno nižja kot je bila^lani.
Izvorna spričevala za izvoz blaga v anektirana ozemlja. »Eco di Roma< poroča, da je finančno ministrstvo izdalo navodila za izdajo izvornih spričeval za nacionalno blago, ekspedirano s prostih skladišč in prostih con v bivših jugoslovanskih ozemljih, sedaj anektiranih in zasedenih. Te vrste blaga so podvržene plačevanju carinskih in drugih mejnih dajatev po bivši jugoslovanski carinski tarifi, razen za blago nacionalnega izvora. Carine v Trstu, Zadru in Reki so dobile pooblastilo, da lahko potrdijo nacionalni izvor blaga izdelkov iz prostih con in skladišč, ki jih je poslati v zasedena in anektirana ozemlja, če so ti predmeti izdelani iz nacionalnih in nacionaliziranih surovin ali pa če so plačane vse dajatve. Kopija vseh izdanih potrdil mora ostati pri carinarnici obenem z listinami, ki opravičujejo izpustitev, dočim gre original obenem z blagom naprej.
Nikelj iz italijanskih rud. Rim, 4. sept. V severni ItaliJ, zlasti v območju velikih jezer, nadalje v Piemontu, Liguriji, na otoku Elbi in na Sardiniji se nahajajo znatna ležišča rud, iz katerih se lahko črpa tudi nikelj. Strokovnjaki menijo, da je mogoče te rude sedaj racionalno tako izkoriščali, da bo Italija letno dobila iz 30.000 ton rud okoli 300 ton niklja in kobalta.
Izvoz kosti iz Hrvatske. Na osnovi odloka državnega zakladnika je izvoz kosti iz Hrvatske prost izvoznih carin do 31. oktobra 1941.
Nemški zavod za gospodarska raziskovanja. Na osnovi sklepa svojega kuratorija je Zavod za konjunkturna raziskovanja zaradi povečanja svojega delokroga spremenil naziv v Nemški zavod za gospodarska raziskovanja.
Bolgarsko-hrvatska trgovinska pogajanja. V najkrajšem času ie pričakovati sklenitve trgovin-
Obbligo dl denuncia delle nascite
L'Alto Commisario per la provincia di Lubiana,
viste le proprie ordinanze 12 agosto 1941-XIX n. &4 e 15 agosto 1941-XIX n. 87, relative alla istituzione e tenuta del registro di popolazione nei comuni della provincia di Lubiana e alla sta-tistica dol movimento della popolazione,
considerata la necessitž di evitare le ritar-date denunce delle nascite, o r d i n a :
A r t. 1 I genitori del neonato hanno 1'obbligo di denunciarne la nascita alle competenti auto-rita religiose civili investite delle funzioni di ufficiale di stato civile, entro il termine massimo di dieci gorni dalla nascita stessa, e cio indipen-dentemente dall'epoca nella quale intendano even-tualmente, celebrare il battesimo. La denuncia deve esser fatta anehe quando si tratti di nato-morto.
Sono egualmente tenuti alla denuncia di cui al procedente comnia il sanitario o 1'ostetrica che hanno assistito al parto.
A r t. 2 I contravventori alle disposizioni della presente ordinanza, che entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, sono puniti a termine dellarticolo 27 dell'ordinanza 12 agosto 1941-XIX.
Lubiana 26 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli
Istituzione e nomina del Comitato provinciale di protezione antiaerea
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
ritenuta la necessita di organizzare e coordi-nare le attivita relative alla protezione antiaerea nel territorio della provincia,
considerata l'opportunit4 di nominare un Comitato provinciale di P. A. A. e di determinare i compiti in conformiti alle disposizioni fonda-mentali in materia vigenti nel Regno, decreta: Art. 1 £ costituito un Comitato provinciale di protezione antiaerea composto come segue: Alto Commissario per la provincia di Lubiana — presidente, Viceprefetto vicario, vieepresidente, Vicecomandante Federale dei Centri di assistenza, componente, Sindaco di Lubiana, componente, un rappresentante del Comando di Presidio, componente, Comandante dei Vigili del Fuoco comu-nali, componente, ing. De Job Emanuele, capo Ufficio Lavori delle FF. SS., componente, ing. Sonč Francesco, direttore Azienda Elettrica, componente, dott. Kodre Antonio, presidente Fed. Vig. Fuoco, componente, presidente Croce Rossa Provinciale, componente, dott. Ogrin Francesco, esperto, componente, sig. Praprotnik Augusto, rajv-presentante Federazione Industriali, componente, sig. Frohlich Giovanni, rappresentante proprietari stabili, comjwnente. II Comitato potra richiedere, di volta in volta, 1'intervento alle proprie riunioni di esperti e di rappresentanti di altri Enti. Le funzioni di Segretario del Comitato verrano dis-simpegnate dal Segretario di Gabinetto deli'Alto Commissariato.
Art. 2 I compiti del Comitafo dl protezione antiaerea riflettono: a) predisposizioni organizza^ tive: oscuramento, allarme,- maseheramenti. rico-veri; b) disposizioni per 1'addestramento del per-sonale addetlo, delle squadre ausiliarie, della popolazione; c) disposizioni per la protezione del patrimonio artistico e scientifico; d) approvazio:ie dei progetti di protezione antiaerea da predisporai dagli Enti pubblici e privati cui e connesso un interesse nazionale; sorveglianza sulla loro attua-zione; e) provvedimenti immediati contro gli effet-ti degli attacchi aerei, per la protezione sanitaria e antigas, per la protezione dagli incendi.
Art. 3 Le norme per la disciplina della protezione antiaerea nella provincia saranno emanate con ordinanza delPAlto Commissario, Presidente del Comitato provinciale di P. A. A.
Tali norme saranno. obbligatorie per tutti coloro che si trovino nel territorio della provincia.
A rt. 4 II presente decreto e immediatamente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiak> per la provincia di Lubiana. Lubiana 26 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubianr: Emilio Grazioli
Nomina della Commissione esaminatrice per i costruttori edili
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
visto il disposto del 8 39 della legge indu-striale e dell'articolo 2 della ordinanza sugli esa-mi per costruttori edili,
accertato che la Commissione esaminatrice per i costruttori edili istituita con decreto deli' 11. febbr. 1938, VIII. No. 242/4, ha esaurito il proprio mandato e deve essere rinnovata, d e -c r e t a ;
A r t. 1 Sono chiamati a far parte della commissione esaminatrice per i costruttori edili i signori: 1) ing. Giuseppe Porenta, consigliere superiore tecnico. presidente della commissione; 2) ing. Giuseppe Cernivec, consigliere s. tecnico, vieepresidente; 3) ing. Massimiliano Dekleva, consigliere tecnico, ng. Giovanni Kotlušek, consigliere tecnico, ing. Vincenzo Glanz, aggiunto superiore tecnico, prof. univ. ing. Jaroslao Foerster, prof. univ. ing. Luigi Hrovat, prof. della Scuola tecnica media ing- Stanko Dimnik, ing. autorizzato Rado Kregar, ing. autorizzato Milovan Goljevšček, e costruttori utorizzati Miroslav Zupan, Giovanni Bri-celj, Angelo Battelino, Carlo Kavka, Giusto Ga-brijelčič, Matko Curk e Francesco Furlan, compo-nenti.
La commissione dura in carica due anni e pu6 esser riconfermata.
Art. 2 II presente decreto e immediatamente esecutivo e sarft pubblicato nel Bollettino Ufficiale per la provincia d Lubiana.
Lubiana, 25 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli
ske pogodbe med Hrvatsko in Bolgarijo. Hrvatska bi Bolgariji dobavljala tanin, sodo, proizvode destilacije lesa, furnirje in mogoče neke vrste premoga. Bolgarija pa bi Hrvatski dobavljala riž, oljnata semena, volno in kože.
Madžarske banke. Iz Budimpešte poročajo, da se pripravljajo v madžarskem bančništvu velike transakcije. Gre za to, da bi ena vodilnih bu-dimpeštanskih bank stopila v interesno skupnost z eno nemških velebank

Triaški izprehodl:
Barkovlje - biser tržaške obale
Barkorii«; obala ln ribiško pristaoišč«.
Trst brez Barkovelj — to bi bil krasen obraz tire« smehljaja. Barkovlje mu dajejo tisti ljubek nasmeh, tisto lahkoto in značilno lepoto, ki tako zelo blaži izgled trgovskega, po samem dobičku in bogastvu hlastajočega mesta. Barkovlje — to je vsa ta čudovita, 7 kilometrov dolga obala od Trsta do Miramara, ustvarjena iz modrega morja, asfaltirane promenadne ceste, belih vil, obdanih z vrtovi, med njimi pa zelen, z drevjem, vinogradi in vrtovi pokrit hrib, ki prehaja v sive, navpično v zrak štrleče kraške čeri. Barkovlje — to so pljuča Trsta, brez njih skoraj ne bi imel niti morja; obala v mestu samem je vsa uklenjena v beton in kamen, služi za nakladanje in razkladanje ladij, morje ob njej je zaprto med valolome, da se ne more skoraj ganiti. Šele v Barkovljah se odpre očesu svoboden pogled na morsko ravan. V vročih poletnih dnevih so tukaj najpriljublje-nejša kopališča, v poletnih večerih najlepša sprehajališča, posebno pa cenijo Tržačani barkovljan-sko sonce in zavetje v zimskem Času; v mestu je mrzlo in vetrovno, v Barkovljah pa burje skoraj ne poznajo, sonce greje sredi zime s pomladno gorkoto. V sončnih zimskih nedeljah in praznikih najdete v Barkovljah ves Trst — tisoči in tisoči izprehajalcev pokrijejo cesto od mesta do Miramara. In nazadnje so posebna privlačnost Barkovelj številne restavracije in kavarnice s tihimi, v zelenje skritimi kotički, s terasami na vrhu streh, s katerih uživaš krasen razgled na morje — in z imenitnim vinom, ki ga znajo meščani dobro ceniti.
