iV PRIMC jKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini nn i. Abb. postale I gruppo " L6D3 7U lir Leto XXIX. Št 191 (8593) TRST, petek, 17. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Catoim, razmnoten na ciklostil. Od 5 do v^ShS>eSS! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA VADIŠ A PREUSMERITEV', ALI ŠE EN PRIMER IZRAELSKEGA LETALSKEGA GUSARSTVA? Libanonsko civilno letalo s 109 potniki na krovu prisiljeno pristati na telavivskem letališču Po vesteh iz Tel Aviva, naj bi letalo preusmeril neki libijski državljan, ki je izjavil, da je zaprosil izraelske oblasti za politični azil - Po prvih vesteh naj bi libanonsko letalo prestregla dva izraelska lovca - Letalo je pozneje odpotovalo s potniki v Bejrut TEL AVIV, 16. — Komaj je bila objavljena vest, da je varnostni »vet soglasno izglasoval resolucijo, ki obsoja Izrael zaradi ugrabitve arabskega civilnega letala nad Bejrutom, je prišla popoldne vest, da sta dva izraelska lovca prestregla libanonsko civilno letalo, ki je letelo iz Bengazija v Bejrut in ga prisilila, da je pristalo na telaviv-»kem letališču. Hkrati pa je prišla tudi vest, da je letalo preusmeril neki potnik, da pa sta ga dva izraelska lovca spremljala do Tel Aviva, potem ko je prišlo v izraelski zračni prostor. Dejstvo je, da še pozno ponoči ni bilo točnih vesteh, ali gre res za navadno letalsko gusarstvo, ali pa za premišljeno ugrabitev izraelskih lovcev arabskega civilnega letala. Iz Tel Aviva so sporočili, in vest so potrdili tudi v Bejrutu, da je libanonsko letalo, ki je bilo prisiljeno pristati na telavivskem letališču, ob 23. uri (po krajevnem času) pristalo v Bejrutu z vsemi potniki na krovu, razen enega moškega, ki je imel pozneje v Tel Avivu tiskovno konferenco, na kateri je povedal, kako in zakaj je •preusmeril letalo v Izrael«. Do preusmeritve je prišlo okrog 16. ure, in je letalo ob 16.32 pristalo na telavivskem letališču. Od tedaj pa do 22. ure zvečer so pri- hajale iz Tel Aviva zelo nejasne vesti o vzrokih preusmeritve letala, na katerem je bilo 109 potnikov. Izraelci so sprva trdili, da je letalo preusmeril neki moški, o katerem dlje časa niso hoteli povedati imena. Priznali so tudi, da sta letalo spremljala, »potem ko je prišlo v izraelski zračni prostor«, dva izraelska lovca in ga nadzorovala, dokler ni pristalo na telavivskem letališču, na katerem so takoj razglasili izredno stanje. Še pred pristankom libanonskega civilnega letala sta prišla na letališče obrambni minister Dajan in načelnik glavnega štaba oboroženih sil general Eleazar. Ob pristanku so letalo takoj obkolile izraelske varnostne sile. Nihče se ni smel tliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiimuiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiMiiiHi PO UGRABITVI CIVILNEGA LETALA NAD BEJRUTOM Varnostni svet soglasno obsodil izraelsko gusarstvo Številne države so zahtevale sankcije proti Izraelu NEW YORK, 16. — Po dolgi razpravi je včeraj varnostni svet združenih narodov soglasno sprejel resolucijo, ki sta jo predložili Francija in Velika Britanija, ki milo obsoja Izrael zaradi preusmeritve libanonskega civilnega letala v Hai-fo. Kot smo svoj čas poročali, so izraelski lovci prestregli civilno letalo nad Bejrutom in ga prisilili, da je pristalo na izraelskem o-zemlju. Izraelci so se «opravičili», češ da so »iskali Palestince« in tudi ob tej gusarski priložnosti poudarili, da bodo «povsod in z vse-mi sredstvi zasledovali palestinske gverilce«. Resolucija, ki je bila soglasno o-dobrena, se pravi, da so zanjo glasovali tudi Američani, obsoja izraelsko državo zaradi «incidenta nad Bejrutom«; označuje izraelsko dejanje za kršitev premirja, ki je bilo podpisano leta 1949 z Libanonom. kršitev resolucij o prekinitvi ognja, ki so bile sprejete po šestdnevni vojni junija leta 1967, kršitev listine združenih narodov, mednarodnih pogodb o civilnem letalstvu in načel o mednarodnih pravicah in etiki. Resolucija priporoča mednarodni organizaciji za civilno letalstvo, naj vzame v poštev ta dokument in naj sprejme primerne ukrepe za zaščito mednarodnega civilnega letalstva Predvsem pred podobnimi primeri; zahteva od Izraela, da se odpove kateremu koli dejanju, ki bi bilo Usmerjeno proti kršitvi libanonske suverenosti in njegove ozemeljske celovitosti in opozarja Izrael, da de se bodo podobna dejanja ponovila, bo varnostni svet OZN Primoran sprejeti nove ukrepe in Pobude za spoštovanje svojih resolucij. Med razpravo v varnostnem svetu je večina držav zahtevala, da je treba sprejeti proti Izraelu odločne ukrepe, da se ne bi več Upal kaj podobnega storiti. To je Poudaril po izglasovanju resolucije tudi libanonski predstavnik, ki je dejal, da je varnostni svet sprejel izredno neučinkovito resolucijo. Hkrati pa je izrazil zadovoljstvo, da so zanjo glasovale vse članice. Tudi predstavnik Kitajske, Sovjetske zveze, Sudana, Indije, Jugoslavije in drugih držav so obžalovali, da varnostni svet združenih narodov ni sprejel dokumenta, ki bi določal stroge sankcije proti Izraelu. Po drugi strani pa je izraelski delegat takoj po sprejemu resolucije izjavil, da bo njegova vlada nadaljevala «z bojem proti arabskemu terorizmu z največjo odločnostjo«. Dodal je, «da bo Izrael že naprej ščitil življenje svojih državljanov in ne bo dal miru morilcem nedolžnih«. Načelnik izraelskih oboroženih sil general Elezar Pa je prav tako dejal, da bo Izrael nadaljeval z bojem proti a-rabskim gverilcem. Zastopnik ZDA v varnostnem sve tu veleposlanik Scali pa je po izglasovanju resolucije izjavil, da je treba njegovo glasovanje tolmačiti kot »nadaljevanje naporov ZDA za čim večje spoštovanje zakonitosti in ne kot kako spremembo ameriškega stališča v pogledu vprašanj in možnosti rešitve bližnjevzhodne krize«. Zasedanje varnostnega sveta se je torej zaključilo z izglasovanjem še ene resolucije proti Izraelu, ki se bo pridružila tolikim že izglasovanim resolucijam, ki jih Izrael nikoli ni spoštoval. WASHINGTON, 16. - Po štirih letih je plačilna bilanca ZDA v letošnjem drugem trimesečju prvič zabeležila pribitek. Po sporočilu ministrstva za trgovino so v drugem trimesečju letos aktiva znašala 463 milijonov, medtem ko so v prvem trimesečju zabeležili izredno velik primanjkljaj, ki je znašal 10,5 milijarde dolarjev. Aktiva v plačilni bilanci tolmačijo kot slučajen pojav in finančni krogi ugotavljajo, da ne bodo vplivala na dokončni letni obračun. približati letalu. Pozneje so sporočili, da je skoraj gotovo, da je letalo preusmerila ena sama oseba, ki naj bi zaprosila izraelske oblasti za politični azil. Tudi vesti, kako so izraelske varnostne sile zajele ugrabitelja, so zelo nejasne. V nekaterih vesteh, ki so prišle iz Tel Aviva, je rečeno, da so ga nenadoma napadli, da je prišlo do streljanja in da je bila ena oseba ranjena; druge vesti pa znajo povedati, da so izraelske varnostne sile vdrle v letalo iz stranskega vhoda, zgrabile gusarja, ko se je pogovarjal skozi okno z nekaterimi policisti, in ga onesposobile. Izraelske varnostne sile so izjavile, da je imel ugrabitelj dva samokresa, ki na nista bila nabita. Nocoj so v krogih palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrutu izjavili, da so bili na letalu tudi štirje palestinski gverilci in da so jih izraelske oblasti zadržale. Po drugi strani pa je predstavnik letalske družbe «MEA» potrdil, da je bilo na krovu 109 potnikov in dia sta bila v letalu samo dva tujca med moštvom. 'Izraelci pa so zanikali, da bi koga pridržali in so celo povedali, da je bil med potniki libijski veleposlanik v Bagdadu, ki je skupno z ostalimi potniki odpotoval z letalom v Bejrut. Končno je prišla pozno zvečer vest, da je imel ugrabitelj tiskovno konferenco in se predstavil za libijskega državljana z imenom Mohamed Al Toubi, ter da ima 37 let. Vse vesti pa so do te izjave govorile, da naj bi imel preusmerje-valec letala največ 24 let. Na tiskovni konferenci je izjavil, da je preusmeril letalo, da bi dokazal Izraelcem, da jih vsi Argbgi ne sovražijo. Dejal je, l«da so Arabci, ki menijo, da Izraelci imajo pravico živeti na tej zemlji in da morajo Izraelci in Arabci živeti v miru«. Dejal je, da ne pripada nobeni politični organizaciji. Medtem, ko so prejšnje vesti govorile, da je baje preusmerjevalec umsko neuravnovešen, ali pa pijan, vest o njegovi tiskovni konferenci pravi, da se je zdel Al Toubi popolnoma uravnovešen in trezen. Med tiskovno konferenco je sporočil, da je zaprosil izraelske oblasti za politični azil. Al Toubi je imel tiskovno konferenco, potem ko so ga izraelske oblasti nekaj časa zasliševale. Za njim je imel tiskovno konferenco tudi poveljnik libanonskega letala. Povedal je nekaj stvari, ki jih poprej izraelske oblasti niso povedale. Najprej je dejal, da je prišlo do preusmeritve letala 90 minut po odhodu iz Bengazija in da so mu z nadzornega stolpa v Bengaziju, ko je sporočil kaj se dogaja, prepovedali pristati v Tel Avivu. Poveljnik je izjavil, da je sporočil v Bengazi, da nima dru- ge izbire in da mora pristati. Pojasnil je. da je gusar vdrl v poveljniško kabino in z orožjem v rokah naročil poveljniku, naj usmeri letalo proti Izraelu. Tudi njemu se je gusair zdel umsko neuravnovešen. S seboj je imel torbo, v kateri, je dejal, da ima eksploziv in da bo razstrelil letalo, če ga poveljnik ne uboga. Zanimivo je, da je poveljnik povedal, da na telavivskem letališču mu niso dali dovoljenja za pristanek in da je krožil nad Tel Avivom skoraj eno uro preden so mu dovolili, da pristane. Ko je letalo pristalo, je dejal poveljnik, gusar ni bil prepričan, da je v Izraelu, bal se je da smo ga pre-varili in da smo pristali v Bejrutu ali Damasku. Tako Al Toubi kot poveljnik letala nista niti Omenila, da sta letalo prestregla 'dva izraelska lovca, kar pa so izraelske objasti takoj po pristanku libanonskega civilnega letala v Tel Avivu potrdile, čeprav s pojasnilom, da sta lovca pospremila letalo do Tel Aviva, ko je prišlo v izraelski zračni prostor. W aldheim obišče Bližnji vzhod KAIRO, 16. — Glavni tajnik združenih narodov Waldheim bo 31. avgusta dva dni na uradnem obisku v Egiptu. Vest je sporočil kairski radio. Waldheim bo 29. avgusta obiskal Izrael, nakar bo prispel v Egipt in nato še v Libanon, Sirijo in Jordanijo, njegovo potovanje je v zvezi s proučevanjem položaja na Bližnjem vzhodu. Glavni tajnik OZN se hoče osebno prepričati, kakšna stališča imajo posamezne prizadete države v pogledu bližnjevzhodne krize. ATENE, 16. — Preteklo noč je v atenski bolnišnici umrla ameriška državljanka, ki je bila 5. avgusta hudo ranjena na atenskem letališču med napadom dveh palestinskih teroristov na ameriško letalo, ki je prispelo v Atene. Ta dogodek je torej zahteval še peto smrtno žrtev, medtem ko je bilo pri napadu 55 oseb ranjenih. LETALSTVO ZDA NE PUSTOŠI VEČ KAMBOŠKEGA OZEMLJA Američani prekinili bombardiranje Kambodže Partizani pripravljajo napad na PhnomPenh Sihanuk: Zavzetje prestolnice je samo vprašanje časa - Nizon polemičen do kongresa Saigon poziva ameriški senat naj pooblasti nove letalske napade proti Kambodži do 31. decembra ■ Iz J. Vietnama so poslali na pomoč Lon Nolu 10.000 «prostovoljcev» PHNOM PENH, 16. — Amvriško letalstvo ne pustoši več kam-boškega ozemlja. Letala, ki so v zadnjih dneh intenzivno bombardirala Kambodžo in predvsem okolico prestolnice Phnom Penha, so danes že drugi dan zaporedoma ostala v svojih bazah na Tajskem. Nad Kambodžo še vedno letajo ameriška transportna letala, ki prenašajo vojaško in drugo pomoč Lon Nolovemu režimu, pa tudi izvidniška letala, ki stikajo za partizani in sporočajo njihov položaj kamboškemu letalstvu. Slednje naj bi namreč nadomestilo Američane, toda z dokaj pičlo učinkovitostjo. Okrog Phnom Penha pa vlada sedaj sorazmerno zatišje: občutijo ga predvsem prebivalci mesta, ki so preteklo noč prvič lahko mirno spali, ne da bi jih zbudile eksplozije ameriških bomb- Toda gre za tišino pred neurjem. Sihanukove sile namreč pripravljajo ofenzivo proti mestu ter utrjujejo svoje' položaje, predvsem pa nastavljajo topništvo za končni udarec proti mestu. Na spopad se pripravlja seveda tudi Lon Nol. V teh urah skušajo usposobili za boj mladeniče, ki sc jih v preteklih dneh prisilili, da so oblekli vojaško suknjo, da bi skušali braniti mesto. Toda po splošnem mnenju se bo Lon Nol lahko branil le pičlih 48 ur, če ne bo medtem posegel sai-gonski režim. Iz Južnega Vietnama naj bi že zbrali kakih 10.000 »prostovoljcev«, ki naj bi jih delno že poslali v Kambodžo. V krogih saigonskega režima trdijo, da je za daljše! trpljenje kamboškega ljud-novačenje »prostovoljcev« poskrbel [ stv a, katerega edina krivda je, da bivši minister Lon Nolove vlade Son Ngoc Thanh ter da režim ni dal finančne pomoči. Šlo naj bi za prebivalce obmejnih predelov Južnega Vietnama, ki naj bi bili povečini kamboškega porekla. Ob prekinitvi ameriškega bombardiranja Kambodže je voditelj kamboških osvobodilnih sil princ Sihanuk izjavil, da je «15. avgust zgodovinski dan; to je dan velike zmage za naše narodno odporništvo m dan velikega poloma za ameriški imperializem«. Sihanuk, čigar izjavo je objavila agencija «Nova Kitajska«, je navedel, da bodo njegove sile osvobodile Phnom Penh ne glede na ceno, ki jo bodo morale za to plačati. Kamboški voditelj je tudi poudaril, da Nixon noče miru in da se bo zato poslu-žil vseh sredstev, predvsem pa šte vilnih divizij plačancev iz Južnega Vietnama in iz Tajske, da bi »podaljšal trpljenje kamboškega ljud L ii. | j i Preusmerjeno libanonsko civilno letalo na telavivskem letališča: potniki zapuščajo letalo po zasilnem izhodu. Pozneje so Izraelci dovolili letalu, da je odletelo v Bejrut z vsemi potniki, razen nekega Libijca, ki je izjavil, da je preusmeril letalo in zaprosil za politični azil v Izraelu noče ameriškega miru«. »Naša zmaga — je zaključil Sihanuk — je ne; izogibna: kot trdijo tudi ameriški časopisi, gre samo za vprašanje časa.« Sam Nixon pa je ob prekinitvi bombardiranja v izjavi, ki jo je objavila Bela hiša, opomnil Severni Vietnam, naj ne tolmači slabo tega dejanja. Dodal je, da bo zahteval od kongresa, naj sproži ustrezne ukrepe, če bodo severni Vietnamci organizirali ofenzivo na indokitaj-skem polotoku. Nixon je izkoristil priložnost za ostro polemiko proti kongresu, ki ga je prisilil k prekinitvi Kambodže. Po Nixonovih izjavah je kongres s svojim sklepom praktično onemogočil pogajanja za mirno rešitev kamboškega vprašanja, ošibil varnost sosednih držav v jugovzhodni Aziji ter je okrnil gradnjo miru v Indokini na osnovi sporazuma iz 27. januarja. »Predvsem pa — je nadaljeval Nixon — akcija kongresa ogroža perspektive svetovnega miru, ker vzbuja tako v prijateljih kot v nasprotnikih dvom v sposobnosti Združenih držav, da spoštujejo mednarodne sporazume«. Končno je Nixon izrazil upanje, da se bo kamboška vlada lahko branila »pred uporniki in njihovimi severno-vietnamskimi zavezniki« ter zagotovil da bodo ZDA še naprej odločno podprle kamboško vlado ter ji dale vso gospodarsko in vojaško pomoč, ki jo dovoljujejo mirovni sporazumi. Glasnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade je prekinitev ameriškega bombardiranja označil kot »poraz ameriške agresije v Kambodži«. Glasnik ZRV general Anh Tuan je tudi ugotovil, da se ZDA ne mislijo odreči svoji politiki da bi obdržale pri življenju Lon Nolov režim, nato pa je obsodil a-meriške načrte za pošiljanje južno-vietnamskih in tajskih sil v Kambodžo z namenom, da bi nadaljevali vojno. Saigonski režim je seveda zaskrbljen zaradi prekinitve ameriških letalskih napadov v Kambodži, vendar pa v javnih izjavah kaže dobršno mero optimizma. Tako je namestnik zunanjega ministra Phu Duc izjavil, da bo prekinitev bombardiranja sicer spremenila ravnotežje sil v škodo Lon Nolove vojske, vendar pa ne bo bistveno spremenila položaja, vsaj v prihodnjih dneh ali tednih, štirje saigonski senatorji pa so medtem poslali voditelju demokratske večine v ameriškem senatu Mikeu Mansfieldu pismo, v katerem pozivajo ameriški kongres, naj ponovno prouči svoj sklep o prekinitvi bombardiranja Kambodže. Senatorji pozivajo kongres, naj pooblasti nadaljevanje ameriškega bombardiranja vsaj do 31. decembra, češ da bi to lahko privedlo do miru v Indokini. Po mnenju sai-gonskih predstavnikov je namreč prekinitev letalskih akcij »okrepila položaj komunistov, uničila rezultate ameriškega prizadevanja v Vietnamu ter postavila v nevarnost Južni Vietnam in Tajsko.