GLASILO    .
l^g^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVIII. ST. 43
PTUJ, 6. NOVEMBRA 1975
CENA 2 DIN
DEIO PREDSEDSTVA 10 OK SZDL PTUJ
Podpora sporazumu za financiranje KS
Na svoji 4. redni seji se je v sredo,
29. oktobra 1975, sestal IG pred-
sedstva OK SZDL Ptuj in obravnaval
med drugim osnutek predloga
družbenega dogovora o samouprav-
nem združevanju in uporabi sredstev
za zadovoljevanje skupnih potreb,
oročanje sredstev za gradnjo TGC ter
program seminarja za predsednike in
sekretarje KK SZDL.
Uvodno razmišljanje in ugotovitve
k osnutku predloga omenjenega spo-
sporazuma, ki se potrjuje s celovi-
tostjo razvoja samoupravljanja in
preoblikovanja KS po novi ustavi, je
podal Milan Kneževič. Osnutek pred-
loga družbenega dogovora je pripra-
vil svet skupnosti podravskih občin;
sklenejo pa ga občinske skupščine,
občinske konference SZDL in ob-
činski sveti zveze sindikatov občin
Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slo-
venska Bistrica. Podpisnike zavezuje,
da so na območju teh občin pobud-
niki za sklenitev samoupravnih spo-
razumov, v katerih se bodo krajevne
skupnosti, temeljne organizacije
združenega dela ter druge
samoupravne organizacije in delovne
skupnosti dogovorile o načinu zbi-
ranja in uporabi sredstev, ki jih de-
lavci TOZD ter drugi zavezanci
samoupravnega sporazuma namenijo
za zadovoljevanje in uresničevanje
svojih skupnih potreb in interesov v
krajevni skupnosti, je med drugim
zapisano v osnutku predloga družbe-
nega dogovora o samoupravnem
združevanju in uporabi sredstev za
zadovoljevanje skupnih potreb. Čla-
ni 10 predsedstva OK SZDL so z
navedenim družbenim dogovorom
soglašali; pripombe so imeli le k 7.
členu dogovora.
Na seji lO predsedstva OK SZDL
so med drugim sklenili, da se organi-
zira seminar za predsednike in sekre-
tarje KK SZDL, ki bo v prihodnjem
tednu v Ptuju. Na seminarju bodo
spregovorili o aktualnih nalogah
SZDL v prihodnjem obdobju in do-
graditvi SZDL kot frontne organi-
zacije. Na seminarju bodo podali
uvodno razlago nekateri vidni pred-
stavniki družbeno-političnega živ-
ljenja    republike.    Seminar    bo
nedvomno prispeval k dogovoru za
bodočo obliko in način dela KK
SZDL, njihovih lO, koordinacijskih
odborov pri KK in vaških odborov. ,
Člani lO predsedstva OK SZDL
Ptuj so tudi soglašali, da se v teko-
čem in naslednjem mesecu izvedeta
problemski konferenci s področja
vzgoje in izobraževanja ter družbene
samozaščite.
Komandi ljubljanskega armadnega
območja pa priporočajo, da se pode-
lita plaketi JLA za leto 1975 ob-
činskemu štabu TO SO Ptuj in ob-
činskemu odboru RK. MG
OB DNEVU MRTVIH
Od svečk ožarjeno nebo
v spomin mrtvim, posebej
še padlim borcem in drugim
žrtvam NOV je bilo na
ormoškem območju več
žalnih svečanosti. Člani ZB
NOV so skupaj z mladino in
drugimi občani pripravili
komemoracije pri vseh spo-
menikih. Osrednji takšen
dogodek je bil tudi na dan
mrtvih zjutraj pred spome-
nikom v Ormožu. Po
pola@i\iu venca je prisotnim
na komemoraciji spregovoril
Martin Toplak, predsednik
občinskega odbora ZB NOV
Ormož. Med drugim je
poudaril, da spomin na padle
borce in druge žrtva vojne ne
bo nikoli zbledel. Letos
mineva trideseto leto, odkar
se zbiramo ob grobovih in
spomenikih ter tako sku-
šamo na slovesen način
počastiti spomin na tiste, ki
so za svobodo žrtvovali
največ - življenje. Sledil je
kulturni spored; sodelovala
je godba na pihala ter
recitatorki.
Tako kot lansko, seje tudi
letošnje leto ormoška občin-
ska delegacija udeležila žalne
svečanosti ob mednaiodnem
spomeniku žrtvam fašizma
na pokopališču v Gradcu.
Sestavljena je bila iz
predstavnikov vseh družbe-
nopoliitičnih organizacij in
občinske skupščine - v
imenu teh so na tamkajšnji
spomenik položili tudi ve-
nec.
Na dan mrtvih pa so na
ormoškem območju ,.ožive-
la" tudi vsa pokopaUšča.
Ljudje so prišli počastit svoje
najdražje, pokojne svojce,
prijatelje in znance. Grobovi
so bili letos izjemno lepo
okrašeni, tisoči gorečih
svečk pa so še pozno v noč
ožarjali nebo. jr
Člani ZB NOV so položili venec na osrednji spomenik NOV v Ormožu.
Foto: J. Rakuša
ŽALNA SVEČANOST
Osrednja žalna slovesnost ob dne-
vu mrtvih je bila v petek, 31. oktobra
1975 na ptujskem pokopališču. Veliki
množici ljudi, ki so se zbrali okrog
spomenika NOV je spregovoril
Janko Bezjak, predsednik občinske-
ga sindikalnega sveta Ptuj in med
drugim dejal: ,.Zbrani v tišini je-
senskih dni razmišljamo o tragediji
naše preteklosti, ki je obenem izroči-
lo naše sedanjosti in optimizem bo-
dočnosti. Zaradi blaznosti idej na-
cizma in fašizma je moralo umreti čez
50 milijonov ljudi, med njimi tudi
1.700.000 Jugoslovanov. Skozi
nešteta gorja nas je vodila misel na
svobodo. Boj ni bil lahak. Traja še
danes. Naš davek svobodi je takšen,
da ga ne moremo in ne smemo izbri-
sati zavedajoč se, da ni mogoče poza-
biti vseh junaštev naših borcev NOV,
ni mogoče zanikati doseženih uspe-
hov pri graditvi samoupravnega
socializma, ni mogoče zanikati priza-
devanj naših narodov pri krepitvi mi-
ru in razvijanju bratstva in prija-
teljstva ter zaupanja med vsemi na-
rodi sveta. Ko v letošnjem letu
praznujemo 30 letnico osvoboditve in
zmage nad fašizmom, moramo še
glasneje kot kdajkoli spregovoriti o
naših junakih, ki so padli v borbi za
svobodo, kot talci v gramoznih ja-
mah, kot interniranci v koncentra-
cijskih taboriščih. Ne, ne smemo jih
pozabiti, njihove žrtve morajo biti
svetel vzgled in opora naši nadaljnji
borbi."
V kulturnem programu žalne slo-
vesnosti so sodelovali: godba na
pihala DPD Svoboda Ptuj, pevski
zbor društva upokojencev, pevski
zbor osnovne šole Franca Osojnika
ter recitatorji gimnazije Dušana
Kvedra in osnovne šole Toneta Zni-
dariča.
MG
Javna radijska oddaja SPOZNA VAJMO SVETINDOMO VINO
bo v športni dvorani Mladika 8, novembra ob 19,45.
Tekmujeta srednješolski center Ptuj in Ljubljana -center. Vabljenil \
Straji 2
tednik - Četrtek, 6. novembra
Na Črt obnove gozdov Halozali
v zadnji številki Tednika smo na
kratko opisali organizacijski del
posveta o obnovi haloških gozdov, ki
je bil na komiteju občinske konferen-
ce ZKS Ptuj, 24. oktobra 1975. Da-
nes pa želimo bralce seznaniti z ne-
katerimi podatki iz načrta obnove
gozdov. Izdelava načrta je bila na-
ročena že leta 1970 pri inštitutu za
gozdno in lesno gospodarstvo Slove-
nije. Ta načrt je sedaj izdelan, čaka le
še dokončno redakcijo.
Na območju zapadnih ali gornjih
Haloz je skupno 12.569 ha gozdov,
od tega 9.483 ha v zasebni in 3.085 ha
v družbeni lasti. Vsi ti gozdovi so v
načrtu obnove razdeljeni v tri skupi-
ne:
— v prvo skupino je uvrščenih
3.951 ha gozdov, to je takih, ki so na
dobrih rastiščih, vendar s slabimi se-
stoji, zato pridejo v poštev za obno-
vo;
— največ 7.478 ha je v drugi skupi-
ni, ti gozdovi so v zadovoljivem
stanju in jih bodo z ustrezno gojitve-
no tehniko usmerjali še v boljšo rast,
s čemer bodo povečevali letni prirast
lesne mase;
— v tretji skupini pa je 1.135 ha
gozdov, ki ne pridejo v poštev za ob-
novo, od tega je okrog 700 ha gozdov
v neposredni bližini kmečkih domov
in so nujni za obstoj kmečkih gospo
darstev (drva, stelja ipd.), okrog 300
ha je krajinsko pomembnih gozdov,.^
ostali pa so na zelo slabih rastiščih,
kjer se obnova ne bi splačala.
Nas zanima predvsem tistih 3.951
ha gozdov iz prve skupine, od tega je
3.032 ha v zasebnem in 919 ha v druž-
benem sektorju; torej bi od vseh goz-
dnih površin prišla v poštev za ob-
novo le okrog ena tretjina površin v
obeh sektorjih lastništva. Te površine
so razdeljene v 4 skupine — od takih,
kjer bo treba posekati in obnoviti
100-odstotno celotno površino pa do
takih, kjer bo treba zamenjati in
pogozditi s kakovostnimi drevesnimi
vrstami le do 30 % površin. Ta ob-
nova je gospodarsko utemeljena in
nujna, saj bi s tem letni prirastek na
hektar povečali od sedanja dva ku-
bika na 10 do 12 kubikov, kar pome-
ni, da bi z obnovo povečali letni pri-
rastek petkratno. Na površini 4 tisoč
ha pomeni to letno 32.000 kubičnih
metrov lesa in upoštevajoč dejstvo,
da bo v bodoče les vse bolj iskana su-
rovina, je obnova več kot utemelje-
na.
Po dosedanjih izračunih bo pri-
prava tal in pogozditev stala okrog 80
milijonov, skupno z ostalimi deli in
urejanjem okolja pa še precej več. Te
naložbe pa imajo za ptujsko občino
še poseben pomen, saj gre za vlaganje
na manj razvitem območju — v Ha-
loze, ki so med najslabše razvitimi
območji v Sloveniji. To bo močan ar-
gument za republiško in regionalno.
gozdarsko skupnost, da bosta lahko
usmerjali sredstva za uresničitev tega
načrta.
Nesmiselno bi bilo trditi, da bomo
samo z obnovo gozdov rešili problem
tega predela Haloz. Sporedno z ob-
novo in izkoriščanjem obstoječih
gozdov bo treba graditi nove gozdne
ceste in obstoječe usposabljati za pro-
met s tovornjaki. Brez dobrih cest ni
gospodarnega izkoriščanja gozdov.
Pri gradnji gozdne cestne mreže se je
že polno angažirala strokovna služba
pri gozdnem gospodarstvu v Mari-
boru in nekaj cest že gradijo. Te ceste
ne bodo služile samo za potrebe
gozdarstva, temveč za ves krajevni
promet, tudi za prevoz otrok v šolo,
za razvoj turizma itd. Pri gradnji ali
obnovi cest bodo po svojih močeh
morali kar največ pomagati po-"
samezni občani, kot naselja in zasel-
ki, predvsem pa krajevne skupnosti,
delovne organizacije in samoupravne
interesne skupnosti.