Barkovlje so poznali že stari Rimljani. Kako tudi ne, saj so bili pravi mojstri v izbiranju in uživanju vseh lepot narave. Tedaj v rimskih časih 6o se Barkovlje — Vallicula so jih nazivali — kosale z znamenito pompejsko obalo na jugu Italije. Tu so imeli stari Tržačani svoje vile in svoje znamenite vinograde, o katerih je vedel toliko hvale že Plini jI Pozneje pa je iz Vallicule nastala navadna ribiška vasica, dokler je ni spet odkril
Barkovlje: Svetilnik zmage na Greti.
moderni Trst ter jo vključil v svoje velemestno življenje. Pričenjajo se tam, kjer je izpeljan nad cesto nadvoz južne železnice. Ob cesti je izpeljana dvojna proga električne železnice, ki te ponese v najmodernejših vozovih s hitrico brzovlaka v dobrih 10 minutah iz srede mesta v Barkovlje. Pelješ so mimo znanih morskih kopališč, izstopiš pa tik ob ljubkem parku, za katerim se nahaja ribiško pristanišče. Tu je središče Barkovelj; nasproti parku stoji barkovljanska župna cerkev, povečana in modernizirana, zadaj za cerkvijo je šola in za njo še majhna proti morju nagnjena ravan, pozidana z vilami, ki se potem začenjajo vzpenjati v strmine ter segajo še visoko gori nad železniško progo do stare ceste, ki pelje iz mesta na Prosek in naprej na Tržič. Proti mestu jih meji staroznana Greta — strm, z vilami in vinogradi posejan hrib, ki nosi na vrhu dva 80 m visoka stolpa tržaške radiooddajne postaje, na pobočju pa mogočen spomenik zmage, prekrasen, iz samega belega marmorja zgrajen svetilnik, posvečen žrtvam pomorskih bojev v svetovni vojni. Po velikosti je tretji na svetu, prekašata ga samo svetilnika v Ne\vyorku in San Domingu. 116 m visoko leži nad morjem, od tal do vrha, ki ga krasi bronast kip Zmage, meri 68 metrov. Z galerije pod vrhom je čudovit razgled na mesto in morje. Spredaj krasi svetilnik marmornat kip italijanskega mornarja. Sedaj, v vojnem času je svetilnik oslepel, v mirnih časih pa se je njegova 1,240.000 sveč jaka luč videla v daljavo 36 milj. Žarometi so od spodaj navzgor oblivali ves svetilnik z žarko svetlobo, tako da se je bleščal beli marmor po celem zalivu. — Naprej proti Miramaru se potem obala zožuje, vile in vrtovi silijo vse bolj v hrib, vmes med njimi pa je izpeljana slikovita in po svojem razgledu sloveča pešpot na Kontovelj in Prosek.
Stari ljudje v Barkovljah še pomnijo, ko Je bilo zvezano mesto z njimi samo s slabo cesto. Takrat se je večina Barkovljanov pečala z ribolovom. Stare, lepe navade in običaji so vladali med njimi. Najbolj znan je bil »barkovljanski semenj« — ki so ga prirejali fantjg vsako jesen, preden so odrinili k vojakom. Za ta semenj so naprosili od gospodarjev vina in jedače, najeli so godce in na prostoru, kjer se danes nahaja park, je trajalo rajanje mladine in starih vso noč do jutra. Potem pa je prišla cestna železnica, najprej konjska, za njo električna, do konca prejšnje svetovne vojne enotirna. Barkovlje so postale vse bolj priljubljeno izprehajališče, kopališče in letovišče ter so se domačini novim razmeram spretno prilagodili. Po vojni, ko je zavladalo v Trstu pod Italijo novo življenje, se je tudi v Barkovljah veliko izpremenilo. Staro cesto, ki se je nehala pri Miramaru ter ni mogla več naprej, so izpremenili v moderno avtostrado, s tunelom prebili miramar-ski grič ter jo podaljšali do Tržiča, tako da se danes po lepoti in krasoti primerja s slovito napoleonsko Ligurijsko cesto. Nabrežje, ki je bilo poprej silno skalovito in divje, so ukrotili, ga na-suli ter dobili tako prostora poleg ceste še za krasno asfaltirano izprehajališče, zasajeno z drevoredom. Električna železnica je dobila še en tir. Ostale pa so neizpremenjene stare, ljubke vile, vsaka druge oblike, vsaka s svojo zanimivo zgodovino, iz katere krožijo med Barkovljani tako zanimive, romantične zgodbe. Ostala je tudi še živahno vesela, pa tudi kraševsko kremenita narava Barkovljanov, ki je že od nekdaj tako slovela.
Spori
Največji letošnji lahkoatletski miting
V nedeljo 7. in v ponedeljek 8. I. m. je na Stadionu velika lahkoatletska prireditev. Na njej bodo sodelovali razen ŽSK Ilermesa vsi ostali klubi s prav vsemi svojimi atleti v najboljših postavah. Na mitingu se bo razčistilo vprašanje najboljšega klubskega moštva ter obenem najboljših poedincev v posameznih disciplinah. Vsi atleti, ki so sedaj, ko se letošnja sezona že zaključuje, v najboljši formi, bodo zastavili tokrat vse sile, da priborijo ali klubu naslov prvaka, ali pa, da si vsak sam pribori naslov prvaka za letošnje leto v kateri koli disciplini. Nastopili bodo naši najboljši atleti, nekateri izmed njih so dosegli že rezultate mednarodne vrednosti. Od njih moremo pričakovati tudi ob tej priliki nova presenčenja, nove odlične rezultate. Naš daleč najboljši srednjepro-
faš Zmago Košir bo tekel na 800 in 1300 m ter o skoraj gotovo postavil .zopet nov rekord v teku na 800 m. Prav tako bo skušal inž. Stepi-šnik, ki ima letos že precej boljši rezultat od državnega rekorderja Tadie, to svojo znamko še izboljšati. Če bo vreme ugodno in igrišče v redu, mu bo to prav lahko uspelo. Tudi v osta-Jih disciplinah bodo prav gotovo doseženi letošnji najboljši rezultati ali morda celo še več.
Vsi tisti, ki se zanimate za šport, tudi tisti, ki ste bili doslej samo na nogometnih tekmah ali drugod in si še niste ogledali kakšne atletske prireditve, pridite v nedeljo in ponedeljek na Stadion. Spoznali boste sami. da nudi laliko-fctletika človeku več plemenitih borb in več
estetskih užitkov kot katera koli druga športna panoga. Ne zamudite prilike, to je zadnja letošnja lahkoatletska prireditev v takem obsegu.
Letošnji lahkoatletski rekordi v Evropi
Že bežen pregled letošnjih lahkoatletskih uspehov v Evropi nam pove, da v teku od 100 do 400 m še vedno prvačijo Američani. Tega dejstva ne spremeni niti uspeh Nemca Harbiga, ki je lepo zboljšal evropski rekord na 400 m s časom 46,7. Pri 800 m pa že nastopi preobrat. Letos je v tej disciplini tekel Italijan Lanzi najboljši čas 1:49.0, medtem ko je Nemec Harbig dosegel čas 1:49,2. Najboljši ameriški tekač na tej progi, olimpijski zmagovalec Woodruff letos ni tekmoval, ker se je posvetil vojnemu letalstvu.
V	nadaljnjih progah pa se že pokaže premoč Evrope. Proga na 1300 m je izrazito švedska zadeva. Svetovni rekord drži Gunder Haegg s časom 3:47,6, takoj za njim pa pride še cela vrsta švedskih tekačev. Nemec Syring vodi na progi 5000 m s časom 14:30,6. Na drugem in tretjem mestu sta Šved Hellstr6m (14:33,41) in Finec Heino (14:36,6). Na progi 10.000 m ne vodi več Finec, ampak Madžar Csaplar s časom 30:25,6; za njim sta dosegla najboljše čase Šved Oestbrink (30:26,6) in Tillman (30:28.0), nakar je kot četrti Italijan Beviacqua (30:33,6). Premoč v tekih čez zapreke so Američani še obdržali. V Evropi je na kratki progi dosegel najboljši čas Šved I.idman (14,2) in na dolgi progi njegov rojak Sixten Larsson (52,9).
V	skokih vodi Amerika, kjer drži svetovni
1 rekord skoka v višino Steers z 2,1 m in rekord skoka s palico Warmerdam s 4,71 m. O posebni premoči Amerike v 6koku v daljavo ni govora, saj je najboljši Evropejec Italijan Maffei dosegel
Obvezno prijavljanje rolstev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoji naredbi z dne 12. avgusta 1041-XIX, št. 84 in z dne 15. avgusta 1941-XIX, št. 87, ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, in
smatrajoč za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev, odreja:
Čl. 1. Dolžnost novorojenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim in cerkvenim oblastvom ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu ne glede na dan, ko morda nameravajo prirediti krst. Prijaviti morajo tudi mrtvorojene.
Prav tako sta dolžna napraviti prijavo iz prednjega odstavka tudi zdravnik ali babica, ki sta prisostvovala porodu.
Čl. 2. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 84. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Ustanovitev in imenovanje Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in
smatrajoč za umestno, da se Imenuje pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se določijo naloge skladno s temeljnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini, odloča:
Čl. 1. Ustanavlja se Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki je sestavljen kakor sledi: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, predsednik; podprefekt namestnik, podpredsednik; zvezni podpoveljnik podpornih središč, član; ljubljanski župan, član; en predstavnik mestnega po-veljništva, član; poveljnik mestnih gasilcev, član; inž. De Job Emanuel, vodja delavnic drž. železnic, član; inž. Sonc Franc, ravnatelj mestne elektrarne, član; dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član; predsednik Pokrajinskega Rdečega križa, član; dr. Ogrin Franc, izvedenec, član; g. Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrij-cev, član; g. Frohlich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, član. Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavniki drugih ustanov. Posle tajnika opravlja tajnik kabineta Visokega komisariata.
Čl. 2. Naloge odbora za protiletalsko zaščito obsegajo: a) organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kamuflaža, zaklonišča; b) odredbe za izur-jenje dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva; c) odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine; d) odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripraviti javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi interesi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem; e) neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplinsko zaščito in zaščito proti požarom.
Čl. 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z naredbo Visoki komisar, predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito.
Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozemlju pokrajine.
Čl. 4. Ta odločba je Izvršna takoj ln se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli.
Imenovanje izpitne komisijo za graditelje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi določbe § 39. ob z. in čl. 2. uredbe o opravljanju izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb in
upoštevajoč, da je graditeljski izpitni komisiji pri bivši banski upravi, imenovani z odredbo z dne 11. februarja 1938, VIII. M. 242/4, pretekla poslovna doba in ee mora obnoviti, o d I o J a :
člen 1. V graditeljsko izpitno komisijo so imenovani za člane tile gospodje: 1. inž. Porenta Josip, tehnični višji svetnik, za predsednika komisije, .2 inž. Černivec Josip, tehnični v. svetnik, za namestnika predsednika; 3. inž. Dekleva Maks, tehnični svetnik, inž. Kotlušek Ivan, tehnični svetnik, inž. Glanz Vinko, tehnični višji pristav, prof. univ. inž. Foerster Jaroslav, prof. univ. inž. Hro-vat Alojz, prof. tehn. srednje šole inž. Dimnik Stanko, poobl. inž. Kregar Rado, poobl. inž. Go-ljevšček Milovan in pooblaščeni graditelji Zupan Miroslav, Bricelj Ivan, Battelino Angel, Kavka Karel, Gabrijelčič Just, Curk Matko in Furlan Franc za člane.
