NO. 52 Ameriška Domovina /*n/aBi*ie/»iii—MOiViig AM€RICAN IN SPIRIT K>R€I®N IN LANGUAGE ONLT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 16, 1965 SLOVGN1AN HORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI Beograd se boji novih dogodkov ? Kremlju Sedanj vodstvo Sovjetske zveze v Beogradu ne smatrajo za posebno uspešno in trdno. BEOGRAD, SFRJ. — Tuji di-Womatje v Beogradu so opazili, se jugoslovanski komunisti 116 počutijo1 dobro, kadar nanese P°govor na sedanje kolektivno v°dstvo v Kremlju. Komunisti Udijo celo vrsto nevarnosti za Sedanje gospodarje v Kremlju. Opazili so, da stilki med Wa-shingtonom in Moskvo niso več iako živahni, kot so bili. Je to Sumljivo, kajti Bela hiša ima ^°sti skrbi z Vietnamom in ne utegne mnogo debatirati z Moskvo. N Beogradu mislijo, da je to sNbo, kajti to krade ugled se-jUnjim oblastnikom v Kremlju, ^a drugi strani je tudi res, da v * sshingtonu niso zadovoljni v . , AT • ’ .7., , . • ,, , ■ ;Ta se na svojem posvetu v Naj ‘ad Kritiko, ki z njo Moskva ne j n j ^rčuje pri presoji vietnamske 7;ize. Med tem je Moskva docela po beograjskem mišlje-par velikih porazov, odkar ^i več Hruščeva na (krmilu. Po-ra2i so dosegli svoj vrhunec s ponesrečeno konferenco 19 ko-^nističnih strank, s polomijo, ’ se ne da zakriti. Moskovska resolucija ponesrečena ^osebno ponesrečena se zdi resolucija, ki l@n ielfa na sestanku v iafifi! o flop ¥ tog« CLEVELAND, O. — Položaj v Kongu se je za levičarske u-pornike, ki jih podpirajo Egipt, Alžirija, Gana, Gvineja in Mali, tako poslabšal, da so se vodniki omenjenih držav morali nujno sestati k razgovorom o nadaljevanju boja proti Čombe-ju v Kongu. Ben Bella je v nedelje nepričakovano odletel v Bamako v republiki Mali, kjer so ga pričakali ganski Nkrumah, gvinejski Sekou Toure in malslki Keita. Naser ima preveč oprav-jka v Kairu, kjer je Arabska liga pravkar sklenila prekiniti diplomatske zveze z Zahodno Nemčijo in kjer zaseda te dni tudi vodstvo kongoških upornikov. Poročila iz Bamalka so zelo pičla, vendar je iz njih mogoče razbrati, da so vodniki omenje-;nih štirih držav v resnih skrbeh zaradi razvoja v Kongu, pa tudi v organizaciji afriške edinosti. v komuni-Titovcem se zdi pogradu resolucija, Ki jo je 0lUcrenea odobrila; njeno be-^ilo vse preveč spominja na ase> ko je Moskva imela ne-cPiejeno kontrolo ^ N'nem svetu. zagonetno, zakaj ni moskov-v a policija sama ukrotila rde-kitajskih razgrajačev pred .^eriškim poslaništvom. Zakaj . režim poslal pred poslaništvo vojake? Ali se je režimu e-a policija premalo zaneslji- a? Po Stalinovi smrti je bilo edaj Nla robiju ni mogla zediniti na skupno resolucijo o Kongu in je razpravo odložila do septembra, ko se bodo v Gani zbrali vodniki držav Organizacije. Ben Bello in tovariše vznemirja tudi ustanovitev zmerne Afriške in ma-dagaskarske skupnosti, v katero se je povezalo 13 bivših francoskih kolonij, sedaj svobodnih držav v Afriki. Med njimi je tudi bivši francoski Kongo, ki je doslej podpiral kongoške levičarske upornike, pa jih sedaj nenadno pognal s svojega ozemlja. prvič, da je vojaščina de- red na ulicah. Nova trenja v vodstvu Y ^ Sovjetije ? da Beogradu so tudi ugotovili, Se je Brežnjev zadnje čase r pokazal v javnosti, ako- 110 je on nad ministrskim j ev' itd.? So to imena, ki r 1—------°' District of Columbia obse- kvadratnih milj površine. Vremenski prerok pravi: Gblač _v no in malo hladnejše. ^v^ja temperatura 38. Arabski poslaniki bodo zapusiili Bonn Arabske države so v svarilo Zahodni Nemčiji pred priznanjem Izraela poklicale svoje poslanike iz Bonna. BONN, Nem. — Arabski prepir z Zahodno Nemčijo je prišel v novo razdobje, ko so zunanji ministri 13 arabskih držav sklenili na konferenci v Kairu, da bodo prekinili diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, kakor hitro bo ta priznala Izrael in vzpostavila z njim redne diplomatske odnose. V svarilo so omenjene arabske države odpoklicale svoje poslanike iz Bonna. Spor je dobil resno obliko, ko je prišlo v javnost, da pošilja Zahodna Nemčija Izraelu moderno vojaško opremo. Na pritisk Združene arabske republike je Zahodna Nemčija ustavila dobave orožja Izraelu, ko mu je dobavila nekako tri četrtine predvidenih količin. Naser je hotel pritisniti Zahodno Nemčijo še s tem, da je verjetno na pritisk Moskve sprejel z vsemi častmi predsednika Vzhodne Nemčije Ulbrichta, ki ga je povabil v Egipt na obisk. V Bonnu so tedaj grozili, da bodo pretrgali v tem slučaju z Egiptom redne diplomatske odnose. Naserja to ni ustavilo, napovedal je celo odprtje generalnega konzulata v Vzhodni Nemčiji, kar naj bi bilo vsaj na pol uradno priznanje Vzhodne Nemčije. V Bonnu so nato odločili, da bedo ponudili Izraelu vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov in polno uradno priznanje. V Jeruzalemu so se nekaj časa posvetovali, nato pa ponudbo iz Bonna sprejeli. To je pognalo Sklical je zunanje ministre a-rabske lige na nujen posvet. Ti so po 10 urah posvetovanj izglasovali sedaj z večino prekinitev diplomatskih odnosov z Zahod-no Nemčijo, če bo Izrael diplomatsko1 priznala. Gasim za med taiiiislišnimi silami HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je v govoru na tukajšnji univerzi zahteval konec prepira v komunističnem taboru in edinost v boju proti imperializmu. Iz Castrovega govora je jasno, da je zadnja konferenca 19 komunističnih partij v Moskvi preje razširila razdor med Moskvo in Peipingom, kot ga zožila. Kubanski komunistični vodnik je zatrjeval, da sedanji spor v komunističnem svetu koristi samo “imperializmu”. Izražal je svojo zaskrbljenost za Vietnam in ravnotežje sil med Zahodom in Vzhodom. Severni Vietnam je' Castro primerjal s Kubo in pozival komunistične države, naj pomagajo Severnemu Vietnamu “z o-rožjem in ljudmi”, pa četudi bi to pomenilo razširjenje vojne. Ruse je svaril, naj ne ponove napake “ameriških imperialistov” v podcenjevanju (kubanske revolucije. Izjavil je: “Mi nismo in ne bomo sateliti nikogar!” Iz govora je mogoče sklepati, da se Castro počuti v sporu med Moskvo in Peipingom skrajno neugodno in se boji, da utegne postati na kak način njegova žrtev. Japonske ladje se izogibajo Severnemu Vietnamu TOKIO, Jap. — The