Zavedati se tudi moramo, da bo
kmetijstvo na tem območju ostalo še
vedno na prvem mestu, zlasti živi-
noreja. Zato bo nujno morala občin-
ska kmetijska zemljiška skupnost in
kmetijske delovne organizacije prav
tako vlagati v to območje. To velja
tudi za industrijo in obrt, saj brez do-
datne zaposlitve ljudi ne bomo mogli
ohraniti naseljenosti teh haloških hri-
bov. Ne gre zanemariti tudi razvoja
turizma, prostrani gozdovi dajejo ši-
roke možnosti za gobarjenje, lov in
druge oblike zdrave rekreacije. Misli-
ti moramo na razvoj kmečkega tu-
rizma, zlasti še, če bo prišlo do
uresničitve zamisli, da bi pri polje-
delsko-vinorejski šoli Turnišče v bo-
doče odprli oddelek za kmečki tu-
rizem, kjer bi mlade bodoče kme-
tovalce strokovno usposobili za to v
hribovitih predelih Haloz in Slo-
venskih goric brez dvoma perspektiv-
no dejavnost.
Za uresničitev teh smelih načrtov
bo potrebna kar najbolj usklajena
akcija različnih gospodarskih in tudi
političnih dejavnikov. Predvsem bo
naloga organizacij SZDL, da pre-
bivalstvo mobilizirajo pri uresniče-
vanju teh načrtov, da prepričujejo
lastnike na tisoče gozdnih parcelic, ki
bodo prišle v poštev za obnovo, da ne
bodo delali ovir, da kar najbolj so-
delujejo. Obnovljeni in urejeni
gozdovi tudi mnogo prispevajo k le-
poti pokrajine, privabljajo turista in
tudi domačina, da bo živel in ostal
sredi teh naravnih lepot. Moderna
kmetijska proizvodnja in dodatna za-
poslitev pa mu morata dajati trdno
podlago za primerni življenjski stan-
dard. V tem je poseben pomen in tudi
že takojšnja korist pri uresničevanju
načrta obnove haloških gozdov,
čeprav bodo neposredno ekonomsko
korist iz gozdov imeli šele bodoči ro-
F.FiderSek.
Ukročena Bistrica
Poletna neurja, ki so na območju
občine Slov. Bistrica zadnja leta,
predvsem pa še letošnje poletje pov-
zročala veliko škode, so spodbudila
pričetek načrtnejšega urejanja vod-
nih tokov v občini.
Najprej so se odločili urediti strugo
potoka Bistrica, ki je prav letos vse s
Pohorja in skozi Slov. Bistrico in na-
prej povzročal veliko škode, ko se je
z mirnega potoka prelevil v pravi ve-
liki hudournik, ki je prinašal kupe
neuporabnega materiala in ga odlagal
na preplavljenih njivah v nižinskih
predelih. Svojo aktivnost je pokazal
tudi v nekaterih delovnih organiza-
cijah, med njimi v IMPOLU in v
tovarni olja.
Delavci   vodne   skupnosti   Dra-
va—Mura sedaj pospešeno regulirajo
spodnji del potoka v okolici Creš-
njevca, kjer voda vsled slabega padca
večkrat prestopa bregove in povzroča
veliko škode.
Da bi kar najbolje zavarovali kraje
in objekte ob potoku izvajalci pospe-
šeno gradijo novo strugo, prek nje pa
so zgradili tudi večji betonski most,
ki je zamenjal že skoraj dotrajanega
lesenega.
Pričakovati je, da bodo Bistrico
regulirali od Slov. Bistrice do železni-
ške postaje Črešnjevec, to je v dolžini
okoli 5 km že do sredine prihodnjega
leta in tako odpravili nevarnosti pre-
storja bregov ter omogočili tudi
osušitev sedaj močno vlažnih obmo-
čij v nižinskem toku Bistrice.     VH
Nov most in regulacija potoka Bistrica pri CreSnjevcu
PuiiieiiiljMost metod dela
vOOZKS
V ponedeljek je bil v domu Franca Krambergerja 13. posvet sekre-
tarjev OO ZK, ki ga je vodil Alojz Gojčič, sekretar OK ZK Ptuj. Se-
kretarji so se seznanili s programom tedna KOMUNISTA v Ptuju.
Na treh javnih tribunah bo potrebno vspostaviti tesen besedni stik, oz.
dialog z vsemi družbenopolitičnimi delavci SR Slovenije in Jugosla-
vije, kajti le tako bo dosežen namen javnih tribun. Franc Šetinc se bo
10. novembra srečal z mladimi komunisti, Miran Potrč bo spregovoril
o kmetijski politiki v letu 1976, o zunanji politiki bo spregovoril Alek-
sander Grličkov. O uresničevanju zelenega plana bodo spregovorili
Milovan Zidar, Andrej Petelin in Miran Potrč.
Pred komunisti je odgovorna naloga v zvezi z izvajanjem družbe-
nega planiranja, nujno potrebno je, da še v tem mesecu izvedemo raz-
prave po KS in OZD o razvoju občine do leta 1980. SZDL pa mora
skupno z OO ZK do 30. novembra pripraviti pripombe na osnutek o
finansiranju KS.
Ko bomo na volilnih in programskih konferencah ocenjevali delo,
je nadaljeval Alojz Gojčič, bo potrebno podati jasno in kritično oceno
partijskega dela v minulem mandatnem obdobju. Posvetiti se bo po-
trebno metodologiji dela OO ZK; osnovne organizacije se morajo
odpreti in povezovati z vsemi organi samoupravljanja in organi kra-
jevne samouprave, sodelovati bo potrebno z vsemi društvi, z mladino,
SZDL, ZB itd. Programe moramo pripraviti in popestriti tako, da
bodo sprejemljivi in dostopni za vse občane. Prav tako ne smemo
pozabljati na nadaljne izobraževanje komunistov in sprejemanje
novih članov. OO delujejo na kmečkem področju, vendar je pre-
senetljiva ugotovitev, da prav kmetov ni v naši partiji, je dejal Alojz
Gojčič. Ko je spregovoril o vlogi SZDL, je poudaril, da ne gre za
vprašanje dela in ideološke opredelitve SZDL, temveč gre za orga-
niziranost SZDL in kdo vodi to masovno zvezo delovnih ljudi. Partija
mora imeti ,,posluh" za vse subjektivne sile. Komunisti morajo v
socialistične sile vnašati aktivnost, delavnost, organiziranost in odgo-
vornost.
Ob koncu so na posvetu sprejeli še sklep o pripravi proslave ob
dnevu republike, ki bo v petek, 28. 11. 1975 ob 19. uri v Narodnem
domu. Kulturni program bo pripravil srednješolski center, OK ZK
Ptuj pa bo skupaj z OO ZK pripravil krajšo slovesnost za komuniste,
ki že več kot 30 let aktivno delujejo v ZK.
Apel na združeno delo in KS je, da čimprej pristopijo k podpisu
sporazuma o gradnji dijaškega doma v Ptuju in da uresničujejo pro-
grame in cilje družbene samozaščite. z. kodrič
tednik - Četrtek, 6. novembra
stran 3
Teden Komunista
v bistriški občini od 17. do 22.
novembra
Komunisti občine Slov. Bistri-
ca letošnjo družbenopolitično
aktivnost, ki presega cJctivnosti
iz nekaj preteklih let, še
dopolnjujejo z mnogimi dejav-
nostmi, ki so vključene v
praznovanje pomembne obletni-
ce glasila Komunist. V tem
okviru so v posameznih sredinah
in osnovnih organizacijah že
organizirah razgovore in posve-
tovanja, seznanjali so se in se še
seznanjajo z revolucionarno
razvojno potjo časopisa od
začetkov do danes, vlogo tega
lista v današnji družbi, kakor
tudi njegovo nadaljno razvojno
pot. V tem okviru so si ogledali
tudi njegovo nadaljno posebno
razstavo zgodovinskih zapiskov
tega lista skozi vseh 50 let
njegovega izhajanja, ki je bila v
Ptuju (prenesena iz Beograda).
V tednu Komunista, ki bo v
Slov. Bistrici med 17. in 22.
novembrom letos bodo števihie
prireditve in svečanosti, organi-
zirali bodo tudi posebno
razstavo s posebno pozornostjo
pa se bodo zavzemali za akcijo
vključevanja napredno mislečih
občanov v vrste ZK. V
posameznih osnovnih organiza-
cflah so tako že vključih nove
člane,  v drugih  pa bodo to
storili v naslednjih dneh, ali v
tednu Komunista.
Trenutno deluje na območju
občine Slov. Bistrica 43
osnovnih organizacij ZK. Doslej
so evidentirali nad 30 bodočih
članov Z K, kar zagotavlja, da
bodo do konca leta uspeli
vključiti skupno 50 novih
komunistov, predvsem iz vrst
neposrednih proizvajalcev, kme-
tov in študentov.
Še ta mesec (november) bo
komite OK ZKS Slov. Bistrica
za novo sprejete in kandidate za
ZK pripravil poseben seminar,
kjer se bodo člani in kandidati
seznanili z osnovami in vlogo
ZK v naši socialistični ureditvi.
VH
Kreditno poslovanje
ptujske banke
Sredstva prebivalstva (dinarska in devizna) so v kreditnem
potencialu ptujske banke z astopana z 20 % in predstavljajo eno
petino kreditnih naložb. Varčevalci - lastniki sredstev imajo razen
obresti še možnosti najemanja potrošniških kreditov. Za kredite, ki
jih je dobilo 11.360 koristnikov, je porabljenih 50 % dinarskih avista
vlog ah 42 milijonov dinarjev in sicer: v banki neposredno 20
milijonov in prek trgovinske mreže 22 milijonov. Del teh sredstev je
namenjenih tudi za stanovanjsko izgradnjo in sicer v obliki
premostitvenih kreditov po komerciabiih pogojih. Sredstva
prebivalstva pa se uporabljajo še za kreditiranje gospodarstva, Martini
Korez, vodji oddelka za kreditiranje gospodarstva in negospodarstva
smo postavili nekaj vprašanj s področja kreditiranja.
KATERE VIRE KREDITIRANJA POZNAMO POLEG ŽE
OMENJENIH, ZAČASNO PROSTIH SREDSTEV PREBI-
VALSTVA?
,,Poznamo še združena sredstva gospodarstva in negospodarstva,
razna namenska sredstva, npr. za pospeševanje manj razvitih območij
in kredite najete pri drugih bankaii (NBS) in poslovnih bankah).
Predvsem pa je kreditni potencial banke, oziroma podružnice odvisen
od ekonomske moči njenih upravljalcev. Zato so prizadevanja za
intenzivnejši razvoj gospodarstva večkrat omejena prav zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev,
KAKŠNA SO NACELA BANCNEGA POSLOVANJA?
„V bančnem poslovanju poznamo tri glavna načela poslovanja:
likvidnost, varnost in rentabilnost. Z upoštevanjem teh načel se
sredstva, ki se združujejo v banki, uporabljajo za kratkoročno ah
dolgoročno kreditiranje, odvisno od njihove ročnosti."
KAKŠNO PA JE STANJE KREDITOV?
„Iz kreditne bilance (30. 9. 1975) je razvidno, da je v
kratkoročnih naložbah v gospodarstvu plasiranih 200 milijonov
sredstev, ki jih uporabljajo koristniki za tekoče poslovanje) včasih
tudi za izplačilo OD), Za investicije pa je bilo doslej namenjenih 369
milijonov."
KJE VSE SO LETOS UDELEŽENA BANCNA SREDSTVA?
„Bančna sredstva so v letošnjem letu udeležena v investicijskih
naložbah v višini 142 milijonov dinarjev. Naj navedemo le nekatere
naložbe, pri katerih so udeležena naša sredstva: Izgradnja turistično
gostinskega centra^ tovarna lesne embalaže (LES), rekonstrukciji
mlekarne itd." MG
Delo mladine - skrb vseh
sklepi 22. seje komiteja občinske konference zk ormož
Mladina v svojih prizadevanjili ne
more in ne sme ostati osamljena,
posebej še velja to pravilo odkar je
SZDL organizirana v frontnem
smislu. Delo ali ne delo mladih je
zato skrb vseh družbenopolitičnih
organizacij, le-te pa morajo
usklajevati svoja prizadevanja pred-
vsem na tistih področjih, ki mladino
najbolj neposredno prizadevajo:
razvoj in dopolnjevanje samouprav-
ne organiziranosti, stabilizacijska
prizadevanja, odpravljanje socialnih
razhk, oblikovanje in uresničevanje
oblik SLO ter družbene samozaščite
itd.