« ......................................................................................................................ininiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiimiiiiumiiiliiiniiniiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiMini.....mini......i.....................................hihihihhi.......kihih........h.......umni........immnmiuinHiHHmmiimHiHMmMiiuiMHiiHM-iiHiiHHiiiiuiiiHni............................ihhihh.......... ŠEF BELE HIŠE JE ŠE ENKRAT ZAGOTOVIL, DA JE POVSEM NEDOLŽEN Neprepričljiv Nixonov poziv Američanom naj se ne zanimajo več za afero Watergate Ameriški predsednik je imel zelo generičen govor, v katerem ni dokumentirano demantiral obtožb - Nov padec Nixonove popularnosti VVASHINGTON, 16. - Nixon je spet javno spregovoril o zadevi Watergate. Po trimesečnem molku, med katerim pa je posebna preiskovalna komisija intenzivno delala in zbrala petintrideset pričevanj, ki mečejo temno luč na Nixonovo administracijo, so mnogi pričakovali, da bo šef Bele hiše izčrpno in dokumentirano odgovoril na obtožbe ter prinesel nove elemente, ki naj bi prepričali Američane o predsednikovi nedolžnosti Toda Nixon tega ni storil. V polurnem govoru po televiziji je samo še enkrat zatrdil, da je popolnoma nedolžen, nato pa pozval Američane, naj ne mislijo več na VVatergate. Nixon je ponovil, da je o odgovornosti sodelavcev in funkcionarjev Bele hiše v aferi zvedel šele 21. marca in da ni sodeloval niti pri pripravah Watergata, niti pri poznejših poskusih, da bi zadevo prikrili. Nasprotno je trdil, da je storil vse, da bi izvedli čim Polj poglobljeno preiskavo o ozadju afere. Glede dela Erwinove komisije je Nixon dejal, da ni niti ena od prič omenila možnosti, da bi bil sam obveščen o načrtu za operacijo Watergate, ena sama priča pa je imela »občutek«, da je pred- zavmil obtožbo, po kateri bi bila afera logična posledica korupcije, ki vlada v krogih vlade in Bele hiše. Na koncu svojega govora pa je šef Bele hiše pozval Američane, naj se ne zanimajo preveč za afero Watergate, ker obstajajo važnejša vprašanja, kot so gospodarstvo, obramba države in izgradnja mirnega sveta. «Prišel je čas — je dejal Nixon —• da prepustimo afero VVatergate sodiščem, ki morajo odločati o krivdi ali nedolžnosti. Za vse nas pa je prišel čas, da skrbimo za nujne zadeve države.« Nixonov samozagovor je vzbudil deljene reakcije, vsekakor pa negativni komentarji odločno prevladujejo nad pozitivnimi. Po mnenju velikega dela ameriškega tiska so bili razočarani predvsem tisti, ki želijo verjeti v predsednikovo nedolžnost in ki so pričakovali, da jih bo Nixon z javno izjavo utrdil v tem prepričanju. Nasprotno pa se je predsednik omejil le na generične izjave in ni demantiral posameznih obtožb, ki so prišle na dan med Ervvinovo preiskavo. Predvsem pa Nixon ni prepričljivo demantiral izjav svojega bivšega sveto- sednik znal za poskuse zadušitve škandala. Kot je znano, je bila ta priča bivši Nixonov pravni svetovalec John Dean. «Od trenutka, ko je prišlo do vloma v \Vatergate — je med drugim dejal Nixon — nisem storil drugega kot to, da sem izvajal ponovne pritiske, da bi me seznanili z dogodki in da bi izvedel, ali je vpleten kdo od Bele hiše«. Vendar pa ni bilo dokazov o kakršnikoli vlogi vladnih funkcionarjev v zadevo, zaradi česar ni bilo niti nobenega poskusa skrivanja vse zadeve, saj je bil Nixon prepričan, kot je izjavil, da «ni bilo nikogar, ki bi hotel karkoli skrivati«. Sef Bele hiše je tudi potrdil, da ne bo izročil magnetofonskih posnetkov o pogovorih, ki jih je imel v svojem uradu, to pa ne zaradi tega, ker bi hotel kaj skrivati, ampak zaradi načelnosti. Nihče bi si namreč ne upal več govoriti odkrito s predsednikom — je v bistvu dejal Nixon — ko bi se bal, da bi v prihodnosti njegove izjave lahko objavili. Ameriški predsednik je seveda obsodil početje svojih sodelavcev, ki pa ga ie označil kot «pretirano vnemo nekaterih funkcionarjev, ki so bili preveč zaskrbljeni zaradi —, vprašanj varnosti«. Poleg tega je valca Deana, ki je pred. preiskoval- no komisijo trdil, da je bil Nixon že 15. septembra obveščen o aferi VVatergate ter da je preteklo zimo pooblastil izplačilo velikih vsot denarja ter oljjjubil amnestijo za nekatere obtožence procesa VVatergate v zameno za njihov molk. Samo nekaj ur pred Nixonovim televizijskim govorom pa sta dve ustanovi za raziskovanje javnega mnenja objavili rezultate zadnje ankete, iz katerih izhaja, da je Nixonova popularnost doživela znaten padec ter da je sedaj na najnižji ravni. Noben ameriški predsednik v zadnjih dvajsetih letih — trdita obe ustanovi — ni bil tako malo popularen, kot je danes Nixon. Rezultati obeh anket so skoraj enaki: samo 31 odstotkov Američanov po prvi anketi, 32 pa po drugi, odobrava Nixonpvo početje v Beli hiši. V anketi, ki so jo izvedli oktobra lani, pa je odstotek znašal 55. Glede afere VVatergate pa je anketa pokazala, da 28 odstotkov Američanov meni, da je bil Nixon obveščen o ilegalni dejavnosti proti demokratični stranki, 36 odstotkov pa misli, da je Nixon skuša) zadušiti škandal. Samo 15 odstotkov anketiranih je izrazilo prepričanje, da šef Bele hiše ni bil obveščen o ničemer. DANES Včeraj popoldne je prišlo med Ciprom in izraelsko obalo do še povsem nepojasnjene preusmeritve libanonskega civilnega letala » 109 potniki na krovu, ki je letelo iz Bengazija v Bejrut. Letalo je bilo prisiljeno pristati v Tel Avivu. Po zadnjih vesteh, naj bi letalo preusmeril neki libijski državljan, ki je izjavil, da je hotel s tem dokazati, da vsi Arabci ne sovražijo Izraelcev. Prvotno je bilo sporočeno, da sta letalo prestregli dve izraelski vojni letali in ga prisilili, da pristane na telavivskem letališču. Ameriško letalstvo je prekinilo bombne napade proti kamboškemu ozemlju. Okrog prestolnice Phnom Penha pa se Sihanu-kovi partizani pripravljajo na končno ofenzivo proti mestu. Sam Sihanuk je izjavil, da je zavzetje Phnom Penha »samo vprašanje časa«. Zaskrbljenost pa vzbuja vest, da so iz Južnega Vietnama že poslali v Kombo-džo okrog 10.000 »prostovoljcev«, ki naj bi pomagali Lon Noiovi vojski. Ameriški predsednik Nixon je po trimesečnem molku spet spregovoril o aferi VVatergate, vendar ni povedal nič novega. Zatrdil je samo, da je popolnoma nedolžen, da ni ničesar vedel o spletkah svojih sodelavcev proti demokratski stranki in da ni storil ničesar, da bi zadevo prikril javnosti. Končno pa je pozval Američane, naj se ne zanimajo več za afero VVatergate, pač pa naj skrbijo raje za važnejša vprašanja. NEMIREN POLOŽAJ V ČILU Ultimat čilske vlade lastnikom tovornjakov Če ne bodo prekinili stavke, jim bodo zaplenili kamione - Šole zaprte zaradi paralize prevozov SANTIAGO DE CHILE, 16. -Čilska vlada je še enkrat podaljšala ultimat lastnikom tovornjakov, naj prekinejo stavko, ki traja že tri tedne. Istočasno pa je predsednik Allende sklenil vsaj delno sprejeti zahteve avtoprevoznikov ter dal pooblastilo za uvoz iz Italije in Argentine nekaj stotin kamionov vrste fiat in velike količine rezervnih delov. Prvi ultimat vlade je zapadel preteklo nedeljo drugi pa včeraj opolnoči, ne da bi avtoprevozniki prekinili stavko. Nov rok zapade danes ob 18. uri (opolnoči po našem času). Toda za sedaj ni znakov, da bi se lastniki tovornjakov nameravali pokoriti vladnemu ultimatu. Nasprotno so stavkajoči še povečali svoje zahteve, saj poleg povišanja tarif in dobave novih tovornjakov in nadomestnih delov zahtevajo sedaj tudi odstranitev podtajnika za prevoze Faivovicha, ki je bil pred kratkim imenovan tudi za »komisarja« za prevoze. Sam Faivovich se je odrekel tej funkciji ter je tudi ponudil Allendeju ostavko, ki pa ni bila sprejeta. Čilski predsednik je napovedal, da bodo po zapadu ultimata zaplenili vse tovornjake stavkajočih. Da bi uresničil ukrep, je Allende imenoval 27 vojaških komisarjev v glavnih mesti hdržave z nalogo, da skrbijo za prevoze. Medtem pa stavka traja že četrti teden. Poleg 50 tisoč lastnikov kamionov so včeraj prekinili delo tudi vozniki avtobusov in taksijev, poleg njih pa so se pridružili stav-mestih države z nalogo, da skrbijo ki lastniki avtobusov, ki niso hoteli posnemati zadržanja prevoznikov blaga. Včeraj je sam Allende sklical na sestanek lastnike avtobusov: o poteku srečanja ni bilo uradnih poročil, po neuradnih vesteh pa naj bi jih čilski predsednik pozval, naj se ne pridružijo stavki, ampak da nasprotno posredujejo v sporu med vlado in avtoprevozniki. Zaradi nadaljevanja stavke, ki je skoraj popolnoma paralizirala prevozna sredstva, je vlada danes že tretjič podaljšala dvotedenske zimske počitnice v šolah, ki bi se morale zaključiti že 6. avgusta. Podaljšanje je tokrat za nedoločen čas. To je nova posledica stavke, poleg o-mejitve prodaje goriva in nezadostne dobave živil. PO NAŠIH CESTAH NITI ENE SMRTNE NESREČE Lepo vreme in malo prometnih nesreč značilna za letošnji veliki šmaren V mestu ni I)ilt> običajne • Množica na Krasu in na plažah Promet se je povsod redno odvijal - Naraslo je število prehodov meje Lepo vreme in izredno majhno število prometnih nesreč sta bili glavni značilnosti velikega šmarna, ki je tudi letos za nami. Zlasti razveseljivo je, da ni za letošnjim velikoimarenskim dnevom tiste ♦krvave sledi* prometnih nesreč, katere običajno pričakujemo v dnevu, ko se skoro vsi, ki se lahko premikajo, odpeljejo na daljše ali krajše izlete. Toda letos ni bilo množične velikošmarnske »selitve* kot pred leti, ko je bilo mesto prazno, okoliške ceste pa nabito polne, z odbijačem pri odbijaču. Verjetno je večina razumela, da se ne izplača na dolge izlete prav ta dan, ko so vsi prosti in tako so si privoščili samo sprehod po bližnji okolici. Kras je bil res natrpan do zadnjega kotička z izletniki. Družine meščanov so zasedle vsak travnik, vsako jaso med borovci in zlasti vsako mizo v sicer številnih kraških gostilndh. Tudi v obalnih krajih od Milj, Barkovelj in Grlja-na pa do Sesljana je bilo dosti kopalcev, ki jih je po vetrovnih in deževnih dneh v začetku tega tedna privabilo izredno čisto morje. Veliko obiskovalcev so privabile tudi manifestacije v okoliških krajih. Kmečki tabor na Opčinah in tradicionalni romanji na Rs-pen-tabor in v Stare Milje. z novim zakonom prešla v delokrog predsedstva deželnega odbora. U-strezni sklep je bil sprejet z namenom, da bi olajšali zlasti strokovno usposabljanje mladine, kajti ustrezno pristojnost bo država v kratkem prenesla na dežele. 24 prostih mest na tržaški občini Tržaška občina je razpisala natečaj za 24 mest pomožnega uradnika v izvršnem staležu osebja (koeficient 134). Na natečaj se lahko priglasijo državljani, stari 18 do 30 let, z dovršeno nižjo srednjo šolo. Prošnje na kolkovanem papirju morajo prispeti na občino (urad generalnega protokola, soba štev. 32) najkasneje do 14. ure 15. septembra letos. Prošnjam je treba priložiti morebitne prednostne listine, listine, ki opravičujejo višjo starost kandidatov, odrezek poštne nakaznice o vplačanem znesku 200 lir za sodelovanje na natečaju (takso je treba vplačati na naslov občinske blagajne) in spisek, na navadnem papirju in v dvojniku, priloženih listin. Kandidati naj se za podrobnejše informacije obrnejo na urad za osebje pri občini (oddelek II., občinska palača, II. nadstr., soba štev. 93). šahovskega turnirja v hotelu «Bor» (i-grali bodo mladinci, članice in člani). Ob 14. uri piknik in izmenjava daril. Vse navedene ure so po sončnem času. Vpisovanje in pojasnila pri odbornikih društva: Za Devin Žbogar, za štivan Kocman za šempolaj Sardoč za Praprot Šušteršič, za Sesljan ir. ostalo področje Igor Legiša (tel. 20-9161). Cesta Devin — črni vrh je asfaltirana. Skozi Gorjansko, Komen, Štanjel, Kobdil, Manče, Vipava, Ajdovščina, Col in Črni vrh je pot dolga 65 kilometrov. PREVEČ JESTVINARJEV NA DOPUSTU Prizadevanja pristojnih organov za načrtovanje poletnih počitnic Predstavniki trgovcev pristali na sodelovanje • Vrstni red tudi za javne lokale Pred dnevi smo na tem mestu i ležili občinski odbornik Vascotto, zabeležili, da so trgovci na na- predstavniki tržaških trgovskih or-šem področju letos v nenavadno1 ganizacij, načelnik tržaških mest-velikem številu zaprli svoje pro- —J—'— - dajalne za redni poletni premor v razdobju okoli velikega šmarna Pojav so zabeležili v vseh večjih središčih Furlanije - Julijske krajine, največji obseg pa je dosegel prav v našem mestu. Veliko število zaprtih trgovin je spravilo gospodinje v precejšnjo zadrego. O tem vprašanju so razpravljali na deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino, kjer je ravnatelj dr. Pastorini sklical, po nalogu odbornika Stopperja, poseben sestanek. Srečanja so se ude- nih redarjev in občinski funkcionarji iz Vidma, Gorice in Pordenona. Na seji je dr. Pastor ' opozoril na nujnost primernega rtovanja poletnih počitnic na področju trgovine. V tej zvezi je predstavnik deželne uprave dejal, da sta podobno stališče zavzela pred kratkim na državni ravni ministra za notranje zadeve Taviani in za industrijo De Mita, kajti hkratna zapora velikega števila trgovin je pojav, ki se je v zadnjih letih začel nevarno širiti po vsej Italiji, Marsikdo si je privoščil tudi izlet preko meje v Jugoslavijo. Skup- Sl kTa?1ekeTkorf9kt| V nedeljo bodo nad Trstom soč prehodov več kot lani. Od tega je seveda odpadel levji delež za Tržačane s prepustnico — bilo »h je približno 100 tisoč v obeh smereh. Najbolj natrpan mejni blok je bil škofijski, nato blok pri Pesku, Fernetičih in pri Lazaretu. Promet je bdi po vseh cestah naše pokrajine skorajda poprečen, malo več kot v zadnjih nedeljah. Prometna policija, karabinjerji, gasilci, Rdeči križi in Avtomobilski klub so bili ves dan v »stanju pripravljenosti*. Na srečo pa je bilo samo nekaj manjših trčenj, pri katerih se je laže ranilo 5 oseb, tako da ni bilo treba iz-ednih posegov. Tudi večjih zastojev prometa ni bilo in v bistvu so ojačene izvidnice samo nadzorovale urejen promet. Kot primer naj navedemo, da je reševalna postaja Rdečega krita, ki so jo namestili v Seslja-nu, posegla samo enkrat, ko so bolničarji morali obvezati šoferja, ki se je ranil po rokah. Upanje vseh je, da se bo promet odvijal redno in brez hujših nesreč tudi v prihodnjih dneh, zlasti v nedeljo, ko predvidevaj?, da bo cval* povratkov v mesto. Ob tej priliki svetujejo, poleg običajne previdnosti, tudi izogibanje najbolj prometnih poti. Za našo pokrajino svetujejo v prvi vrsti, naj se