Poslovna doba komisije traja dve leti, nakar se more obnoviti.
Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina
Ljubljana, dne 25. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
7.44 m, za njim pa Nemec Luther 7.37 m.
V metih se Evropa popravlja in ima že več rekordov kot Amerika. Monopol v metu kopja so obdržali Finci. Saj so kar trije na čelu svetovne liste: Mikkola g 73.76 m, Nikkanen s 73,72, in Jfirvinen z 71,10 m. V metu diska je Nemec Lampert letos podrl ameriški svetovni rekord in dosegel 53.35 m. V metu krogle vodi še Američan Blozis s 17.31 m. V metu kladiva pa so prvi kar štirje Nemci, med njimi najboljši Slorch s 57.48 m.
Prepoved starta za Ganderja Haegga. — Najboljši srednjeprogaš Šved Haegg je letos dosegel višek svojih uspehov in je zboljšal svetovni rekord na 1500 m na 3:47,6. Nameraval se je v tem mesecu udeležiti velikih lahkoatletskih tekmovanj v Milanu in tekem v berlinskem olimpijskem stadionu, kjer jc hotel svoj rekord še popraviti. Švedska lahkoatletska zveza pa mu je sedaj prepovedala tekmovati, češ da je prekršil amaterske predpise. Vzroke za prepoved in tudi izid že začete proUkave bo zveza v kratkem sporočila javnosti.
Pojdfmo na globoko
Poleg velikih vojaških dogodkov našega časa se je začelo v svetu še nekaj drugega, kar sega na polje znanstvenega mišljenja in dogajanja. Duhovna zmeda je glolioko pretresla velike duhove, ki so se zopet začeli ozirati kvišku in navznoter v globine človeške duše ter iskati jasen in določen verskosvetovni nazor. Živimo na prelomu dveh svetov in doživljamo nič manj kakor konec duhovnega razvoja, ki je šel od vere k snovi, iz višine v nižino, od metafizike k fiziki. Danes se je začela tudi znanost obračati v nasprotno smer, njena pot gre sedaj od fizike k metafiziki, iz nižin v višine, od snovi k veri. Taki primeri se zadnje čase med znanstveniki stalno množc. En primer, ki ga bomo danes omenili, jo ziiriški zdravnik za živčne bolezni. Th. Bovet, ki je pred nedavnim izdal knjigo »Enovitost osebe v zdravniški praksi«. Th. Boret je bil doslej v zdravniških krogih znan kot vodilni ateist. Knjiga jo nastala na osnovi izkušenj v zdravniški praksi in je namenjena zdravstvu. Če abstrahiramo njeno zgol medicinsko plat in jo motrimo iz svetovnonazorskega vidika, vidimo, da jo preveva vodilna misel, zajeti celega človeka in ne samo »dol« človeka kakor so delali doslej. Ta medicinski per-snnalizcnt, ki se nanaša na človeka kot celoto, je vzrok avtorjevega osebnega doživetja, »da je postalo njemu, dosedanjemu ateistu, versko izkustvo resničnost«. Njegove znanstvene metode o zdravljenju živčno bolnih, epileptikov, histerikov itd. prepuščamo oceni strokovnjakov, nas zanima njegovo stališče do verskega vprašanja. V soglasju z mnogimi drugimi znanimi znanstveniki Th. Bo-vet odkrito priznava, da stoji znanost in tudi medicinska znanost pred mnogimi ugankami, ki se, kakor n. pr. čudežna ozdravljenja, ne dajo rešiti z besedičenjem o sugestiji, marveč segajo na polje verske stvarnosti. Iz stališča enovitosii človeka govori nato avtor tudi o grehu, o ljubezni, čistosti in nazadnje o razmerju do Boga. Zanemarjanje bolnikovega razmerja do Boga jo Th. Bovotu opuščanje nečesa bistvenega v razmerju med zdravnikom in bolnikovo osebo. Da so sploh bolezni na svetu, razlaga iz tega. ker je sedanji človek ravno nasprotje človeka, »ki je zaradi greha zgubil svojo prvotno naravo kot podoba božja. Pri tem ne igra Tloge samo osebni greh, marveč tudi skupni ali podedovani greh... Mi ne moremo ničesar drugega, kakor da si v vsej ponižnosti prizadevamo, vživeti in včleniti se v božji načrt; potem bomo mogoče lahko tudi mi zdravniki videli malo dalje naprej in bomo lahko bolnikom osvetlili vsaj košček njihove poti. So bolezni, ki so neozdravljive; ni pa nobene bolezni, ki bi konec konca ne vodila v večni blagor, če imava oba, zdravnik in bolnik dovolj vere«.
Če motrimo duhovno plat Th. Bovetove knjige »Enovitost osebe v zdravniški praksi«, kakor smo to na kratko storili, potem dobimo v njej dragoceni prispevek k spoznavanju naraščajoče duhovne usmerjenosti današnjega časa.
mmmr
Novi vozni red na dolenjskih progah
O polnoči med 9. in 10. septembrom t. 1. stopi na vseh dolejnskih progah v veljavo novi vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki iz, Ljubljane proti Karlovcu ob: 5.35, 7.51, 12.15, 17.25 in 21.15 ter prihajajo v LJubljano iz smeri Karlovac ob: 6.42, 9.54, 15.44, 18.10 ln 21.00; lz Ljubljane za Kočevje odhajajo ob: 5.20, 10.02, 14.35 in 19.33; iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob: 7.44, 13.30, 16.38 in 20.18.
Iz Trebnjega na Dol. proti Tržišču odhajajo ob: 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30; iz smeri Tržišče v Trebnje na Dol. pa prihajajo ob: 7.00, 13.50, 19.00 in 21.00; iz Novega mesta v Stražo-Toplice odhajajo ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50; iz Straže-Toplice v Novo mesto pa prihajajo ob; 7.25, 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40.
Natančnejši podatki so razvidni iz stenskihi voznih redov na postajah.
Rdeči križ sporoča
Pošto naj dvignejo:
Andrič M. Sreten (prej na Brezovici pri Ljubljani), Avšin Jerica, Cesta 3. maja 7, Bergelj Ivan, Glinška c., Blaha Olga, Slomškova 14, Božič Viktor, Vič, Červan Peter, Vič, Černač Franja, Dež-man Peter, Vič-Glince, Fabiani Anica, Poljanska cesta, Frohlich Oto, Hroševec Franc, Hojs Konrad, gostilničar v Šiški, Grilj Viktor, organist na Črnučah, Groznik Franc, polic, podnarednik, Jagodic Jože, škof. kancler, Jerin Franc, Kokalj Franc, Kollman Drag., Košenina Franc, Kren Mici, Cesta v Rožno dolino 16, Krošelj I., banski svetnik, Le-uassi Marjan, Vič-Glince, Lešnik Metka, Linhartova 33, Lovrenčič Avgust, Machieda, pravnik, Majdič Joško iz Celja, Malovrh Marija, Loenikar-jeva 14, Miklavčič Franc, strojevodja, Beethovnova 5, Modic Ludovik, Vič 164, Moderndorler Vinko, uradnik Vis. Komisariata, Mojškerc Pavla, Nachtigall Ivan, fma. »Saturnus«, Nagode Josip, Peglezen, Novk Ivan, Ižanska c.. Oblak Frančiška, Železničarske hiše, Pahor Minka, učiteljica, Dre-nikova 22, Pavlovič Branislav (prej žel. postaja Brezovica), Pfeiffer Jože, upravni svetnik K1D., Dukičev blok, Poje Malka, Frančiškanska ulica, Prebor Matija, Rakar Katarina, Rode Alenka, Tobačna 14, Rupert Marija, Rutar Ivan, Langusova 17, Rutar Marija, Vič 60, Sacher Jožefa, Vrtna 23, Špetič Marija, poštna uradnica, Smerkolj Pavel, Vič 24, Smerkolj Slavica, Schwarzer Ivanka, Tržaška 8, Stare, obitelj, Dvorakova 12, Tomašič Juro iz Celja, Toplak Romana, šol. sestra, Šiška, Turk Danilo, torbar. pomočnik. Del. dom., Turk Emil, Šelenburgova 6, Volčič Mila, Verdijeva 13, Verlinšek Julči, uradnica OUZD, Zajec dr. Marjan, odvetnik, Zupančič inž. Ivan, reierent za vinarstvo, Beljaška c., Zupančič Silva, Tyrševa c., »Žena in dom«. Uprava, Živkovič Čiro.
Pošto, ki je bila namenjena naslovljencem v Hrvatsko in Srbijo, pa so se med tem vrnili, od-nosno jih niso našli na naslovu, naj dvignejo:
Bertoncelj Valentin, župnik iz Železnikov, Cirman Ivan, žel. tehn. uradnik, Dodič Ivan, učitelj, Faust Terezija. Filipič Marija, Golmajer Metod, Hartman Josip, Julj Amalija, Krinjc Josip, Klemenčič Franc, Medved Janez, bogoslovec, Mer-šolj, župnik v p„ Pavlovič Jelena, Planinšek Josip, Pire Jernej, Resman Franc, Robič Franc, Rosen wirth Stanko, Rozman Stanko, Sopin Karel, Špendal Ivan, svečenik, Škrbec Matija, dekan, Škerbinek inž. V., Tušek Kati, Valenčič Leopold.
Obvestilo o pogrešanem Babšek Ivanu naj dvigne ga. Babšek Marjeta.
StepanČič Dušan se kot vojni ujetnik nahaja v Nemčiji in je zaposlen pri delu na kmetih.
Gospod ravnatelj Killer je daroval Poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa 50 lir. g. dr. Kramer v isti namen 30 lir. Devetletna čečka Za-vašnikova z Viča Je izročila Rdečemu križu 20 lir, nabranih med otroci pri domači igri. — Vsem a-, rovaicem iskrena hvalal
T&Hjo&ate novice
Koledar
Sobota, 6. septembra: Zaharija, prerok.
Nedelja, 7. septembra: 14. pobinkoštna, angelj-ska nedelja. Marko Križevčan, mučenec.