Vključevanje mladine, ki deluje v
organizacijah združenega dela, v
delo sindikalne organizacije, samo-
upravnih organov, delegacij inp.
mora postati temeljna skrb mladih
samih ob pomoči 00 ZKS. Tudi za
vključevanje mladine iz krajevnih
skupnosti v delo organov KS in
krajevnih družbenopolitičnih orga-
nizacij velja enako. Organizacije
združenega dela in krajevne
skupnosti bodo moorale v okviru
izdatkov za funkcionalne potrebe,
oziroma delovanje SZDL kot fronte,
predvideti tudi izdatke za delovanje
mladine. Kjer še ni, bo potrebno
načrtno pristopiti k reševanju
prostorskih vprašanj, da bodo
družbenopohtične organizacije ime-
le vsaj en skupen prostor za
sestajanje.
Znanje je največja moč in
najboljše orožje za doseganje višjih
ciljev v družbenem in političnem
delu. Zato se morajo družbenopo-
htične organizacije v okviru SZDL
konkretno dogovarjati za skupno
aktivnost na področju usposabljanja
- tudi mladih. Pri tem gre tudi za
izobraževanje na področju športa in^
kulture kot največje interesne
dejavnosti mladine. Slednje bo
predvsem naloga TKS in OKS, ki
bosta vsaka za svoje področje morali
pripraviti seminarje za vodenje
raznih športnih in kulturnih
dejavnosti v TVD Partizan in
prosvetnih društvih. Družbenopoli-
tične organizacije pa so ob tem.,
sprejele obvezo, da bodo za seminar
organizirale ljudi (kader).
Na območju ormoške občine je
informiranje še vedno pomanjkljivo,
tobko bolj v organizaciji mladih.
Vsaj vodstva 00 ZSM bi morala biti
obveščena v vseh pomembnejših
samoupravnih odločitvah sredine,
kjer osnovna organizacija deluje.
Zato bi kazalo organizirati delo
koordinacijskih odborov v okviru
SZDL za usklajevanje in načrtovanje
družbenopohtičnega dela. Vodstvo
občinske organizacije ZSM Ormož
mora proučiti in pripraviti predlog,
kako doseči povezanost in usklaje-
vanje dela med 00 ZSM, ki delujejo
na območju iste krajevne skupnosti.
Znano je, da sedaj dela vsžca po
svoje ~ skupnih akcij pa ni.
Ker je za gradnjo primarnega
vodovodnega omrežja na območju
KS Velika Nedelja-Podgorci že vse
pripravljeno, se družbenopolitične
organizacije obvezujejo pomagati
mladini pri organizaciji mladinske
delovne brigade, ki bi naj prihodnje
leto pomagala pri izkopu jarkov in
polaganju cevi. Skupno si bodo
prizadevaM tudi, da bo akcijo
sprejela republiška konferenca
ZSMS.
Za boljše delo na družbenopoli-
tičnem področju bo potrebno v
okviru SZDL vsaj enkrat letno
oceniti delo vseh družbenopohtič-
nih organizacij, ki tvorijo njen
frontni sestav. V okviru krajevnih
skupnosti bo potrebno iz vrst
članov OO ZSM, predvsem mladih
komunistov organizirati ob pomoči
00 ZKS marksistične krožke. Le-ti
bi poštah jedro za pridobivanje
novih članov ZK, kar bi morala tudi
postati stalna skrb 00 ZSM ob
pomoči 00 ZKS.
KAKORPLUG
V razpravah o delu mladine
m območju občine Ormož je
predsednik občinske konfe-
rence SZDL Silvo Bedrač v
razmišljanjih o SZDL kot
fronti družbenopolitičnih sil
povedal tudi naslednjo pri-
merjavo:
„Socialistična zveza je kot
elastičen plug, ki ga morajo
vsi enakomerno in prizadevno
porivati naprej. Če del
delavcev zaostaja (mladina!)
potem pride do nesorazmerij
in plug napreduje počasneje,
spreminja smer in podobno.
Zato si je potrebno razdeliti
delo, vsak mora po svojih
močeh prispevati, da bo plug
šel enakomerno in po
možnosti čim hitreje naprej,
pri tem pa si moramo
medsebojno pomagati. Z
drugimi besedami, če nam
mladina ne dela, potem ne
dela dobro ves družbenopoli-
tični sistem."
Zanimiva primerjava, ki
plastično pojasnjuje SZDL
kot frontno organizacijo in še
zanimivejše, za delo mladih
obetajočo spoznanje.
F
4, stran
tednik - četrtek, 6. novembra
Ob mednarodnem letu žensk
Kakor je znano, je razglasila Generalna skupščina Organizacije
združenih narodov z resolucijo 3010, 18. 12. 1972 leto 1975 za med-
narodno leto žensk (MLZ). Znano nam je tudi, da je to storila z
namenom, poglobiti delovanje za enakopravnost med moškimi in
ženskami v vseh deželah sveta in s tem povečati sodelovanje žensk pri
razvoju lastnih dežel ter pri krepitvi sožitja in vsestranskega sodelo-
vanja med državami. Zato je geslo MLZ — ENAKOPRAVNOST,
NAPREDEK, MIR.
Generalna skupščina ZN je že 7. 11. 1967 soglasno sprejela
deklaracijo o odpravi diskriminacije (zapostavljanja) žensk in z njo
razglasila, da je podrejenost žensk skrajno neopravična in pomeni
žalitev človeškega dostojanstva. Z Mednarodnim letom žensk
izpolnjujejo OZN del programa pri uresničevanju načel o človekovih
pravicah.
Pravne ovire na poti k enakopravnosti ženske v družbeno-
političnem življenju so v velikem številu držav v glavnem odpravljene,
(saj ima ženska v 124 državah volilno pravico). V številnih državah so
odpravljene tudi različne oblike zapostavljanja ženske: pri nagraje-
vanju, šolanju, sklepanju zakonskih zvez in v družinski zakonodaji.
Sprejeti so tudi predpisi zdravstvenega in -socialnega varstva mate-
rinstva, o zaščiti ženske na delovnem mestu in podobno. Vendar pa na
svetu še ni izkoreninjena neenakopravnost žensk, ker se je njihova
tisočletna podrejenost globoko zakoreninila v miselnosti ljudi. Zato se
vprašanje položaja žensk vse bolj jasno postavlja kot vprašanje poli-
tičnih in družbenoekonomskih odnosov v vsaki državi, ne glede na
njeno stopnjo razvoja. Za pretežno večino človeštva je pri tem
odločilnega pomena, pospešiti ekonomski in socialni razvoj in doseči
pravične mednarodne in politične odnose. Tako bomo ob podpori
mednarodne skupnosti premagali velike socialne in ekonomske težave,
kakor so: lakota, prenaseljenost, nepismenost, nezaposlenost in druge
pojave, ki tarejo človeštvo. Po tej poti se bo izboljšal tudi položaj
žensk in privedel ženske do popolne osvoboditve iz spon podrejenosti.
Po tej poti pa bo človeštvo prispelo tudi k trajnemu miru.
KAKO SE JE JUGOSLAVIJA VKLJUČILA V MLŽ
Zvezni izvršni svet je ustanovil na seji 15. 1. 1975 jugoslovanski
odbor za Mednarodno leto žensk — OZN 1975. V odboru je 22 članic
in 14 članov, predseduje pa mu Vida Tomšič, članica predsedstva SRS
in članica CK ZKJ. Odbor vsebuje politične, družbene in upravne de-
javnike v federaciji, republikah in pokrajinah ter sprejema predloge
za konkretno delo.
Za učinkovitejšo izpeljavo konkretnih nalog so bile ustanovljene
štiri delovne skupine. Prva vodi akcijo za izboljšanje družbenega
položaja žensk, druga skrbi za sodelovanje družbeno-političnih orga-
nizacij pri akcijah, tretja za mednarodno sodelovanje v okviru MLŽ v
OZN in četrta za tisk o vprašanjih MLŽ.
Kakor v zveznem merilu, tako delujejo tudi odbori MLŽ v
republikah in pokrajinah.
SR Slovenija se je v Mednarodnem letu žensk priključila skup-
nemu jugoslovanskemu programu in je pripravila program akcij
posebej za Slovenijo. K jugoslovanskemu programu je prispevala
^^"^ i6švetovanje o osvobajanju človeka z osvobajanjem dela, s posebnim
6k1rom na žensko in družino v socialistični samoupravni družbi. Pri-
,j pravila pa je tudi publikacijo Ženska v združenem delu. To nalogo je
prevzel RS ZSS in RO sindikatov Slovenije. Uvedena pa je bila tudi
javna tribuna z naslovom ,,Besedo ima proizvajalka", kar pa pripada
že republiškemu programu dela v MLŽ. Slovenski tisk je bil zadolžen
za publikacijo SOCIALIZEM IN OSVOBODITEV ŽENSK. K pro-
gramu v MLŽ v SR Sloveniji sodi še: posvetovanje o temi ,,Kako
prikazuje tisk vlogo žensk v naši družbi." Namen tega posvetovanja
je bil, spodbuditi naš tisk in RTV pri pisanju o pomenu MLŽ. Pro-
gram zajema še akcije za oblikovanje sistema izobraževanja (posebno
žensk), akcijo za uveljavitev celodnevne šole, izpopolnitev koncepta
zaščite žensk na delovnem mestu, pospešeno reševanje družbenega
varstva otrok, uveljavljanje ustavnih določil glede urejevanja položaja
kmečke ženske in obravnavo vprašanj v zvezi z uveljavljanjem žensk v
sistemu samoupravljanja.
Podobne programe dela v MLŽ so sprejele vse republike.
KAKO SE JE JUGOSLOVANSKI ODBOR MLŽ
VKUUČIL V MEDNARODNE AKCIJE V
OKVIRU MEDNARODNEGA LETA ŽENSK?
Junija se je naša delegacija udeležila konference OZN za MLŽ v
Meksicu, kjer so sprejeli pomembne sklepe za angažiranje žensk pri
krepitvi svetovnega n.iru, odpravljanje rasizma in rasnega razliko-
vanja, pri krepitvi položaja žensk v deželah in njene udeležbe v raz-
vojnih procesih. Prav tako je sodelovala Jugoslavija na drugih med-
narodnih akcijah v zvezi z ženskim vprašanjem.
V. R. (Dalje prihodnjič)
Opomba: V programu naših objav o MLŽ so še članki: NEKAJ
PODATKOV IZ BOJA ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST,
ŽENSKO VPRAŠANJE V JUGOSLAVIJI IN POLOŽAJ ŽENSK V
PTUJSKI OBCINI
VSEM DELAVCEM
TOPLE OBROKE
Sindikalni delavci so na repubhškem nivoju prvič proučih osnutek
sindikalne Uste za leto 1976. Mnogo razpravljamo o ukinitvi bonov. Vendar
bi morali z ukinitvijo bonov za prehrano doseči, da bi po sindikalni listi vse
organizacije združenega dela delavcem oskrbele tople obroke.