Nasho Shipping Co., ki prevaža, bencin v luke Severnega Vietnama, je pretekli teden sporočila, da bo ustavila prevoz blaga v te luke, ker so bile zadnje čase nekatere med njimi bombardirane po vietnamskem vojnem letalstvu. Kompanija pravi, da noče tvegati življenja svojih mornar- Naserju v Kairu kri v glavo. jev jn vrednosti blaga ter ladij. Pred sto leti CLEVELAND, O. — Pred sto leti so izdelali prvi stroj za iz-’vlada delovanje žebljev iz železne Lahko se namreč zgodi, da bi bile ladje ravno takrat v ogroženih lukah, ko bi bile pristaniške naprave z zraka bombardirane. Ako bodo ostale paroplovne družbe ravno tako previdne, bo po tej poti obala Severnega Vietnama blokirana brez vsake formalne blokade. Vietnamska še ni ČAS ZA ČAKANJE MINIL Predsednik ZDA je včeraj na skupni seji Kongresa razložil svoje stališče o nujnosti izvajanja določila o enaki in splošni vclivni pravici tudi v pogledu na črne državljane. Zatrjeval je, da to ni vprašanje črncev, ne vprašanje Juga, ampak ameriško vprašanje, vprašanje pravice. Čas za čakanje na te pravice je minil, saj čakajo črnci na nje že več kot sto let. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson je si noči prevzel bojni klic črncev in njihovih podpornikov v boju za civilne pravice, ko je izjavil; “M.i bomo premagal' hromeče izročilo predsodkov in krivice!” Nato je pozval, “da mora njihova stvar postati naša stvar”, da gre dejansko za vest, za moralno vprašanje cele dežele in celega naroda. “Mi lahko porazimo vsakega sovražnika, podvojimo svoje bogastvo in osvojimo zvezde, pa bomo še zmeraj odpovedali kot ljudje in narod, če bo v tem vprašanju ostala neenakost,” je zagotavljal predsednik Kongres in ameriško javnost. Nato je obljubil, da bo moč, ki mu je dana z njegovim položajem, uporabil za to. da nudi pomoč tem ljudem Noben predsednikov ZDA v —— preteklosti se m tako jasno in Iz Clevelanda in okolice Zadnje vesti odločno zavzel za enakopravnost crncey kot včeraj Johnson, nib- ’ WASHINGTON, D. C. — Ob- I ov. .L* reagirala na izjave in prizadete družbe. Molči tudi ki- bakrene žice. prav malo manj debel. Ko so! ga vprašali, kako živi, je odgovoril: “Kot upokojenec, ne ne slabo!” tajska vlada, ki je deloma tudi prizadeta, kajti preko vietnamskih luk gre precej blaga ne če ni tako odkrito postavil vprašanje črnske enakosti kot mo-raino vprašanje vseh Amerikan-cev. Pri tem je poudaril, da je čas čakanja mimo, ne more biti več “nobenega zavlačevanja, omahovanja ali kompromisa.” Člane Kongresa je pozval, naj ga poslušajo, naj se mu pridružijo in delajo dolge ure ponoči in ob koncu tedna, če potreba, da bo ta zakonski predlog čim preje sprejet. Govor predsednika ni bil omejen samo na zahtevo po enakosti volivne pravice, Johnson je pozval ameriško ljudstvo, naj pomaga, da bodo mogli ameriški črnci doseči za sebe “poln blagoslov ameriškega življenja.” Kljub odločni obrambi pravice govora in zborovanja, ki sta bili po njegovem mnenju kršeni v Selmi in sta kršeni v raznih drugih krajih dežele, je Johnson opozoril, da ta pravica ne sme ovirati pravico nemotenega prometa na glavnih cestah. Na splošno se je zavzel za zakonito pot v boju za enakost črncev in skušal s podporo njihovim umir-jenejšim vodnikom ter njihovemu programu odvzeti veter z jadr črnih strajnežev. Predsednik je napovedal, da bo jutri predložil Kongresu zakonski predlog, ki naj jamči črncem neoviran vpis v volivne ime- južno Kitajsko, dosti kitajskega nike po vsej deželi in jim jamči slabo, blaga se pa preko teh luk tudi i izvaža. enako volivno pravico, kot je uzakonjena v ustavi. Tiskovna konferenca alabamskega guvernerja na televiziji CLEVELAND, O. — Tisti, ki od strani policije vršijo tudi v povščino policijskih organov v,varuha, posebno ne takega, kot se radi jezijo, zaikaj ima Ameri-1 večini ostalih držav. V ta na-(svoji državi s tem, da seje skli-Jje guverner Wallace z njego-ka tako malo ugleda in vpliva vimen je na televiziji razkazoval'ceval na podobne kršitve zako- vimi somišljeniki, tujini, čeprav je tako bogata in lepo zbirko slik iz časopisja, ka-lnov v drugih državah. To s v vojaškem pogledu tako močna, povrhu pa je dala po vojni še 111 bilijonov dolarjev pomoči tujini, so nekaj zamudili, ako niso gledali nedeljske tiskovne konference alabamskega guvernerja Wallace-a na televiziji. Videli bi nazorno, kako je Wallace podiral vse, kar služi ugledu in veljavi naše dežele v tujem svetu. Wallace je naravno zavogar-jal svojo črnsko politiko. Njegov zagovor ni bil toliko namenjen alabamskim gledalcem kot vsej deželi. Dvomimo, da se mu je posrečilo, da bi pridobil večino gledalcev za svoje stališče, zato je pa prav nemarno opac-kal svojo domovino1. Wallace je sicer obsojal brutalnost alabamskih varnostnih organov, toda skušal je njihov pomen zmaličiti s tem, da je dokazoval, da se podobni prekrški ko je policija zunaj Alabame pravi: alabamske kršitve zako-postopala proti demonstrantom, (na je zagovarjal s kršitvami v S tako ceneno dokumentacijo je drugih državah, ali po domače napravil vsem nasprotnikom naše dežele, posebno pa komuni- povedano: preganjal je hudiča z Belcebubom. Tujina ni tako o- stični propagandi, neprecenljivo |mejena, da ne bi odkrila guver- uslugo. Tuji propagandi ni treba drugega, kot da iz filma guvernerjeve tiskovne konference izreže slike iz časopisov, jih po trebi še popravi na podlagi izrezkov iz dotičnih časopisov sa- “doslednosti’ in odgo-zanjo naprtila vsej A- nerjeve vernost meriki. Wallace je dalje odkril tudi svojo “demokracijo”, ki gotovo ni v čast ameriški svobodni de- mih, vse Skupaj pa združi v na-|mokraciji. Trdil je na primer, zorno prikazovanje brutalnosti ameriške policije z naslovom: “Alabamski guverner Wallace nazorno dokazuje divjanje ameriških policijskih oblasti!” Mislimo, da se je le redkim ameriškim politikom posrečilo; da gredo tuji propagandi tako na roke, kot ji je šel guverner Wallace. Wallace je na svoji tiskovni konferenci skušal upravičiti lo- da mora javna uprava varovati interese “ne- demonstrantov”. Razume se, da je to njena dolžnost, toda samo takrat, kadar demonstracije res trčijo ob interese tistih, ki so ob času demonstracij in manifestacij na ulicah. Ali