Novi grobovi t Dr. Leon Blinc
V petek zjutraj je izdihnil dr. Leon Blinc, lastnik po vsej deželi znanega in uglednega podjetja Franc Kollman, veletrgovine s steklom in porcelanom na Mestnem trgu v Ljubljani. Razmeroma nenadna smrt je presenetila številne znance in prijatelje pokojnikove. Dr. Leon Blinc je pred nekaj dnevi zbolel, vendar ni nihče mislil, da bi krepak, kakor je bil, ne mogel bolezni preboleti. Na žalost pa je podlegel. Pokojnik je vodil obsežno podjetje in je užival velik ugled med ljubljanskim trgovstvoni. Uslužbenci njegove trgovine so ga spoštovali in ljubili, saj je bil izredno dobrosrčen ne samo napram svojim nastavljencem, ampak tudi napram ljubljanskim revežem. Pokojnik je dokončal juridične študije z doktorsko diplomo in se posvetil sodni praksi. Ker pa je leta 1932 umrl veliki slovenski mecen in njegov stric Robert Kollman, je dr. Blinc prevzel vodstvo Kollmanove trgovine. Pokojnik zapušča mater Marijo, sestro umrlega mecena Kollmana, soprogo Julijo in sinčka Roberta, sestro Marto in številno sorodstvo. Pogreh blagega pokojnika bo v nedeljo, 7. t. m., ob 16. z Žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu. — Vsem rajnikovim dragim ob hudi izgubi naše globoko
sožalje! Pokojnemu pa naj sveti večna luč! - *
—	Vpisovanje v trgovsko nčilišče »Christo-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta
15, za eholetm trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. (Telefon 43-82.)
—	Zdravstvena avtokolona na Turjaku.
Zdravstvena avtokolona, ki jo je dala na razpolago Fašistična vlada, je v ponedeljek, 1. septembra obiskala naš kraj. Zdravniki-specialisti so opravljali dopoldne pregled v želimljah, popoldne pa so preiskali in zdravili pri nas. Do-večera je bilo pregledanih 398 otrok in odraslih. Skupno je bilo ves dnn pregledanih 1372 ljudi. Naš kraj si šteje v prijetno dolžnost iz-rsči toplo zalivalo Eksc. Visokemu Komisarju, g. Petragnaniju, šefu italijanskega zdravstva, in vodji sanitarne avtokolone g. dr. Duceju, ki je obiskal naš kraj.
—	Na Rakovniku je vsako prvo soboto ura molitve za vso okoliško mladino do 13. leta. Danes zvečer se začne ta pobožnost ob sedmih. Pridite v čim večjem številu!
—	Razpis mest na univerzi v Ljubljani. Rekto-rat na univerzi v Ljubljani razpisuje mesto ukaznega lektorja za italijanski jezik, dalje mesto pogodbenega lektorja za francoski jesik in pogodbenega iektorja za angleški jezik. Vsa ta mesta so ■na filozofski fakulteti v Ljubljani. Prošnie, opremljene z dokazili po odgovarjajočih predpiiih, je treba vložiti do vštetega 15. septembra na rekto-rat univerze v Ljubljani.
—	Dražba radijskih aparatov in teteklorjev. Pokrajinsko poštno, brzojavno in telefonsko 'av-inateljstvo v Ljubljani bo prodalo na javni ustni dražbi 35 zaplenjenih radijskih aparatov in 99 detektorjev. Prodaja bo 3. oktobra ob ti v ekonomskem odseku ravnateljstva na Sv. Jakoba trgu 2, L, soba 42. Pogoji za dražbo so že 2. oktoora med uradnimi urami in na dan prodaje do 10 na vpogled. Prav tedej si stranke lahko ogledvo aparate. Jamčevino je treba plačati najkasneje do 10 na d'-n prodaje
—	Avtomobilistom! Ker je bilo ugotovljeno, da spreminjajo nekateri lastniki tovornih avtomobilov svoje avtomobile v take z majhno nosilnostjo, da bi jih nadalje uporabljali za osebni promet in bi tako obšli odredbe, izdane za promet z motornimi vozili, je bilo z novo odredbo prepovedano dajati dovoljenje za vožnjo e tako spremenjenimi avtomobili.
—	Konzum rib in ribjih izdelkov v Italiji. Riba je zelo valno živilo v Italiji. Zato se vprašanjem v zvezi z ribolovom posveča vsa potrebna pozornost, posebno pa oblasti skrbe, da se izboljša po
Iz Trsta
Dolgim ženskim hlačam tudi v Trstu odzvo-nilo. Povsod v Italiji so že izginile z ulice ženske v dolgih moških hlačah, v Trstu pa se še tu in tam pojavijo, sicer samo na kolesih, ali pa na turističnih partijah po Krasu. Sedaj pa je tudi njim odzvonilo, ker so začele oblasti proti tej nelepi modi nastopati.
Višji duhovniški red bo podelil tržaški škof msgr. dr. Santin svojim bogoslovcem dne 14. septembra.
Sv. Ivan v Trstu je imel v nedeljo 31. avgusta svoje žegnanje, ki ie privabilo mnogo ljudi v cerkev, da je bila tudi med tridnevnico dobro obiskana, zlasti še v petek, na glavni praznik, ko je bilo tudi večno češčenje. V nedeljo pa je bila prostorna cerkev veliko premajhna za množico ljudstva, ki je prisostvovala tradicionalni procesiji. Najprej so bile ob štirih pete litanije, potem pa je mnogo ljudi počakalo do slovesnih večernic ob 6; ob 6.30 se je razvila procesija. Krasno petje, molitev, slovesno pritrkavanje zvonov se je zlivalo v skupno molitev pred Najsvetejšim, ki so mu belooblečene deklice trosile cvetja na pot. Za nebom smo opazili^ predstavnike cerkvene in svetne gosposke, naše može in mnogo ljudstva.
Letos bo pozna trgatev. Grozdje na Krasu in tudi t tržaški okolici letos nenavadno pozno dozoreva, povrh pa še kaj neenako, tako da je skoraj na vsakem grozdu polovica jagod že mehka, druga polovica pa še zelena in trda. Vinogradniki si sedaj, v septembru, želijo suhega, gorkega vremena, da bi grozdje pravočasno dozorelo in bi trgatev uspela.
Dopolavoro prireja izlet na ljubljanski velesejem. Dopolavoro tržaške province organizira izlet svojega članstva s posebnim vlakom na ljubljanski velesejem, ki se prične 4. oktobra. Udeležili se ga bodo lahko samo člani Dopolavoro. Vse informacije dobe interesenti na sedežu provincijske uprave in pri krajevnih poslovalnicah Dopolavora.
Posebno davčno posvetovalnico je osnovalo Združenje trgovcev v Trstu na sedežu svoje organizacije. Posvetovalnica bo poslovala vsako sredo in petek od ič—io.
eni strani način lova, po drugi strani pa, da se izboljšajo ribji izdelki, Ici prihajajo na trg. V lanskem letu ie bilo v V6ej Italiji prinesenih na trg
izboljšajo ribji izdelki, ki prihajajo na trg. V lan-
346.191 stotov rib Od te količine odpad« 276.000 na morske ribe, 28.337 na jezerske in lagunske ribe, ostalo pa na sladkovodne. Uvoz svežih rib v Italijo je znašal 5389 stotov, medtem ko je bilo skoraj 40.000 stotov ribe uvožene v Italijo že v predelanem stanju. V sedanjem vojnem času pa uživa ribolov še večjo podporo oblasti kot prej, ker skuša Italija na vsak način pokriti z domačim lovom potrebe po ribi.
—	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2 (telefon 29-86). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
—	Državne podpore za pogozdovanje. L. 1939-40 je dala država iz svoje blagajne okrog 260 milijonov lir za pogozdovanje in za izboljšanje pašnikov. Leto poprej je bilo v isti namen podeljenih podpor za 192 milijonov lir. Zavoljo tega se je močno povečalo tudi število razsadnikov in semenskih postaj, število raznih zasajenih sadik se je od 11,707.000 v 1. 1938-39 dvignilo na 14,785.000 v
I.	1939-40. Prav tako je bilo za pogozdovanje go-ličav porabljenih 7000 kilogramov raznih semen. Vlada ima posebne organe, tako imenovano gozdno milico, ki skrbi za uspeh vseh pogozdovalnih akcij in obenem vzgaja ljudi k večji ljubezni do gozdar končno pa tudi preprečuje nesmotrno izsekavanje gozdov.
Ljubljana
1 Italijanščina na Trgovskem nčilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 13. Tečaji se prično: začetniški 10. septembra, nadaljevalni
II.	septembra. — Telefon 40—48.
1 Križanska moška kongregacija ima na praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra skupno cerkveno pobožnost zjutraj in zvečer . ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Vsi člani vljudno vabljeni!
1 Stolna kongregacija Kraljice presv. Rož. venca ima v soboto, 6. septembra, točno ob pol sedmih zvečer shod v kongregacijskih prostorih. Udeležba za vse članicc obvezna!
1 Dijaška Marijina kongregacija pri Sv, Jožefu ▼ Ljubljani ima v Domu duh. vaj duhovno obnovo v sredo, 10. septembra za vse kandidate in aspi-rante ter člane, ki niso mogli opraviti duhovnih vaj. Priglasile se do torka.
1 Glasbena šola »Sloga« sprejema gojence za pouk v solopetju, klavirju, kitari, violini in ostalih orkestralnih instrumentih. — Poučuje poleg tega osnovno in višjo glasbeno teorijo, glasbeno zgodovino, orkestralno igro, komorno glasbo in zborovsko petje; pevci se morejo vaditi v nastopanju tudi praktično. Pouk spopolnjuje jo predavanja, matineje in lastna šolska glasbena revija. Pričete.k pouka b6 v ponedeljek, 15. septembra. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ulici 19.
1 Šolski izlet v Benetke. Učenke strokovne nadaljevalne šole pri sv. Jakobu v Ljubljani, ki so se prijavile za izlet v Benetke, naj se gotovo zglase dne 6. septembra 1941 (sobota) ob 1. popoldne v šoli. — Vodstvo izleta..
1 V soboto 6. septembra se začne na šoli Glasbene Matice redni pouk v vseh oddelkih in razredih. Opozarjamo pa starše, da je vpis na glasbeno šolo še vedno mogoč. Prijave sprejema pisarna v Vegovi ulici 7 in vpisani gojenec začne takoj z rednim poukom.
1 Uprava Kina Sloge sporoča, da bodo odslej ob nedeljah in praznikih zopet redne matinejske predstave, in sicer ob 10.30 po znižanih cenah.
1 Neupravičene živilske nakaznice. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je ugotovil, da nekateri družinski poglavarji ne vrnejo živilskih nakaznic onih svojih družinskih članov ali podnajemnikov, ki so iz kakršnega koli razloga odšli iz družine ali jih pa sploh ni več v družini, n.pr. da so uriirli, se preselili, odšli v bolnišnico, v jetnižnico, da so v ujetništvu, po počitnicah ali na dopustu na svojem službenem mestu itd., ter zato neupravičeno nabavljajo živila na te njim nepripadajoče karte. Zato mestni preskrbovalni urad opominja vse one, ki so v taki neupravičeni posesti živilskih nakaznic, naj jih takoj vrnejo svojemu trgovcu, da jih ta izroči preskrbovalnemu uradu, ali naj jih pa samj prineso v preskrbovalni urad, da se tako ogneji kazenskim posledicam zaradi protizakonitega neupravičenega prisvajanja živilskih nakaznic. Posebno pa opozarjamo na novo, da je nakaznica popolnoma neprenosna in sme nanjo dobivati živila samo tisti, ki je na njej napisano njegovo ime. Sicer pa mora vsak družinski glavar sproti naznaniti preskrbovalnemu uradu vsako spremembo v staležu svoje družine.