Na občinskem sindikalnem svetu v Ptuju osnutka sindikalne hste za leto
1976 še nimajo, razpravljajo pa o sindikalni listi za leto 1975. Kot nam je
povedal podpredsednik obč. sindikalnega sveta Jože Klemenčič, so stališča
ptujskih sindikalnih delavcev sledeča:
Občinski sindikat se popolnoma strinja s predlogom, da naj vsi delavci
dobe topel obrok hrane na delovnem mestu. Pripominja pa, da boni ostanejo
in da se uporabljajo tako v trgovinah kot tudi v gostinskih lokalih. Za
popolno ukinitev bonov nismo, kajti morajo se urediti tako, da bodo boni
povsod veljavni. Druga pripomba sindikalnih odborov je bila v kovinski
industriji, kjer menijo, da se nočni dodatek ocenjuje za vse enako in ne po
kvalifikacijah. Tretja pripomba na sindikalno listo je kategorizacija
delovnega staža, Ta se mora namreč natančno preučiti. Tudi 80 % OD v
bolniškem staležu ni zadovoljiv. OD bi se moral dvigniti za 90 % in naj velja
tudi za več kot trideset dni bolniškega staleža. Uvesti pa bo potrebno
disciplino in kontrolo nad delavci v bolniškem staležu. Kontrolo naj opravlja
tisti, ki delavca, oz. bolniški stalež plačuje. V zdravstvu bo potrebno opraviti
korenite spremembe. „Bolniško" naj dobi tisti, ki je resnično bolan.
Zaustaviti bo potrebno špekuliranje.
Ob koncu je Jože Klemenčič še dodal, da so pripombe nastale na
osnovo razprav sindikalnih odborov, ki so bile v mesecu oktobru. zk
^-^---^
Pomembno delo KK
SZDL Hajdina
v septembru mesecu je krajevna konferenca SZDL Hajdina pripra-
vila program dela. Sprejel ga je izvršni odbor KK SZDL in ga posre-
doval vsem vaškim odborom v KS Hajdina in OK SZDL Ptuj, ki je
program dela ugodno ocenila.
V programu je začrtano naslednje: SZDL v krajevni skupnosti je
tisti politično-organizacijsko povezovalni faktor in usmerjevalec, ki
omogoča progresivno, demokratično urejeno in učinkovito delovanje
celotnega družbenopolitičnega in samoupravnega sistema. Uresni-
čevati moramo politični in gospodarski položaj KS, SZDL mora slo-
neti na načelih demokratičnega samoupravnega dogovarjanja in
medsebojnega sporazumevanja. Prizadevali si bomo, da še naprej raz-
vijamo delegatski sistem, izpolnjevali vse dolžnosti na nivoju družbe-
ne samozaščite in ljudske obrambe. Posebno vlogo mora SZDL odi-
grati pri pospeševanju kmetijstva na območju krajevne skupnosti
Hajdina. Kmetje se morajo v čimvečjem številu vključevati v koope-
racijske odnose in tesno sodelovati s KK in PP Ptuj. Povečati bo po-
trebno poljedeljsko in živinorejsko proizvodnjo. Vloga SZDL je odlo-
čilnega pomena. Najširše množice moramo vključevati v praznovanje
obletnic zmage nad fašizmom in sodelovati na vseh proslavah in prire-
ditvah kot so: pohod po poteh revolucije, praznovanje 1. maja, dneva
mladosti, dneva borca, dneva vstaje, dneva republike itd.
V najkrajšem času bo potrebno zbrati vso zgodovinsko dokumenta-
cijo v KS v zvezi s sodelovanjem naših ljudi v času NOV in skupno z
vsemi samoupravnimi organi določiti datum krajevnega praznika KS
Hajdine.
Prepričani smo, da je program dobro zastavljen, da se bo prek pro-
grama SZDL povezovalo s krajevno samoupravo in občinsko konfe-
renco socialistične zveze delovnih ljudi Ptuj. z. kodrič^

Po dogovoru pred gradnjo doma
borcev in mladine v Kumrovcu bi
morala občina Slov. Bistrica prispe-
vati v ta namen 189.000 dinarjev. Od
le vsote pa so do letošnjega julija
zbrali skupno 105.091 dinarjev, kar
predstavlja nekaj več kot polovico
vseh sredstev, ki jih bo občina Slov.
Bistrica prispevala za izgradnjo tega
doma.
Zbiranje sredstev je nekoliko
zaostalo v poletnih mesecih, kmalu
po počitnicah pa je akcija ponovno
zaživela. V družbenopolitičnih orga-
nizacijah in drugih so dosedanje zbi-
ranje sredstev dokaj ugodno ocenili,
čeprav je še vedno pet delovnih orga-.
nizacij, ki sprejetih obveznosti Se niso
poravnale, vendar je pričakovati, da
bodo v kratkem to storile.
V prvih dveh mesecih po poletnih
počitnicah so zabeležili, da so v bi-
striški občini že poravnali nad 90 od-
stotkov vseh obveznosti za Kumro-
vec, medtem ko bodo preostala
sredstva zbrali že v naslednjih dneh.
Skupno so tako v bistriški občini že
zbrali okoli 170.000 dinarjev in se ta-
ko uspešno približali k popolni
uresničitvi dogovorjenih sredstev za
izgradnjo doma mladine in borcev
Jugoslavije.
VH.
tednik - četrtek, 6. novembra
Razlogi počasnega
sporazumevanja?
Na to vprašanje so poizkušali pred
nedavnim odgovoriti na zadnji seji
komiteja OK ZKS Slov. Bistrica, ko
so razpravljali o dosedanjih rezul-
tatih akcije zbiranja sredstev za iz-
gradnjo doma srednješolk v Mari-
boru. Dosedanji rezuhati na področ-
ju sporazumevanja o združevanju
sredstev v ta namen niso najbolj
spodbudni, saj so komunisti bistriške
občine pred nedavnim ugotovili, da
je sporazum podprlo in se zanj zavze-
lo komaj 39 delovnih organizacij od
skupno 66, kolikor jih na območju
bistriške občine deluje. Organizacije,
ki so v bistriški občini podpisale ta
sporazum do konca letošnjega okto-
bra, bodo skupno prispevale za grad-
njo doma približno 47.000 dinarjev,
kar je veliko manj glede na priča-
kovanja ob začetku akcije.
V iskanju vzrokov za tako slab od-
ziv in razumevanje razvoja šolstva na
območju podravske regije, so ugo-
tavljali trenutno težek gospodarski
položaj mnogih delovnih organizacij.
Manj uspešno pa se je v to akcijo
vključi! tudi posebni odbor, ki so ga v
ta namen imenovali.
Komunisti bistriške občine tudi to-
krat ne nameravajo stati ob strani,
saj so mnoge akcije uspele prav na
osnovi njihovih prizadevanj v sredi-
nah, kjer delujejo in živijo. K uresni-
čevanju te akcije so pristopili z
posebnim programom dela, ki zaje-
ma predvsem sredine, kjer doslej gle-
de podpisa sporazuma ni bilo veliko
storjeno. Svoj prispevek k izgradnji
doma srednješolk v Mariboru bi
uresničili v obliki enodnevnega
zaslužka ali z podpisom sporazuma.
Komunisti bodo tako skupno z dru-
gimi družbenopolitičnimi organizaci-
jami bistriške občine posvetih tem
problemom v naslednjih dneh največ
pozornosti.
VH
.MALA JAVNA
TRIBUNA"
v petek, 31. oktobra zvečer je os-
novna organizacija ZK Cirkovce
pripravila ,,Malo javno tribuno" s
kmetovalci KS Cirkovce o vpra-
šanjih uresničevanja zelenega plana
ir^metijske politike v SRS in na
predelih severovzhodne Slovenije.
Posvet je bil v okviru in pred javno
tribuno, ki jo ob tednu KONfU-
NISTA pripravlja OK ZKS Ptuj.
Po krajših uvodnih besedah se-
kretarja OO ZK Cirkovce Jožeta
Vimpolška, ki je prebral stališča
10. kongresa do kmetijskega go-
spodarjenja in po referatu o uresni-
čevanju zelenega plana, je zaživela
živahna razprava. Kmetovalci —
kooperanti so izražali predvsem bo-
jazen propadanja kmetij, ki osta-
jajo brez naslednikov; razpravljali
so o vlogi kmetijskih zadrug in
kombinatov in drugih kmetijskih
organizacij združenega dela ter ob
tem povedali, da so s politiko
kooperacije, kreditiranj in pospe-
ševanj kmetijstva včasih sila ne-
zadovoljni. Da je temu tako, je
krivda včasih pri samih kmetih, ki
so nepoučeni, neobveščeni ter se-
veda pri kmetijskih organizacijah,
ki nimajo pravega posluha za
kmeta — kooperanta. Vsako leto se
pokaže problem. Letos cena krom-
pirja, lani prodaja živine, pred-
lanskim kreditiranje za mehaniza-
cijo itd. Ko so razpravljali o bodoč-
nosti kmetijstva so kmetje — koo-
peranti poudarjali, da se bo potreb-
no bolje pogovarjati o združe-
vanju, o organiziranem združenem
delu zasebnikov, o osebnem do-
hodku in socialnem varstvu. Po-
trebno bo razmišljati tudi o na-
daljnjem razvoju Dravskega polja.
Odločiti se bo treba, ali pridelovati
krompir, krmo (silažo), koruzo ali
kaj povsem drugega. Kmetijska po-
Utika, kmetijske organizacije kme-
tom ne smejo pokazati hrbta. Tudi
o zemlji za vasmi od Lovrenca do
Cirkovc in Pragerskega, kjer so ta-
ko imenovane gmajne (močvirnata
zemlja), morajo kmetijske orga-
nizacije, strokovnjaki in drugi čim-
prej spregovoriti konkretno be-
sedo.
Kmetje so ob sodelovanju OO
ZK Cirkovce pripravili uspešno tri-
buno, pripraviU mnogo ,,upo-
rabnih" vprašanj. Nekaj vprašanj
bo prav gotovo slišati tudi na javni
tribuni, ki jo bo pripravila OK ZKS
Ptuj. Vprašanja so konkretna, za-
devajo prihodnost kmetov v KS
Cirkovce, hkrati pa nalagajo
kmetijskim organizacijam veliko
dela in nalog. ^
Ptuju 8. mesto v Sloveniji
Ptuj kot eno izmed najstarejših
naših mest vsebuje mnoga
bogastva, ki • iz leta v leto
privabljajo več turistov. Ce pa
hočemo, da bo ob vsakem času za
te zanimiv, moramo nenehno
skrbeti za njegovo vzdrževanje in
čistočo. V tej akciji pa moramo
nastopati združeno s krajevno
skupnostjo, delovnimi organizaci-
jami, hišnimi sveti, raznimi društvi
itd.
V začetku letošnjega leta je
Turistična zveza Slovenije pozvala
slovenska mesta v akcijo za izbiro
najprizadevnejšega kraja na Slo-
venskem. Posebna komisija turi-
stične zveze je v okviru te akcije
obiskala 48 turističnih krajev,
odločitev o najprizadevnejšem
kraju pa prepustila računalniku, ki
seje odločil in prvo mesto prisodil
Škofji Loki, Ptuju pa 8. mesto.
Tajnik KS Ptuj, Albin Pišek, je
ob tej priložnosti povedal, da za ta
uspeh gre velika hvala občanom,
ki so z veliko zavzetostjo sledili
khcom krajevne skupnosti Ptuj v
olepševanju svoje okohce, vrtov
itd.: odzvali so se polnoštevihio
tudi v akciji „čim več cvetja na
okna in balkone".
Kakšen pa je delež krajevne
skupnosti v olepševanju našega
mesta? ,,Zadnja leta tudi KS Ptuj
iz sredstev za uporabo mestnega
zemljišča odvaja znatna sredstva
za lepšanje zelenic, za razširitev
zelenih površin, urejanju grajskega
hriba; v načrtu pa ima tudi
ureditev ljudskega vrta."
VeUko k ureditvi in čistoči
mesta pripomorejo množične
akcije čiščenja. AH bo v kratkem v
KS Ptuj množična akcija čišče-
nja?
„Novo množično akcijo čišče-
nja bomo organizirali v soboto, 8.
novembra 1975. Krajevna skup-
nost bo med 8. in 11. uro
organizirala brezplačen odvoz
smeti, razne navlake, odpadnega
materiala .. ."
Uspeh je na dlani, je obvezujoč
za nas vse. V prihodnje bomo prav
vsi sodelovali v akciji za olepšanje
našega mesta, ne bomo se zapirah
za lastne plotove in bomo tako
morebiti prav mi v prihodnjem
letu prispevali, da se bo naše
mesto med prizadevnimi kraji v
Sloveniji uvrstilo še više.