avtomobilisti, ki se pripeljejo do Sesljana, usmerijo po državni cesti 202, ki je širša in torei bolj vama od obalne ceste. Na slednji se med drugim tudi nadaljujejo dela v Barkovljah in pri železniški postaji, tako da pride večkrat do dolgotrajnih zastojev. Začasna prekinitev prometa na pokr. cesti za Prebeneg Zaradi popravil na pokrajinski cesti, ki vodi v Prebeneg, bodo omenjeno cesto zaprli prometu od 20. avgusta do 13. septembra. Cesto popravlja podjetje ILSER iz Reane del Roiale pri Vidmu od km 1.155 do km 1.568. Zato bo zapora veljala od km 1.000 pri križišču s pokrajinsko cesto za Ric-manje do km 1.800 pri križišču z občinsko cesto za Ricmanje. Kmalu spremembe v deželnem ustroju Prvi zakon, ki ga je izglasoval novoizvoljeni deželni svet in ki se nanaša na spremembo upravne strukture, bo po potrditvi pristojnih državnih organov objavljen v uradnem vestniku Furlani je-Julijske krajine in bo postal takoj pra-vomočen. Novi zakon vnaša vrsto sprememb v upravno ureditev deželnih odbomištev in predsedstva deželnega odbora. Kakor je dejal predsednik Comelli, gre za spremembe, ki jih narekujejo izkušnje iz prejšnjih mandatnih dob, nove programske smernice deželnih organov in nove pristojnosti, ki jih bo dežela v kratkem prejela od države. Z novim zakonom se predvsem ustanavlja novo odborruštvo za načrtovanje in proračun, ki bo prevzelo posle dosedanjega odbor-ništva za urbanistiko. V okvir novega odborništva prideta deželno ravnateljstvo za načrtovanje in služba za načrtovanje izdatkov, ki bo med drugim pripravila načrt za deželne dejavnosti v prihodnjem petletju. Deželno nadzorstvo nad urbanističnimi dejavnostmi krajevnih uprav pa bo prevzelo odbor-ništvo za javna dela. Zakon nadalje ustanavlja novo deželno službo za naravne in kulturne dobrine, ki bo delovala pod pokroviteljstvom predsedstva deželnega odbora. Služba bo v glavnem skrbela za koordinacijo posegov raznih odbomištev na področju ekologije in za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Njene pristojnost bo zajela na primer nadzorstvo nad viri onesnaževanja, režijo naravnih parkov, zaščito jamskega bogastva, popis naravnih m kulturnih dobrin v deželi, itd. Končno bo služba za obrtništvo zažareli umetni ognji Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova bo tudi letos priredila tradicionalne umetne ognje. Na sporedu bodo v nedeljo, 19. avgusta in v nedeljo, 26. avgusta z začetkom ob 21. uri s pomola v Starem pristanišču. Pred in po obeh prireditvah bo na Trgu Unita igrala občinska godba na pihala »Giuseppe Verdi*. V nedeljo, 19. avgusta, bo umetne ognje predstavil Panzera iz Turina, znani mojster umetnih ognjev, ki se je že večkrat proslavil v Montecarlu, Cannesu, Ženevi, Baslu in Bruslju. Tržaškemu občinstvu bodo njegovi tehniki prikazali številne novosti na področju pirotehnike. K K DEVIN - ŠTIVAN «Slovo od poletja* s piknikom v Črnem vrlin Ob priliki šahovskega dvoboja med našim in čmovrškim društvom organizira KK Devin - štivan (šahovski odsek), v nedeljo, 19. avgusta svoj prvi piknik v črnem vrhu nad Idrijo. SPORED: V soboto 18. 8. 1973 zvečer bo bratsko srečanje s člani črnega vrha v Brunarici v počitniškem naselju. V nedeljo, 19. 8. 1973 ob 8. uri ohdod na Javornik (.med potjo bomo obdarili eno izmed najbolj med vojno prizadetih družin), ob 12. uri začetek niiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiMHiiiiiiimiiMaiNiiiiiMiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMuiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii ZAKLJUČILA SE JE NAJPOMEMBNEJŠA KMEČKA PRIREDITEV XV. kmečki tabor na Opčinah v znamenju izredne udeležbe Po nastopu ricmanjske godbe na pihala so številno občinstvo zabavali «-Veseli planšarji» - Zahvalni govor predsednika Kmetijske zadruge Markoviča Reklamna trditev v vabilu za letošnji XV. kmečki tabor, da bo za jedačo in pijačo poskrbljeno, se je delno izkazala zs neresnično. In to iz enostavnega razloga, ker je na veliki šmaren, zadnji dan te pomembne kmečke prireditve, v poznih večernih urah zmanjkalo pijače. Pravzaprav je to najvernejši pokazatelj uspešnosti prireditve in obenem dokaz, da je naval obiskovalcev na letošnjem taboru, ki ga že petnajsto leto zapovrstjo prireja Kmetijska zadruga v Trstu, presegel vsa predvi-vedanja prirediteljev. Vsi prostori Prosvetnega doma na Opčinah so bili že od sobote dejansko natrpani z ljudmi. Nadvse zadovoljiva pa je ob vsem tem ugotovitev, da veliko ljudi ni prišlo na letošnji Kmečki tabor samo zaradi razvedrila, kajti z velikim zanimanjem je marsikdo sledil tudi kulturnemu programu, predvajanju strokovnih poučnih filmov o kmetijstvu, okrogli mizi o živinoreji in zadružništvu, zelo obiskana pa je bila tudi razstava kmetijskega orodja in strojev ter predvsem zgodovinska razstava o kmečkih puntih, ki so jo okusno uredili v dvorani Prosvetnega doma. V sredo je bil..v popoldanskih urah koncert ricmanjske godbe na pihala, ki je pod vodstvom učitelja Križanovskega zaigrala vrsto koračnic in umetniških skladb. Sledil je, kot vse prejšnje dni, ples ob raznovrstnih ritmih glasbeno zabavnega ansambla »Veselih plan-šarjev*, ki je navdušil plesalce in neplesalce, stare in mlade. Na plesišču in ob mizah pod kostanji je bUo skratka toliko ljudi, kot le nikoli, za kar se je seveda treba v dobršni meri zahvaliti tudi nadvse prizanesljivemu vremenu. Med enim poskočnim plesom in pedskem oddelku bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti tri mesece. Njegova mlada sopotnica pa se je samo ranila po čelu, rokah in no- drugim se je občinstvu zahvalil gah in bo ozdravela v dveh tednih, predsednik Kmetijske zadruge Mar- kovič, ki je poudaril pomen te pobude za kmetijstvo in izrazil zadovoljstvo nad uspehom, ki ga je letos požela tudi in predvsem zaradi nenavadne udeležbe mladih, ki s tem potrjujejo, da ni še v vseh zamrlo zanimanje za kmetijstvo in za našo zemljo. V sredo na Opčinah (zgoraj) in Repentabru (spodaj) Roberta Duri (17 let) - miss Furlanije - Julijske krajine Danes ponoči je posebna žirija izbrala v Sesljam 17-letno Roberto Duri iz Palazzola dello Stella za miss Furlanije - Julijske krajine. Durijeva, kt študira m jezikovnem liceju v Trstu in katere edini hobby je, po njenih izjavah, jahanje, bo predstavljala našo deželo na vsedržavnem tekmovanju za miss Italije, ki bo v Bariju. Za njeni spremljevalki je žirija izbrala 18-letno miss Gradeža Ma-riso Pelizzari, ki se je posvetila slikarstvu in 21-letno študentko pedagoške fakultete Tržačanko Furlani. Wilmo S streli iz samokresa nagnal nasilna dvojčka Skedenjski karabinjerji so prijavili sodni oblasti dvojčka Alda in Renata Nadalina iz Ul. Pietš 35 stara 39 let, ki se bosta morala zagovarjati zaradi vloma v stanovanje in nasilja v obtežilnih okol-nostih. V torek zvečer sta namreč s silo vdrla v stanovanje Renatove žene Dario Bullo por. Nadalin v Rato della Pileria 16, da bi z njo obračunala, ker je zapustila moža in se preselila skupno s sinčkom v stanovanje prijatelja Emilia Tre-visana. Dvojčka, ki sta že večkrat prišla navzkriž z zakoni zaradi nasilnih dejanj — v tem je tudi razlog, da je Daria Bullo zapustila moža — sta kmalu po 21. vdrla v stanovanje tako. da ata vlomila vhodna vrata. Takoj sta se spravila nad hišno opremo, ki sta jo začela razbijati s kolom. Ko sta se pojavila Daria Bullo In Emilio Trevisan, sta razjarjena brata začela udrihati s kolom tudi po njiju. Zato je Trevisan zagrabil za samokres, ki ga je imel v predalu, in štirikrat ustrelil proti nasilnežema. Dvojčka sta se seveda pognala v beg. V vhodni veži ju je sicer ustavil podčastnik finančne straže, toda podrla sta ga na tla in zbežala proti Sv. Soboti, kjer sta se skrila med barakami beguncev. Na kraj so prihiteli Skedenjski karabinjerji, ki so jih okrepile izvidnice iz Milj in iz mestne centrale. O dvojčkih pa ni bilo sledu. Z motorjem v steno zaradi neprevidnosti mlade potnice Na predvečer velikega šmarna sta se na obalni cesti ranili dve mladi osebi, ki sta se peljali z novim motornim kolesom vrste ka-wasaki 500 kub. cm. Motorno kolo je vozil 26-letni pristaniščnik Gior-gio Mauri iz Ul. Pinguente 2, za njim pa je sedela 18-letna uradnica Mara Degasperi iz Ul. Lo-renzetti 54. Ko sta se privozila do naravnega predora, namenjena sta bila namreč iz Sesljana v Trst, se je dekle nenadoma obrnilo, da bi pozdravilo prijatelje, ki so se vozili z drugim motornim kolesom. Njen nenaden gib pa je spravil motor iz ravnotežja, tako da ga je zaneslo ob steno. Pri trčenju se Je zlasti voznik resno ranil: zlomil si je čeljust, izbil več zob, zlomil si je še levo zapestje in desno roko. Sprejeli so ga v orto- juONJERSKA MLADINA in PD LONJER KATIN ARA prirejata Lonjerju v nedeljo, 19. t.m. v ŠAGRO s kulturnim sporedom ob 18, uri Od 20. ure dalje ples z ansamblom »The Lords*. Pozabljivi delavec in pošteni najditelj Giandomenico Rigoli, 28-letni delavec iz Bergama, je včeraj dopotoval v naše mesto. Parkiral je avto v Ul. F. Gioia ob železniški postaji, izstopil, naslonil torbico na bližnji avto in odšel na postajo. Pozneje se je spomnil na torbico, ko pa se je vrnil, ni bilo več avta, na katerem jo je pustil in seveda niti torbice, v kateri je imel 200 tisoč lir in 145.000 starih dinarjev. Obupan je odšel na komisariat na Trgu Dalmazia, kjer je prijavil zadevo. Kmalu zatem pa se je javil na kvesturi 22-letni Bruno Frausin iz Ul. Lovisato, ki je našel torbico na svojem avtu in ki jo je takoj odnesel agentom. Rigoliju se je seveda odvalil kamen s srca, Frausinu pa gre zasluženo priznanj poštenjaka, kar danes rii malo. v letošnji sezoni pa je dosegel vrhunec. V videmski, goriški in pordenon-ski pokrajini, je v tem času zaprtih kakih 10 odst. vseh trgovin s prehrano, v Trstu pa je odstotek znatno višji. Problem je toliko težji, ker niso trgovci pri tem vezani na poseben red, tako da je hkrati zaprtih kar po več trgovin v eni sami mestni četrti. Da bi se v prihodnje izognili tem nevšečnostim, so predstavniki trgovcev na drobno sprejeli obveznost, da bodo zahtevali od včlanjenih operaterjev predhodno prijavo počitniške zapore. Trgovska združenja in občinske uprave bodo na tej podlagi lahko poskrbele za določitev primernega vrstnega reda. Podobno pobudo bodo prevzeli tudi v zvezi z letnim poslovanjem javnih lokalov. OBVESTILO staršem m aiJaKom vseh vrst slovenskih šol in univerzitetnim študentom: Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel* v Trstu, bo sprejemal prošnje za vpis rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1973-74 do 30. t. m. Potrebne informacije v ravnateljstvu vsak delovni dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Izleti Važni telefonski številki za vse, ki potujejo z avtomobili:. • • - - 113 - POLICIJA Policijska centrala vas lahko poveže tudi z Rdečim križem, gasilci in avtoklubom za pomoč v primeru okvare. 194 - PROMET Kdor zavrti to številko dobi podatke o prometu na glavnih cestah v Furlaniji - Julijski krajini. SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči: 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/II. PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli jezera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi-cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. Danes dopoldne ob 10.45 bo iz mrtvašnice v Ul. Piet& krenil žalni sprevod na proseško pokopališče, kjer bodo pokopali truplo tragično umrle Liliane Marussi, ki se je hudo poškodovala pri prometni nesreči prejšnjega 3. avgusta. Do nesreče, pri kateri je izgubil življenje njen mož Garibaldo Marussi, znan umetnostni kritik in novinar, je prišlo na cesti 202, ko je v njun avto mini trčil avstrijski avtomobil. Medtem ko je Garibaldo Marussi umrl kmalu po trčenju, je nesrečna Liliana Marussi, stara 49 let, o-stala pri življenju, sicer pa nezavestna zaradi hudih notranjih poškodb. V oddelku za oživljanje, v glavni bolnišnici so jo skušali spraviti k zavesti vse do prejšnjega večera ko je srce prenehalo biti. Nesreča Kranjčanov pri openskem obelisku Kmalu po 18. uri sta se pri openskem obelisku ranila 22-letni Tone Hostar in njegov 2l-letni prijatelj Janez Krajger iz Kranja. Privozila sta do velikega ovinka pod obeliskom, namenjena sta bila v Trst, ko je Hostar, ki je sedel za krmilom motornega kolesa bmw, izgubil ravnotežje. Oba sta se zakotalila po asfaltu: Tone Hostar si je zlomil levo stegnenico, njegov prijatelj pa ramo. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer so ju sprejeli v ortopedski oddelek. Okrevala bosta v 40 dneh. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,Hum,uiininimnnminiiiimnmg DVA PRIMERA SLABE ORGANIZACIJE DELA V LUKI .. fsalgs HANCA Dl CREOITO Ol TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 ’•< 38-101. 3B-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 598,— F(int šferling 1.480,— Nemška marka 241,— Avstrijski šiling 32,70 Švicarski frank 196,40 Francoski frank 135— Dinar: debeli 39— drobni 40— MENJALNICA vseh tujih valut Mariuccia Crevatin podlegla opeklinam Včeraj popoldne kmalu po 17. uri je prenehala trpeti 12-letna Mariuccia Crevatin, ki se je prejšnji četrtek hudo opekla pri požaru, ki je izbruhnil v kleti, kjer je živela z družino. Dogodek, ki je pretresel vso javnost, se je pripetil v dopoldanskih urah, ko je Mariuccia prižgala kuhalnik, da bi pripravila kosilo za mater, sestro, brata in komaj 3 mesece staro nečakinjo. Živela je v kleti, v katero jih je izgnal nasilni, pijani in neuravnovešeni oče, ki je sam bival v lepem stanovanju v Ul. Rosselli 4. Ko so plameni zajeli žimnico, je mala Mariuccia utrpela opekline druge in tretje stopnje po vsem telesu, udih in tudi po obrazu. Kljub hudim bolečinam ni izgubila zavesti, tako da je njena muka trajala točno teden dni. Zdravniki so ji sicer skušali rešiti življenje, takoj pa jim je bilo jasno, da bo s težavo preživela. Danes pogreb Liliane Marussi Kljub dobri volji tunina gnije za dve ladji rudo pa ni vagonov Pnstanisčniki so včeraj stavkali tri ure - V ospredju vprašanje mehanskih sredstev in popuščanja pristaniške uprave zasebnikom - Polemična nota UIL Delavci j v pristanišču ne bodo klonili niti grožnjam in polemikam, ki se bohotijo po sporočilu CISI. in UIL, da nameravata razbiti sindikalno federacijo na pokrajinski ravni. Včeraj so stavkali po eno uro za vsako izmeno, kar pomeni, da je delo v luki zamrlo od 13. do 14. ure, od 16. do 17. in od 19.30 do 20.30. Ob 19.30 se je sestal v Domu pristaniških delavcev stavkovni odbor, ki je razpravljal o bodočih akcijah. Vse kaže, da se bo stanje še zaostrilo, vsaj dokler ne bo ministrstvo za trgovinsko mornarico sklicalo sprte strani (Ustanovo za tržaško pristanišče in voditelje pristaniških družb) ter skušalo urediti vprašanje dodelitve mehanskih sredstev in priznanja ustreznih pristojnosti pristaniških družb. Žal je vso stvar še bolj zapletlo nepopustljivo stališče CCdL-UEL, ki v svoji resoluciji (napisal jo je dr. Carlo Fa-bricci, odobrili pa sindikalisti Di Turo, Russo, Pison in Lovero) trdi, da CGIL mora odpovedati podporo pristaniškim delavcem, sicer l>o vsak pogovor zaman. Poleg tega pa CCdL-UIL še enkrat polemično pripisuje CGIL »odvisnost od KPI», kar je — seveda — žaljivo za socialiste in druge delavce, ki so združeni v večinskem sindikatu. Vse te dni smo pisali o boju pristaniških delavcev, o vprašanju u-porabe »mehanskih sredstev*, o »funkcionalnih avtonomijah*, o »privatizaciji* dela v luki itd. Da