pa so taki interesi res ogroženi, o tem odloča javnost ne pa guvernerji, župani in tudi ne sam predsednik Johnson. Javnost ne rabi nobenega Wallace je dalje na tiskovni konferenci razdelil Amerikance na domačine in “zunanje agitatorje”. Kot se vidi, nima ameriški državljan po njegovem enakopravnosti po vsej deželi, ampak samo v “njegovi” državi. Wallace očita dalje črncem nestrpnost: do prihodnjih volitev v Alabami je še poldrugo leto, počemu se jim torej tako mudi z registracijo itd.? Wallace bi torej rad dosegel, da bi vsak državljan branil svoje pravice tako in takrat, kadar mu to odreja njegov guverner. Naj bo dosti teh “demokratskih cvetk iz guvernerjeve tiskovne konference. Zanje bi se gotovo nihče ne menil, ako jih ne bi televizija prenašala po vsej deželi. Ker jih je, je treba proti guvernerjevim metodam protestirati, da ne bo svet identificiral njegovih idej z načeli ameriške svobodne demokracije. rambno tajništvo je objavilo, da je bil včerajšnji ameriški letalski napad na vojaško skladišče in oporišče Phu Qui v Sev. Vietnamu doslej najuspešnejši napad, kar je bilo izvedenih. Udeležilo se ga je preko sto letal, nekako dve tretjini z letalonosilk 7. flote, ostala pa z oporišča letalskih sil. Phu Qui leži 180 milj severno od meje in le 100 milj od Hanoja, glavnega mesta Sev. Vietnama. Po ameriškem poročilu se ni vrnilo na oporišče le eno letalo, poročilo Sev. Vietnama pa govori o sedmih sestreljenih letalih in še več poškodovanih. LONDON, Vel. Brit. — Kraljica Elizabeta II. je včeraj obiskala v bolnišnici tu svojega strica vojvodo Windsorskega in njegovo ženo, ki sta bila skoro 30 let izključena iz britanske kraljevske rodbine. Odkar je Edward VIII. leta 1936 stopil z britanskega prestola, da bi “lahko poročil ženo, ki jo je ljubil,” je ta bila prvič v družbi z vladajočim britanskim monarhom. SELMA, Ala. — Včeraj se je u-deležilo okoli 4,000 ljudi sprevoda pred mestno sodišče, kjer je bila kratka .spominska proslava za pretekli teden pobitim rev. J. Reebom. Vodil jo je rev. dr. L. M. King, udeležili pa so se je znani predstavniki pravoslavne, protestante vskih in katoliške Cerkve. Navzoč je bii tudi predsednik Unije avtomobilskega delavstva in prvi podpreds. AFL-CIO W. Reuther. LONDON, Vel. Brit. — Danes pride sem za 4 dni na uradni obisk sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Tekom razgovorov bodo skušali predstavniki Velike Britanije najti osnovo za mirno rešitev vietnamske krize. Novi gverilski spopadi med Indonezijci in Malezijci KUALA LUMPUR, Mal. — Poskus posredovanja med Indonezijo in Malezijo, ko ga je pod-vzela Tajska, je pretekli teden propadel in prišlo je do novih bojev med gverilci Indonezije na malezijskih tleh z malezijskimi četami. Naj več ji zameti OAKLAND, Calif. — Naj večji snežni zameti v Združenih državah so bili v zimi 1906-1907 v okolici Tamaracka v Kaliforniji. Ponekod so dosegli do 74 čevljev višine. Seja— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo (ne v petek!). Iz bolnišnice— Andrew Kavčnik z 1124 East 76 St. se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice, kjer je prestal srečno tri težke operacije. Vsem se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Rojenice— Mr. in Mrs. Joseph Kenik Jr. s 3531 E. 81 St. se je rodila hčerkica. Vse je zdravo in veselo. Čestitamo, staremu očetu Josephu Keniku pa želimo, da bi skoraj zdrav vstal iz postelje. Mr. in Mrs. John Winter Jr., N. Randall Dr., North Randall, Ohio, se je 10. marca rodil v Marymount bolnišnici drugi sinko. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Winter St. drugič stari oče in stara mati. Čestitamo! V bolnišnici— Mrs. Tončka Istenik s 7610 Dearborn Ave. je v St. John’s bolnišnici na Detroit Ave. Zabava— Marijina družba fare sv. Vida priredi v sredo, na praznik sv. Patrika, kartno zabavo. Začetek cb 7.30 v novi farni dvorani. Vsi vabljeni. Na ta dan ni posta! Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Thereso Kašič ob 17. obletnici smrti. Pogreb F. Jakšiča— Pogreb Franka M. Jakšiča, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo v četrtek ob 9.15 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv.. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Pokojnik je zapustil ženo Jeanette, roj. Grdina, hčer Genevieve Drobnič, sinove Francisa (New York), Richarda in Jamesa, 7 vnukov in vnukinj, sestre Josephine A-lich, Dorothy Simens, Victorio Kmet, Alico Urbas in Vido Ci-mas, medtem ko je sestra Theresa Mlacak umrla pred njim. Pokojni je bil član društva F. Prešeren št. 17 SDZ. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob petih popoldne. Pogreb— Pogreb pok. Elizabete Plute bo jutri, v sredo, ob 10.15 iz Hop-ko pogreb, zavoda v cerkev sv. Columbkille ob enajstih, nato na Kalvarijo. -------c------- Bele cerkve v Selmi črncem zaprte SELMA, Ala. — Preteklo nedeljo je skupina belih in črnih zagovornikov belih pravic skušala doseči vstop v protestan-tovsko episkopalno cerkev sv. Pavla. Varuhi pri vratih so bili voljni pustiti v cerkev bele člane skupine, ne pa črnih. Pripadniki iste skupine so skušali doseči vstop tudi v druge bele protestantovske cerkve, pa so bili povsod zavrnjeni. Rdeča Kitajska napada mednarodno komisijo za Vietnam HONK KONG. — Peipinški “Ljudski dnevnik” je ostro napadel mednarodno komisijo za nadziranje premirja v Peipingu, sklenjenega leta 1954 v Ženevi. Vso komisijo, posebno pa njen kanadski del, je označil za “o-rodje Združenih držav.” V komisiji so poleg Kanadčanov še Indijci in Poljaki. m. & Emizmm *Tr- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2 f Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year;’$8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio c^gSgliD 83 No. 52 Tues., March 16, 1965 Uganka v vietnamski krizi Na tem mestu smo pretekli teden skušali pojasniti, v čem obstoji veliki dvoboj med Ameriko in komunistično Kitajsko na prostoru, kjer se nahaja sedanja južnovietnam-ska republika. Cilj dvoboja je jasen za oba protivnika. Komunistična Kitajska bi rada napravila iz Južnega Vietnama vsaj svojega, na videz samostojnega satelita, ako že ne dosegla naravnost zedinjenja obeh delov Vietnama. Amerika pa hoče