MG
Še o mednarodnem letu žensk
Leto, ki smo ga posvetih ženski
na vseh področjih njenega delovailja
in življenja, se počasi izteka. Da pa
bo tudi v prihodnje veljala
pozornost njej, ženski, o tem ni
dvoma. Za zaključek mednarodnega
leta žensk bodo v Ptuju, v začetku
decembra pripravili proslavo. V ta
namen se je že sestal svet za
^rem^anje dnižbenoekonomskepa
položaja žensk, ki deluje pri OK
SZDL Ptuj. Še v okviru proslav in
prireditev si bomo v Ptuj v
izložbenih oknih lahko ogledali
razstavo fotografij, posnetih na
teme: mednarodno leto žensk, cilji
mednarodnega leta žensk v Jugosla-
viji, položaj žensk v ptujski občini
in prikaz položna kmetijske
proizvajalke. MG
00 ZSMS Studenice najuspešnejša v občine
Maja preteklega leta je OK ZSMS
Slov. Bistrica razpisala tekmovanje
za najboljšo osnovno organizacijo
ZSMS v krajevnih skupnostih. Na
območju občine deluje skupno 14
takšnih organizacij, od katerih pa se
je tekmovanja udeležila samo polovi-
ca.
Tekmovanje je obsegalo celotno
dejavnost osnovnih organizacij v KS
za obdobje enega leta, vse pobude i
mladih v KS in drugih dnižbenopo- |
I litičnih organizacijah ter društvih
j kraja, kakor tudi uresničevanje spre-
jetih akcijskih programov organiza-
cij.
Posebna komisija pri OK ZSMS
Slov. Bistrica je glede na dejavnost
zbrane točke organizacij ugotovila,
' da je za obdobje od maja 1974 do 1.
junija letos bila najuspešnejša osnov-
na organizacija ZSMS Studenice, ki
je tako osvojila prehodni pokal in
prejela praktično darilo.
V tem tekmovalnem obdobju je
OO Studenice, ki šteje okoli 30 mla-
dih aktivnih članov, uredila poseben
prostor v Kulturnem domu Studeni-
ce, pred tem domom so zgradili ple-
sno ploščo, v kraju Studenice so ob-
novili mladinsko sobo, v velikem šte-
vilu so se udeleževali tudi delovnih
akcij pri urejanju krajevnih cest, kar
so bili tudi prvi pobudniki v KS.
Aktivno so se vključevali tudi v ures-
ničevanju programov številnih kra-
jevnih organizacij in društev, obisko-
vali so organizirane tečaje prve po-
moči in civilne zaSCite v KS. VeC pro-
slav ob vseh pomembnejših dogodkih
so izvedli samostojno, mnoge pa so
izvedli tudi skupno s krajevno skup-
nostjo. Bili so pobudniki za obnovo
in gradnjo cest iz sredstev referendu-
ma, kjer so tudi praktično delovali
pri gradnji. Mladi urejajo okolja do-
mov, pred Domom kulture so zgradi-
li večji parkirni prostor. Več mladih
je Članov raznih krajevnih ddegadj,
aktivno pa se vključujejo v delovanje
KS, SZDL, KUD in druge organiza-
cije.
V tekmovalnem letu so opravili
skupno 5050 udarniških ur in porabili
18.000 lastnih sredstev za razne de-
javnosti družbenega pomena.
VH
Mladi V TOZD
Ze takoj na začetku stabiliza-
cijskega procesa so se tudi mladi v
TOZD i^ljučiU v stabilizacijska
prizadevanja. Dogovor za njihovo
akcijo je bil sprejet na seji v
mesecu juhju, kjer so sprejeli tudi
konkretne oblike dela na stabih-
zacijskem področju. Kot je
povedal predsednik konference
mladih delavcev pri OK ZSMS
Ptuj. Jože Kaučevič, so vse 00
ZSMS v TOZD sodelovale v
pripravi stabihzacijskih programov
v delovnih organizacijah z ostahmi
strukturami. Rezultati teh priza-
devanj so ponekod že vidni,
vendar je tu potrebno posebej
poudariti, da bi morale 00 ZSMS
v TOZD, izdelati svoje lastne
stabihzacijske programe in v njih
opredehti mladega človeka v
prizadevanjih pri stabilizaciji.
Predsednik konference mladih
delavcev pa je pred kratkim
naslovil na vse 00 ZSMS v TOZD
navodilo za začetek akcije
Izbirajmo najboljšega mladinca
delavca-samoupravljalca in naj-
boljšo 00 ZSMS v delovni
organizaciji, ki je tudi ena izmed
obhk deleža mladih v procesu
varčevanja.
Delo 00 ZSMS v TOZD bi
lahko ocenih kot zadovoljivo.
Jože Kaučevič je v nadaljevanju
tudi povedal, da je treba zaostriti
odgovornost, ker se v zadnjem
času neredko dogaja, da se
predsedniki 00 ZSMS iz TOZD-
ne udeležujejo sej iz takih ah
drugačnih razlogov. Prav posebej
pa je opozoril na to, da ponekod
še vedno odklanjajo udeležbo
mladih pri delu neke TOZD.   MG
Stran 5
stran 6
tednik - Četrtek, 6. novembra
Marjan Vidmajer novi predsednik
OK ZSMS Slovenska Bistrica
Na nedavni volilni konferenci
OK ZSMS Slov. Bistrica je bil
za novega predsednika OK
ZSMS izvoljen Marjan Vid-
majer, KV strojni ključavničar
iz OZD IMPOL Slov. Bistrica.
Marjan   Vidmajer   je   svojo
aktivnost   v   mladinskih  vrstah
pokazal že v osnovni goli, kjer
se je vključeval v mnoge mla-
dinske akcije in druge dejavno-
sti kraja in šole. Po končani
osemletki se je aktivno vključil
v   delo    osnovne    organizacije
ZSMS Sp. Nova vas pri Slov.
Bistrici, kjer je bil zaradi
velike aktivnosti že pred odho-
dom v JNA izvoljen za pred-
sednika OO ZSMS.
Prav v času, ko je Marjan
Vidmajer vodil to organizacijo
kot predsednik, so se vrstili
številni delovni uspehi mladih v
tem kraju, s svojo aktivnostjo
pa se je izkazal tudi v vrstah
OK ZSMS, katere član je po-
stal.
Marjan Vidmajer je bil rojen
leta 1955. Na predlog komisije
za organiziranost, razvoj ter
kadrovska vprašanja pri OK
ZSMS Slov. Bistrica je bil iz-
voljen za predsednika te orga-
nizacije. Je tudi delegat
republiške konference mladih iz
krajevnih skupnosti ter član
predsedstva iste konference
mladih iz krajevnih skupnosti
ter član predsedsrca iste konfe-
rence. Skupno z temi zadolžit-
vami pa se uspešno vključuje
v samoupravne organe de-
lovnega kolektiva, kjer je za-
poslen.
VH
Mladi vrtiCkarji iz Laporja pri praktičnem delu
LAPORSKI VRTICKARJI NE MIRUJEJO
V osnovni 5oH ,,Gustav šilih" La-
porje se lahko pohvalijo, da njihovo
okolje krasi eden najlepših vrtov med
šolami bistriške občine. Za takšen
uspeh imajo prav gotovo največ za-
slug člani vrtnarskega krožka, ki na
tej Soli deluje že več let pod vodstvom
učiteljice Nike TurSičeve.
Vrtnarski krožek na tej šoli šteje
okoli 30 učencev in deluje predvsem v
obliki izvenšolskih dejavnosti. Kljub
temu pa imajo v naprej pripravljen
program dela, saj različna letna ob-
dobja zahtevajo tudi različna opra-
vila pri vzgajanju cvetja, okrasnih
dreves pa tudi cvetlic lončnic, ki skozi
vse leto krasijo razrede, pred kratkim
prenovljene osnovne šole. Kljub te-
mu, da kažejo za ta krožek največ
zanimanja deklice, pa med njimi niso
redki fantje, ki se odrečejo nekaterim
športom, da bi iskazali svojo ljube-
zen do cvetja in narave.
Prav te dni učenci pod vodstvom
učiteljice Nike Turšičeve urejajo
cvetlične gredice, da bi jih kar naj-
bolje pripravili za spomladanski čas.
Posebno pozornost pa posvečajo 5e
lončnicam, ki sicer bodo v zimskem
obdobju vzgajali v vseh razredih šole.
V. H.
SMETI
OB SMETIŠČU
Pred letom so osrednje smetišče na
katerega so odlagali smeti iz Slov.
Bistrice, preselili iz okolice Crešnjev-
ca na novo lokacijo v bližini kraja
Laporje. Sicer ugodnejši kraj za od-
laganje smeti pa ima tudi svojo napa-
ko, to pa je zapornice, ki preprečuje
odvoz odpadnega materiala občanom
pa času, ko svoje delo opravi Snaga
iz Maribora, ki je odgovorna za od-
voz smeti iz Slov. Bistrice. Zapornica
je namreč zaklenjena in tako prepre-
čuje, da bi lahko na tem mestu odla-
gali svoj odpadni material tudi obča-
ni.
Ko občan pripelje smeti do ,,urad-
nega" smetišča, tam ne more odložiti
odpadkov, ker to preprečuje zaporni-
ca. Da se ne bi vrnil z odpadki nazaj,
odlagajo te kar v bližnji gozd.
VH
NOVO PROČELJE
SAMOUPRAVNA STANO-
VANJSKA SKUPNOST PTUJ URE-
JUJE HIŠO NA MIKLOŠIČEVI 10,
KJER IMA SVOJE PROSTORE
TUDI PP PTUJ
Za novo pročelje in popravilo oken in okenskih polic bo stanovaniska
skupnost vložila 19 tisoč din. Dela izvaja Gradiš ~ TOZD Gradnje ?turpod
nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo, ki skrbi, da bo pročelje v
dneva^repub^likr' Pročelji. Dela bodo predvidoma končana do
zk
poslovalnica GRAMAT v Rogozniški 4 v Ptiiju
PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM
MARMORNE
PLOŠČE
V RAZNIH
BARVAH.
Plošče so primerne za
oblaganje hodnikov/
balkonov, teras itd.
SE PRIPOROČAMOl
TEDNIK - ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
Stran 7
STANOVANJSKI
PROBLEMI
UPOKOJENCEV
Ni naš namen reševati stanovanjskih problemov upokojencev,
temveč spregovoriti o oblikah reševanja stanovanjskih potreb upoko-
jencev, ki živijo in delajo v naši občini. Nedavno tega so ob Volkmerje-
vi ulici odprli nov dom upokojencev, ki skupaj z domom v Muretincih
tvori skupen zavod za bivanje in varstvo ostarelih občanov. Dom upo-
kojencev v Ptuju je uradno odprt od februarja letos, zdaj ko je dom še
v razvojni fazi, je v domu okrog 50 oskrbovancev, čeprav ima dom
predvidenih 88 mest. In kje so vzroki, da dom ni zaseden?
Od osebnih dohodkov vsi zaposleni plačujemo stanovanjski pri-
spevek. Prav tak prispevek plačujejo tudi upokojenci in sicer po dru-
gačni stopnji. Prispevek plačuje skupnost pokojninskega in invaUd-
skega zavarovanja. Del tega gre za solidarnost v občini, del prispevka
pa je namenjen reševanju stanovanjskih potreb ostarelih občanov. V
SR Sloveniji se prispevek uporablja za objekte, za stanovanja občanov
in za gradnjo domov. Ponavadi se izkaže, da so domovi za ostarele za-
sedeni in tako je ostareli občan prepuščen odraslim otrokom, vaščanom
ali samemu sebi. Mnogokrat se s takšnimi ostarelimi vaščani dogajajo
tragične stvari, mnogokrat se zgodi, da se o.starel občan znajde v bol-
nišnici za duševno bolne. Kdo dela napake? Vsega bremena ne more
prenašati svet za varstvo družine pri skupnosti socialnega varstva. Mor-
da del ,,krivde" nosi KS in njena komisija za socialna vprašanja, ki bi
tudi po statutu morala skrbeti za reševanje socialnih in stanovanjskih
problemov ostarelih občanov. Pogoj sprejemanja v dom upokojencev
je starost in morebitno zdravstveno stanje, ki ne dopušča, da bi človek
živel sam.