1 Sladkor in maščobe bo mestni preskrbovalni urad trgovcem razdeljeval v soboto, 6. septembra, od 8. do 12. ure po naslednjem redu: trgovcem z začetnico A—J od 8. do 9. ure, od K—M od 9. do 10. ure, od N—R od 10. do 11. ure, od S—Ž od 11. do 12. ure. Milo bo razdeljeno pozneje. Trgovce' in občinstvo opozarjamo, da bo mogoče mast dobiti samo na odrezke za mast, t. j. na vsako nakaznico po 200 gramov. Na odrezke za slanino se bo'pozneje dobilo po 100 gramov presnega masla, zato naj trgovci teh odrezkov ne prevzemajo od strank in naj jih ne režejo od kart. Kdaj bo razdeljeno milo in presno maslo, bo objavljeno o pravem času.
1 Druga licitacija za nadaljevanje gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici. 26. avgusta je bila že prva licitacija za zgraditev zatvornice na Ljubljanici ob stari cukrarni. Tedaj se je zanimal za to gradbeno delo le en sam podjetnik, zaradi česar licitacija ni uspela, ker predpis zahteva, da se pri prvi licitaciji mora izbirati med tremi ponudbami. Da bi se to važno delo, ki ne bo izrednega pomena samo za dokončno ureditev struge Ljubljanice skozi mesto, ampak še večjega za osuševanje in zboljšanje Barja, je bila te dni že druga javna pismena licitacija, Proračun za gradbena dela znaša 704.015 lir in bo licitacija 15. septembra ob 11 dopoldne na tehničnem oddelku v Ljubljani. Službeni list z dne 3. septembra prinaša podroben razpis licitacije.
1 Ureditev cest in hodnikov |e letošnje leto ▼ Ljubljani zelo napredovala. V središču mesta so pomembne cestne zveze bile modernizirane tako, da se je za vedno umaknilo blato in prah. Kakor čujemo, bo sedaj prišla na vrsto tudi ureditev Ceste v Rožno dolino, ki je najvažnejša prometna žila za vse tisoče prebivalcev, ki hodijo po tej
___li	~ _ -1 ~ V««	/Inlinn in rit m str	v •> -
leSu V lucaiui * aa nui.uu muiihu	uunvu «v uu
zidana. NajprikladnejSa zveza z mestom je za vse rožnodolske pešce prav Cesta v Rožno dolino. Prebivalstvo je bilo zlasti v zimskem času hudo prizadeto, saj ni bila blatna le cesta, ampek je plaval v vodi večinoma tudi ve« doslej ie neurejeni hodnik za pečee. Ker bi ureditev vse dolge ceste zahtevala seveda velike stroške, bodo začasno, da ustrežejo vsemu prebivalstvu, uredili najprej le hodnik za peice, ki bo katraniziran v toliko, da bo za vedno od njega odpravljeno blato in prah, Tisoči in tisoči prebivalcev Rožne doline so za ta ukrep pristojnim činiteljem od srca hvaležni.
1 Seznami davčnih osnov za peke, izdelovalce testenin, književnike, zasebne učitelje, glasbenike, godce, babice, akademske slikarje in kiparje, potujoče agente, trgovske potnike, senzale, mešetarje so poleg že prej objavljenih razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter naj si jih interesenti ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 17. t. m.
1 »Nenavaden človek« je tragikomedija Gena Senečiča, v kateri je predstavil dramatik gledalcem resničnega poštenjaka v nasprotju s sumljivo in zlagano dobrodelnostjo, ki koristi sama sebi, pokazal je značaj dobrodušnega, zaupljivega poštenjaka starega kova v okolju sodobnih ljudi, ki jih je pokvarilo današnje nemoralno gledanje na svet. Aktualna zgodba bo našla zadovoljno občinstvo, ki ljubi gladek in hiter potek dejanja, zanimive preobrate in z življenjsko vernostjo podane prizore. Delo je poslovenil in zrežiral J. Kovic, ki bo igral tudi glavno moško vlogo.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7. telefon št. 41-52. — Od ponedeljka od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15-11., telefon št. 32-84.
Gledališče
Drama: Začetek ob pol 20: Sobota, 6. septembra: »Nenavaden človek«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 7. septembra: zaprto.
Radio Ljubljana
Sobota, 6. septembra. 7.30 Poročna v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. — Med odmorom ob 8 napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna orkestralna glasba. — 13 Napoved časa in jioročila v italijanščini.— 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Himne in popevke vojsku joče se Italije: orkester pod vodstvom mojstra Arlandija. — 13.50 Slovenska glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: operetna glasba s sodelovanjem sopranistinje Dragice Sok in tenorista Janeza Lipuščka. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra: popevke, — il9.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20 Napoved časa in poročila v itali janščini. — 20.20 Komentarji k dnevnim1-dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona EIAR-,ja: Strauss: Salome. Med odmori predavanje v slovenščini in beseda v slovenščini. — 20 Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. — 22.45 Poročila v slovenščini.
1r
Lekarne .
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Teševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Na živilskem trgu sem v torek pozabila denarnico. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Zapestnica z rdečimi koralami, dalmatinsko delo, se je zgubila v sredo popoldne od Marijinega trga do Mirja. Pošten najditelj se naproša, da odda zapestnico v upravi »Slovenca«.
Iz Spodnle štajerske
Muzej v krškem razširjajo. Muzej v Krškem,. ki so ga slovesno odprli 10. njvembra lanskega leta, sedaj spopolnjujejo in razširjajo ter hočejo v njem zbrati vse dokaze za nemško kulturno udejstvovanje v savski dolini.
Glasbeni in pevsk} večeri v Mozirju. V prijaznem trgu v zgornji Savinjski dolini, v Mozirju, Se je te dni mudila skupina gojencev višje glasbene šole v Gradcu, ter je priredila več glasbenih in pevskih večerov, ki so med ljudstvom vzbudili veliko pozornost ter so bili tudi zelo dobro obiskani.
Spodnještajerec odlikovan. Za hrabrost na vzhodnem bojišču in za dosežene uspehe v borbah proti boljševikom je dobil viteški križec železnega križa tudi nadporočnik Sochatzy, rodom iz Pragerskega.
Izkaznice štaj. dom. zveze so že pričeli deliti. Tako jih dele te dni v mestu Mariboru.
Gojenci višje glasbene šole so se na svojem potovanju po S|iodnjem štajerskem ustavili oni dan tudi v Konjicah ter so v tanvoš-njern domu nemške mladine priredili pevski in glasbeni koncert.
Vaški večer je bil te dni v Poljčanah. Obiskan je bil zelo dobro ter so ga priredili za slovo odhajajoči nemški mladini iz Gradca, ki je pomagala kmetom pri spravljanju letošnje žetve.
Iz Hrvatske
Društvo prijateljev italijanske knjige je
na zadnjem sestanku sklenilo, da se bo odslej imenovalo Hrvatsko-italijansko društvo, ki ima za cilj pospeševanje hrvatsko-italijanskega prijateljstva.
Zakonsko naredbo o najnižjih delavskih plačah je. hrvatska vlada raztegnila tudi na gozdno delavstvo. S tem se bo zboljšal gmotni položaj 30.000 delavcev.
Poveljnik milice nemške narodnostne skupine. Vodja nemške narodnostne, skupine v neodvisni državi Hrvatski, Altgayer, je imenoval Vilibalda Hellerja za poveljnika nemške narodnostne milice.
Komuniste okoli Doboja preganja tudi nemška milica. Poleg rednih čet hrvatske vojske in ustaških oddelkov preganja komuniste, ki so napadli Doboj in razdrli na več mestih železniško progo, tudi oddelek nemške milice iz Te-sliča. V bojih s komunisti in letniki je padel že en član nemške milice ter jo bil pokopan z vsemi vojaškimi slovesnostmi.
Podružnica ravnateljstva za obnovo. Hrvatsko ravnateljstvo za obnovo je odprlo svojo podružnico v Sarajevu.
V Zagrebu so pričeli zidati poslopje za novo nemško srednjo šolo. Zgotovljena bo do prihodnjega šolskega leta.
Strokovna šola za bolniške strežnike in strežnice. Pri zagrebškem vseučilišču bodo v krat-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
PredaUve ob 16.. 18. in 20. uri
Najnovejši in najlepSi Gitjlijov velefilm
MATI
V glavnih vlogah BENJAMINO GIOL1, Emma Gramatica, Ugo Česan, Carola Hohn.
K I N O MATICA - TEL. 22-41
Zadrt)! model
Glasbeni film romantične ljubezni in usodnih kcnmktov. Glasba: Verdi, Sohubert, Bizer, Peter Fenn — Camilla Horn, Aleksander Svcd P. Javor K i N O SLOGA T t L.
Senzacijonalen lilui napete vsebine
KAPITAN FURIA
VICTOR Mc LAGLEN, BKIA.V AHERNE, JHNE IjANG, — Film o heroju, neustrašenem borou 7,a pravico in svobodo. Film poln zabave, komičnih prizorov tn krasnih posnetkov.
KINO O N i O N TEL. 22.21
kem odprli posebno strokovno šolo za bolniške strežnice in strežnike.
Za popravilo vojašnic po Hrvatskem je vlada odobrila kredit 40 milijonov kun.
Prve hrvatske poštne znamke. V Zagrebu so izdali prve znamke v kunski vrednosti. Ža sedaj so izdali znamke v vrednosti 0.50, 1.50, 2, 5, 7 in 10 kun. V vrednosti 3, 6. 20, 30 in 50 kun bodo pa izdane konec septembra.
Poletni čas bo hrvatska država obdržala tudi v zimskih mesecih.
Razglasitev v državnem interesu. Izšla je zakonska odredba, ki določa, da država lahko razna za državo važna gospodarska podjetja in tovarne razlasti. Za razlastitev stavi predlog ravnateljstvo za obnovo ali pa katero koli mi- . nistrstvo.
Iz Srbije
Štirje razbojniki ustreljeni pri samem napadu. Pred dnevi je hotela oborožena komunistična družina napasti državne oblasti na Ubu. Ko se je že bližala okrajnemu glavarstvu, so jo opazili policijski stražniki in pričeli takoj nanjo streljati. V ognju iz strojnic so obležali na mestu mrtvi štirje komunisti. Med njimi so spoznali nekega dijaka iz Belgrada, dijaka iz Žar-kova pri Belgradu in dva okoliška kmeta. Ostali komunisti so se razkropili na vse strani in pobegnili.