doseči vsaj nevtralizacijo tega ozemlja, ako že ne svojo postojanko proti komunističnemu prodiranju proti Avstraliji. Ker Amerika ne želi boja do “zmagoviliega konca”, ampak stremi za kompromisnim mirom, je mogoče, da bo do takega kompromisa prišlo. Naša administracija je celo prepričana, da bo do kaj takega prišlo, kajti pogoj za tako rešitev vietnamske krize je zelo preprost: azijski komunisti se bodo morali s časom prepričati, da s silo ne bodo v Vietnamu ničesar dosegli. Ko pridejo do takega prepričanja, bo kompromis na vidiku, akoravno že ne v bližnji bodočnosti. Če se postavimo na stališče ameriške politike do Vietnama, nastane za nas odločilno vprašanje, kakšno podobo naj dobi država, ki jo danes imenujemo Južni Vietnam, da bo res nevtralna. Nevtralnih držav imamo na svetu veliko. Značilnost njihove nevtralnosti je v tem, da si posamezne “nevtralnosti”, če smemo tako reči, niso prav nič podobne. Svojevrstna je nevtralnost Švice, toda je le malo podobna nevtralnosti Švedske, še manj pa nevtralnosti Finske. Vse južnoameriške republike so tudi nevtralne, pa vendar se njihova nevtralnost! ne da primerjati z vzorci iz Evrope. Druga značilnost nevtralnosti je v tem, da ni vezana na političen sistem. Nevtralne države uživajo lahko vse dobrote svobodne demokracije, so pa lahko tudi prave diktature. Španska in Portugalska sta lep primer za to obliko nevtralnosti. Za nevtralnost ni važna tudi družbena stfruk-uira države. Komunistična Jugoslavija trdi, da je vzor aktivne nevtralnosti, vsi moskovski in kitajski sateliti si tudi želijo takega položaja. Razlog je preprost: nočejo biti preveč navezani na velike države, ki se trejo med seboj, kot na primer na Ameriko, Rusijo in rdečo Kitajsko. Posebne vrste nevtralnost vidimo tudi v Aziji in Afriki. Večina azijskih in afriških držav trdi, da je nevtralna. Pri tem pa zelo rade potegnejo z Rusijo ali Kitajsko, vendar pa se nočejo na celi črti navezati na komunistične velesile. V odločilnih trenutkih se umaknejo v ozadje. Nevtralnosti imamo torej dosti vrst. Kakšna naj bo dobra za Južni Vietnam? To je uganka tako za Ameriko kot za Kitajsko. Amerika bi rada imela tako nevtralno južno-vietnamsko državo, ki bi bila res nevtralna, recimo vsaj toliko, kot Finska ali Jugoslavija. Kitajska pa si želi tako nevtralnost v Južnem Vietnamu, da bi jo lahko počasi zmlela in predelala v zavezništvo ali pa v zedinjenje s Severnim Vietnamom. Razume se: na kitajsko vrsto nevtralnosti ne more pristati Amerika, na ameriško vrsto pa ne bo pristala Kitajska. Kje je srednja pot? Tej prvi uganki se pridružuje še druga, ki je še trši oreh vsaj za Ameriko. Za kakšne vrste nevtralnost je juž-novietnamsko prebivalstvo sploh zrelo? Prebivalci te države so imeli do sedaj nad seboj vse mogoče režime: francosko kolonijalno upravo, potem za kratek čas japonsko, potem svojevrstno republiko, ki jo je spretno z ameriško pomočjo zvaril pokojni diktator Diem. Za Diemom so se vlade v Sajgonu menjale kar na tekočem traku, pri čemur je vsaka naslednja manj pomenila za deželo. Za vladnim hrbtom so pa gospodarili generali, najdalj časa general Khanh. Dežela sama je od sajgonske politike imela bore malo koristi in ji zato tudi ni nikoli prav zaupala. To je dalo komunistom iz Severnega Vietnama priliko, da so potom podtalnega rovarjenja v začetku, pozneje pa potom državljanske vojne, dejansko spravili tri četrtine dežele pod svojo politično kotrolo. Prebivalci nimajo torej niti pojma o sistemu svobodne demokracije, še pojem diktature jim ni jasen. Poznajo samo diktatorje, ne pa diktatorskega sistema kot takega. Cisto upravičeno se pojavlja vprašanje, ali je tako prebivalstvo sploh zrelo za politično svobodo. Tu naletimo na neverjeten paradoks. Kitajski komunisti trdijo, da je, akoravno so prepričani, da lažejo. Njim je pa to stališče potrebno za njihove politične cilje. So namreč prepričani — in morda imajo prav —, da bi pri svobodnih volitvah dobili v roke, če ne absoJuDne, pa vsaj relativno večino južnoviet-namskega parlamenta, nakar bi Južni Vietnam šel po poti preobrazbe Čehoslovaške iz države s svobodno demokracijo v komunistično diktaturo. Vsi še namreč nismo pozabili češke politične zgodovine iz 1. 1948. Amerika na tihem dvomi v sposobnost južnovietnam-skega prebivalstva, da bi moglo obdržati politično svobodo. Javno seveda tega ne more priznati, ima pa pred seboj ved- no vzgled iz Južne Koreje. Tam se politična svoboda ni obnesla. Tam vlada vojaška diktatura in samo ta varuje deželo, da ne zdrkne pod komunističen vpliv, zatem pa pod komunistično diktaturo. Ali se ne bi moglo kaj podobnega zgoditi tudi v Južnem Vietnamu? To niso samo običajna razmišljanja. Imajo lahko tudi praktične posledice. Ni malo diplomatov, ki mislijo, da bi komunisti pristali na nevtralnost Južnega Vietnama in je-njali z državljansko vojno, ako bi v Sajgonu prišel na površje tak režim, ki bi nanj imela svoj del vpliva tudi vlada v Hanoju in vlada v Peipingu. Tak režim bi pripravil deželo vsaj tehnično na parlamentarne volitve. Na njih bi pa zmagali komunisti in njihovi sopotniki, v prvi vrsti budistični politiki. Ta možnost je tudi nevarnost prvega razreda za našo politiko do Južnega Vietnama. Ako bi Amerika pristala na tak kompromis in tako politično pot v Južnem Vietnamu, bi prišla z dežja pod kap. Kar se ne bi komunistom posrečilo s pomočjo državljanske vojne, bi se jim posrečilo s pomočjo “nevtralne” vlade v Sajgonu. To je trenutno največja skrb naše diplomacije. Javno pa o tem ne more govoriti. S tem bi samo pokazala svoje karte in povedala komunistom, kam cilja s svojo taktiko. To bi pomenilo na pol zgubljeno politično bitko z azijskim komunizmom. Fetieradja shveiisšdii domov fes počastila Mim Tavčarja Cleveland, O. — Federacija slovenskih domov bo imela 21. marca svoj peti letni banket v Slovenskem narodnem domu Martha Mihelin, Myra Jazbetz,j Nikola Juras in Anton Krklec.1 Ilašoporošeiioa se m* hvalpjata Euclid, O. — Ko sediva doma ,, . ina Chardon Road in se spomina 5050 Stanley Avenue Maple n teklosti in gledava se_ Heights. Na teh banketih je bil J ^ b vsako leto počaščen eden od od- ličnih Slovencev. Letos bo ta danjost, nama prihaja pred