Poznam primer upokojenega delavca, ki je prek domačih in tudi
KS prišel v tujo nego. Okarakteriziran je bil kot duševno prizadet člo-
vek. Bil je tudi nekaj mesecev na zdravljenju v Ormožu. Po zdrav-
ljenju, kjer so ugotovili, da občan ne more živeti sam, da je pri njem
nekaj nebistvenih duševnih motenj in da je potreben varstva (morda ne-
ge!), je upokojenec odšel v Lukavce, to je v dom duševno prizadetih
ljudi. Komisija, ki deluje pri KS je možakarja obiskala, se z njim pogo-
varjala, spregovorila tudi s sestro in socialno delavko ter ugotovila, da
je mož zdrav in da želi ta zamreženi dom zapustiti. Kje je nastal sporni
člen verige, ki je zdrsnil s kolesja? Pri socialnem skrbstvu, zdravnikih
specialistih, v KS, ali pri domačih? Mislim, da cena sprejema v dom
upokojencev ne odigra odločilne vloge in je v tem trenutku nesporna
zadeva.
Stanovanjski problem upokojencev (na podeželju) se v bližnji
prihodnosti mora rešiti. Potrebno bo raziskati kdo so ostareli občani in
kje živijo. Potrebno se bo dotakniti tudi zdravstvenega in duševnega
stanja, analizirati bolezen, duševno prizadetost in na teh osnovah najti
ključ določevanja in ,,pošiljanja" v domove upokojencev. Naloga leži
na socialnem skrbstvu, kakor tudi na organih krajevne samouprave. V
družbi, kjer živimo, ne moremo pomišljati na neko posebno kate-
gorizacijo ostarelih občanov. Vsakemu občanu je potreben dom, hrana
in osnovni pogoji za življenje. Izogibati se moramo mrež, zastarelih
konceptov sprejemanja v domove in človeku nuditi, kar si je s svojim
delom tudi zaslužil.
z. k.
Sporočila trgovskega podjetja „IZBIRA" Ptuj
Centralno skladišče IZBIRE na
Zagrebški cesti 4, ima v zalogi
ograje po zmernih cenah.
Dolžina Cena
1,5 m 453,75 din
Im 347,85 din
0,75 m 317,60 din
Priporoča se kolektiv Central-
nega skladišča!
KAMIN ALFA „JUNI-
OR'' s kalorijsko močjo
7,000, s porabo 53 I in
kapaciteto 9,75 I - širok
72,5 cm, globdc 40 cm
in visok 71,5 cm — lahko
kupite v Centralnem
skladišču IZBIRE, Za-
grebška cesta 4.
Prodajalna GUMA v Krempljev!
ulici, telefon 77-725 vam nudi
pestro izbiro:
— avtomobilskih plaščev
— tople pode in tapete z novimi
vzorci
— otrobe, ženske in moške gumi
škornje ter copate po nizkih
cenah.
Odločite se za ugoden nakup
pri GUMI - Zadovoljni boste!
Kupujte prijiasljCupujlepd
stran 8
TEDNIK - ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPDRE
93
Pred koncem vojne je bil zaprt tudi fotograf Štefan Hosyan iz
Ormoža, Zaprli s,o ga, ker je fotografiral ljudi pri prisilnem delu na
utrdbenem pasu vzdolž slovensko-hrvaške meje in proti Madžardci.
Mislim, da se pri tem svojem delu ni zavedal posledic, kajti slikal je
zato, da bi imeli ljudje sUke v spomin. Okupator pa ga je obdolžil
izdaje. Menil je, daje Hosyan povezan z obveščevalno službo.
Ko so ga pripeljali v zapore, so mu surovo zabrusiU v obraz, da ga
bodo ubili, ker drugega ne zasluži. To ga je tako potrlo, da je
odklanjal jed in vidno hiral. ProsO je tudi, naj mu prinesem svinčnik
in papir, da bo napisal domačim poslovilno pismo. Ker so ga pustili
več dni na miru, ga je še posebno razjedal nemir, zato je napisal
pismo tudi gestapu, V njem je pojasnil, kakšen je bil resnični namen
njegovega sUkanja ljudi pri delu.
Ko sem obe pismi oddal gestapu, enega v cenzuro, drugega v
pretres, so tistega, namenjenega njegovi družini, uničih, češ da bodo
Hosyana izpustili že drugi dan. Prepričan sem, da so v tistih dneh, ko
so imeli Hosyana zaprtega, dobili zanesljive podatke, da fotograf ni
bil povezan z osvobodilnim gibanjem in so ga zato namenih izpustiti.
Tega mu tistega večera nisem šel v celico povedat. Ko pa sem šel
ponoči po hodniku, sem slišal iz njegove celice hropeče vzdihe. Hitro
sem celico odprl in videl, da se jetnik pripravlja sam si vzeti življenje.
Hitro sem mu povedal, da bo zjutraj izpuščen. Moral sem mu to
dolgo zatrjevati, da je verjel.
ZADNJI DNEVI V ZAPORIH
Na koncu aprila mi je Haydrich povedal, da nameravajo
gestapovci pred odhodom iz Ptuja resnično postreliti politične
jetnike. Takrat sem naštel 17 političnih in 16 nepolitičnih
zapornikov.
Čeprav sem se bal, da bo do tega prišlo, me je izjava Haydricha
hudo prizadela. Morala sva najti rešitev za zaprte. Haydrich je
povedal, da nameravajo postreliti jetnike ponoči, nato pa se odpeljati
prek Vurbeika proti Mariboru in dalje v Avstrijo po Dravski dolini,
da bi se na Koroškem predah Anglo-Američanom. Skupaj sva
preudaijala, kdaj bo najbolj ugoden trenutek, da odpreva jetnikom
zaporna vrata. Menila sva, da se prenagliti ne smeva, sicer mi bodo
gestapovci zažgali hišo. Drugega bi ne mogli storiti, kajti ženo in
otroke bi lahko spravD na varno k zanesljivim ljudem. Vendar bi bilo
škoda zgubiti dom, če to ni nujno potrebno. Zavedal pa sem se, daje
na prvem mestu življenje jetnikov, ki ga nikakor ne morem primerjati
z vrednostjo svojega doma,
Gestapovci so v zaporih dejah, da bodo Ptuj zadnji zapustih, ko
bo pač prišlo za to povelje. S svojim zaveznikom pri načrtu za rešitev
zapornikov, kriminalnim inšpektorjem Haydrichom sva se domenila,
da bova prav lahko rešila 16 zaprtih, ki so podrejeni pohcijskemu
inšpektorju pri landratu, kajti tudi te bi lahko gestapovci iz zlobe
postreliU. Odločila sva se, da bom odšel naslednjega dne k
policijskemu inšpektorju Bohmu po dovoljenje za izpust teh oseb iz
zaporov. K sreči se je tedaj zadrževal Jerman pri gostilničarju Ploju v
Mestnem vrhu in je le za kako uro prišel vsak dan v zapore. Tako sem
lahko mirno pripravljal vse potrebno za rešitev zapornikov. Pri tem
pa mi je pomagal sodni uslužbenec Miroslav Hagauer, z nasveti pa
seveda Haydrich.
Ko sem drugo jutro hotel do Bohma, mi je njegova uradnica
Havličekova povedala, da je že pred tedni odjadral iz Ptuja v
Nemčijo, govorim pa lahko z njegovim namestnikom. Ko me je ta
sprejel, sem mu povedal o pomanjkanju hrane za jetnike, da so zaloge
pošle, da ne dobim novih, da so me vsi zapustih in sam ne morem
opravljati tolikega dela in garati noč in dan. Mož je nato pregledal
seznam zaprtih, nato pa je Havličekovi narekoval odpustnico za 16
oseb iz zaporov, ki so bih pod njegovo kompetenco.
Hitro sem tekel ves vesel v zapore in izpustil takoj vse napisane.
Tako se je moja odgovornost skrčila na 17 političnih jetnikov, ki jim
je gospodoval gestapo. Vendar so bih to najtežji dnevi v mojem
življenju.
odločihia noč je nastopila 7. maja 1945, ko me je Haydrich
opozoril po dveh dneh svije odsotnosti, da prihaja noč na 8. maj, ko
bodo gestapovci hoteli izpolniti svoj zadnji zločin. Prišh pa bodo
kmalu po polnoči. Haydrich, ki je bil zelo utrujen, mi jenaročil, naj
ga takoj prebudim, ko bodo pozvonih in jim vrat ne odprem, predno
tega ne storim. On pa bo spal oblečen, da bo takoj narecf.
Čeprav sem Haydricha spoštoval, si nisem mogel predstavljati,
kako bi mogel preprečiti pokoL
Dalje prihodnjič
POSLEDNJI KROVEC SLAMNATIH
STREH V MAKOLSKi OKOLICI
Se pred nekaj veC kot 10 leti skoraj
ni bilo vasi ali naselja, v katerem ne
bi živel vsaj eden dobro podkovan
krovec slamnatih streh. Hiter razvoj
industrije gradbenega materiala je tu-
di na področju strešnikov v kratkem
obdobju prinesel velike spremembe.
Medtem ko so bile še pred 10 leti
maloštevilne vaške hiše pokrite z ope-
ko, pa danes z vso naghco izginjajo
slamnate strehe. Ta sprememba pa je
povzročila tudi hitro odmiranje sto-
letja starega načina pokrivanja streh
s "Skopi".
,,Nekoč zelo donosen posel je v
kratkem obdobju postal deficitaren,
kar še posebno radi poudarjajo mla-
di, ki se kar ne morejo več odločiti,
da bi nadaljevali tradicijo svojih oče-
tov in dedov", je pred kratkim pou-
darjal 64-letni Jože Vrabič iz Varoža
28 pri Makolah, eden zadnjih obrtni-
kov te vrste na področju Makol in
širše okolice. Jože Vrabič se ukvarja s
to obliko dejavnosti že polnih 30 let.
V tem obdobju pa so številne kmečke
hiše in gospodarska poslopja dobila
slamnato streho, ki jo je ,,izdelal"
prav on. Njegovega dela ne poznajo
samo v Makolah in okolici, ampak
tudi sirom občine od Haloz do vrhov
Pohorja, kjer je redni gost na kmeč-
kih strehah.
Spretnosti pokrivanja strehe s sla-
mo se je Jože naučil že v svojem 16.
letu, ko je spremljal in tudi pomagal
pri delu svojemu bratu. Od takrat je
izkoristil vsako priložnost, da se je
povzpel na streho in preizkusil svoje
pridobljeno znanje. Veselje do tega
dela mu je omogočilo hitro napredo-
vanje v znanju pokrivanja slamnatih
streh, to pa je izpodrinilo tudi čev-
ljarsko obrt, ici se je je izučil.
Kmalu je postal prvi mojster pokri-
vanja streh s slamo in tako tudi vse
bolj iskan pri sosedih kakor tudi v
daljnji okolici. Kljub temu, da danes
hitro upada zanimanje za takšen na-
čin kritja streh pa Jože nikoU ni brez
dela. Nasprotno, sedaj je moral prev-
zeti delo tistih, ki so si še pred leti slu-
žili svoj kruh s kritjem streh, danes
pa so spoznali, da ni več donosno, ali
pa so vsled dosežene starosti z delom
prenehali.
Jože trdi, da slamnata streha do-
brega mojstra lahko vzdrži tudi do 40
in več let, kar presega življenjsko do-
bo klasične opeke. Pokritje srednje
velike kmečke hiše s slamo opravi v
štirih dneh in za svoje delo prejme od
200 do 300 dinarjev.