Nočejo se spametovati. Srbsko časopisje, predvsem »Novo Vreme« še nadalje objavlja iz posameznih srbskih krajev poročila o teror ju oboroženih komunističnih tolp in raznih sabo-tažnih dejanjih. Tako so komunisti pred kratkim vrgli več bomb na največji hotel v Nišu »Park«. Ker zločincev še niso mogli poloviti, je mestna občina v Nišu na njihove glave razpisala nagrado 100.000 dinarjev. V zvezi s tem atentatom je tamošnji ban izdal poseben pro-, glas na ljudstvo, v katerem ga poziva, da se naj končno že spametuje in zave resnosti položaja, ker bodo takšni in slični izgredi prinesli samo še težje represaiije in bodo postali lahko naravnost usodni za srbsko ljudstvo. Mnogi bodo ostali brez svojih dragih, številni bodo izgubili svoje domove in se bodo morali potikati po svetu kot begunci.
POSTNI Pl LOT
Medtem se je Mišek še bolj približal zrakoplovu in je streljal nanj ko besen, rekoč:
J
»Tu imate mojo vizitko!« in je zavil z letalom krog zrakoplova in ga venomer obstreljeval. »Prepozno je, da bi se razbojnika mogla veseliti zmage!«
Zavedal se je pa, da je zdaj tudi njegovo le-'alo v nevarnosti. In zares: iz zrakoplova se je okadilo in kmalu se je razpočil izstrelek tik etala.
Fe
/
/ * c
Mireft\< ga je opozoril kapitan, »treba je leteti v drugo smer!«
»Pustile me, kapitan, da delam po svoje,« mu je odvrnil Mišek.
KULTURNI OBZORNIK
Prof. Umberto Urbani: Simon Gregorčič
Predavanje v ljubljanskem radiu:
Contro le egemonie metalliche
Lalluminio e metallo italianissimo dato dalla bauxite del nostro suolo e dal carbone bianco delle nostre montagne. Le grandi tappe segnate dalla produzione annuale - nel'era fascista - sono la piu fulgida prova delle possibilita tec-niche e delle vaste applicazioni di questo metallo tutto nostro.
Per ogni uso una lega adatta
Proti hegemoniji kovin
Aluminij je pristna italijanska kovina, ki jo daje bauxit naših tal in beli premog naših gora. Velike etape, ki jih - v dobi fašizma -zaznamuje letna proizvodnja, so najsijaj-nejši dokaz tehniških možnosti in obsežnih načinov uporabe te čisto naše kovine.
Za vsako potrebo primerna spojina
MuminioMum^
jMETALLO DEL DOHINIO-GOSPODUJOČA KOVINA
Simon Gregorčič non b un poeta cosmopolita e un adoratore romantico della bellezza assoluta come il creatore della moderna Urica slovena, Fran-ceseo Prešeren; non e neppure un irrequieto ban-ditore di nuovi vangeli come 1'Aškerc e nemmeno il poeta dei simboli e dei sogni, della vita e della giovinezza come lo Zupančič; Simon Gregorčič e 1'interprete genuino dei sentimenti del suo popolo. Non šali alle vette della fantasia o alle cime tor-meutose della ragione umana e non scandaglid le misteriose profondita delPanima; la poesia del Gregorčič spuntd, come le sue primule, alla superficie del sentimento e del cuore del suo popolo e alla j superficie della sua terra.
Nella Urica del Gregorčič, fusa armoniosamente con le forme delVarte, rivisse la poesia popolare slovena. Nei canti del poeta, li popolo sloveno trovd tutto se stesso e sentl tutte le voci della stirpe, dalle piu forti alle piu delicate, dalle piu generose alle piu impulsive.
Se 1'Aškerc e il poeta delPAcropoli e delle Piramidi, l'epico cantore delle leggende dei secoli e dalle nazioni, il Gregorčič e il cantore di un pic-colo mondo Uniitato al paesaggio ove trascorse la sua vita, ad una breve striscia di terra, punteggiata di tuguri contadinescbi e di gregi, ad un'argcnteo solco di un fiume, incassato fra le montagne e che avvallando rallenta il corso delle acque.
La sua opera poetica meglio di un volume di folclore, svela il popolo, il eontadino, la donna slovena.
II poeta sloveno che, appena dopo morte, ri-torn6 come aveva nostalgicamente desiderato, ai lunghi della sua giovinezza e che dal 1906 riposa presso San Lorenzo, parecchi anni prima della con-flagrazione europea, predisse la guerra italo-au-striaca. II poeta vide la terribile bufera, che si sarebbe scatenata dalPardente mezzogiorno e de-scrisse la tempesta di piombo, la pioggia di sangue, il torrente di lagrime, i lampi, i tuoni, 1'inferno della battaglia.
Come la fanr.iulla slovena — di cui canta — che nella notte di Natale, va a indagare il destino nelle acque del torrente, tremolante nella luce lu-nare, e dal profondo delle onde una faccia cono-sciuta le dice con soave sorriso che lassu celebre-ranno la loro unione, anche il poeta e attirato dalle acque divinatrici.
Simon Gregorčič fu la bontik personificata. Umile cappellano di piceole borgate, visse povero e modesto. Negli ultimi anni, malandato in salute, si ritirč a Gorizia. Non accettč l'ospitalit& dell'ar-chivescovo Sedej, come non aveva voluto accetare il pošto di cappellano, offertogli dai Principi di Windischgraetz.
Non erano per lui, diceva, i palazzi princi-peschi; ogni parola affettuosa dalla bocca dei principi gli sarebbe parsa falsa e calcolata, come gli volessero fare una grazia o l'elemosina. II poeta si sentiva bene solamente fra gli umili e i semplici.
Anche il pessimismo del Gregorčič č mite, no-stalgico, elegico, sincero, cristianamente rassegnato; non e il pessimismo di Heine, ne quello di Kranj-čevič, ne quello di Gilbert, ne quello classico e uni-versale di Leopardi. II dolore del Gregorčič rag-gi.mse la drammaticit& sublime di Giobbe nel can-to: »L'uomo giammail«, che riporto alla fine del volume, con libera versione.
Saverio Meško, amico del Gregorčič e come questi sacerdote e scrittore,"disse del canto mera-viglioso: «Questo commovente colloquio dell'uomo sofferente con 1'Eterno e l'Onnipotente, č il canto piu caratteristico per 1'ideologia del poeta e nello s I esso tempo il capolavoro piu fatale per la sua vita terrena.»
Nessun poeta sloveno divenne subito, come il Gregorčič, il beniamino del suo popolo. Nella pri-mavera del 1882 uscirono le prime sue poesie. In tre mesi and6 esaurita la prima edizione.
Nel 1888 uscl il suo secondo volume e nel 1902 il terzo ed ultimo. «Se il poeta tacque in quegli annii,» scrive il Meško, «contro la propria volont& e malgrado l'esuberanza, che gli gonfiava 1'anima, il suo silenzio fu un tormento per il popolo e il tormento maggiore per lo stesso poeta.»
Invano tent& il critico ceco dott. Domenico Stri-brn£ di elogiare, sia pure con le dovute riserve, rultimo volume pubblicato dal poeta, scrivendo:
«La poesia del Gregorčič non cfciude sol t an to 1'epoca del romanticismo, ma annuncia pure un'epo-ca nuova. I segni caratteristici della poesia moderna, sono il soggettivismo e rimpressionismo. II terzo volume delle poesie del Gregorčič e diverso evidentemente dagli altri. Altrove l'anima sua e'identifica con l'anima delle masse; qui si apparta nel suo isolamento. Qui, aH'orlo dej sepolcro, il poeta fa la confessione generale della sua vita pri-vata; id suo dolore e la sua de vozi one arrivarono a inattese profonditft, convergendo nell'orrrore della vila terrestre e nella mistica coscienza della vita d'oltretomba. Cosl da vici.no guardo la morte negli occhi solamente il Prešeren e nessuno dei poeti sloveni si unl cosi intiniamente con Dio.»
L'ultimo libro del Gregorčič nom e l'alba della novella generazione; č il crepuscolo di quella che precedette Cankar e Zupančič e che nel Gregorčič e nelPAškerc ebbe due interpreti tamto diversi.
Simon Gregorčič ni pesnik kozmopolit in romantični oboževalec absolutne lepote kakor France Prešeren, stvaritelj slovenske moderne lirike; ni nemiren glasnik novih evangelijev kakor Aškerc, niti ne pesnik simbolov in sanj, življenja in mladosti kakor Zupančič; Simon Gregorčič je pravi tolmač občutkov svojega naroda. Ne dviga se do skrajnih višin fantazije ali na težavne vrhunce človeškega razuma in ne preiskuje tajnih globin duše; Gregorčičeva poezija je vzklila kakor prvo pomladansko cvetje, na površju čustev in srca njegovega naroda in na površju njegove zemlje.
V Gregorčičevi liriki, harmonično povezani z umetnostno obliko, je znova oživela slovenska ljudska poezija. V pesnikovih pesmih je slovenski narod našel sebe vsega in je slišal vse glasove svojega roda, od najjačjih do najnežnejših, od naj-plemenitejših do najbolj impulzivnih.
Ce je Aškerc pesnik Akropole in Piramid, epični pevec legend vekov in narodov, je Gregorčič pesnik malega sveta, omejenega na pokrajino, v kateri je preživel svoj vek, na ozek pas zemlje, na katerem se kakor pike vidijo ljudske koče in ovčje črede, na srebrne brazde reke, ki je vrezana I med gore in katere tek vode postaja v svojem dolnjem teku počasnejši. Njegova pesniška dela bolj kakor obširna folklora razkrivajo ljudstvo, kmeta, slovensko ženo.
Slovenski pesnik, ki se je šele po smrti vrnil, kakor 6i je v domotožju želel, v kraje, v katerih je preživel svojo mladost in ki od leta 1906 počiva pri svojem Sv. Lovrencu, je mnogo let pred svetovnim požarom napovedal italijansko-avstrijsko vojno. Pesnik je videl strašen vihar in opisal svinčeno nevihto, krvavi dež, potoke solza, blisk in grmenje, vojni pekel.
Kakor slovensko dekle — o kateri poje —, ki gre v božični noči trepetajoča v mesečni svetlobi in ki ji v vodni gladini znani obraz s sladkim nasmehom pove, da bodo tain zgoraj slavili njuno združitev, tako so tudi pesnika privabile preroške vode.
Simon Gregorčič je bil poosebljena dobrota. Preprosti kaplan malih naselij je živel ubogo in skromno. Ko se mu je poslabšalo zdravje, se je v poslednjih letih življenja vrnil v Gorico. Ni sprejel gostoljubnosti nadškofa Sedej a, kakor že prej ni hotel sprejeti kaplanskega mesta, ki mu ga je ponudil knez Windi6chgraetz.