oči veliko stvari. Spomini so, kako v , , , t , „ v . ! . sva pričela grocerijsko trgovino cast doletela Johna Tavčarja, ki na Holmes Avenue leta 1918 in je deloval skozi dolga leta v različnih organizacijah in ustano- BESEDA IZ NARODA MCE 60 SV. VIDA CLEVELAND, O. — “SLOVENSTVO V EMIGRACIJI”, takšen je bil naslov predavanja, ki ga je imel zadnjo soboto, 13. t. m., članom čikaškega odseka Društva slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) pisatelj Karel Mauser. V predavanju je rekel, da “se mu zdi in da je iz leta v leto bolj prepričan, da je slovenstvo vprašanje naše notranje urejenosti, našega notranjega ravnotežja.” — V nadaljnjem delu predavanja je to še jasneje izrazil, ko je dejal: “Slovenstvo ni in ne more biti politična opredelitev; slovenstvo je zavestno prizhavanju rodu, iz katerega smo izšli; je priznavanje tradicije in zgodovine. To pa lahko nosimo v sebi vsepovsod, ne samo na rodni zemlji!” Naslednje predavateljeve besede pa gotovo veljajo ameriškim slovenskim visdkošolcem za vodilo, po katerem naj se ravnajo pri svojem delu v zdomski slovenski skupnosti, namreč: “Inteligenca se mora približati ljudem na tuji zemlji; ne kot za-povedniki, kot se tako rado dogaja, temveč kot preddelavci, ki sami zagrabijo za isti posel, ki ga delavci opravljajo. Nemogoče je, da bi ob prepadu, ki še vedno zija med inteligenco in drugo zdomsko slovensko skupnostjo, ustvarili nekaj, ikar bi imelo trajno vrednost. Zdravost slovenstva more rasti samo iz iskrenega sodelovanja in trezne strpnosti vseh. Dejstvo je, da nihče izmed nas ne more biti več kot samo služabnik svojega ljudstva!” PR E D AVANJE O PISATELJU NARTEJU VELIKONJU. — Na sestanku clevelandskega odseka Društva slovenskih vi-sokošolcev v Ameriki v nedeljo, 7. t. m., zvečer v Baragovem domu je zbranim Savanom govoril prof. Janez Sever o pisatelju Narteju Velikonju. Na letošnji kresni dan bo 20 let, kar so komunisti v Ljubljani obsodili na brutalno smrt tega slovenskega pisatelja-umetnika. Očitati mu niso mogli drugega kot samo to, da je bil idejni nasprotnik komunizma; za nje pa je to bilo in je še danes toliko kot fašist in narodni izdajalec. Po predavateljevih besedah je Narte Velikonja odtlej fizično sicer mrtev, nikoli pa ni in ne bo umrl med nami kot pisatelj in umetnik in najmanj pa kot iz-pričevalec prave in čiste resnice. Komunisti so opravili nad njim svoj strašni zločin zgolj iz sovraštva in maščevanja, ker kot resničen kristjan ni mogel odobravati komunističnega malikovanja zločina, še danes ne vemo, kje in kako so izvršili nad njim svoj zločin ter kam so vrgli mrtvo telo. R A Z S T AVA GORŠETOVE GRAFIKE. — V A.D. je bilo že napovedano, da bo imel mojster France Gorše od 26. do 28. t. m. v Baragovem domu razstavo svojih grafičnih del. Obsegala bo 60 grafik: črna odn. rjava kreda, tuš in Ikamnotisk. “ Pod orožjem, še bolj pa pod vladami komunizma, muze molče,” je zapisal mojster Gorše v letošnjem zborniku Svobodna Slovenija. Tako je tudi on ob nastopu komunistične strahovlade v domovini zapustil Ljubljano. Med 1945-1950 je poučeval na slovenskih srednjih šolah v Trstu risanje in predaval o zgodovini umetnosti, zraven pa umetniško ustvarjal. Leta 1947, t. j. za svojca 50-letnico, je v Trstu pripravil veliko razstavo svoje umetnosti. — Iz Trsta se je preselil v ZDA, kjer je vse do lanskega leta ustvarjal v Clevelandu, odtlej pa ustvarja v New Yorku. O njegovih ameriških ustvaritvah je A-D. občasno poročala, posebno pa še o razstavah, na katerih je nastopal samostojno ali pa z drugimi u-metniki. A.D. že danes vabi clevelandske rojake, da pridejo tudi to Goršetovo razstavo pogledat in da si ta ali oni, ki to premore, izbere za okras svojega doma katero izmed Goršetovih umetnin. ■SKLAD ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO. — Kakor je razvidno iz župnijskega oznanila za ta teden, je prinesla župnijska domača družabna prireditev 28. fer. 1.1. $1,113.75 čistega dohodka, ki bo porabljen za novo-ustanovljeno Ijudskošolsko knjižnico pri vidovski šoli. “CATHOLIC HERITAGE IN MINNESOTA, NORTH DAKOTA, SOUTH DAKOTA”. — Tako se glasi naslov knjige, katera čisto gotovo spada v novoustanovljeno vidovsko osnovnošolsko knjižnico. Izšla je pred nedavnim časom, in sicer za lanski biserni jubilej šentpavelske cerkvene province. Na svojih 224 straneh vsebuje med drugim tudi polno dragocenega gradiva, ki se tiče tudi slovenskega deleža v omenjenem pi-jonirslkem obdobju na tem pod ročju ZDA, na katerem so se nekaj več kot pred sto leti začeli naseljevati prvi izseljenci iz naše domovine. Knjiga je tiskana na finem umetniškem papirju in je bogato ilustrirana. Med slikami jih je tudi več, ki predstavljajo vrsto odličnih slovenskih mož, ki so se v tem času uveljavili s svojim javnim delcm. — Poglavje “Diocese of Saint Cloud”, katero obsega 20 strani in je za Slovence posebej važno, je napisal Rev. Viljem P. Furlan, ki ga vsaj nekateri med nami gotovo poznajo po njegovi knjigi “In Charity Unfeigned”, katera vsebuje doslej najboljši popis življenja in dela slovenskega ameriškega misijonarja Franca Ksaverja Pirca in katera iz istega razloga .prav tako spada v knjižnico šole pri Sv. Vidu in da tako pride v roke naše mladine. delala od rane ure v jutru do , v , pozne zvečer. Saj pravijo, da vah ter je splosno znan v slo- , , . . , . T * . . J brez dela m jela! Leta so hitro minila in leta 1947 sva trgovino prepustila hčerkam in zetom. venski sredini Velikega Clevelanda in dežele. John je bil rojen v Sloveniji 13. decembra 1888 in je prišel v Združene države 20. aprila 1913. Dve leti nato se je poročil s Frances Malenšek, ki mu je rodila štiri hčerke in tri sinove. Mrs. J. Tavčar je umrla septembra 1946, ena hčerka in dva sinova so poročeni in John ima 9 vnukov in vnukinj. J. Tavčar je bil direktor Slov. nar. doma na St. Clair Avenue 38 let. Leta 1932 je bil izvoljen za tajnika in je ostal na tem mestu 25 let. V času njegovega tajnikovanja je bil SND plačan in izplačanih je bilo 8 povračil lastnikom certifikatov. On je arhivar Carniola Tent No, 1288 The Maccabees 45 let, je delovni član Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva Slovenec št. 1 SDZ Yugoslav