Sprikle, hlapec in klešče so osnov-
no orodje krovca s slamo. Da mu te-
ga ni treba prenašati iz kraja v kraj,
ki so največkrat precej oddaljeni, si
je doma izdelal kar več kompletov, ki
jih pušča v krajih, kjer je več dela.
Zelja, da bi svoje izkušnje in z leti
pridobljeno znanje prenesel na mlade
je ostala neuresničena, saj se kljub
številni družini, ki jo ima nihče ni
odločil stopiti po njegovih sledovih.
Poiskali so si kruh v industrijskih
krajih ob tovarniških strojih in na
drugih delovnih mestih. Mladi nam-
reč menijo, da je delo nevarno,
zaslužek pa slab, še posebej, ker je
zadnje čase vse več popravil streh in
manj novih pokrivanj.
Jože Vrabič je v letošnjem letu sam
pokril nad 20 streh, več pa jih je tudi
popravljal v svoji okolici kakor tudi v
oddaljenejših krajih, kot so Črešnje-
vec, Leskovec in Trnovec. Še po-
sebno ponosen pa je ko spozna, daje
potreben tudi v Mariboru (Vesela je-
sen) in v mnogih višjih predelih Po-
horja. Največkrat to delo opravlja ob
nedeljah in praznikih, ko je nekoliko
več prostega časa, saj je sicer uspešen
kmetovalec, v hlevu pa ima tudi ne-
kaj živine.
Kljub temu, da se tudi v vaseh vse
hitreje poslavljajo slamnate strehe,
pa za Jožeta dela ne bo zmanjkalo,
saj vsem željam ne more ustreči. Tež-
ko mu je le, da se za njegovo delo ne
navdušuje nikdo od mlajših. Prepri-
čan je, da bo z njim odšla tudi iz teh
haloških predelov stoletna tradicija
slamnatih streh.
VH
Jože Vrabič na domači strehi
jEDNlK- ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
Stran 9
r .^I^OZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO"
v soDoto OD /u. un ou v sponni
ilvorani ,,Mladika" javna radijska
oddaja ,,Spoznavajmo svet in domo-
vino", ki jo skupaj z RTV Ljubljana
pripravlja OK ZSMS Ptuj. Sekretar
OK ZSMS Franci Prime je dejal, da
oddaja postaja za mesto Ptuj in mla-
je tradicionalna oblika preizkušnje
znanja. Srednješolski center Ptuj se
)o pomeril z mladimi iz občine
Ljubljana—center. Za ekipo srednje-
ročnega centra bodo nastopili Miran
Pal, Brigita Habjanič, Tatjana Zida-
rič, Danica Hercog in Marina Irgl.
V zabavnem delu oddaje bodo
sodelovali humorist Fran Miličinski-
Ježek, ansambel Mojmira Šepeta s
pevci, oddajo pa bosta povezovala
Milanka Bavcon in Vili Vodopivec.
Vstopnina, ki bo po 10 dinarjev, bo
namenjena mladinskim organizaci-
jam na srednjih šolah. Vstopnice so v
predprodaji na občinski konferenci
ZSMS in na srednjih šolah. Omeniti
velja, da bodo darilne košarice za
tekmovalce podarila nekatera tr-
govska podjetja. Ob koncu nam je
Franci Prime povedal, da je za od-
dajo veliko zanimanje in da je to po-
rok za nadaljnjo udejstvovanje pri tej
,,popularni" radijski oddaji in da
mladi iz Ptuja ne bodo razočarali gle-
dalce v ,,Mladiki" in poslušalcev pri
radijskih sprejemnikih.
Samoupravni dan v osnovni šoli Sp. Polskava
Petek, 24. oktobra je pomenil za
uJence osnovne šole Spodnja Polska-
va velik dogodek. Za en šolski dan so
„prevzeli vajeti" pouka v svoje roke.
Na ta dogodek so se učenci priprav-
ljali že mnogo prej, pa je tako pouk,
iči so ga vodili učenci, potekal po
učnem programu tistega dne, pa tudi
v disciplini niso zaostajah, saj ni bilo
opaziti, da so tokrat pri katedrih
vrstniki, učitelji pa so bili samo nji-
hova „desna roka".
UCenci so U dan opravljali na lati
tudi vsa druga dela, kot so kuhanje,
pospravljanje, vodenje krožkov,
sprejemali so obiske, se z njimi po-
svetovali in jih usmerjali na željena
področja. Dan samoupravljanja pa
ni potekal samo v Sp. Polskavi am-
pak tudi na njenih podružničnih šo-
lah na Zg. Polskavi in Pragerskem.
Gotovo najtežjo nalogo je imel ta
dan učenec osmega razreda Zvonko
Baklan, ki pa je svojo nalogo ravna-
telja šole zelo dobro opravil.
Brez analize ob zaključku dneva.
samoupravljanja tudi tokrat ni šlo.
In prav je tako, saj bi sicer ne vedeli,
da so učenci osnovne šole Bratov
Kanclet- na Sp. Polskavi in v njihovih
podružnicah svojo samoupravno dol-
žnost zelo dobro opravili in kar je še
pomembneje, spoznali sc težave pa
tudi prijetne trenutke učiteljskega in
drugih poklicev, povezanih z dejav-
nostjo šole. Izkušnje pa bodo mladim
spodbuda, da bodo lahko še tesneje
sodelovali s svojimi predpostavljeni-
mi ter jim pomagali pri uresničevanju
učnega pa tudi drugih programov šo-
le.
VH
POLJČANSKI PIONIRJI OCENILI SVOJE DELO
Pred kratkim je bila v osnovni loH
Poljčane konferenca pionirske orga-
nizacije, na kateri so v veUkem številu
in ob udeležbi številnih povabljenih
gostov ocenili svojo preteklo dejav-
nost in na osnovi teh rezultatov spre-
jdi tudi akcijski program dela za
prihodnje obdobje.
Ze uvodoma so na konferenci
poudarili, da rezultati iz preteklega
obdobja uvrščajo to pionirsko orga-
nizacijo, tako po dejavnostih kakor
tudi doseženih rezultatih, med naj-
uspešnejše tovrstne organizacije v
občini Slov. Bistrica. V preteklem
mandatnem obdobju 1974/75 so
pionirji te šole iskazovali svojo aktiv-
nost predvsem v obliko krožkov, pa
tudi v kar dveh pevskih zborih, od
katerih sta tako pionirski kot mladin-
jki uspešno nastopala na vseh prire-
ditvah v Soli, aktivno pa so se vklju-
čevali tudi v razne prireditve kraja.
Sodelovali so tudi na reviji pevskih
zborov in nastopili v Veselem tobo-
ganu. Poljčanske pionirje je obiskal v
preteklem šolskem letu mladinski
pevski zbor ,,Kantilena" iz Brna. V
svojo sredino so sprejeli tudi mlade iz
pobratene občine Svetozarevo. Na
Boču so se pionirji in mladinci tega
odreda srečali z mladimi iz sosednje
občine Šmarje pri Jelšah. V pionirski
hranilnici je vztrajno varčevalo nad
100 pionirjev in šest razrednih skup-
nosti.
Zanimanje za športne in rekreativne
dejavnosti učencev je še posebno
močno izraženo, kar potrjuje tudi
podatek, da trenutno deluje kar 12
sekcij. V okviru občine Slov. Bistrica
pa so na tekmovanju za najboljše
SSD osvojili prvo mesto. Ta uspeh
jih je pripeljal tudi na republiško tek-
movanje, kjer so dosegli zelo dobro
uvrstitev: deveto mesto. Uspešno na
Šoli že vrsto let deluje tudi tambu-
raški orkester pod vodstvom Antona
Svagana. Kar vsi pionirji in mladinci
pa so člani RK, kjer se uspešno vklju-
čujejo v mnoge akcije zbiranja in
pomoči. V njihovih vrstah je tudi
veliko ljubiteljev lepe knjige, pa je
tako tudi tekmovanje za Ingoličevo
bralno značko zelo množično.
Ti uspehi v preteklem obdobju so
bili tudi smernica za sprejem
nadalnjega akcijskega programa,
tako pionirske kakor tudi mladinske
organizacije na osnovni šoli v Poljča-
nah. kjer so izvolili tudi novi vodstvi.
VH
Literarni
večer
pesnikov
in pisateljev
zamejske
Koroške
. v soboto, 8. nov. 1975,
bo v Narodnem domu ob
19.30 zvečer Ljudska in
študijska knjižnica priredila
literarno srečanje z zamej-
sKimi pesniki in pisatelji s
Koroškega. Svoja dela bodo
brali znani borec za
slovenske pravice na Koro-
škem Janko Messner in
mlajši pisatelj Florjan Lipuš
ter pesnica starejše genera-
cije Milka Hartmanova.
Naša dolžnost in naloga je,
da prisluhnemo bratom
^onstran Karavank, ki še
danes ne morejo popolnoma
doseči ene od temeljnih
človečanskih pravic - svo-
bodne uporabe lastnega
jezika. Zato vljudno vabimo
Ptujčane, da se večera
udeležijo v čim večjem
številu.
Uprava ljudske in
študijske knjižnice.
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki Iz spominov Ptujčana)
(93)
Preložil sem stvari iz bisage vkovček. Preoblekel
sem si sveže perilo, malo počistil obleko in po
vojaško ,zlikal' na tleh pod obtežitvijo s kovčkom.
Privezal sem si kravato in vzel pod pazduho
majhno aktovko z najnujnejšimi drobnarijami.
Taico sem bil bolj podoben uradniku, kakor pa
pregnancu. V aktovko sem spravil za vsak slučaj
tudi slušalko kot simbol svojega poklica. Poslovil
sem se od novega doma, ne da bi komurkoli
zaupal svoje naklepe.
Kovček sem predal kolegu, ki je edini vedel za
mojo odločitev. Domenila sva se, da se mu javim,
bo načrt uspel, sicer pa da bo on ob primernem
iasu in priložnosti sporočil mojim, kaj sem sklenil,
kdaj in kam sem se napotil.
Človek v mladih letih tvega mnogo. Z leti na-
rašča previdnost in pravtako upada volja do tve-
ganja. Tedaj sem bil v takih letih, da sta si previd-
nost in tveganje bila v ravnotežju. In tako je bil
načrt neke vrste previdno tveganje — po načelu
smelemu pripada bodočnost.
Z navidezno brezbrižnostjo in sproščenim kora-
kom sem se napotil proti postaji. Sonce je tonilo
za gorami. Oblaki, ki so mirno viseli na zahodnem
nebu, so bili na robovih krvavordeče obžarjeni in
nehote sem se spomnil naše pesmice ,,Oblaki so
rdeči, kaj nek pomenijo!?". . . Da, kaj pomenijo,
kaj napovedujejo?
Na križišču z večjo ulico je stala gruča ljudi.
Obkrožali so vojake, ki so na oglu večjega pos-
lopja nalepljali veUk razglasni lepak, približno sle-
deče vsebine: ,,Od danes dalje bomo v imenu
,firerja' streljali za eno nemško glavo sto izbranih
talcev. Heil Hitler!"
Torej so govorice in šušljanja resnična, sem
pomislil in skoraj zastali so mi koraki. Ali naj
nadaljujem pot za svojim ciljem, ali naj se vrnem?
Tudi na ta vprašanja ni bilo mogoče odločno
odgovoriti. Ce ne bi imel dragocenega lističa v
žepu, bi se zelo verjetno vrnil. Nevarnost za
izgnančevo glavo, ki bi jo naleteli, kamor je niso
namenili, bi bila verjetno velika. Toda listič mi je
dajal pogum. KjerkoH bi me prijeli, vedno bi se
izgovarjal na .zaukazano potovanje'. Tako se je
tudi glasil prevod v nemščini. In končno dve
uradni štampiljki, ena celo ,der siegreichen Wehr-
macht'. Samo še misel na domači kraj in srečanje z
družino in že sem se znova odločneje pognal proti
postaji.