bi naše bralce bolje informirali o stanju v pristanišču, smo se podali na pogovor v Dom pristaniških delavcev, kjer so nas sprejeli sindikalist Giuseppe Muslin, konzul Vittorio (Tojo) Siega in drugi. Kaj menijo pristaniški delavci, ko govore o »funkcionalnih avtonomijah* in »privatizaciji* dela, morda najbolje prikažeta naslednja dva primera. V torek je pomorska agencija, ki skrbi za ladjo «Cathryn II* iz Palerma, sporočila vodstvu »pristaniške družbe* (se pravi — samoupravnega delavskega združenja), da se je hladilnik na ladji pokvaril. Na ladji je bilo 400 ton zmrznjenih tunov, ki bi v vročini bržkone zgnili. Zato je agencija prosila pristaniščnike, naj bi ladjo raztovorili in tune spravili v ohlajeno skladišče na pomolu. Sindi-dat je, sporazumno z delavci, preklical stavko in organiziral nepretrgane izmene, dokler bi tuno ne raztovorili v celoti. Ker pa ob tem pomolu (pri Lantemi) ni žerjavov, so pristaniščniki zaprosili EAPT (Ustanovo za pristanišče), naj pošlje svoja mehanska sredstva (ele-vatorje) in ustrezno osebje. Vse je kazalo, da so bile težave premoščene z obojestransko dobro voljo, ko je organizacija dela odpovedala. Ohlajeno skladišče je namreč zasebno, v njem delajo u-službenci nekega privatnega podjetja (»funkcionalne avtonomije*), ki pa ni poskrbelo za drugo, popoldansko izmeno, na veliki šmaren. Delavci pristaniških družb so tako morali prekiniti delo. Zvečer pa se je zadeva še bolj zapletla, ker pristaniška ustanova EAPT ni imela zadostnega števila ljudi za upravljanje potrebnih mehanskih sredstev. Nudila je lahko samo polovico potrebnih ekvatorjev in drugih naprav, ki nikakor niso zadostovala potrebi. Tako so morali delavci zapustiti delo tudi zvečer. Zaradi slabe organizacije, vmešavanja zasebnih podjetij v luško gospodarjenje in »zamrznjenih* pristojnosti EAPT so morali delavci prekiniti sicer nevarno delo od 14. ure v sredo do včerajšnjega jutra. «Z vso dobro voljo nismo mogli orebrnditi nastalih težav, ki jih je treba pripisati 1 slabi organizaciji dela*, so nam rekli delavci. »Če bi skladišče bilo javno in bi pristaniške družbe razpolagale z mehanskimi sredstvi, bj ladjo raztovorili v predvidenem času. To se ni zgodilo. Določen del tiska pa trdi, da skušamo 'krasti’ delo svojim tovarišem v Pristaniški ustanovi. Ni res, saj je v luki dela za vse, le bolje ga je treba organizirati in posodobiti naprave.* Mimogrede smo izvedeli še za en primer. Več kot 70 delavcev, članov «družbe za razkladanje premoga* je včeraj prejelo plačo iz dopolnilne blagajne, a niso delali. Zakaj? V luki sta dve ladji, polni rude, ki bi jih bil,, treba raztovoriti. Delavci so, po naročilu, prišli k pomolom, a zaman. Prve ladje niso raztovorili, ker so manjkali vagoni, druga pa je morala počakati v sidrišču, ker je niso mogli navezati ob ustrezen pomol. »Zaradi slabih naprav in nizkega dna ob nekaterih pomolih je tržaška luka leta 1970 izgubila en milijon ton rude. Uprava pristanišča toči grenke solze, ker rudni promet upada, medtem ko preusmerjajo ladje v Reko (Bakar)*, je dejal konzul ene izmed družb. «In vendar bi zadostovali dve milijardi za ureditev pomolov in poglobitev morskega dna ob njih...* Na to se je oglasil k besedi še Muslin, sindikalist FILP-CGIL: «Oblasti nosijo za nastalo stanje težko odgovornost. Našo luko je treba posodobiti, delo v njej organizirati na smotem način. Za vse to se borijo naši delavci in ne bodo popustili.* Ministrstvo za trgovinsko mornarico še okleva, morda pa bi bilo bolje, če bi v najkrajšem času sklicalo sestanek odgovornih za upravo tržaške luke in sindikaliste, da se odkrito pogovorijo o nastalih vprašanjih in možnih rešitvah. Vlada pa mora nuditi tudi ustrezna sredstva. Kino MIRAMARSKl PARK »Luči In zvoki* ob 21.00 »Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini, ob 22.15 «Mas-similiano e Garlotta* v italijanščini. Nazionale 16.00 »Lo chiamavano Mezzogiorno*. Barvni film z Ros-sano Schiaffino. Excelsior 16.00 »I riflessi in un oc-chio d’oro». Barvni film. E. Tay-lor in M. Brando. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Mica scema la ragazza*. Igra Bernadette La-font. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Wang Ju 1’imbattibi-le». Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 »La caduta degli dei*. Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00 »Bangkok con ordine di uccidere*. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Gli ammutinati del Bounty». M. Brando. Barvni film. Capitol 16.30 »La gang dei doberman*. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.00 «La battaglia dei giganti*. H. Fonda, C. Bronson in R. Ryan. Barvni film. Impero 16.30 «Number». Barvni film, prepovedan maldini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »E continua-vano a mettere lo diavolo nello inferno*. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16:30 «Cinque matti al servizio di leva*. Les Charlots in J. Duphile. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «Assassinio sul treno*. Barvni film z Margaret Rutherford. Abbazia 16.30 «Inchiesta pericolo-sa». Igrata Frank Sinatra in Lee Remick. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Le foto proibite di una signora per bene*. Barvni film s Pierpaolom Capponejem. Mladini pod 14. letom prepovedano. Ideale 16.30 «Due volte Giuda*. I-grata A. Sabato in K. Kinski. Barvna kavbojka. Razstave V dvoranici avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo devinsko-na* brežinskega obalnega pasu v Sesljanu bo v soboto ob 18.30 odprl razstavo svojih del tržaški slikar Silvano De-lise, ki bo razstavljal do 2. septembra. VABILO NA SESTANEK O ZGODOVINI OPČIN Angel Vremec bo v nedeljo, 19. avgusta ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah poročal o delu za izdajo knjige »O zgodovini Opčin* in sprejemal naročila. , Vljudno vabljeni V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni JAN NARODNE NOŠE* Vabimo udeležence v narodnih nošah, da se čimprej prijavijo na sedežih SPZ v Trstu oziroma v Gorici. Vožnja brezplačna. Slovenska prosvetna zveza Včeraj-danes Danes, PETEK, 17. avgusta RADIVOJ Sence vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 — Dolžina dneva 14.03 — Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 9.46. Jutri, SOBOTA, 18. avgusta HELENA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 27,5, najnižja 20,4, ob 19. uri 26,2 stopinje: zračni tlak 1017 stanoviten, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 59 odstotna, nebo 3/10 poobiaccno. morje skoraj mimo, temperatura morja 23,9 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. in 16. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 19 oseb. UMRLI SO. 76-letna Giovanna Mar-chesic vd. Maizen, 76-letna Maria Ostromann vd. Dreossi, 66-letni Fian-cesco Omari, 40-letni Giordano De-bemard', 63-letni Gnido Stefani, 85-let-na Maddalena Parmesan vd. Fantin, 73-letni Stanislao Rosi, 73-letni A-gostino Toscani, 48-letna Liliana Celi-har vd. Marassi, 74-ietna Giovanna Franco vd. Zorzet, 8 dni stari Matteo Morandini. 3 dni stari Roberto Guagni-ni, 75-letna Carla Znebel vd. Gallopin, 72-letna Antonia Skocaj por. Angelini, 94-Ietna Amalia Chert vd. Giorgini, 53-letni Giovanni Crevatin, 81-letna Ca-rola Amaducci vd. Baldazzi, 64-letni Silvio Bradaschia, 75-letni Gastone Della Savia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26: Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8: Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČN' SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Ai S. Loren-zo, Ul. Soncini 179 (Skedenj)., Namesto cvetja na grob Pepija Černeta darujeta Neva in Marijan Dolgan 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V osmrtnici pok. Martina Punča po pomoti izostalo ime hčerke KLAR PO ZANIMIVI OKROGLI MIZI V OKVIRU KMEČKEGA TABORA ladruiniška politika v živinoreji glavni ciniteij za izhod iz krize Na razpravi so sodelovali kmetijska izvedenca Tagliaferro in Bukovec, predsednik Pokrajinske zveze rejcev Križmančič in deželni tajnik Zveze zadrug Poletto • Koordiniral je Dušan Kodrič GORIŠKI DNEVNIK ■m? m Udeleženci okrogle mize o živinoreji Živinoreja na Krasu kot ena naj-i1972 nespremenjena in danes ne za- di tega je zadružništvo najučinkovi- ' ' ■' tejše sredstvo za preporod in razvoj živinoreje. Prvi korak bi morala biti ustanovitev zadružnega hleva in zadružne mlekarne. Posebno poglavje je posvetil vprašanju cene mleka, ki je obenem glavna ovira pri razvoju živinoreje. Pri tem je navedel primer zasebnega podjetja SALPAT - Marzotto. ki je monopolizirala mleko in narekuje cene kot se ji pač zdi. Mleko namreč prodaja po 3,2 odst. maščobo, od živinorejca pa zahteva, da ji izroči mleko po 3,3 odst. maščobe. Deželni tajnik Zveze zadrug in vzajemnih blagajn Silvino Poletto je razčlenil svoje izvajanje v tri aspekte: vprašanje živinoreje v tr- pomembnejših panog našega kme- I došča. Tudi v tem pogledu so vzroki tijstva in našega gospodarstva sploh na dlani. Po eni strani vladni ukrep v luči današnjega nadvse perečega — ---------— stanja in živinoreja v perspektivi, predvsem v luči uvajanja nove za-družniške politike, je bila predmet zanimive in uspele okrogle mize, ki jo je v sredo zvečer priredil pokrajinski odbor Zveze zadrug in vzajemnih blagajn v okviru letošnjega XV. Kmečkega tabora v Prosvetnem domu na Opčinah. Razprava je nakazala vrsto vprašanj, s katerimi se danes sooča kraški kmetovalec in živinorejec v prvi vrsti, ter vrsto možnih rešitev. Če za zamrznitev cen blaga široke potrošnje, med katero spada tudi mleko, po drugi strani pa uvoz mleka iz nekaterih držav clanic K v ropske gospodarske skupnosti po izredno konkurenčnih cenah. Edini trenutni izhod iz teb težav je po mnenju predstavnika tržaškega kmetijskega nad-zorništva nakazilo deželnega prispevka kmetovalcu, da 'oi izenačil razliko mea vloženimi stroški in premajhnim dobičkom. Tretji činitelj krize je težava pri vrsti, ter vrsto moznin resuev. '-c j prod8jj divine za zakol, ki je nastala ' je "razčlenil svoje izvajanje k temu dodamo se de,is v , zaradi špekulacij trgovcev, ki ",,a- acnoirto' vnrašnnip živinoreii je je udeležilo precej živinorejcev kmetijskih izvedencev in drugih javnih delavcev, ki so vsak iz svojega zornega kota aktivno posegli v razpravo in jo tako obogatili in da so bili posegi glavnih govornikov Italica Tagliaferra, kmetijskega izvedenca in predstavnika Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, E-dija Bukavca, predstavnika Kmečke ____ rn_____L.. lt/Unlrn I žajo živino po nizkih cenah, domačim živinorejcem pa narekujejo smešno nizke cene. V tem pogledu bi morali živinorejci zato opustiti stare sisteme prodaje živine ter se okleniti sistema dražbe, kakršno bodo v oktobru priredili za preizkušnjo tudi pri nas. Težave so nastale v zadnjem času tudi zaradi uvedbe davka na dodat- zveze v Trstu,' Mirka Križmančiča, | n" vrednost. IVA, pri čemer ima kme- predsednika Pokrajinske zveze rejcev ter Silvina Poletta, deželnega tajnika Zveze zadrug in vzajemnih blagajn, izčrpni in konstruktivni, potem je obračun te okrogle mize nedvomno pozitiven. Razpravo je odprl član Pokrajin-1 ske zveze zadrug in vzajemnih blagajn Dušan Kodpič, ki je bil tudi njen koordinator. V uvodnem nagovoru je najprej pozdravil goste kot tovalec izgubo, ker je obdavčen na to kar kupi. V tem pogledu so nekatere organizacije že predložile uvedbo forletarnega reZima. Na koncu se je Tagliaferro dotaknil še vprašanja okrepitve zadružništva! ki' je po njegovem mnenju glavni ciniteij preporoda živinoreje ne samo na Krasu temveč po vsej deželi. Predstavnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec je problem živinoreje obravna- poslanca Albina Škerka, občinskega vaj zg0)J s sjndikalnrgn vidika. Po-SkeSnžuapanra"ntp?^TavTe“eRSA pTg^ ter vse udeležence razprave o živinoreji in zadružništvu. V nekaj besedah je nato orisal glavne značilnosti živinoreje na Krasu, ki bi jih lahko strnili v osnovno ugotovitev, da deluje na Krasu veliko marljivih in izvrstnih živinorejcev, ki se trudijo, da bi svoje proizvode še povečali in izpopolnili, po drugi strani pa njihov vloženi trud ni zadostno poplačan ali z drugimi besedami njihovi vloženi stroški presegajo proizvodni dobiček membne vloge v gospodarstvu tudi nadvse pomembno družbeno vlogo, saj je to najboljši primor samoupravljanja v gospodarstvu. Namen in vloga zadrug je v tem okviru gospodarsko načrtovanje, kjer zadruga na osnovi potreb tržišča usmerja člane k določenim dejavnostim ter tako preprečuje presežek nekaterih pridelkov ter pomanjkanje drugih. Poleg gospodarskega načrtovanja je pri tem pomembno tudi hranjenje, reklamiza- žaški pokrajini, v deželnem in v vsedržavnimi merilu. Poudaril je važnost ustanovitve zadružne mlekarne in zadružnega hleva, kar bi predstavljalo neizpodbitno alternativo agrarnemu kapitalizmu. S sodelovanjem med rejci, sindikati, javnimi ustanovami in drugimi organi bi se dalo to doseči v tre nutku, ko je dežela za to že nakazala določeno vsoto. Zadružništvo bi v tem pogledu pomenilo izhod GLAVNI PRAZNIKI SO MIMO, TODA POVRATEK S POČITNIC SE ŠELE PRIČENJA Med velikošmarnimi prazniki ni bilo na naših cestah hujših prometnih nesreč V sredo je bilo na cestah okoli 63.000 vozil * Pri Rdeči hiši zabeležili v sredo prehod 4500 vozil - Stavka mestnih stražnikov v Gradežu Velikošmarni prazniki so mimo, vendar se trgovsko življenje v Gorici še ni obnovilo. Ne samo za veliki šmaren, tudi v četrtek smo imeli praznični dan. V Gorici velja ta navada že dosti let, vse od takrat, ko trgovci niso pristali na to, da bi zapirali na praznik svojega patrona, sv. Hilarija. Ta dan so imeli trgovine odprte, ker je bil semanji dan, zapirali pa so jih 16. V goriški bolnišnici niso sprejeli nobenega ranjenca. Tudi agenti javne varnosti so sporočili, da je bilo v mestu mirno. Te dni so namreč okrepili nadzorstvo nad stanovanji, ki so jih lastniki zaklenili in odšli na počitnice. Tako so preprečili da bi se komu ne pocedile sline nad tujo lastnino kot se je že dogajalo v preteklosti. Ob koncu naj opozorimo avto- avgusta in tako imeli med poletni- mobiliste, ki se bodo te dni od- —* --m-!