Camp of Woodmen of the World, kjer je 15 let predsednik. Dolga leta je tudi član Slov. narodne čitalnice v SND. Sedaj je tudi njen predsednik. Pomagal je organizirati in je bil tajnik Slov. doma za ostarele na Neff Rd. Prav tako je pomagal organizirati slovenske upokojence in je tajnik njihovega senklerskega kluba, pa tudi tajnik Federacije teh klubov. Poleg počastitve Johna Tavčarja v imenu Federacije bo vsak Dom počastil svojega lastnega moža leta. Dom zahodnih Slovencev in Slov. dom v West Parku sta naročila avtobuse, s katerimi se bo članstvo peljalo1 na banket. Vabimo vse roj alke in rojakinje, da se tega banketa udeleže! Camilus E. Zarnick za Fed. SND Predwafasii© lllmm h gieiifggijiii in! EUCLID, O. — V Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue bodo v nedeljo, 21. marca, predvajali ob treh popoldne filmske posnetke raznih prireditev in dogodkov iz slovenskega življenja. Na sporedu so tudi filmski posnetki prireditev in nastopov pred 30 leti. Slike bo kazal J. Menart. Po predstavi bo na razpolago golaž in prekajene mesene klobase s kislim zeljem. Grabnarjevi fantje bodo pa skrbeli za prijetno glasbo. Vsi vabljeni! L. Jartz Hrvatje prosijo darova za poplavljenoe v Zagrefen Cleveland, O. — Hrvatje so u-stanovili “Odbor HSS u Ame-rici za postradale od poplave u Hrvatskoj”, da bi zbrali kolikor mogoče veliko pomoči onim, ki so lansko jesen utrpeli škodo pri veliki poplavi, ki je zajela tudi velik del glavnega mesta Hrvaške Zagreb. Pomoč bodo pošiljali neposredno žrtvam poplave, katere so se obrnile na odbor s prošnjo za pomoč. Odbor prosi vse rojake, da po svoji moči prispevajo v sklad za pomoč. Darove naj pošiljajo na: Committee for Croatian Relief, 1100 East 145th St., Cleveland, Ohio 44110, U.S.A. V odboru so: Blaž Kausič, rev. dr. Ante Livajušič, Juraj — Avtomobilska industrija je Šimunovič, George Ziipmerman, glavni potrošnik niklja. Joe Kozar vodi trgovino na Holmes Avenue, Ed Planinšek na E. 185 St. Oba dobro uspevata, kar je nama v ponos. Tem potom se zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom, hčerkam, zetom in njihovim družinam za darila, voščila in prireditev v Villa di Borally. Vse je poteklo tako lepo in častno, da sva bila kar ginjena. Božja dobrota nama je naklonila, da sva dočakala 50-letnico zakonskega življenja in jo v zadovoljstvu ter veselju preživela med prijatelji in člani družine. Rada bi dočakala priložnost, da bi vsem povrnila vso ljubeznivost in dobroto, toda to ni v najinih rokah. Naj Bog povrne vsem z dolgim življenjem, da bi tudi vi praznovali zlate poroke. Čast se nama je zahvaliti rev. Francis Zagorc-u, C.S.C., ki je kot otrok hodil v našo trgovino na E. 154 St., sedaj pa v Afriki širi in utrjuje vero v Kristusa. Opravil je za naju sv. mašo in zlatoporočni obred. Hvala father Francis Zagorc! Hvala tudi vnukoma Planinšek, ki sta stregla pri sv. maši. Lepa hvala g. Martinu Rakarju za krasno petje v cerkvi in gdč. Mary Gornik za solo petje. Zahvaliva se vsem prijateljem in sorodnikom, ki so se v tako velikem številu udeležili sv. maše pri Mariji Vnebovzeti, hvala vsem, ki so prišli popoldne na svatbo v Villa di Borally. Hvala godbi Frank Mulec. Hvala Klubu slovenskih upokojencev na Holmes Ave. Predsednik in tajnik sta naju predstavila zbornici na seji z naj-lepšimi besedami, po seji pa so vsem postregli z okusno večerjo. Hvala tudi Business Women Club-u! Bog plačaj vsem! Nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Vse vas bova o-hranila v naj lepšem spominu. John in Jennie Asseg Z NAŠIH VRŠI Port Arthur, Ont. — Spoštovani v uredništvu! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Lepo se Vam zahvalim za redno pošiljanje Ameriške Domovine. Lepo pozdravljam vse dobre znance in čitatelje lista. John Kramer Toronto, Ont. — Spoštovano upravništvo! Najlepša hvala za opozorilo k plačilu naročnine. Priloženo Vam pošiljam enoletno nadaljno naročnino. Ameriško Domovino zelo rada čitam, saj prinaša novice iz Clevelanda, ki me vedno zanimajo. Prav lepe pozdrave vsem skupaj! Helena Mauser * Toronto, Ont. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam nadaljno naročnino za list Ameriška Domovina. Lepo se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje lista in Vas prijateljsko pozdravljam! Frank Petrič * Euclid, O. — Spoštovana gospa Debevec! Danes, 24. februarja, je sv. Matija. V starem kraju smo včasih rekli: Svet’ Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi! Mislim, da ga mu letos ne bo treba delati. Upajmo, da bo pomlad kmalu prišla. Lepo se zahvalim za redno pošilja- enem Vam želim veliko uspeha pri izdajanju slovenskega dnevnika v Ameriki. Naj Ameriška Domovina živi še mnogo let! Pozdrav! Mrs. Anna Skolar * Winnipeg, Man. — Spoštovana gospa! Že sam sem mislil na to, da pred odhodom na misijone poravnam letno naročnino in mi je Vaš dopis le v spodbudo, da to takoj storim. Ko Vam čestitam k dosedanjim uspehom, Vam želim še za bodoče veliko božjega blagoslova. Spoštljivo pozdravlja, vdani Rev. Jože Mejač, C.M. Kultura j Viktor Gavrič, Felix Turel, Mrs. i nje Ameriške Domovine. Ob- Kaijižica “Več otrok!” Še od doma se spominjam “Knjižic”, ki so jih izdajali slovenski salezijanci v Ljubljani. Lahko čitljive, pa nikakor ne površne, so nas na prijeten in praktičen način naučile marsikaj: informirale so nas o problemih Cerkve in krščanskega življenja in njih rešitvah. “Osvoboditev” jih je leta 1945 sicer za nekaj časa ustavila, toda pred leti so začele spet izhajati v Trstu. Do danes jih je natisnjenih petinštirideset. Izhajajo v malem formatu s kakimi petdesetimi stranmi besedila, ki ga moremo brez težave in hitenja prebrati v pol ure. Pisci so pretežno Slovenci; so pa med Knjižicami tudi prevodi iz tujih jezikov. Naslov zadnje Knjižice, pri kateri je sodelovalo pet piscev, je “Več otrok!”