Niso zanj, kakor je govoril, knežje palače; vsaka ljubezniva beseda iz kneževih ust bi se mu zdela lažna in preračunana, kakor da bi mu hoteli izkazali milost in podeliti miloščino. Pesnik se je dobro počutil le med ponižnimi in preprostimi.
Gregorčičev pesimizem je blag, domotožen, ele-gijski, iskren, krščansko vdan; to ni Heinejev pesimizem, niti Kranjčevičev niti Gilbertov niti ne univerzalni Leopardijev. Gregorčičeva bol združuje Jobovo vzvišeno dramatičnost v pesmi »Človeka nikar«, ki sem jo prevedel v italijanščino v svobodnih verzih.
Ksaver Meško, Gregorčičev prijatelj in kakor ta duhovnik in pisatelj, je rekel o čudoviti pesmi: Ta ganljivi razgovor trpečega človeka z Večnim in Vsemogočnim, je najbolj karakteristična pesem za pesnikovo ideologijo in istočasno mojstrsko delo, ki je bilo za njegovo zemeljsko življenje najbolj usodno.
Noben slovenski pesnik ni postal, kakor Gregorčič, takoj Benjamin svojega naroda. Spomladi leta 1882. so izšle njegove prve pesmi. V treh mesecih je pošla prva knjiga.
Leta 1888. je izšel drugi zvezek in leta 1902 tretji in poslednji. Če je pesnik v teh letih molčal — piše Meško — proti svoji volji in vkljub silnemu hotenju, ki mu je prevzemalo dušo, je bil njegov molk muka za narod in še večja muka za samega pesnika.
Zaman je poskušal češki kritik dr. Dominik St?ibrny s sledečimi besedami pohvaliti, čeprav s potrebnimi rezervami, poslednji zvezek, ki ga je pesnik objavil:
»Gregorčičeva poezija ne zaključuje le dobe romantike, ampak tudi naznanja novo dobo. Karakteristična znaka moderne poezije sta subjekti-vizem in impresionizem. Tretji zvezek Gregorčičevih pesmi se očividno razlikuje od ostalih. — Drugje se istoveti njegova duša z dušo množice; tu se umakne v svojo osamelost. Tu, na robu groba, izreče pesnik glavno izpoved o svojem zasebnem življenju; njegova bol in njegova vdanost dosežeta nepričakovane globine, ko se spremenita v odpor pred zemeljskim življenjem in v mistično zavest življenja onstran groba. Tako od blizu je gledal smrti v oči edini Prešeren in noben slovenskih pisateljev se ni tako tesno združil z Bogom«!
Poslednja Gregorčičeva knjiga ni zarja nove generacije; je rajši kasnejši večerni žar generacije, ki ji stojita na čelu Cankar in Zupančič in ki je v Gregorčiču in Aškercu imela dva tako različna interpreta.
NaroČite ..Slovencev koledar"!
Avstralija ječi pod težo vojnih izdatkov
Reuter poroča iz Melbournea, da je Avstralija od začetka sedanje vojne porabila več kot 45 milijonov funtov šterlingov za zgraditev svojega le. talstva. Tedensko porabi v iste svrhe 450.000 f. š. Ta znesek pa misli še zvišati tedensko na milijon funtov šterlingov. Kako bo le prebivalstvo preneslo te ogromne izdatke?
Bliža se jesen: Štorklje že odhajajo na jug
Nemško časopisje poroča, da so štorklje iz posameznih nemških krajev že odletele proti jugu, kjer bodo prezimile. V Nemčiji so štorklje pod zakonsko zaščito. Zato se natančno lahko ugotovi, da jih je v Nemčiji 40.000. Vse štorklje imajo tudi popisane. Posebno zaslugo ima v tem pogledu ptičja opazovalnica v Rossitten, ki je med drugim ugotovila, da lete štorklje, ki gnezdijo vzhodno od Vezere, na jug čez Balkan, vzhodno Sredozemsko morje, Palestino in Egipt ter ob Nilu navzgor vse do Južne Afrike, medtem pa lete vse štorklje zahodno od Vezere na isto mesto čez Francijo in Španijo. Zanimivi so tudi poskusi, ki so jih napravili z mladimi štorkljami pred poletom na jug. Več mladih štorkelj, ki so gnezdile vzhodno od Vezere. so prepeljali v Essen ter so jih tam izpustili. Človek bi peč mislil, da se fciodo podale na daljno pot z ostalimi tamošnjimi štorkljami čez Francijo in Španijo. Pa ni bilo tako. Vse pripeljane štorklje so pričele takoj leteti proti vzhodu,
nato pa po znani poti svojih prednic proti jugu čez balkanske države in zopet dalje.
Mem letom štorklje posamezna afriška plemena tudi pobijajo in streljajo. Tako se je zgodilo že večkrat, da so se vrnile v Nemčijo nekatere štorklje s prestreljenimi perutmi, nekatere so prinesle s seboj tudi puščice, ki so jim prebodle truplo ali pa celo perutnico. Iz teh puščic so potem izvedeli za orožje, ki se ga poslužujejo tista divja plemena.
Najredkejša poštna znamka
Med najredkejše znamke na svetu spada rdeča poštna znamka, ki jo je izdala Britanska Gvineja leta 1850. Marka je tedaj stala en cent. Ohranjen
ie samo en izvod in še ta ima že obrabljene ogle. Cljub temu pa, da je znamka že močno poškodovana, je še vedno najdražja znamka na svetu. Svoječasno je pripadala zbirki Ferari, katere last. nik jo je pozneje izročil poštnemu muzeju v Berlinu. Po končani zadnji svetovni vojni so znamko zaplenili na račun reparacij in jo prodali. Kupil jo je Amerikanec Hind za 32.000 dolarjev. Po njegovi smrti jo je prodala njegova vdova še dražje nekemu Avstralcu, ki je zanjo plačal 40 tisoč dolarjev. Njegovo ime pa še danes ni znano.
Naval kobilic v Indiji
Po poročilih iz Karačija v severozahodni Indiji, so se pojavile v tamošnjih pokrajinah kobilice v nepreglednih rojih. Kobilice 60 uničile skoraj vso letošnjo žetev pšenice, zaradi česar bo imela vlad« velike težave s prehrano ljudstva. Kobilice so prišle s severa ter so do sedaj uničile že več pokrajin.
Z DUNAJA V ZAGREB
Pod tem naslovom popisuje potnik P. H. svoje potovanje z železnico z Dunaja v Zagreb. Lepoto spodnještajerskih krajev slika bralcem tega uglednega nemškega dnevnika takole: »V Spielfeldu, prejšnji nemški carinski postaji, sedaj pregledajo samo prehodna dovoljenja. Sedaj pride takoj pokrajina, kjer smo bili razporejeni. Hauptman planinskega lovskega polka pristopi v Gradcu k go-spej z napol doraslim sinom. Tam ob hiši smo stali onega jutra. Tu je bila pregrada. Iz tamoš-njega bunkerja je pričelo prvič streljati na nas. Vidiš tam bunker? Tam zgoraj, kjer je tako temno ob gozdnem robu. Pa ni dolgo časa trajalo. Toda eden mojih ljudi je pri tem padel, je še dodal po krajšem molku. Zunaj je vroč popoldan. Murenčki cvrčijo, par volov orje na podnožju, otroci mahajo z rokami. Povsod globok mir, kakor da ne bi bil nikdar raztrgan, samo tam zgoraj ob robu gozda, 50 m od zeleznice, je črna lisa in v vlaku se spominjajo potniki moža, v sivi bluzi, ki je tam, kjer sije sedaj tako mirno sonce, žrtvoval svoje življenje za državo in njeno zmago.
Spodnja Štajerska, dežela vinskih goric, koruznih polj in sočnih zelenih travnikov in redko drzno oblikovanih gozdnatih hribov. Je, kakor da bi bila vsa napojena z radostjo, z domačo vinsko radostjo. Celo postaje. Zgrajene so kot zračne ga.
lerije zdraviliških dvoran, obraščene z divjo trto in med železnimi stebri vise lončki s cvetjem. Od Drave se vozimo proti Savi: Marburg, Pragerhof, Cilli, Rdmerbad,Steinbriick in ob lepi , hitri Savi navzdol — Rann. Postaje imajo nove napise in postajni načelniki nove, žareče rd?če čepice. Pred petimi meseci je »u še bilo Maribor, Pragersko, Celje, Rimske Toplice, Zidani most, Brežice. Ze imena sama zvene tako čudno. Te kraje je treba videti. Če bi koga pripeljali sem in ga niti ne bi vprašali, kje je, ne bi prav nihče prišel na misel, da bi dejal, da je kje drugje, kakor sredi v Reichu, v Nemčiji. Dobova je sedaj carinska postaja. Leži 20 km od Zagreba. Majhna postaja in malo vstran kmetska vas. Vse na okoli morje koruze, ki rahlo šumi v večernem vetru. V ozadju so zadnji spod-nještajerski vrhovi, levo spredaj temnozeleni hribi z gozdovi. Na nasprotni etrani njihovega podnožja leži Zagreb...«
Beli vrabec
Iz Hanovra poročajo, da so v okolici mesta
opazili belega vrabca. Ostali vrabčki ss ga boječe izogibajo. Beli vrabec pa ni prav nič bojazljiv in rad prihaja v bližino darežljivih ljudi
Dolarske hijene
J »Ah, ha], saj se mi vse vrti v glavi l< Palmer o v desnem vogalu ogledala zapazil Charleya. »'eprestano ga opazuje, zlasti pa njegov izraz na obrazu. Zdi se mu, da Charley ni navajen tako ostrega govorjenja. Zakaj ves čas maje z glavo in se čudi.
»Kaj pa hoče prvi ravnatelj?« vpraša Palmer mirno. Medtem mu pride na misel, da je tudi mogoče, da so ponoči drugi zamenjali Grilla z njim. V tem primeru igrata sedaj oba drugo vlogo. Sicer bi moral biti vendar Grill pri hiši in vsaj sluga bi moral vedeti za to. Neznosno je to! Zakaj ga je pustil Grill v svoji hiši tako na cedilu.