--------• -■-------j-----------1 pravljali na pot, naj bodo previdni in naj spoštujejo osnovna pravila o vožnji: naj ne vozijo med opoldansko pripeko in s polnim želodcem, izogibajo naj se tveganim prehitevanjem, vozijo naj v skladu s svojimi sposobnostmi in položajem na cesti, storijo naj vse, da se počitnicam in brezskrbnosti, ki so jim namenjeni sedanji dnevi, čisto po nepotrebnem ne Pritaknejo nesreče ali celo tragedije. mi počitnicami dva praznična dneva skupaj. V skladu s to tradicijo so bile včeraj zaprte vse trgovine, tudi tiste, sicer redkoštevilne trgovine, ki niso zaprle za daljše razdobje. Tudi marsikateri urad je bil zaprt, izjema so bile samo banke in dežurne trafike. Lahko bi rekli, da je bila Gorica v četrtek dosti bolj prazna kot v sredo. Zelo veliko njenih prebivalcev je odšlo na dvodnevni dopust in so se vrnili sinoči ali pa danes zjutraj. Največji naval pa je pričakovati jutri in v nedeljo, ker se bo za mnoge ddlavce, trgovce, uradnike delo obnovilo že 20. avgusta. Po podatkih obmejne policije na mejnih prehodih te dni niso imeli kakšnega izrednega števila prehodov. Celo bi si upali trditi, da je bil med obema prazničnima dnevoma promet pod normalo. Za primer naj navedemo nekai podatkov o prometu pri mednarodnem prehodu Rdeča hiša. V sredo so našteli samo 4.500 osebnih vozil. S potnimi listi je prešlo mejo okoli 5.700 italijanskih in 2.900 tujih državljanov," s prepustnicami pa 3.500 italijanskih in 1.770 iueoslovanskih držav! ianov. Na nobenem mejnem prehodu ni bilo kolon, razen proti večeru na povratku v Italijo. Tudi na cestah je bil, promet v normalnih mejah in se je odvijal želo disciplinirano. Patrulje prometne policije so v sredo prisodile 90 glob, povečini kršilcem členov 102 — KM prometnega zakonika, ki se nanašajo na hitrost, nespoštovanje vožnje po desni strani ceste, izsiljevanje prednosti, prehitevanje in ropot. Vsega skupaj so bile samo štiri nesreče, od katerih so bile tri brez ranjencev, četrta pa se je zgodila v videmski pokrajini in z neznatnimi posledicami. Patrulje, 21 po številu, so prevoji krize in bTbifo" obenem koristno I žile v sredo 2.874 km. Pri Belve-za neposrednega proizvajalca ter j dere so števci našteli 19.132 vozil, na cesti Tržič — Gradež 11.200, ha cesti Videm — Tržič pa 10.648. Po svoj praznik sredi poletnih počitnic. Imeli so srečno roko, ker tega dne daleč naokoli ni bilo nobenega praznika in so zato prišli udeleženci na njihov praznik od vsepovsod. Praznik, ki ga prirejajo v Podturnu, pa jih tudi ni mogel motiti, ker v glavnem k Doberdob-skemu jezeru težita ves Kras in Laško. Proti vsakemu predvidevanju se je v sredo zvečer zbralo ob jasi pod topoli veliko obiskovalcev, ki so se prišli, pc hudi vročini dneva, malo osvežit in pokramljat s prijatelji In znanci Izkazali so se na «brjarju>. kjer so ob zvokih so-vodenjskega modernega ansambla «Odessa> zaplesali in bili v zavist starejšim, ki jim niso bili kos. Ob prijetnem hladu, pa so kozarec dobrega domačega vina, klobase ali piščance na žaru prav dobro teknili, tako da so imeli prodajalci pri stojnicah polne roke dela, da bi zadostili željam vseh. Danes zvečer se bo «šagra» nadaljevala s tekmovanjem v valčku. Organizatorji pozivajo vse vnete plesalce, naj se drevi ob 21. uri zberejo na «brjarju», kjer se bodo j pomerili med seboj in pokazali, I kdo ie i Novo plovilo za obalno nadzorstvo Komisariat javne varnosti v Gradežu je prejel novo plovilo, da bi mogel zadostiti naraščajočim potrebam. Z njim bodo agenti lažje opravljali reševalne akcije ter skrbeli za spoštovanje predpisov o vožnji plovil v obalnih vodah. »Pokrivali* bodo področje od Tržiča Drevi ob jezeru tekmovanje v valčku Športniki društva «Mladost» iz Doberdoba so pametno ravnali, ko , so se odločili, da bodo priredili * kdo je najboljši. tiiiliiiiiliiiiiiiiimiHimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiliiliMiiiliiitliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiirHitliiiimiiHiiMiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiil NA PODLAGI PRISPEVKA DEŽELNE UPRAVE 20 milijonov lir za ureditev in asfaltiranje občinskih poti v Jamljah in v zaselkih Dola Delo je prevzelo podjetje Mattiroli in ga namerava dokončat, pred koncem jeseni m . .. ... j Cija in komercializacija proizvodov. Ta ugotovitev je b | Reaijzacija Vseh teh pobud pa ni od nit vseh udeležencev okrogle mize, viens 7im]i ^ ki so jo vsak iz svojega zornega kota dopolnili z lastnimi izkušnjami in predlogi. Italico Tagliaferro je problem o-svetlil iz vidika splošnega gospodarskega dogajanja v Italiji in v svetu. Kriza živinoreje pri nas je ob tem le odraz splošne krize, ki jo lahko razčlenimo v pet komponent. Prva komponenta je stalno naraščanje cen krme. Glavni vzrok za previsoke cene je predvsem zapora na izvoz krmil iz Amerike v Evropsko gospodarsko skupnost, zaradi česar je prišlo do pomanjkanja nekaterih vrst krme in kot logična posledica do naraščanja cen. Glede tega je Tagliaferro dejal, da se bo v oktobru položaj izboljšal: Kmetijsko nadzorništvo bo namreč razdeljevalo kmetovalcem krmo za živino po znižanih cenah. Druga komponenta krize v živinoreji je statičnost cene mleka. Med visna zgolj od volic posameznikov in od prizadevanj sindikalnih organizacij. je poudaril Bukavec, temveč v veliki meri tud! od javnih ustanov, ki bi morale takšne pobude podpirati, ne pa jih zavirati, kot se dogaja z zadružnim hlevom v Praprotu ter z zadružno mlekarno na Repentabru. Za razvoj živinoreje in kmetijstva sploh je treba rešiti tudi vprašanje kmetijskih infrastruktur in to ne samo v korist kmetovalca, temveč vsega prebivalstva, ker je pri tem tudi splošno znano, da je ravno kmetijstvo eden od temeljnih činiteljev pri ohranjevanju naravnega okolja. Bolj specifično je o živinoreji na Krasu spregovoril v svojem posegu predsednik pokrajinske zveze rejcev sivorjave pasme Mirko Križmančič. Nujprej je orisal delovanje, dosedanje uspehe in težave zveze. Glavna težava je predvsem v tem, da se iz dneva v dan krči število živino- za potrošnika. Važen Ciniteij za razvoj živinoreje in kmetijstva sploh je dežela, ki bi morala z dopolnitvijo in izpopolnitvijo zakona št. 16 omogočiti hitrejši razvoj zadružniške politike. Na koncu je Poletto poudaril, da bi bilo treba določiti jasen odnos med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi sektorji v vsedržavnem merilu, predvsem pa okrepiti skrb za rešitev vprašanja nadzorstva nad tržiščem. Sledila je obširna razprava, v katero je najprej posegel občinski odbornik Orlando, ki je prinesel pozdrave župana ter obenem poudaril, da je treba vprašanje kmetijstva obravnavati v širšem kontekstu ter najprej preučiti možnosti za zgraditev vseh potrebnih infrastruktur, ki bodo zadovoljile tako proizvajalca kot potrošnika. Vprašanje razvoja živinoreje in kmetijstva sploh so nekateri di-skutanti obravnavali nato tudi v luči agroturizma ter ekologije. Občinski svetovalec Wilhelm je pri tem poudaril, da bi bilo treba del pozornosti posvetiti tudi vprašanju izvajanja zakona o kraških rezervatih, gradnje hitrih cest, ki bodo občutno prizadele tudi živinorejo, ter namestitve naftovodov in plinovodov. Po razpravi so udeležence pogostili, nakar so predvajali film o živinoreji na prostem, ki ga je izdelal tržaški režiser Mauri za Pokrajinski center za socialno zdravstvo. tem ko se cene krmil stalno večajo, rejcev, kar je tudi najvidnejši odraz je ostala cena mleka od 15. januarja 1 celotne krize živinoreje. Ravno zara- če vas opravki pripeljejo v Jam lje, boste opazili precej sprememb na vaških poteh. Nekatere so razširjene, nekatere pa povsem nove. Dela na cestah niso omejena samo na Jamlje, ampak so v teku tudi v Dolu. Župan Andrej Jarc nam je dejal, da gre za ureditev, razširitev in asfaltiranje večjega števila občinskih poti, za katere so prejeli 20 milijonov lir deželnega prispevka po zakonu 2366 od leta 1966. Načrt so odobrili 1971. leta, na dražbi pa so ga oddali lani. Pod jetje Mattiroli, ki je delo sprejelo, zagotavlja, da ga bo dokončalo še pred koncem jeseni. Kakor je bilo mogoče opaziti, so večino zemeljskih del že opravili. Skoraj povsod bodo ohranili staro traso, ponekod jo bodo razširili ali izravnali ovinke. Le v Dolu, kjer so doslej imeli ozko in strmo pot do zaselka Mi-koli - Brne, gradijo novo in široko cesto, kar je pomembno tudi zaradi varnosti. Na tem kraju je državna cesta št. 55 speljana v blagem ovin ku in imajo težave zlasti vozniki, ki stanujejo v teh hišah, ker imajo slab pregled nad njo. Z novim donodom se bo promet na tem kraju občutno izboljšal. Podjetje Mattiroli bo uredilo pot od financarske vojašnice do pokopališča v Jamljah, poti k cerkvi in k šoli, dva dohoda z glavne ocenah prometne policije je 15. av gusta krožilo po cestah goriške pokrajine okoli 63.000 vozil, 14. avgusta 90.000, 13. avgusta pa 65.000. Tudi 16. avgusta se je število približevalo 60.000. Prometna policija mora te dni urejati tu ■ i'fp|ami TRIDENT bo zelo draga, stala bo 1,3 milijarde dolarjev. Američani menijo, da bo podmornica kljub visoki ceni še vedno (rentabilna*: s svojimi 24 raketami bo vsaka taka oodm^r-1-’ ,»*'ko uničila ali poškodovala 250 mest, vsa flotilja podmornic TRIDENT pa kar 2400 do 3000 va«' «- -moljenih centrov. Njihov domet bo od 8.000 do 11.000 km. Kako nesmiselno je trošenje denarja za te namene, dokazu'- dejstvo, da samo ameriška vojna mornarica s svojim jedrskim orožjem lahko uniči vseh 21» sovjetskih mest z nad 100.000 prebivalcev (v njih živi 88 milijonov ljudi), in to ne enkrat, ampak kar devetkrat. Zdaj ameriška mornarica dela na tem, da bi jih lahko uničila petnajstkrat. čemu vse to? Pentagon trdi, da so mu podmornice TRIDENT potrebne za nekakšen »ščit* pred morebitno sovjetsko akcijo do roka, ki ga predvideva prva faza pogajanj o omejitvi strateškega orožja. Po drugi strani je vsakomur jasno, da ZDA s takim ravnanjem naravnost silijo SZ k še intenzivnejšemu oboroževanju. V teh vročih dneh niti golobom ni prijetno •••••iiiiBiiiiiiiitiiiiiiMiiaiKnviiaiiiiaiiaiMiiiiaiiiiiiitiitiiiiiMiitfaaaiiiaiiaiHiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiaiiiiiiiaaiiiiiiMiiiiiifiiiMiiiiaiiBitTiiiiMitiiiMiaaiiiiiMaiMMiiMiMiiiiiMiiMiiiBMmtnaviiiiMfMatiiiiiiiiitiiiitiiiiiiaiiiiiiiaatMiiiiiiiiim PONOVNO NA POTI PO BLIŽNJI ISTRI Grožnjan - ena sama galerija -se pripravlja na dvojno slavje Slavili bodo 30-letnico priključitve Istre k Jugoslaviji in ustanovitve grožnjanskega bataljona - V vsem trgu se razstave kar vrstijo NA FILMSKIH PLATNIH Marlon Brando: One-Eyed Jacks Ob komercialnem uspehu f ilmov «11 padrino* in «Ultimo tango a Parigi je Brando zopet doživel veliko slavo. Distribucijske družbe so jo seveda uporabile za ponovno izkoriščanje njegovih starih filmov, kot so Kazanov film «Un tram che si chiama desiderio*, Pennov film «La caccia*, Husto-nov film «Riflessi in un occhio d’oro». Izšel je tako tudi edini film, ki ga je Marlon Brando režiral: «One-Eyed Jacks* (I due volti della vendetta) iz leta 1960. «One-Eyed Jacks* je presenetljivo uspelo delo, med najboljšimi filmi igralcev, ki so le za enkrat prešli za kamero (izvrstna rezultata sta Trenda dosegla tudi Charles Laughton — »La morte corre sul fiume — Night of the Hun-ter» — in Peter Lorre — *Die Verlorene*). «One-Eyed Jacks* je voestern, ki pa temelji na obratnem principu, kakršnega poznamo v mesternih. V navadnem we-stemu se osebe opredeljujejo v dejanju, v očitnih izbirah, do katerih pridejo preko dejanja (tako npr. v Haivksovih mojstrovinah, ki jasno dokazujejo, da dejavnost oseb ni zavestna praksa; tako tudi v ivesternih Anthongja Manna, kjer se protagonist v dejanju lahko celo moralno spremeni): nekateri menijo zato, da temelji tve-stem na filozofiji behaviorizma». V Brandovem filmu pa je dejanje postranska komponenta o-seb, katere lahko spoznamo le iz podrobnejših, niansiranih izrazov. Zato je ritem Brandove-ga filma tako počasen, da nas spominja bolj na japonske filme kot na ameriški western. «One-Eyed Jacks* je pomembno delo še iz drugih razlogov. V njem imamo metaforo maščevanja, zaradi katerega protagonist prezira vso realnost; ta metafora, ki je zanimala tudi druge režiserje (Langa, Chabrola v tUcciderd un uomot), je bila verjetno še bolj osrednja v prvotnem načrtu Stanlega Kubricka, ki je ta film pripravljal in ga nato prepustil Brandu. Zanimivo bi bilo tudi spoznati delež scenarista Calderja Willinghama, ki je napisal malo filmov, ki pa so zelo pomembni (n.pr. tOrizzonti di gloria», «1 Vichinghi*). Trzacam Jugoslovanu Korici zlato odličje na 10.000 metrov *gra' pr°1 Štiri zlate kolajne za SZ: Vojkin (krogla), Koroleva (kopje, ženske), Stojkovič (floret) in ženska telovadna ekipa , MOSKVA, 16. - 80.000 gledalcev je pozdravilo v sredo otvoritveno slovesnost letošnje Univerziade. Razne polemike in negotovosti, organizacijski zapletljaji in slabo vre; me niso odvzeli tej manifestaciji Prazničnega ozračja in veselosti. Temu pa je botrovala tudi odlična ■zbira programa in mojstrska izvedba folklornih in baletnih skupin, ki so po navadi dolgočasen potek Predstavljanja ekip spremenile v zabavno in pestro veselico. Omenili smo nekaj polemik: nekaterim. izraelskim časnikarjem so oblasti odrekle vstopni vizum, reprezentanca Severne Koreje pa je v zadnjem trenutku odstopila od tekmovanja: uradni razlog ni prisotnost Južne Koreje, kot so sprva objavili, ampak nesoglasja v njihovi federaciji. Tudi kar se tiče organizacije je bilo slišati nekaj u-govorov, vsakdo pa poudarja predvsem izredno vnemo in trud, ki so JU prireditelji vložili v priprave tega tekmovanja. Logično je namreč, da je univerziada za prireditelje Prva točka priprav za olimpijske igre, ki jih je Moskva zaprosila za leto 1980 Mimohodu udeležencev (61 prisotnih ekip se je predstavilo po abecednem redu) je prisostvoval tudi predsednik mednarodne olimpijske zveze, lord Killanin, sovjetsko vlado pa je predstavljal Aleksej Kosigin, Leonid Brežnjev pa je Pozdravil nastopajoče z brzojavko, v kateri je poudaril pomen te .in Podobnih prireditev in dolžnost, ki jo ima mladina pri zbliževanju narodov in pri odpravi vsakovrstnih nerazumevanj in trenj. Že v prvem dnevu je bilo na spo- KOLAJNE 1. Sovjetska zveza 4 0 1 2. Jugoslavija 3. Poljska 1 0 0 1 0 0 ZDA 0 1 0 Vel. Britanija 0 1 0 Romunija 0 1 0 Japonska 0 1 0 8. Bolgarija 0 0 1 Kenija 0 0 1 Italija 0 0 1 Madžarska 0 0 1 redu nekaj športnih disciplin, Jugoslavija pa je doživela prvo razočaranje. Ženska košarkarska reprezentanca je namreč v pfvi izmčfitfi' tekmi okusila poraz prot*i>olj-,«( kušenim Poljakinjam (57:64) in s tem praktično izgubila možnost,, da, se vrine v finalni del tekmovanja, saj je v njeni izločilni skupini še reprezentanca Kube, ki je na papirju nepremagljiva za plave. V prvi tekmi so Kubanke odpravile Iran z 92:22. Tudi Italijanom se v prvem dnevu ni godilo preveč dobro: v sabljanju so se v izločilnih dvobojih Pomerili moški; v floretu sta Car-lo Montano in Pianelli že izpadla, Simoncelli pa je naletel v polfinalu na zelo ostre nasprotnike. V atletskih nastopih ni bilo dobrih rezultatov, kar je zaradi neugodnega vremena povsem upravičeno. Tek na 1500 metrov so prireditelji preložili: ker je število vpisanih tako nizko, niso potrebne kvalifikacije. Najboljši čas na 110 ni z ovirami je zabeležil domačin Miasnikov (12’’9), do polfinala pa je prišel tudi Italijan Acerbi. Na 400 metrov za moške je bil najuspešnejši Juantorena (Kuba) s 47”, Abeti in Trachelio pa sta se tudi uvrstila v polfinale. DRUGI DAN Danes pa so že oddali prve zlate kolajne in najhitrejši so bili Jugoslovani: Dane Korica je v teku na 10.000 metrov premagal vse nasprotnike v sprintu po precej počasnem teku. Nasprotniki so popuščali drug za drugim, kolajne pa so si v zadnjem krogu delili Korica, Anglež Morrison in Kenijec Kiingi, ki so se na črti razvrstili v istem Vrstnem redu. Američana Bovver-man in McGuire sta razočarana Popustila ravno v zadnjem delu. Italijani se niso odrezali dobro: Ar-dizzone je bil osmi, mladi in perspektivni Mangano pa šele deseti. V ostalem so bili najuspešnejši Sovjeti. Ostali dve zlati odličji sta namreč postali last metalca krogle Vojkina (rezultat 19,56 m) in metalke kopja Koroleve z 62 metri. Tudi v krogli so Američani osvojili le četrto in peto mesto, v kopju pa je Schmidtova prinesla ZDA edino kolajno — srebro. Do kolajne so na vsak način prišli tudi Italijani. Simoncelli je kljub nesrečnemu žrebu v polfinalu prišel do finala v floretu, kjer je osvojil tretje mesto za sovjetskim predstavnikom Stankovičem in Romunom Riuom. Ostale panoge so se šele pričele in rezultati pričajo o velikih razlikah med nasprotniki. Tako je jugoslovanska košarkarska reprezentanca premagala Libanon z 99 točkami razlike: 156:57 (!), Francija pa je odpravila Sudan z 89:30. Najbolj izenačen in zanimiv pa je bil na vsak način dvoboj med Sovjetinjami in Japonkami v telovadbi. Danes je bilo na sporedu ekipno tekmovanje in domačinke so le premagale svoje večne nasprotnice. Odlično so se držale še Ma-džarke, ki so odnesle bron in to z minimalnim zaostankom za Japonsko. Pregled je zaradi mnogih panog težaven, bolj zgovorni pa so rezultati sami; ATLETIKA: FINALI: 10.000 metrov: 1. Korica (Jug.) 28’48”1 2. Morrison (VB) 28’49” 3. Kiingi (Kenija) 28’50"7 4. Bovvermann (ZDA), 5. McGuire (ZDA), 6. Gonzales (Meh.). 