. Bavi se z danes izredno perečim problemom u-rejevanja rojstev in sorodnimi, vprašanji. Prvi članek je spod peresa duhovnika dr. Alojzija Šuštarja. Odlikuje ga na eni strani zvestoba cerkvenemu nauku o načinih urejevanja rojstev, na drugi pa poznanje in priznanje zapletenosti problema, ki ne dopušča enostavnih odgovorov. Dr. Šuštar se jasno zaveda važnosti gmotnih činiteljev, na katere se morata mož in žena ozirati pri svojem odločanju o številu O' trok v družini: starši so namreč odgovorni ne le za rojstvo otroka, ampak tudi njegovo vzgojo, ki ga naj razvije v dobrega katoličana in omogoči dostojno gmotno stanje, ko se bo osamosvojil. Posebej mi je všeč zadnji odstavek (na straneh 27 in 28), kjer pride do izraza pisčev fh1 psihološki vpogled v dejstvo, da ni ne spolnost ne krščansko življenje zakoncev le predmet suhega matematičnega postopka štetja grehov. .Zdravnika dr. Milan Starc i11 dr. Rafko Dolhar razmotrivata vzroke neplodnosti v zakonu i11 duševne in telesne posledico splava. Njuna sicer kratka, toda stvarno govoreča članka podasta pametna navodila za zakonsko življenje. Časnikar Franc Jeza piše 0 gospodarskih in socialnih vzrokih in posledicah nazadovanja rojstev v Sloveniji. Slabi gosp0' darski pogoji, nizke plače, delo mater in nizke družinske doklade, še najbolj pa življenjski Pe' simizem, ki se pojavlja vsled zgube vere in izginotja dosedanjih družbenih razmerij, dvig3' jo število splavov in povzročaj0 preprečevanje spočetja. V Pr^ meri s hitreje rastočimi sosedi zmeraj manjši slovenski narod bo vsled številčne nemoči trpe^ politično, gospodarsko in kulturno. Pisatelj dr. Vinko Beliči0 Knjižico zaključuje s prijetniu1 in optimističnim opisom trplje' nja in veselja, ki ju je njemu i11 njegovi ženi prineslo očetovstvo in materinstvo/ Čeprav so družine na tej strani oceana na splošno številnejšo od onih doma, vendar ta Knjiži' ca govori nam nič manj kot njim o problemu, ki te dni vznO' mirja ves svet: Prof. Lojze Ambrož^ Sovenski župiilli v Win- fiipegu srsia AbraSia^a CLEVELAND, O. — Jutri bo dopoinii 50 let č. g. Jože Mejač, 2uPnik slovenske župnije v Win-fiipegu in misijonar med slo-v^nskimi naseljenci po srednji 111 zahodni Kanadi. Te-le vrstice bodo ujele nekje na poti med r°jaki) ki jih obiskuje in pri-Pravlja Za praznik Vstajenja, g. Jože Mejač je bil rojen rnarca 1915 v Zalogu pri Dbljani, klasično gimnazijo v lubljani je obiskoval kot goje-^ec dijaškega doma Tabor na aboru, kjer se je vzgajal na-^‘aj 2a duhovnike Družbe sv. ihcencija Pavelskega. Po kon-ani gimnaziji je stopil v to uzbo in opravil noviciat v r°bljah. Bogoslovne študije je ?^ravil v Ljubljani. Po novi ma-le opravljal razne službe v p viru Družbe sv. Vincencija avelskega. Bil je prefekt go- ev Dijaškega doma, pa je misij onaril po raznih delih lene, tudi ^°Venije. Po vojni je odšel v Im o in deloval do pred dvemi ^ v Južni Ameriki, od koder e povedati nešteto zanimivih in eaelih zgodb. red dobrimi dvemi leti so ga j^dstojniki poslali v Winnipeg, .r so se tamkajšnji slovenski Jaki odločili ustanoviti lastno Ovensko versko občestvo1. S mnim, vztrajnim delom, po-, jezljivost j o in razumevanjem povezal verne Slovence in j. °vonke v Winnipegu in oko-i v novo faro, ki ima lepo no cerkev in dvorano1, ted svojimi farani ni samo stovan, ampak tudi zelo pri-^ubljen. Ti so našli v njem du-jvnika, veselega služabnika 2Jega, ki se trudi za blagor ^movih duš in za čast božjo, ki ^ za druge ni žal nobenega P°ra, ki pa sam za sebe tako ® ° potrebuje in išče. del blagoslovi njegovo ^ 0 m ga ohrani pri zdravju, bo lahko še dolgo pasel ov-- bi so bile izročene v nie-skrb. 0,§ Te živi, dragi Jože! Vinko ^carsks feline ST1 . mm te r°RONTO, Ont. — Vihar, ka-„ j Jn divjal v četrtek, 25. febru-2 a sirom severne Amerike, ni STv Vil navdušenih smučarjev t western sub. 22 washers, 8 dryers. Must sell immediately. FL 2-7223. RESTAURANT Ideal business location. Priced for immediate sale by owner. Phone 366-2914. (54) REAL ESTATE FOR SALE LINCOLNWOOD — BY OWNER. Will sac. custom built 3 bdrm. split lev. Like new, across country club. W/W crpt. Cath. Ceil. Rec. rm. Many extras. Immed. pcss. Best buy. Low $30’s. Will sell to best off. — OR 4-1579. (53) 16th & Carpenter. Cor. brk. By-Owner. 6-4’s. Attic & Bsmt. Gd. in come. Low taxes. $18,000. Cash Full Price. Call CA 834-0704. (52) PUNCH PRESS OPERATOR and TOOL AND DIE MAKERS A-l Machinist R. J. RANDEL TOOL CO. 3932 W. Diversey AV 3-2500 (16, 19, 26 mar, 2 apr) IMMEDIATE OPENINGS! PACKAGING MACHINERY, SET UP MAN & MECHANIC. All shifts available. Must have good knowledge and understanding of production type machine. Quality Shop. Contact Mr. Sherwood LI 4-2700. SANFORD INK, CO. 2740 Washington Bellwood, Illinois (54) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV PEVSKI ŽBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei A ve. Pevski zbor Slovan apelira na vso rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica | in blagajničarka Margaret Loucka, ‘ 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odbornik1' Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij Švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15. seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St. Cleveland 3, Ohio. Ameriška bratska zveza Ba™ik^ Pr®dsedrliTca METy Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, taj- ELMHURST — BY OWNER — At-trac. bi-level on Cul-de-sac. Conv. to everything. 24x13’ liv. rm. w/ Larnon stone rifepl. 15x11’ kit. w/ built ins. 3 bdrms., IV2 baths. Cptg. thruout. 13x27 pan. fam. rm., att. brk. IV2 gar. Ldscpd. $29,500. — TE 4-3951. (53) 3 yr. old. By Owner, 3 bedrm. brk. bungalow. Owner transferred. Many extras. $20,500 or best offer. 4200 West, 1700 No.: HUmboldt 9-7236. (53) CHICAGO AVE., NR. CENTRAL. By Owner. — 11 Rooms, Dble. gar. Mostly furnished, Carpeted. 1% baths. 