Ko je sluga razložil, da nima pojma, kaj hoče prvi ravnatelj, mu naroči Palmer: »Kavo moram dobiti, sicer ne bom vzdržal niti par minut. Hitro mi jo plinesi. prosim I«
Palmer se oddahne, ko sluga odhiti. Končno je sam za nekaj minut Sedaj ima priložnost, da ee prepriča kaj se je prav za prav zgodilo. V spalnici zapazi ozka vrata, najbrž je zadaj kopalnica. Stopi vanjo in si spusti curek mrzle vode na glavo. Kako dobro dene, glava postaja vse bolj jasna. 2e se spominja, kako sta se napila z Gril-lom. Spomni se da je najbrž zadremal kar za mizo. Toda. kaj se je zgodilo potem. Ko se hoče počesati, seže v žep, kjer je nosil navadno glavnik. Ni gal Začne iskati po drugih žepih in vidi, da nosi s seboj le stvari, ki jih ni nikdar imel. Tudi 10.000 dolarjev, ki jih je nosil pri sebi, nikjer ne najde. Vozovnice za potovanje v Avstralijo ni nikjer! Pač pa najde po žepih Grillovo denarnico, Grillove legitimacije, Grillovo žepno
uro ln vse druge drobnarije, ki jih moški navadno nosijo s seboj. Tudi ključev, ki pripadajo najbrž pisalnim mizam, vežnim in hišnim vratom, ne manjkal
Takoj ga prešine misel: Grill Je pobegnil z mojimi papirji, mojim denarjem in mojo vozovnico. Kaj drugega si skoraj ni mogoče misliti. Če bi bila tu vmes Hackleyeva roka, bj su gotovo ne zgodila taka pomota, da bi Grilla odpeljali kot Palmerja. To je nemogoče! Izmenjava drobnarij v žepih, izmenjava listin in dokumentov kaže le na to, da se Je Grill hotel na prav svojevrsten način maščevati nad njim, ker ga Je spravil v tako stisko. Tudi Grill je moral biti pijan, pa si je v pijanskem razpoloženju mislil: Kar Palmer naj poje to kašo. ki ml jo Jo skuhal Če me je zastopal pri Gizeli. naj me pa še v delniški družbi, ki je po njegovi zaslugi prišla v bankrot.
Tako se je moralo zgoditi! Palmer ne ve, kaj naj napravi? Kako naj dopove slugi, kaj se je zgodilo? Ali mu bo verjel, da ni Grill? Kakor Grillu niso verjeli, da ni bil v klubu, tako sedaj njemu ne bodo hoteli verjeti, da ni Grill. To velja tembolj, kjer Jo je pravi Grill najbrž popihal z ladjo. Ali naj kar na tihem zbeži? Sam ne ve, kaj naj stori? Najprej si uredi obleko. Zaveže ovratnico in se podrobno ogleduje v ogledalu. Ni mu kaj reči. Prav takšen je, koi Jones Grill. če se pa celo stari sluga moti, potem je to dokaz, da so ga res mojstrsko spremenili v Grilla. Spomni se na Rackleya, kateremu se ima zahvaliti za vse te doživljaje. Široko se zasmeje v ogledalo, ko si zamišlja, kako debelo bi gledal Rack-ley, če bi zvedel, kaj se je zgodilo danes ponoči. Saj res! Kot Palmer ni imel nobene možnosti, da bi se maščeval nad Rnck!eyem. Če pa ostane Grill, kar mu Je usoda nehote ponudila, se mu bo pa morda še ponudila prilika, da bo obračunal z lopovom. Zapeljiva misell In Palmer ni bil nikdar bojazljivcc, nikdar ni poskušal na sramo-
ten način Izmotati se tz kočljivih položajev. Nasprotno, kadarkoli je šlo zares, vedno je bil cel mož. Presneto, to bo veselo, če ga bodo imeli sluga, prvi ravnatelj, vsi drugi in celo Rackley, ki je navit kot ovnov rog, za pravega Grilla.
Charley se prikaže na vratih: »Oprostite, gospod Grill, prvi ravnatelj pravi, da je zadeva tako nujna in da mora takoj govoriti z vami. Ne more več čakati I Pripravil sem kavo doli v delovni sobi. Saj prvi ravnatelj lahko medtem govori z vami, ko boste zajtrkovali.c
Palmer se mora odločiti. Zravna se, obrne se h Cbarleyu in gre počasi k njemu. Položi mu obe roki na rame in ga odkrito pogleda v oči: »Da, da, dragi moj,« pravi prijazno, »težki časi se nama sedaj obetajo!« Ko vidi, da so se v očeh zvestega sluge zableščale solze, se hitro okrene in stopi skozi vrata na hodnik. Po stopnicah najde pot v pritličje, kjer v veliki veži razburjeno hodi sem in tja nekdo. Najbrž je to prvi ravnatelj.
Palmer tega človeka še nikdar ni videl. Tudi pojma nima, kako se prvi ravnatelj piše. Sedaj se šele zave, kako silno težko bo, zdržati v tej vlogi. Sicer ve, kako se je pravi Grill obnašal. Pozna njegove kretnje, ve, kako je govoril in vse drugo. Toda njemu se še sanja ne. kdo so bili Grillovi znanci, kdo sorodniki? Sam Bog ve, kako se je obnašal Grill do teh. Potem pa vsa zavožena Grillova družba I Če že ne bi bila zavožena, saj bi jo sedaj gotovo zavozil on sami
»Gospod Grill. oprostite I Razumem, da potrebujete miru in počitka po teh strašnih dnevih!« se opravičuje prvi ravnatelj. »Toda gre za vse delnice, ki ste jih založili.«
»Ah, da seveda!« pokima Palmer in krene proti vratom delovne sobe. »Prosim, pojdite z menoj, gospod ravnatelj, se bova že pogovorila!« Medtem ko stopa Palmer v delovno sobo, tuhta sam pri sebi, kaj neki hoče prvi ravnatelj od
njega. Ponudi mu stol in takoj nato plane nad kavo. Upa, da bo lahko izvlekel lz ravnatelja, za kaj gre? Tudi mora ostro opazovati ravnatelja, le tako bo pravočasno opozorjen, če bi storil kaj napak. Poleg tega bo pa treba imeti jezik zelo na vajetih.
»Generalni ravnatelj Western banke mi je pred uro telefoniral in ...«
»Ah, da... Weetern banka,« ga prekine Palmer in pokima, kakor da bi dobro vedel, za kaj gre. Najbolje bo, če se dela še vedno zbitega in bolnega. Prime se za glavo in zastoka. Nato si hitro prižge cigareto in opazuje ravnatelja. Ker Grill molči, začne ravnatelj:
»VVestern banka postopa čisto pravilno. Upoštevati moramo, da ima banka pravico zahtevati, če zastavljene delnice slučajno zgubijo v znatni meri svojo vrednost, takojšnjo vrnitev izplačanega posojila v roku 48 ur. Ce denar v tem času ni vplačan, ima banka pravico zastavljene delnice — prodati.«
Palmerju se je že posvetilo, za kaj gre: »Potemtakem bo rok, ki ga nam je dala banka, potekel ...«
»Da, danes ob dvanajstih opoldne sme razpolagati Western banka z vsemi vašimi delnicami, gospod Grill!«
Palmer vstane, potisne roke v žepe in začne hoditi po sobi gor in dol. Neprijetno mu je, ker ga ves čas opazuje prvi ravnatelj, ki mu ne ve niti imena.
»Ob dvanajstih torej, hm.. .< godrnja Palmer.
»Gospod Grill, prav nobenega načina ne vidim, da bi mogli dobiti ogromno vsoto denarja v tem kratkem času. Saj smo že včeraj morali pri nekaterih večjih izplačilih prositi za odlog!«
»Res je tako!« pravi Palmer in obstane. »No, kaj pa vi pravite k celi stvari?«
CORA
TORINO «1835
CORA-CORA
1'aperltlvo dl giisto moderno. SI prendo con solz.
aperitlv modernega okusa. Pije so s sodavlco.
M aH oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L i.—,
Sri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase Je treba plačati takoj pri naročilu.

Posestva
Naprodaj:
Vila, 8 sobna, za Bežigradom, 323.000 lir. Vila, 6 sobna, za Bežigradom, 228.000 lir. Hiša, nova, 3 nadstropna, 632.000 lir. Hiša, trgovska, 100.000 lir. Hiša, visokopritlična, štiristanovanjsUa, 88.000 lir. • Parcele v raznih delih mosta, in gozdove. Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva 10, telet. 35-64.
Kupujem
vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica St. 4, telefon 84-26.
Kostanj - divji
ježlce in bukov žir kupuje vedno vsako količino po najvišji ceni trgovina Cuček, Sv. Petra cesta št. 13, telet. 31-85, k,
| Službe
Dobe:
Več pleskar, pomočnikov
in dva slikarska pomoC-nlka, sprejmem. A. Jel-člfi, Ljubljana 7, Galetova 11.' Telefon 38-40.	b
EIAR Radio
Ljubljana
Išče odličnega prevajalca
lz italijanščine v slovenščino, prvovrstnega italijansko - slovenskega
napovedovalca
in slovensko
steno-strojepisko
z znanjem italijanščine. Predstavijo naj se samo moči z izrednimi sposobnostmi. — EIAR, Cesta 3. maja 4, mezzanin, od 10 do 12 ln od 16 do 18.
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
LJubljana, FranMkanska alla
nasproti hotela Union
Trajno ondulacijo
izvršujem z najnovejšim »Fuva« aparatom, ki greje samo 4 do 5 minut. Uspeh - res lepe in trajne frizure - zajamčen. -Frizerski salon Ko run Ivan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.	r
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Letošnje novo kislo zelje
imam v vsaki množini na razpolago po najnižji ceni. J. Oražem, Moste-Ljubljana.	>]
Izložbene omare
pripravne za vzidavo ali vežo, proda C. J. Ha-mann, Ljubljana, Mestni trg št. 8.	1
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah ln mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovae.
Zlatnina
Vsakovrstno zlato
brlljante In srebro
k upu |e po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Nuova commerclale dolcfarla
Trieste, Vlo Torreblanco 21. lei. 44-6T
desidera allacciare želi navezati trgov-
relazioni commer-ciali con primarie
ditte grossiste in biscotti, caramelle, marmellate e prolu-merie.
ske stike z vodilnimi tvrdkami piškotov, karamel, mezg« in parfumerije na de-belo«

.'<• • • v 1??5) w .

i«
« • .....«
v*1,,;:'' ' ,
' V. \ ; ' v
i',"' '. ipifc
' j ,
■■■
i ■■.'"■ i': r- ■:
.'ivj^J; .'■•v./ ■■'■:.
'Hfcj*'/' • ••>*.<"> \ * ' ■ t. v
Mi^ir^ ■ '
mri&r;, ''-' 'i'
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, dobri atek, sin, brat, bratranec in svak, gospod
Dr. BLINC LEO
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal kapela sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. septembra 1941.
Globoko žalujoči: Julija, soproga, Robert, sin, Marija Blinc, mati, Marta dr. Blinc, sestra, ter rodbine; Blinc, Belak, Dr. Busbach

f ■ H . .; '.'1 ;
h Ljudsko Uskarns S Ljub'jan!: Jsži Kramar«
Izdajatelj: inl Jsži Suujs
Uredniki Viktor CenSIS