8. Ardizzone (Ita.), 10. Mangano (Ita.) KROGLA MOŠKI: 1. Vojkin (SZ) 19,56 m 2. Gajdzinski (Pol.) 19,07 m 3. Barišnikov (SZ) 18,88 m 4. Middle (ZDA), 5. Duc (ZDA), 6. Forst (ZRN), 7. Hristov (Bol.), 8. Strycek (ČSSR) KOPJE, ŽENSKE: 1. Koroleva (SZ) 62 m 2. Schmidt (ZDA) 60,34 m 3. Molova (Bol.) 59,04 m 4. Kargel (ZRN), 5. Marakina .,r,(SZ),,6. Takasaka (Jap.) 800 M MČŠKI: Zmagali so I,ewis (Bel.) 1'50”8, Fekete “ (MaA.)' 1%T). Kupczyk (Pol.) 1'49”2, Rick (ZDA) 1’50”2, Ohlert (NDR) 1’51”5, Aržanov (SZ) 1’50"8 V polfinale je tudi Italijan Diamante. 100 M ZENSKE: Zmagale so Laslakova (SZ) 11”7, Pursiainen (Fin.) 11”3, Chivas (Kub). 11”6, Maletzki (NDR) 11”8, Schittenhelm (ZRN) U”5 SABLJANJE: FLORET, MOŠKI POSAMEZNO 1. Stankovič (SZ) 4 zmage 2. Riu (Rom.) 3 (1,167) 3. Simoncelli (Ita.) 3 (1,118) 4. Telu (SZ), 5. Takasito (Jap.), 6. Masuoko (Jap.) TELOVADBA: ŽENSKE EKIPNO: 1. Sovjetska zveza 114,45 točke 2. Japonska 108,40 3. Madžarska 108,30 4. ČSSR, 5. ZDA, 6. Kanada ODBOJKA: MOŠKI: Brazilija — Kanada 3:0 ČSSR — Venezuela 3:0 NDR — Izrael 3:0 Poljska — Bolgarija 3:2 Italija — Francija 3:0 ŽENSKE: Poljska — Italija 3:0 Brazilija — Iran 3:0 Poljska — Italija 3:0 Brazilija — Iran 3:0 Bolgarija — Kanada 3:0 ČSSR — Mehika 3:0 ZRN — Severna Koreja b.b. SLke kot je ta, hi potrdile vesti, ki se širijo po nekaterih časopisih: atleti naj bi bili podvrženi prestrogi disciplini in praktično živeli kot ujetniki med številnimi vojaki. Predsednik sovjetskega odbora za šport Sergej Pavlov, je te vesti demantiral in označil kot zlonamerne. »Atlete res stražimo — je dejal — toda samo zato, da bi preprečili incidente (misleč na MUnchen). Sicer pa se znotraj študentskega naselja vsi lahko srečujejo tudi z domačini ali med sabo.* Na igrišču pri Sv. Soboti se bo domače moštvo prvič predstavilo svojemu občinstvu v prenovljeni postavi Triestina se bo jutri prvič v le- I sile v iskanje mladih igralcev in je tošnji sezoni predstavila pred domačim občinstvom s svojo novo postavo. Po dolgotrajnih pripravah v Paluzzi in po trening tekmah v Aiellu v Furlaniji, bodo Tržačani jutri zvečer ob 20.45 srečali na igrišču pri Sv. Soboti ekipo Lane-rossija iz Vicenze, ki nastopa v italijanski A ligi. Srečanje bo za domače moštvo precejšnjega pomena, saj bo končno skušalo pokazati svojo pravo obliko in bi moralo povedati, kakšne ambicije bo imelo v prihodnji nogometni sezoni A skupine C Uge. Čeprav je Lanerossi Vicenza eden izmed precej solidnih klubov v najvišji italijanski nogometni kategoriji, pa se je po letošnjih pripravah predstavil precej slabo, saj je v prijateljskem srečanju s Catanio le s težavo zmagal z golom razlike. Tržačani pa so dokazali, da so po začetnih pripravah v dobri formi, kar velja za vse igralce: za tistih par starih, ki so se rešili čistke po lanskoletnem prvenstvu, pa tudi za nove, ki so prispeli v Trst z raznih vetrov. Jutri bi moralo vladati največje zanimanje pravzaprav za celotno tržaško napadalno vrsto, ki so jo okrepili nekateri obetajoči igralci, med katerimi je prav gotovo najbolj znan Schillirž, ki se je v lanskoletni sezoni že predstavil tržaškemu občinstvu v eni izmed zadnjih prvenstvenih tekem. Pa tudi drugi igralci, kot Paganin.in Ferra, nato pa še Soldo, ki je skupno z D’Alessi-jem že nastopal v italijanski A ligi, ne bi smeli stati ob strani. Tehnični vodja Lupo je vsekakor zrevolucioniral tržaško tretjeligaško moštvo. Predvsem je položil vse svoje ME0C0NSKI TURNIR V PETR0P0LISU Mladinsko evropsko prvenstvo Skromna bera Ljubojeviča: pol točke v dveh partijah Portisch, Mecking in Gelier so si praktično že zagotovili prva tri mesta VATERPOLO pri tem skušal najti pomoč tudi pri tržaških amaterskih klubov, vendar pa zglcoa, da ni imel pri tem prevelike sreče, saj so skoraj vsi po vrsti odrekli sodelovanje. Več razumevanja pa je našel v F-jilar.iji. Zanimivo pa bo tudi kako bo tržaška publika sprejela novega trenerja Bonafina, potem ko ji je lani uspelo, da je videla v vodstvu Triestine kar tri tehnike, kar predstavlja skoraj gotovo rekord. Beta-gni Malavasiju in Cergoliju ter Frigeri-ju, ki je še oulrza. mesto pomočnika, je v letošnji sezoni nasledil ta beneški tehnik, o katerem so vsi govori® le najboljše. Po tekmi z Vitenzo bi morala T»ie-stina odpotovati v Bari, kjer je bilo v načrtu, da bo igrala proti domači ekipi, vendar pa je srečanje iz tehničnih razlogov odpadlo. Zgleda pa, da bodo tekmo odigrali nekoliko kasneje v Trstu. Čez oobrih deset dni pa bo tržaški tretjeligaš prvič uradno nastopil, ko bo v Bellunu igral prvo tekmo za italijanski polpiofesionalni nogometni pokal. Lju > da- še obstajalo kakšno upanje bojeviča, je še to propadlo po našnjih odigranih partijah. Na sporedu so bili prekinjeni dvoboji in jugoslovanski velemojster je po pričakovanjih zgubil tudi proti Smislo-vu, s Keresom pa se je moral zadovoljiti z delitvijo izkupička. Po teh rezultatih je Ljubojevič padel na 7.-8. mesto, kar sicer še predstavlja uspeh, je pa le razočaranje po izredni seriji zmag v prvih dvobojih. Najvažnejša partija dneva se je odvijala med Meckingom in Gellerjem. Brazilec je prekinil v slabši poziciji, v nadaljevanju pa mu je le uspelo izsiliti remi, ki konec koncev zagotavlja obema osvojitev enega od prvih treh mest. Bora Ivkov je še enkrat zaigral previdno in se odločil za nov remi, tokrat s Polugajevskim. Ivkov se na tem turnirju res ni izkazal z borbenostjo: v 15 partijah je zabeležil kar 12 remijev, večina od teh p« je padla že pred 20. potezo. Lestvica pred 16. (predzadnjim) kolom: 1, Portisch 11, 2. Mecking in Gel-ler 10,5, 4. Hort, Polugajevski in Smislov 9,5, 7. Ljubojevič in Re-shevsky 8,5, 9. Ivkov 8, 10. Savon, Bronstain in Panno 7,5, 13. Keres 6,5, 14. Gheorgiu 6, 15. Byiasas 5.5, 16. Lian An Tan 3,5, 17. Kagan in Hug 2,5. VODNO SMUČANJE MILAN, 16. — V Trier v Nemčiji je odpotovala italijanska reprezentanca v vodnem smučanju. Ita-. lijani bodo tu branili v soboto in v | nedeljo evropski pokal, ki so ga | PETROPOLIS, 16. — Če je sploh osvojili lansko leto. Tekmovanja se udeležujejo najboljši evropski vodni smučarji. Trener italijanske vrste je izjavil pred odhodom, da bo !njihovo delo-leto« precej težko, posebno še zaradi odsotnosti najboljšega predstavnika Robya Zuccbija, ki se je odpovedal aktivnemu športu. Vseeno pa bi se morali lanskoletni evropski prvaki izkazati, saj imajo v svojih vrstah precej mladih in nadebudnih tekmovalcev. NOGOMET SZ in Čile sta se sporazumela za datume ŽENEVA, 16. — Mednarodna nogometna zveza je sporočila, da se bosta Sovjetska zveza in Čile srečala v odločilni tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 26. septembra v Moskvi in 21. novembra v Santiagu. V primeru neodločenega rezultata bodo , odigi ali tretjo, odločilno tekmo, 24. ali 25. novembra v neki drugi latinskoameriški državi. KOLESARSTVO Marino Basso prijavljen disciplinski komisiji MILAN, 16. — Svetovni kolesarski prvak Marino Basso je bil prijavljen disciplinski komisiji italijanske kolesarske profesionalne zveze, ker ni nastopil v nedeljo na .dirki po Umbriji. Namesto- tega se -je udeležil dirke v Dortmundu. Disciplinski komisiji pa ni bil prijav-3jen zato, ker se jikudeležil dirke po UmbrijT, ki'Je Veljala' ŽS izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem prvenstvu, pač pa zato, ker je ta dirka veljala med drugim tudi kot eno izmed tekmovanj za dodelitev naslova italijanskega e-kipnega prvaka. Basso se je sicer opravičil, da je zgubil letalo, ki bi ga moralo popeljati v soboto iz Belgije v Italijo, toda zdi se, da to opravičilo ni prepričalo tehničnih predstavnikov italijanske profesionalne kolesarske zveze, ki ga je zato prijavila disciplinski komisiji. NOGOMET , JUGOSLOVANSKI POKAL Visoka zmaga Maribora MARIBOR, 16. - V zaostali tekmi šestnajstine finala za nogometni pokal Jugoslavije je Maribor premagal Lovčen s 4:0 (1:0) in se tako uvrstil v nadaljnji del tekmovanja. JADRALNO LETALSTVO Dober začetek jugoslovanskih vaterpolistov v Duisburgu Madžarska in Španija doslej še neporaženi - Italijanski predstavniki odigrali eno tekmo m zgubili DUISBURG, 16. — V Duisburgu | narodnem turnirju v hokej [narodnem'turnirju v hokeju-je bil danes na sporedu' drugi dan J du, ki se je zaključil v Cot ■na le-‘ortini. V tekmovanj evropskega mlodktftke#*, finalnem srečanju-je premagala do- prvenstva v vaterpolu,' na katerem mače'moštvo s 5:2, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil nemški nastopa 13 mladinskih reprezentanc Jugoslovanski vaterpolisti so odigrali doslej dve srečanji. V prvi tekmi so za las zgubili proti močni ekipi Sovjetske zveze, v drugem srečanju pa so premagali z izidom 5:2 nizozemsko reprezentanco. Italijanski predstavniki pa so poraženi zapustili bazen po srečanju s Španijo, ki jih je odpravila s 3:1. Izidi dosedanjih srečanj: A SKUPINA Madžarska — Grčija 9:2 Zah. Nemčija — Švedska 5:2 Madžarska — Romunija 4:1 Zah. Nemčija — Romunija 5:5 Madžarska — Švedska 13:1 Zah. Nemčija — Grčija 7:3 B SKUPINA Španija — Italija 3:1 Irska — Turčija 4:3 Španija — Turčija 8:1 Španija — Vel. Britanija 8:3 C SKUPINA Nizozemska — Belgija 10:3 Sovjetska zv. — Jugoslavija 5:4 Jugoslavija — Nizozemska 5:2 HOKEJ NA LEDU Na mednarodnem hokejskem turnirju Praška Dukla premočna za Cortino CORTINA D’AMPEZZO, 16. - RIETI, 16. — Na trinajstem italijanskem prvenstvu v jadralnem letalstvu je zmagala Adele Orsi, ki je že prej branila naslov prvakinje pri ženskah. Letos pa je prvič odnesla absolutno zmago med moško I češkoslovaška hokejska ekipa Du-in žensko konkurenco. I kla iz Prage je zmagala na 7. med- ŠPORT NA TV RIM, 16. — V tednu od 19. do 25. avgusta bo italijanska televizija posvetila največ pozornosti svetovnemu kolesarskemu prvenstvu, ki bo v San Sebastianu v Španiji. Precej pozornosti pa bo posvečene tudi avtomobilizmu. V nedeljo bo na prvem sporedu od 15.55 do 18. ure prenos avtomobilske dirke za Veliko nagrado Avstrije v Zeltvve-gu, ki velja za točkovanje za svetovno prvenstvo formule ena. Od 19. do 19.30 bo na drugem kanalu registriran prenos kolesarske štafete v Teramu. Prenos s svetovnega prvenstva v kolesarstvu v dir-kališčnih disciplinah pa bo potekal po naslednjem programu: v sredo med oddajo »Šport v sredo* na prvem kanalu ob 22. uri, v četrtek ob 19.10 na drugem kanalu, v petek ob 18.45 na drugem kanalu, v soboto od 17.30 do 19.45 in ob 22.15 na drugem sporedu. ROKOMET DEVA, 16. — Jugoslovanska mladinska rokometna reprezentanca je na turnirju za »Pokal prijateljstva* igrala v zadnjem kolu neodločeno 9:9 proti Romuniji in osvojila prvo mesto. V drugi tekmi pa je Madžarska premagala Bolgarijo z rezultatom 23:18. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Jugoslavija, 2. Madžarska, 3. Romunija, 4. Bolga-■rija. ;. državni prvak Landshut. V zadnjem srečanju je češkoslovaška ekipa, v kateri nastopajo tudi nekateri državni reprezentanti, po predvidevanjih dokazala svojo premoč, predvsem pa je prikazala lepo igro. Cortina je odigrala dobro srečanje, imela je celo precej možnosti za dosego gola, toda v praških vratih je odlično branil vratar Svoboda, ki je odbil skoro vse napade italijanskih igralcev. KAJAK NOVA GORICA, 16. - Na mednarodnem kajakaškem prvenstvu v Valstagnu v Italiji so novogoriški kajakaši zasedli ekipno prvo mesto pred Zagrebom in pred Verono. Zagrebčani so poleg tega zasedli ekipno prvo mesto v kanuju in o-svojili še tri prva mesta med posamezniki. BOKS DUNAJ, 16. — Po zmagi nad italijanskim boksarjem Bertinijem se bo svetovni prvak supervelter kategorije Wajima srečal na Dunaju 16. septembra s Hansom Orsolicsem, bivšim evropskim prvakom. Sreča nje bi moralo biti veljavno za dodelitev naslova svetovnega prvaka Vest o dvoboju je sporočil Orso liesov vodja, Zeller, ki trdi, da se je o tem že zmenil z japonskim boksarjem. OBVESTILA Odbor zahodnokraškega področja SŠI (nabrežinska, zgoniška in repentabrska občina ter Prosek, Kontovel in Križ) sporoča, da .->e bo iz tehničnih razlogov nogometni turnir pričel že ob koncu meseca avgusta. Zato morajo društva, ki se hočejo udeležiti tekmovanja, prijaviti svoje nogometne ekipe in seznam igralcev do vključno v četrtek, 23. t.m., ko bo že žrebanje v Repnu. Organizator nogometnega turnirja na zahod-nokraškem področju je Repen. • te # Odbor vzhodnokraškega področja SŠI (Opčine, Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica) poziva zastopnike društev tega področja, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 17. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. *♦* ZSšDl obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure ŠD ZARJA vabi na svoj REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 20. t. m. v Bazoviškem domu, ob 20.30 ob prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju. Člani udeležite se polnoštevilno! TAJSKA - DEŽELA rT' VEČNEGA POLETJA Leta 1880 pa je kralj Rama V., popularni Chulalongkom, Snova renoviral kraljevo palačo v čast svoji glavni ženi kraljici Sunanthl, ki se je pri nekem brodolomu na jezeru potopila * tremi otroki. čudovita lesena stavba Aisvarya Dib Asana v siamskem slogu s slikovito streho in gracioznimi zavihki, kakršne sem Občudoval že na bangkoških templjih, odseva sredi jezera v vodi kot bi bila iz pravljic v Tisoč in ena noč; uporabljala so jo za kraljevo rezidenco zlasti v deževnem obdobju ob naraščanju Vode. Današnja kraljeva rodbina bolj poredko uporablja letno rezidenco. Kopijo paviljona je Tajska leta 1937 postavila na 8vetovni razstavi v Parizu, ki Je s svojo enkratno eksotično lepoto vzbudil v evropski javnosti navdušenje in veliko občudovanje. Nekako dvajset kilometrov severovzhodno od tega pravljičnega kraja, katerega podrobnejši opis bi lahko prerasel v zajetno knjigo, leži nekdanja znamenita siamska prestolnica Ayu-thya v razvalinah osvajalnih vojn in stoletnih razdobij razpadanja. 