60x125 with 30 ft. vacant. Hot water oil ht. 220 wiring. Income & business potential. Low 30’s. Call 626-2577. (54) WANTED DRAFTSMAN AND DESIGNERS Top wages. ACME — CALL DAN KUESIS 663-1100 (53) SHEET METAL WORKERS Experienced with blueprint layout, stretchout on hot rolled gauge steel. Vacation and hoi. pay. Must have transportation. CUTLER HAMMER 625-5100 2375 Touhy Elk Grv. Mr. Steinkraus (56) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — 2 school-age child. Own rm., TV, Ba., Gd. Sal. Stay. Refs. Req. — LI 9-4255. (52) NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence %traub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Grib bons, Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’ Donnell. Člane se sprejema od roj stva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. niča in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagainik F. J Bittenc,, 2004 N^lawood Rd., E. Cleveland 12. O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi- C0SMIS PARCELS EXPRESS CORPORATION Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIQ-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko 08SM0S PARCELS EXPRESS CORPORATION 45 West 45th Street Tel.: Cl 5-7711 NEW YORK, N. Y. 10036 HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA My Hally Funeral Hoii ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA PQSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 OLTARNO DRUŠTVO FARC MARIJE VNKBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV-1-5617; podpredsednica Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, MU-1-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Mary Pan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. FEMALE HELP VILLA PARK — Owner Transferred to California. — 3 Bedrm. Brk. ranch. Bit ins. Pan. bsmt. Concrete dr. 2 car gar. Lot 50x250. Nr. Everything. Barg. $24,500. 833-8816. Worth — By Owner Ranch home on Vs ac. lot, 4 Ige. rms. w/fin. breezeway & att. 2 car gar., face brk. & redwood exter., gas ht., nat’l firepl., 2 blks. shpg. Ideal for cple. Phone 448-4879. NURSES — STAFF Du Page Convalescent Home, Wheaton, 111., Suburb of Chicago, now staffing new additions. Registered nurses, — licensed practical nurses. Positions open on all shifts. The Home offers pleasant working conditions and many benefits. Excellent opportunity and salary commensurate with experience. Phone MO 8-2958 for appt. A. C. 312 or send resume to DU PAGE COUNTY CONVALESCENT HOME Box 451 Wheaton, 111. (54) The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Ko-legar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinai, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Mo že, Louis Intihar; reditelj: .lakot Subel. Nadzorni odbor: Anton Zu pan, Carl Stwan in Anthony Chich Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj., Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. DR. SV. REŠNJEGA TELESA ; J'’ f H n ovi' - ’ 11 Rt Moat A/Tc’UP Tob* J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5368 podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs Fran ces Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1,156 rapisnikanea Mrs P' sephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedelio v me seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje ‘o, vsak tretji mesec in po potrebi Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-meet. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. L. Baznik, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John Škrabec, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St, tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St, tel. MU 1-8111; fin. tajnik Richard Mooney; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl- Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. J^aznanilo in Zafa'Oa.la Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem da je po kratki in mučni bolezni umrl naš soprog, oče, stari oče, tast, brat in bratranec JOHN MUNIZA Previden s svetimi zakramenti je zasp al v Gospodu na dan 16. februarja 1965. leta. Rojen je bi! 5. maja 1893 v vasi Ljubitovica pri Trogerju v Dalmaciji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Pogreb se je vršil 20. februarja 1965 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je Father Martelanc daroval sv. mašo zadušnico za mir in pokoj duše pokojnika. Potem pa smo truplo pokojnika odpeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. Pokojnik je bil član društva Cleveland V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Martelancu za obiske pokojnika v bolnišnici Polyclinic, za moliHe in verske obrede v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Father Hobart in Father Tomc pa sprejmita našo zahvalo za molitve in tolažilne besede nam, ostali družini. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so v bolnišnico poslali kartice pokojniku in mu s tem olajšali zadnje dni življenja. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so pokojnika spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata, članom dru- št. 26 SNPJ in dr. sv. Imena pri Sv. Vidu. štva sv. Imena pa še za molitve ob krsti pokojnika. Srčna hvala pogrebcem, ki so nosili njegove krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo' na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih žalosti bili na pomoči, posebno pa Miss Albini Schmuck, ki nam je v dnevih bolezni pokojnika nudila svojo ljubeznivo pomoč, in na dan pogreba pokojnika darovala uporabo svoje stanovanje žalujočim, ko smo se povrnili s pokopališča. Hvala osebju pogreb, zavoda Anton Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in z? vsestransko izvrstno postrežbe. Razposlali sme zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali in ki smo za njih imeli naslove. Ake kdo take zahvalne kartice pomotoma ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John. Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, Ljubi mož, dragi oče in stari oče, poči vaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti hc njena gruda. Lahke bi živel še kaj let in v miru užival večer svojega življenja! Pa je Bog odločil, da Te sedaj pokliče k Sebi, da Te za Tvojo ljubezen do nas vseh in za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih na tem svetu/obilo storil, bogato poplača v nebeškem kraljestvu! Mi, ki smo ostali, globoko žalujemo za Teboj. Tvoj spomin je živ med nami in bo ostal do konca naših dni. Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo v mislih in molitvah! Žalujoči ostali: MARY — soproga JOHN C. in MARIO L. — sinova ROSE MARY in JEAN — snahi ROBERT P. in JOHN J. — vnuka Cleveland, Ohio, 16. marca 1965. THERESE MARIE, KAREN MARIE, LINDA MARIE in LAURA ANN — vnukinje PAŠKO — brat v domovini ANTON VELATZ — bratranec v Bluefield, W. Va. ...................................• --v- ■■■• --G - j,- . . ./ " ;