2e več kilometrov daleč so vidni ostanki templjev, ki izza temnega zelenja krošenj palm in drugih džungelskih dreves dvigajo svoje razjedene kondčasto ošiljene stolpe nekdanjih Pagod proti svinčeno modremu razžarjenemu nebu. Mesto leži med izlivoma rek Lupburi in Pa Sak v mogočno vedno kalno reko Menam. Položaj kaže, da je bilo mesto z vseh strani dobro zaščiteno po naravni legi rek. Ayuthya, ki jo Je ustanovil Rama Thibodi, je po združitvi kmerske in tajske kneževine v eno državo, in z vzpostavitvijo novega pravnega sistema, postala pravzaprav začetek siamskega kraljestva. Prestolnica se Je tako razvila v središče daljnovzhodne trgovine. Zunaj mestnih zidov so nastale kolonije tujih trgovcev, celo iz Evrope. Med prvimi so bili Portugalci, sledili so jim Nizozemci. Leta 1612 pa je po reki čao Phaj a priplula tudi prva angleška trgovska ladja. Nato so jim sledili Francozi. Ayuthya je bila, kljub burni zgodovini občasnih vojn, več kot štiristo let cvetoče središče dežele, kjer sta se odražali razcvet in blagostanje. Tudi umetnost, zlasti likovna, je doživela svoj višek v arhitekturi in v skulpturah. Mnoge so bile sicer uničene v ognju in pepelu. Vendar so se ohranili številni bronasti kipi, budistične zaobljubne plošče, male stupe, ki so jih meščani čuvali v domovih kot talismane, kultne posode, skrinjice za dragoceno okrasje, knjižne omare, portali vrat z omamentnim okrasjem, kar vse je shranjeno v muzeju in izpričuje visoko rezbarsko, štukatumo, likovno azijsko umetnost in estetiko tega predela v kamnu in lesu. Sredi šestnajstega stoletja so sicer vdrli v Siam Burmanci in zavzeli Ayuthyo, vendar je tajski plemič Pra Naret leta 1584 porazil burmanskega kralja Naunga in spet osvobodil deželo, ki jo je potem, ko je zasedel prestol kot siamski kralj Nare-suan, uspešno branil pred novimi napadi. V obdobju od leta 1350 pa do aprila 1767, ko se je Burman-cem po dveh letih obleganja končno posrečilo zavzeti in z ognjem in mečem uničiti Ayuthyo, se je zvrstilo na prestolu nič manj kot triintrideset kraljev raznih dinastij, ki so si prizadevali razviti prestolnico v močno in cvetoče trgovsko in kulturno središče. Zlasti kralj Naresuan in za njim Narai, ki je vlar dal od leta 1657 do leta 1688, sta dvignila Ayuthyo v najrazkošnejšo metropolo v tem delu sveta. Vendar je nadmočni Vietnam preko Kambodže in Laosa stalno ogrožal Siam, dokler ni ta trenja izkoristila burmanska Konbaung dinastija, ki je zasedla Ayuthyo in jo uničila. Žalostne razvaline nekdanjega cvetočega kraljevskega mesta vse bolj prerašča džungla. Vrste belih kipov Bud se ble- stijo med razvalinami kot neme priče ostankov nekdanjega blišča prestolnice, ki so jo nazivali biser Siama. Danes človek lahko samo še sluti nepojmljivo lepoto nekdanjih palač, templjev in drugih stavb, ko se navdušen, vendar z grenkobo v srcu sprehaja med porušenimi zidovi, na primer kraljeve palače iz leta 1350, katere manj poškodovani stebri še kljubujejo raz-jedalnemu uničevanju tropskih monsunov. Temeljni zidovi nakazujejo nekdanje glavne prostore. Zidovi in stolp templja Wat Sri Sanpet, ki je bil najvažnejši kraljevi tempelj, hranita šestnajst metrov visok bronasti Budov Razvaline pagod (Foto E. Frelih) kip iz leta 1500, ki je bil svoj čas pokrit s skoraj tristo kilogrami zlata. Burmanci so pri obleganju zažgali tempelj in zlato se je stopljeno v ognju razlilo. Med razvalinami templja Vihara Pra Mongkol Bopit stoji največji kip sedečega Bude v Tajski, ki so ga bili leta 1615 vlili v bronu. Wat Mahathat Je bil zgrajen v razkošnem blišču leta 1384, medtem ko kaže po burmanskem uničenju svoja gola rebra, čeprav s še vedno ponosnim stebrom nad razvalinami nekdanjega razkošja. V teh razvalinah in v razvalinah templja Wat Rajburana, zgrajenega leta 1424, so našli, ne dolgo tega, dragocene umetniške predmete in budistične relikvije. Nad krošnjami dreves in razraščenega grmovja se dviga slikovit stolp templja Wat Phu Kao Thong, ki so ga leta 1569 zgradili Burmancd v značilnem slogu burmanskih svetišč v spomin na njihovo prvo zasedbo siamske prestolnice Ayuthye. Ko so bili Burmanci spet izgnani iz mesta, je leta 1574 kralj Naresuan prezidal pagodo v siamskem slogu. V mestu, ki je na novo zraslo in v njegovi okolici, je še več razvalin in objektov, ki so vredni občudovanja. Med prvimi je tempelj Wat Yai Chaimongkol, ki ga je leta 1357 zgradil U Thong za menihe, ki so se po študiju vrnili iz Ceylona. Veliki in hudo poškodovani stolp, ki je tudi kot razvalina viden daleč naokoli, je leta 1592 dozidal kralj Naresuan v čast zmage nad Burmancd. Med ogledom teh znamenitosti je prišlo iz nizkih stavb več radovednih menihov, ki so s svojimi žafranastimi oblačili in obritih glav popestrili neštete očuvane in poškodovane Budove kipe, kar je ustvarilo edinstven prizor sredi eksotične in z zgodovino grajenja in uničevanja obogatene razvaline. Vroči poldan je med ogledovanjem že precej izčrpal naše moči. Med kosilom smo sedeli v senci pod pokritimi stojnicami, kar nam je dobro delo, manj pa vaško kosilo z obilnim rižem in ribami ter zelenjavo, ki nam v očitni bojazni pred ne preveliko čistočo, kjer so se pasle muhe, ni kaj prida teknilo, (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 17. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO POLICIJSKI ZASEDBI TOVARNE LIP Odločen odgovor delavcev vladi in industrijeem V Besanconu prvo množično zborovanje na vsedržavni ravni v podporo urarjem Lip BESANCON, 16. - Nad šest tisoč ljudi se je danes udeležilo v Besanconu prvega zborovanja na vsedržavni ravni v podporo delavcem in uslužbencem tovarne Lip. Zborovanju sta predsedovala generalna tajnika najbolj pomembnih francoskih sindikalnih organizacij: Georges Seguy za komunistično »Confederation Generale du Tra-vail* in Edmond Maire za »Confe-deration Francaise et Democrati-que du Travail*. Manifestacija v Besanconu je le prvi člen v verigi vsedržavne delavske mobilizacije proti policijski zasedbi tovarne ur Lip in v podporo delavcem in uradnikom, ki so sami upravljali podjetje od 12. junija letos. da bi preprečili »sancijo* za katero so se odločili lastniki (švicarski trust Ebaches SA). Seguy in Maire sta na zborovanju poudarila, da predstavlja manifestacija v Besanconu predhodni začetek boja francoskih delavcev za socialne pravice. »Z bitko za Lip — je poudaril generalni tajnik CGT — se začenja nov način boja. Vlada in kapitalisti se bojijo zadeve Lip, zlasti ker vedo, da bodo morali prihodnji mesec obračunati z našimi zahtevami za višje mezde, za boljše delovne pogoje, za pokojnine, za socialno skrbstvo, za obrambo kupne moči franka. Zadeva Lip je le predhodnica vroče jeseni*. Prisotni so pozdravili govor sindikalnih predstavnikov z burnim ploskanjem. Odgovorno vodenje delavcev je preprečilo vsakršen incident. Do precej ostrih spopadov med policijo in demonstranti pa je prišlo včeraj in danes ponoči pred tovarno, ki so jo zasedli agenti CRS. Obračun incidentov je 40 ranjenih in 70 priprtih. Besanconski prefekt je sporočil, da delavci zasedene tovarne niso bili vpleteni v incidente in je naprtil odgovornost za spopade »ganehitesom*. Incidenti pred zastraženo tovarno so bili povod za ostro polemiko med časnikarji in vlado. V noči od torka na sredo je policija pretepla in priprla tri novinarje, ki so sledili razvoju dogodkov v Besanconu. Gre za posebnega poročevalca lista «Progres Del Lyon» Jeana Clauda Galla in za dopisnike tiskovne agencije AFP Patrica Meneya in Sergeja Manuccija, ki so izjavili, da ju je policija priprla, žalila in pretepla, čeprav so se legitimirali in pokazali agentom časnikarske izkaznice. Meney in Manucci sta poudarila, da so ju policisti aretirali, ker sta bila priča pretepu nekega manife-stanta. Neki orožnik je ukazal časnikarjema, naj se pobereta, sicer se jima bo slabo godilo, in ko sta mu pokazala svoji izkaznici jima je zabrusil: »Časnikarji nimajo pra vice biti priča policijski operaciji ob 3. uri zjutraj. Naložite jih na jeep!» Francoski in tuji časnikarji, ki so v teh dneh v Besanconu, so o-dobrili dokument, v katerem obsojajo grob atentat na svobodo tiska in poudarjajo, da bodo sistematično zanemarjali vse uradne informacije o zadevi Lip, če prefekt ne bo obsodil početja svojih mož. Delavci in uradniki tovarne Lip so se danes zjutraj zbrali v besanconski občinski telovadnici, katero jim je dal na razpolago župan. Nad telovadnico so takoj dvignili zastavo z napisom »Nova tovarna Lip». Takoj po dvigu zastave so se sestale komisije, ki vodijo in koordinirajo delo 1.300 delavcev in uradnikov. Že včeraj so se besanconski urarji na skupščini odločili za novo strategijo boja: ko so zapustili tovarno so onesposobili ključne stroje, s seboj pa so vzeli manjše Prenosne stroje, da bodo nadaljevali z delom izven zasedene tovarne. Skoraj gotovo je, da bodo »montažne oddelke* premestili v Pariz v prostore, ki so jih dale na razpolago sindikalne organizacije. Za sestavljanje potrebujejo le lahek material, ki ga bodo brez težav tovorili v prestolnico. Namen »decentralizacije* je dvojen: 1. premostiti ovire, ki so v Besanconu neizbežne (župan je dal na razpolago telovadnico pod pogojem, da dejavnost delavcev ne pride navzkriž z zakonskimi določili in z odredbo sodstva); 2. obuditi zanimanje pariškega prebivalstva za njihov boj. Boj besangonskih urarjev (s slabim gospodarjenjem je bivši last-nis spravil podjetje na rob bankrota, nato pa ga prodal švicarskemu trustu Ebauches SA; novi lastnik je pripravil sanacijski načrt, po katerem bi ukinili proizvodnjo orožja in strojev, namesto francoskih ur pa bi Lip izdelovala dele švicarskih ur, polovica delavcev pa bi bila ob zaposlitev) je po- memben v kolikor je »samoobramo-na zasedba tovarne* s strani de- lavcev lahko »nevaren precedens*. To je tudi poudaril bilten francoske zveze podjetnikov in tovarnarjev ki je trdil, da je treba likvidirati zadevo Lip pred velikim šmarnom, v času ko je težko mo bilizirati delavce, ker je večina tovarn zaprta za počitnice. Hiter in učinkovit odgovor sindikatov pa kaže, da je tisto, kar naj bi bilo po mnenju vlade ko- nec, šele začetek odločilnega merjenja moči med delavstvom in združeno levico na eni strani in vlado in kapitalom na drugi. V zvezd z zadevo Lip je minister za industrijo in znanstveno raziskovanje Charbonnel izjavil, da bo dal čimprej nalogo »pogajalcu* Henriju Giraudu, naj sestavi delniško družbo za upravljanje tovarne, kar naj bi omogočilo podjetju stoodstotno poslovanje. »Podjetje — je dejal minister — bo začelo ponovno obratovati konec septembra.* »Giraud je pripravljen začeti pogajanja s sindikati — je zaključil minister — da reši vprašanje delavcev, ki bodo marali biti odpuščeni v okviru preosnove delniške družbe.*--------------- HOUSTON, 16. — Vesoljska ustanova NASA je prvič v zgodovini svoje dejavnosti zabeležila rojstvo v vesolju. Gre za sladkovodno ribico, ki so jo trije kozmonavti «skylaba 2* našli v posodi iz plastike, kjer je bilo kakih 50 jajčec. Velikošmarna podoba Rima: redki turisti na Trgu Rotonda si ogledujejo Panteon in egipčanski obelisk, ki že klavrno kima, saj so mu tresljaji, ki jih povzroča intenziven promet, zrahljali temelje ....................I...............■umi....... TRADICIONALNA VELIKOŠMARNA PODOBA ITALIJE Mesta prazna, letovišča prenatrpana Nestalno vreme - V tednu od 6. do 15. avgusta znatno manj prometnih nesreč in smrtnih žrtev kot v prejšnjih letih - Danes, jutri in v nedeljo «veliki povratek» RIM, 16. — Vsa večja italijanska mesta so imela včeraj že tradicionalno velikošmarno podobo: tihe, prazne ulice po katerih so se potepali turisti, ki so zaman iskali odprte muzeje. Letoviščarski kraji pa so bili prenatrpani: povsod vrvež turistov, kričanje otrok in »tuljenje* juke boxov, prenosnih radijskih sprejemnikov, magnetofonov in gramofonov. Normalen je bil promet na skoraj vseh prometnih smernicah katere je nadzorovalo nad 44 tisoč agentov prometne policije, orožnikov in finančnih stražnikov. Vreme je bilo povsod dokaj nestalno. Zjutraj je sijalo sonce, proti poldnevu pa se je nebo pooblačilo in proti večeru se je marsikje ulilo. Kratkotrajne poletne plohe pa niso ublažile soparne vročine, čeprav, v nasprotju z napovedmi meteorologov, včeraj ni bil najtoplejši dan zadnjih desetih let. Ob 13. uri so zabeležili najvišjo temperaturo v Reggio Calabrii (31 stopinj C) najnižjo pa v Genovi in Turinu (24 stopinj C). Do danes je bil promet na vseh italijanskih cestah poprečen, če izvzamemo nekaj zastojev na pokrajinskih cestah, čeprav je ponekod opaziti, da so se ljudje že začeli vračati s počitnic, bodo trije »vroči* dnevi velikega povratka jutri 17., v soboto 18. in v nedeljo 19. avgusta. V nasprotju z odhodom, ko so ljudje postopoma zapuščali velika mesta, bo ob povratku največja gneča. V ponedeljek bodo začele obratovati vse velike tovarne na severu, skoraj istočasno pa bodo trgovci odprli trgovine in začeli bodo poslovati vv večji uradi. Skupno s pristojnimi organi notranjega ministrstva je ACI zato pripravil zemljevid italijanskega cestnega omrežja z oznako »črnih točk*, cest in križišč, kjer so zastoj' najbolj pogosti. ACI priporoča vsem avtomobilistom, naj se poslužijo alternativnih smernic, ki jih je nakazal v svojem zemljevidu. Glavne podatke 6 prometu bodo oddajal1 po radiu, Kot vedno je tudi v teh nenormalnih pogojih previdna vožnja najboljše jamstvo za srečen povratek. ACI in poveljstvo prometne policije priporočata vsem šoferjem, naj strogo spoštujejo določila prometnega zakonika, da se ne bo »veliki povratek* spremenil v veliki pokol. Previdnosti šoferjev in strogemu policijskemu nadzorstvu gre pripisati dejstvo, da je bilo letos v dneh od 6. do 15. avgusta število prometnih nesreč in žrtev znatno manjše kot v prejšnjih letih. Po PROTESTANTSKI PODVIG V ULSTRU Atentat na vlak Dublin- Londonderr y Odgovor na Fitzgeraldov obisk v Belfastu? • Vdor v vojašnico v Južni Irski LONDON, 16. — Deset oboroženih mož je danes ustavilo tovarni vlak na železniški progi med Dublinom in Londonderryjem, namestilo na lokomotivo eksploziven naboj in potem zbežalo. Človeških žrtev ni bilo. Domnevajo, da so atentat izvršili protestantski skrajneži, katerim ni bil po godu obisk v Ulstru zunanjega ministra republike EIRE Garreta Fitzgeralda. Južnoirski zunanji minister Fitzgerald je obiskal včeraj Belfast, kjer se je srečal s predstavniki katoliške in tudi protestantske skupnosti. Na pogovorih so obravnavali tudi zadevo bratov Little-john, dveh roparjev, ki sta bila obsojena v Dublinu in ki sta pozneje izjavila, da sta delala za britansko obveščevalno službo kot provokatorja v Ulstru. Ta afera je precej skalila odnose med Veliko Britanijo in republiko EIRE, toda zdi se, da so odgovorni politični krogi zadevo že tako razčistili, da ne bo imela posledic v odnosih med obema državama. Fitzgeraldov obisk v Ulstru je prav gotovo razburil duhove v krogih protestantske skupnosti. Ta se namreč boji, da bi jih londonska vlada morda ne pustila na cedilu ter v najkrajšem času skušala izvesti, sporazumno z Dublinom, zedinjenje obeh delov Irske. Zato ni nič čudnega, če so protestanti napravili atentat na tovorni vlak, ki je prihajal iz Dublina, ter je bil namenjen v London-derry. V zgodnjih jutranjih urah je deset oboroženih moških prisililo železniškega čuvaja, da je z rdečo lučjo ustavil prihajajoči vlak Neznanci so prisilili strojevodjo in njegovega pomočnika, da sta zapustila vozilo ter se vrnila v EIRE. Takoj nato so teroristi namestili na lokomotivo dva eksplozivna najboja, ki so jih potem angleški ostrostrelci razstrelili. Iz Dublina pa sporočajo, da so neznanci vdrli v Waterfordu v vojašnico ter s tremi ukradenimi tovornjaki odpeljali večjo količino orožja. Roparji so izjavili, da pripadajo skupini »Irish republican revolutionary commandos», ki pa je sploh neznana v EIRE in tudi v Ulstru. V nevarnosti življenje gen. Omarja Bradleya LOS ANGELES, 16. — Gen. Omar Bradley, ki je 1. 1944 vodil vojaške operacije pri izkrcanju zaveznikov na francoska tla in, ki je še edini ameriški živeči general s »petimi zvezdicami*, je bil pred kratkim operiran na pljučih zaradi tromboze, ker je obstajala nevarnost, da bi drobci strjene krvi zašli v srce. Upali so, da bo operacija povsem uspela, toda temu ni bilo tako in sedaj je njegovo življenje v nevarnosti. Gen. Bradley je star 80 let ter leži v kalifornijski univerzitetni bolnišnici. Vročekrven lastnik COMO, 16. — Lastnik nekega kampinga ob jezeru Piano je včeraj napadel tri mladeniče, ki so brcali žogo na njegovem igrišču Ustrelil je z revolverjem tipa «smith an wesson» kal. 38 ter zadel enega od treh v ramo. podatkih notranjega ministrstva je bil promet zelo intenziven zlasti 11., 12. in 13. avgusta, ko so našteli na italijanskih cestah do 15 milijonov vozil v primerjavi s slabimi 14 milijoni lanskega leta. V istem obdobju so agenti prometne policije, orožniki in finančni stražniki zabeležili 4.837 prometnih nesreč (lani 5.280); smrtnih prometnih nesreč je bilo 267 (lani 324) z 294 smrtnimi žrtvami (lani 357) in 7.407 ranjenci (lani 7.962). Agenti so kaznovali z globo 274.123 šoferjev (lani 302.705) in so odvzeli 102 vozniški dovoljenji (lani 97). Letos je prvič po dolgih letih, da se je število nesreč in žrtev zmanjšalo, čeprav se je v zadnjem letu znatno povišalo število avtomobilov in je promet bolj intenziven. Dejstvo gre pripisati previdnejši vožji avtomobilistov, v znatni meri pa tudi strogemu nadzorstvu policijskih organov. V teh dneh je bila na vseh cestah in avtocestah okrog 44 tisoč agentov, ki so neprestano nadzorovali promet in samo s svojo prisotnostjo preprečili avtomobilistom drzne manevre. Ker bo v prihodnjih dneh promet še intenzivnejši, bo policija še poostrila svoje nadzorstvo. Glavne prometne smernice bo nadzorovalo 58 helikopterjev, ki bodo stalno v radijskem stiku z operativnimi centralami Notranje ministrstvo je odredilo, naj agenti kar najstrožje kaznujejo kršilce določil prometnega zakonika, najnevarnejšim in najmanj discipliniranim avtomobilistom pa naj takoj odvzamejo vozniško dovoljenje. Normalen promet in dokaj prazne ceste so včeraj premamile marsikoga, da je nerazsodno pritiskal na plin. Značilna je huda nesreča, ki je na avtocesti sonca pri Lodiju terjala štiri smrtne žrtve in šest ranjenih. Vzrok nesreče je verjetno prevelika razlika v načinu vožnje dveh avtomobilistov: 3(Metnega E-milja Basoccuja in 28-letnega Giu-seppa Mililla. Basoccu je »turistično* vozil svoj »fiat 1100» proti Milanu, ko je Milillo trčil vanj z vso silo od zadaj. Basoccu je zaradi sunka zavozil s ceste, Milillov »fiat 85t) coupe* pa se je prevrnil sredi cestišča. V tistem trenutku je pridrvel s svojim »fiatom 128 coupe* 32-letni Angelo Cimino, ki je silovito trčil v nepričakovano oviro. Tudi njegovo vozilo se je prevrnilo in obtičalo sredi cestišča, ko je privozil 25-letni Antonio Pietro Flore s svojim »citroenom*. Izognil se je prevrnjenemu «fiatu 850», a zaradi prevelike hitrosti je izgubil oblast nad vozilom, trčil ob guard rail in se prevrnil. Fiore, Milillo, njegova žena in nekaj mesecev star sinček so izgubili življenje v nesreči, zaradi katere je bil promet na avtocesti nekaj ur prekinjen. Poleg agentov prometne policije so bili včeraj zelo zaposleni tudi gasilci. Morali so poseči večkrat zaradi vnetja suhljadi predvsem v okolici velikih mest, kamor so se odpravili velikošmami izletniki. Večino požarov, ki so povzročili ogromno škodo že tako prizadetemu italijanskemu gozdarstvu, so zanetili izletniki zaradi nepazljivdstf. Pone- gozdov. Gasilci so ugotovili, da so požigalci podtaknili ogenj na štirih robovih gozda. Osem žrtev je zahtevala prometna nesreča, ki se je pripetija v predoru «Dell’Anchetta» med krajema Chiavari in Zoagli na avto cesti Genova — Sestri Levante. Po zadnjih vesteh je prišlo do nesreče, ker je avto znamke »porsche* preskočil ograjo ter trčil v »mercedes*, ki je prihajal v nasprotni smeri. Štirje mrtvi so tuji državljani. Dva potnika sta bila ranjena. VESTI Z ONKRAJ MEJE Že oktobra začetek gradnje nove obalne ceste na Koprskem Najprej na vrsti preureditev ankaranskega križišča • Proslava dneva graničarjev Obalno cesto bodo začeli graditi v oktobru letos. To presenetljivo novico je sporočil novinarjem na kratki tiskovni konferenci pred- gariizacij in jim čestitali k prazniku. Na sporedu je bilo tudi več športnih srečanj. Osrednja prireditev pa je bila v Izoli, kjer so gra- sednik koprske občinske skupščine ničarje — čuvarje morskih meja Miro Kocjan. Presenetljivo zaradi ’ ' tega, ker smo bili še pred kratkim priča burnim debatam, za katero od variant se bodo odločili pristojni organi, prav tako pa je bilo v oblakih tudi finansiranje. Po besedah predsednika Kocjana bodo začeli najprej urejati ankaransko križišče, takoj zatem pa bi prišel na vrsto odsek ankaransko križišče — Škocjan in urejevanje škocjanskega križišča. Glavni načrt bo izgotovljen v nekaj dneh, v septembru pa bodo razpisali licitacijo za izvajalce del. Pri tem bo moral izvajalec zagotoviti obvoznice med gradnjo. Nekaj problemov je odprtih samo še v zvezi s škocjanskim križiščem, kjer bo treba rešiti vprašanje mostov čez Ba-daševico. Kolikor bo postalo aktualno vprašanje izsušitve škocjanskega zaliva, bo treba namreč za reko izkopati novo korito. Na tiskovni konferenci so nadalje obravnavali problem obvoznic, ki zdaj razbremenjujejo obalno cesto. Izrekli so več kritičnih pripomb zaradi obvoznice, ki se začne pri Črnem kalu in .je namenjena predvsem turistom za potovanje v . hrvatska istrska turistična središča. Ta obvoznica je namreč zelo slabo urejena. Tudi obvoznica čez Šmarje je dokaj zasilna rešitev in je torej na dlani, da bo mogoče rešiti problem prometa na obali le z novo cesto. Z nastopom velikega šmarna je dosegel turistični promet na Primorskem svoj višek. Na vseh obmejnih prehodih z Italijo je bil včeraj izredno gost promet, zato so okrepili carinsko službo, prav tako pa je bila okrepljena tudi prometna milica. S skrajnimi napori so nekako uspeli obvladati položaj. Na mejah so turisti čakali povprečno 10 do 15 minut in le •/ izjemnih primerih pol ure. Vse primorske ceste (in ne samo obmorske) so bile vse dan polne vozil, predvsem z italijanskimi registracijami. Mnoge izletniške točke so postavile letošnje rekorde, kot na primer Postojnska jama. kjer so kod pa so bili požari tudi podtak- zgbf»ležili okrog 11 tisoč obiskoval-njeni. To je primer požara, ki je Turistični delavci pričakuje opustošil enega najlepših sardinskih yy H« bo začel naval v drug no- jo, da bo začel naval v drug. polovici avgusta počasi pojemati. Vendar, če se bo lepo vreme nadaljevalo, pričakujejo tudi v septembru skoraj 100 odstotno zasedenost hotelskih zmogljivosti. • • • Dan graničarjev, ki ga slave v spomin na 15. avgust 1944, ko so na ukaz vrhovnega poveljnika NOV maršala Tita ustanovili korpus narodne obrambe Jugoslavije, so slovesno proslavili tudi v vseh obmejnih enotah na Primorskem. Povsod so obiskali čuvarje meja pozdravili predstavniki lokalnih družbeno - političnih organizacij. * # * Portoroški turistični delavci so končno uresničili svojo dolgoletno željo, da bi v tem »pristanišču rož* organizirali festivale popevk, ki govore le o cvetju. V torek smo v portoroškem avditoriju prisostvovali prijetnemu večeru, na katerem so nastopili Ana Štefok, Ditka Haberl, Dušan Jakšič, Marija Adler, Dušan Dančuo, Lidija Kodrič, Da-liborka Stojišič, Minja Subota, Žar-' ko Dančuo, Marko Novosel, Tiho-mil Petrovič in Majda Jazbec. Na sporedu so bile stare in nove melodije o cvetju, in tudi na slovensko narodno Kje so tiste rožice, niso pozabili. Zapela pa jo je Ditka Haberl. Največ aplavzov sta požela Lidija Kodrič za interpretacijo večno lepe popevke Proda- jalka vijolic in Marko Novosel za interpretacijo nekdaj izredno priljubljene italijanske popevke Pa-paveri. Ker je bila prireditev na delovni dan, je bil obisk nekoliko manjši, kar je pravzaprav velika škoda, saj tako uspele prireditve že dolgo ni bilo v portoroškem avditoriju. Organizatorju Zavodu za turizem gre vsa pohvala, prav tako pa tudi režiserju Antonu Mar-tiju. Celotno prireditev, ki bo odslej vsako leto, so tudi snemali za jugoslovansko barvno televizijo, L. O NEW YORK, 16. — Na procesu proti 56-letnemu Vincentu Papu, ki ja obtožen trgovine z mamili, prikrivanja svojih dohodkov in podobno, je državni pravdnik Maurice Nadjari izjavil, da so v letih od 1969 do 1972 policijski agenti ukradli iz krajevnega policijskega skladišča večje količine kokaina in heroina v vrednosti 80 milijonov dolarjev, šlo je za mamila, ki so jih hranili kot »corpora delicti*. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiitiiiiinmiiiiimiiiiiuim DO VKLJUČNO 20. AVGUSTA V KRANJU Na 23. gorenjskem sejmu bogata izbira potrošnega blaga Številna podjetja tudi iz tujine KRANJ, 16. - V Kranju se nadaljuje 23. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo trajal do prihodnjega ponedeljka (20. avgusta). Letos je na njem prisotnih 291 razstavljavcev, v glavnem iz Gorenjske in ljubljanskega območja, pa tudi iz drugih slovenskih krajev ter iz Jugoslavije nasploh, kakih 80 razstavljavcev pa je pripeljalo na razstavišče svoje izdelke in proizvode iz tujine. Med takimi udeleženci so najbolj številni Italijani (31 podjetij), na drugem mestu so Avstrijci (20 podjetij), posamično pa so prisotne še Zahodna Nemčija. Nizozemska, Norveška, Švedska, Liechtenstein. Bolgarija, ZDA ter Kanada, Japonska in Indija. Razstava obsega zlasti naprave za gospodinjstvo, industrijo in obrt, pohištvo, konfekcijo, tekstil, kmetijske stroje, motoma vozila, manjše stroje za gradbeništvo in mnogo potrošnega blaga. Sama prireditev je potrošndško-komercialne narave, v smislu da ie na njej razstav ljeno blago na prodaih. Na 15.000 kv. metrov razstavnega prostora je vsakomur dana možnost, da dobi blago, ki mu ustreza. Lanski promet je dosegel 54 milijonov dinarjev, za letos pa kaže, da bo celokupna vrednost prodanega blaga prekoračila 60 milijonov. Sejem je vsak dan dobro obiskan, tako da predstavniki družbeno - političnih or- bo letos prekoračeno tudi lansko General Akfredo Stroessner Je bil že petič izvoljen za predsednika Paragvaja. Na sliki: Stroessner (v gredi), ki prisega pred parlamentom zvestobo ustavi, je latinskoameriški diktator, ki je doslej najdlje obdržal oblast (19 let) iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifviiiiiiiiiiiiiHifHiitiiiiiiiiiiiiiiinniiiMiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii« ODKRITA V RIMU JUŽNOAMERIŠKA TOLPA ZLIKOVCEV Organizirali so trgovino z belimi sužnjami •jr 'stlj < / C - .v ( ,{* t , - Tolpa se je ukvarjala tudi z mamili in ponarejanjem potnih listov RIM, 16. — Agenti rimske kvesture so prišli na sled organizirani skupini zlikovcev, ki se je ukvarjala s kupčijami z mamili, tatvinami, ponarejevanjem denarja in končno je skušala še organizirati trgovino z »belimi sužnjami* (prostitutke za čezmorske dežele). Zlikovsko bando so sestavljali ljudje iz Južne Amerike, ki so bili več ali manj že vsi znani policijskim oblastem. Ta nenavadna afera se le začela 6. avgusta v Ul. Vitelleschi, ko je 28-letni Ermanno Macchini stopil iz avta tipa »mercedes*, se približal nekim moškim, ki so sedeli pred barom ter zabodel enega od njih v hrbet i izvijačem. Pozneje se je izvedelo, da je prišlo pred »poskusom umora* do prerekanja med Macčhijem' in neznancem. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Izjavil je, da se piše Carlo Porta, toda njegovo pravo ime je Remigio Porlez in da ni Španec kot je trdil. Preiskovalci so potem povezali ta dogodek s skrivnostnim izginotjem 14-letne študentke Pier. Francesce G. Deklico je našel brat omenjenega Mac-chija ter jo popeljal na dom njenih staršev. Na zaslišanju je Pier Fran-cesca povedala, da sta jo na ulici za grabila dva moška, ki sta jo odpeljala v neko stanovanje, kjer je bilo pet moških in neka ženska. Tam so jo prisilili, da je uživala mamila, a moški so jo večkrat posilili. Ko jo je ženska, ki se piše Elena Guerrero del Carmine (21-letna Čilnka) vodila proti neki trgovini, jo je prepoznal Macchijev brat, ter jo potem peljal domov. Elena Guerrero ji je prej rekla, da bo odpotovala čez Pariz v Peru. Policija je ugotovila, kje je stanovanje, kamor so odepljali mladoletno Pier Francesco. Vdrla je vanj ter zasačila pri begu 26-letnega Čilenca Guillerma Villalon, ki je skušal zbežati z vrečo v kateri sta bila dva kg kokaina. V stanovanju so agenti zaplenili ponarejene italijanske in tuje potne liste brez slik, številne slike deklet, med katerimi je bila tudi slika mlade Pier Francesce. Policija medtem še vedno išče Remigio Porlez, Guillermo Villallon poskusa umora. V zpaoru pa so že Remigio Poslez, Guillermo Villallon in Elena Guerrero. Proti tujcem in še proti trem drugim osebam za katere domnevajo, da so bili Člani bande, je državni tožilec že sprožil obtožbo zaradi posesti in razpečevanja mamil, tatvine in ponarejevanja dokumentov, ugrabitve mladoletnice, posilstva in drugih podobnih dejanj. število obiskovalcev, ki je doseglo rekordno višino 160.000 ljudi. , , Vsak dan na zabaviščnem prostoru v Savskem logu nastopajo »Veseli planšarji*, pa tudi sicer je za goste dobro poskrbljeno. Sejem obiskujejo izletniki in turisti tudi iz naših krajev in turisti, ki se v tem času v velikem številu mudijo na Gorenjskem odroma potujejo čez Kranj. Vrsta mafijskih atentatov v Kalabriji REGGIO CALABRIA, 16. - Mafija je začela širokopotezno ofenzivo v Kalabriji: dva bombna a-tentata in en umor v enem samem dnevu...... , V kraju Saline Joniche sta dva peklenska stroja počila na gradbišču kemijske tovarne «Liquilchimi-ca». Gre za drugi atentat v tem tednu. Bombi sta uničili dva tovornjaka za prevažanje betona. Peklenski stroj je počil na gradbišču nekega gradbenega podjetja v Locriju. Lastnik podjetja, Cesa-re Mazza, je bil že večkrat žrtev atentatov, ker se ni uklonil zahtevam mafijcev. V prvih jutranjih urah pa so neznanci ubili trgovca Severia Frisino. Orožje, s katerim je bil nesrečnež ubit — puška nabita s svinčenkami brez oklepa — je tipično orožje mafijcev. VEČER S SOVRAŽNIKI Okrog 300 uradnih in neuradnih «sovražnikov Bele hiše», ki so bili na črnem seznamu (po izjavi Johna Deana naj bi ga sestavil bivši predsednikov svetovalec Haldeman) so se včeraj srečali v neki newyor-ški restavraciji, da bi skupaj poslušali predsednikov govor o zadevi Watergate. Biti uradni «sovražnik» Bele hiše vsekakor ni cenena čast. Poleg nevšečnosti, ki so jim jih povzročali uradni krogi, so morali včeraj odšteti 30 dolarjev (18 tisoč lir) za zabavni večer. Od teh je bilo 20 namenjenih «partyju», 10 pa odboru za svobodo tiska. Po poročanju prisotnih kaže, da so «sovražniki» komentirali glavne točke Pilonovega govora z brundanjem, kruljenjem in režanjem. LJUDSKA MODROST «Prijateljev naj tne Varuje Bog, na sovražnike pa bom pazil sam», pravi star italijanski pregovor. In kot v vsakem pregovoru je tudi v tem zrno resnice kot dokazuje sledeči primer: Ludovico Lo Pilato je včeraj blaženo sedel pod senčnikom bara v bližini postaje Termini in srebal oranžado. Nikogar v bližini, prazne ulice, tišina prijetna senčka, vse to ga je navdajalo s prijetnim občutkom. Nenadoma se mu je približal prijatelj in L o Pilato si, je že obetal prijeten pogovor, ko ga je moški nepričakovano napadel, pretepel in oropal. ZGLEDNO ZAUPANJE Tomislav Mitrevski, zdomec iz ZRN, je v neki mariborski banki vezal 500 din za dobo 1.002 leti. Leta 2975 bodo njegovi dediči lahko postrgali vsoto z 41 ničlami. Lahko bi rekli: ob izplačilu bo šla banka na kant. Vsekakor pa ima Mitrevski veliko zaupanja v trdnost in stabilnost dinarja.