Tudi na stenah postajnih poslopij in na vidnejših
stebrih so grozili lepaki z okrutno vsebino, ki
končno ni pomenila drugega kot: vzeli vam bomo
vse, vas podjarmili in zasužniU, če pa se boste
branili in upirali, pa vam vzamemo še glavo. Taka
je pač pravica, ki jo deli meč.
Na postaji je bilo zbranih mnogo ljudi, med
njimi znatno več vojske, kakor smo bili vajeni
prejšnje dni. Takih, ki bi po zunanjem videzu
spominjali na izgnansko poreklo, ni bilo med
njimi. Ljudje so bili videti zaskrbljeni, nikjer ni
bilo vedrega obraza, stali so kvečjemu v parih,
večjih gruč ni bilo. Moški so stali večinoma pred
lepaki.
Postavil sem se v vrsto pred potniško blagajno^
Le počasi smo lezli naprej, ker so ljudje povečini
dobivali posebej izpisane vozovnice. ,,Molim za
Beograd", sem vljudno zahteval in uradnica meje
pozorno premerila, kolikor je pač mogla skozi li-
nico.
Dalje prihodnjič.
stran 10
TEDNIK - ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
Dr. Fran Brumen
POGREB V SUHI KRAJINI
(Iz zbirke ,,Črtice belega piašča.)
Staž smo v mojih letih morali od-
služiti le v večjih pokrajinskih usta-
novah. Tako je higienski del staža bi-
lo treba opraviti v Ljubljani na cen-
tralnem higienskem zavodu. Tudi to
je bilo še v časih, ko preventivna cep-
ljenja za nekatere bolezni še niso bila
uvedena in so epidemije različnih bo-
lezni zdaj tu, zdaj tam pogosto vz-
plamtevale.
Proti koncu deževnega oktobra so
čedalje bolj pogosto tudi s podeželja
prihajale prijavnice o nalezljivih bo-
leznih. Največ primerov davice so
prijavili iz okolice Ambrusa v Suhi
krajini.
Zjutraj sem našel na mizi direktor-
jevo naročilo, da moram nemudoma
z reševalnim avtomobilom odpoto-
vati v prizadeti kraj. Tam preveriti
epidemsko stanje, nuditi potrebno
pomoč, pocepiti lažje primere; težje,
kjer bi bilo pričakovati resnejše za-
plete pa naložiti in prepeljati v izo-
lirnico v Ljubljano.
Šofer Jože me je prišel kmalu kli-
cat. Pregledal sem material, ki so mi
ga naložile sestre: serumi, brizgalne
tube in tudi mali kirurški pribor za
eventualne primere dušeče davice na
glasilkah, če bi morda bila kje potre-
bna nujna operacija na glavnem sap-
niku, ki so jo takrat zdravniki v sili
delali še po domovih.
Naglo sva zdirjala po cesti pod Ra-
kovnikom proti Dolenjski, skozi Jur-
čičevo Muljavo prek Zagradca v sre-
dišče najrevnejšega dela Suhe kraji-
ne. Naravne lepote in posebnosti te
pokrajine so vredne občudovanja.
Mnogo bolj pestro, zanimivo in ro-
mantično in zato neprimerno bolj
mikavno, kot je naše ravno polje.
Vse, ljudje, hiše, gozdovi in celo po-
samezna drevesa so se mi zdela ne-
vsakdanja in posebna.
Hitra vožnja in sprotne zanimivo-
sti so zelo skrajšale potovanje. Ob
neki gostilnici se je Jože spomnil na
malico. Ura je bila primerna in skro-
mno sva se podprla. Jože je imel sla-
bo plačo, jaz pa nobene. In tako je
bilo malice komaj za ime. Obenem
sva na občini poizvedela za podrob-
nosti poti do najinih bolnikov, ki sva
jih imela napisane na seznamu.
Obiskala sva jih po vrsti. Najtežje
dostopni kraj pa sva prihranila za ko-
nec. Avto sva pustila na tistem mestu
kmečkega kolovoza, do koder je ko-
lesje zmoglo strmino. Najpotrebnejše
stvari sva naložila v dve torbici. Eno
Jože, eno jaz in vzpenjala sva se nav-
kreber.
Klanec je postajal čedalje ožji in
zasekan globoko v ilovnato zemljo.
Ob desni na višjem bregu nad klan-
cem so stale po vrsti revne kočice.
Nekatere zbite iz brun, nekatere zbu-
tane in spletene s protjem, redke tudi
pozidane z nežgano opeko.
Za zadnjo hiško na vrhu klanca je
kolovoz zavil v desno. Izza ovinka
sva zaslišala zvonček. Ko sva stopila
mimo zadnjega ogla kočice, sva za-
gledala moža srednjih let, ki je nosil
na levi rami manjšo iz neizglajenih
desk zbito krsto. Za njim je korakala
ženska s črno ruto na glavi. V levici je
nosila križ, v desnici pa gorečo sve-
čko in zvonček.
Ustavila sva se. Na bregu nad klan-
cem je ob svoji koči klečala postarna
ženica. Ko sta se pogrebca na drugi
strani za hribom pogreznila proti do-
lini, je ženička vstala, obrisala solze
in z jokajočim glasom povedala:
,,Danes pokopavata že tretjega. Za
pravi pogreb jima je zmanjkalo de-
narja . . . Ostal jima je še en fanti-
ček, a lažje jima bo skrbeti za enega,
kot pa za štiri. Odslej bosta brezskr-
bneje hodila na dnino."
Nič nisva rekla. Kaj naj bi tudi od-
govorila? Obtožba je bila tako jasna
in kruta, da ni bilo treba ničesar do-
dati . . .
Onstran hriba je najina pot zavila v
levo po majhnem gozdičku. Skozi
redko borovje sva na golem pobočju
zagledala tesna okenca skromne koli-
be. To je bil najin cilj. Ambrus št. X.
Jože je počakal pred hišo na klopci
v sadovnjaku. Tudi ta kočica je bila
deloma lesena, deloma zbutana in vsa
okrušena. ,,Dober dan! Sem prav
prišel? Ali stanuje tukaj Matevž
Trpin? Sem zdravnik, poslali so me iz
Ljubljane, da bi pregledal vaše bolne
otroke in pomagal."
Nastala je nerazumljiva tišina. Nič
prijaznega sprejema, kaj šele veselja,
da sem prišel. V enem kotu sta se ob
obeh stenah stiskala dva lesena po-
grada s slamnjačami. Na enem sta le-
žala dva fantička, eden kakih pet,
drugi sedmih let. Eden obrnjen z gla-
vo v eno, drugi v drugo stran. Na
drugem pogradu pa deklica okrog de-
vetih let. Deklica je bila bledih lic,
dečka pa je še kuhala vročica . . .
Nisem še ničesar ukrenil, ko je že
začel oče vpiti: ,,Kdo vas je klical?
Jaz vas nisem klical! Tudi nisem iskal
nobene pomoči in je ne potrebujem!
Ne boste zastrupljali mojih otrok z
injekcijami! Ce bodo preboleli, prav;
če pa ne, pa je božja volja! Tudi od
doma jih ne dam, kot se je to nekate-
rim pripetilo na našem vrhu." V ne-
razumljivem besu se je pognal proti
meni. Hitro sem se umaknil čez prag.
Zena je glasno zajokala in odšla sva z
Jožetom, odkoder sva prišla.
Stopila sva na prvo orožniško po-
stajo in opisala dogodek. Orožnik je
stopil z nama in pojasnil, da imajo
težave s človekom, ki da mnogo popi-
va in včasih počenja stvari, ki niso v
skladu z razumom.
Hitro smo užugali nerazsodnega
očeta. Pregledal sem otroke. Deklica
je že prebolela vročični del bolezni,
radi prizadetosti srca pa je bila po-
trebna skrbnejša zdravniška nega.
Fantička sta pravkar prebolevala za-
četno dobo davice, kar je potrjevalo
sum, da je starejša sestra prinesla bo-
lezen iz šole.
Vsi znaki so kazali na težjo obliko
davice, zato sem predlagal materi, da
bo najbolje, da vzamemo vse tri od
doma in jih prepeljemo v bolnišnico.
Mati je bila razumna in dobra. Pris-
(NadaJjevanje na 11. strani)
Naša arheološka
■ ■■ww
najdišča
KRČEVINA PRI PTUJU
Raztreseno naselje obeh Krčevin, ptujske in vurberške, ki leži po
grebenih med Dravo in Grajeno ter med Ptujem in Vurberkom, že s
svojim imenom opozarja na slovensko naseljevanje po krčevinah tega
nekoč povs&m gozdnega sveta. Novo ime, ki so ga prebivalci izbrah za
svoja bivahšča, pomeni tudi, da tod ni bilo več žive tradicije o kakšni
starejši poselitvi. Šele v zadnjem času se je pokazalo, da je nekaj
takega v pradavnini le bilo. Na enem izmed 500 m visokih vrhov,
nasproti vzhodnega konca Grajene, so namreč sledovi stare utrdbe, o
kateri ni vedel nihče povedati kaj stvarnega. Res je pri domačinih še
živa govorica, da je tam nekoč stal grad, a sledu o kakšnih ruševinah
ni prav nobenih. Tudi nekdanji ptujski raziskovalec starožitnosti F.
Pischinger je pred prvo svetovno vojno o tem kraju dognal samo, da
se grič imenuje Gradišče" in daje tam nekoč stal grad ..Nussdorf,
kar je le nemško ime za naselje Orešje ob njegovem zahodnem
znogu. Tod naj bi bila potekala tudi meja med sodnima okolišema
gosposk na Ptujskem gradu in Vurberku. Dolini na severnem znogu
so pravili „Vešovec", kar naj bi pomenilo, da so VurberSci tam
obešali svoje obsojence.
Koliko tega drži, bi bilo treba še ugotoviti, a eno je zanesljivo:
gradu na tem griču nikoh ni bilo. Na resnični pomen tega kraja
namreč bolj natančno opozarja njegovo ledinsko ime „Gradišče", saj
gre v resnici za utrjeno prazgodovinsko naselbino, najverjetneje iz
starejše železne dobe, to je pribhžno med leti 700 in 500 pred n. št.
Kot je videti na skici je tu sploščen kopast vrh, pošev nagnjen proti
Gr^enski dolini in s premerom pribl. 100 x 100 m. To mesto, last
vrtnarja Vaude iz Ptuja, je bilo do zadnjih desetletg še naseljeno, saj
je ob njegovem vzhodnem robu stala lesena koča s sadovnjakom in
njivami po večini ravnice. To domovanje je okrog in okrog obdajal
gozd, ki še danes dela večji del gradišča za gozdno jaso. Kolovoz, ki
je iz doline pripeljal sem gor, gotovo ni tako star kot gratliščc in so ga
uredili šele v zadnjih obdobjih.
Gradišče ni v celoti posebej utrjeno. Pobočje proti Dravi strmo
pada, zato na tej strani ni bilo potrebno posebnih okopov. Tudi proti
jugu ločuje grič od sosednjih vrhov ozko sedlo, pobočje proti vmesni
globeh pa je še vedno dovolj nepristopno. Na teh straneh so imeh
nekdanji prebivalci najbrž na robu ravnice le primemo leseno ograjo
- pabsade. Pač pa so si morah dobro zavarovati severno in vzhodno
stran, kjer so pobočja bolj blaga in pristop lažji. Iz tega dela pobočij
so izkopah toliko zemlje, da so dobili do 6 m globok jarek, zemljo pa
so na drugi strani nakopičih v nigi nasip. Ta jarek in nasip sta danes
pretežno še dobro ohranjena in prenehata na obeh koncih ob
strminah nad globelmi. V dolžini 130 m tako obdajata severno stran
gradišča, nato se pri kolovozu zaobrneta proti jugovzhodu, kjer sta
na 50 m že manj izrazita. Tak način delnega utrjevanja naselbin, kjer
so prebivalci izkoriščah tudi neutrjene naravne strmine, je skojo v
povsem enaki obliki moč videti še na gradiščih nad Sodinci in v Creti
pri Shvnici.
Gradišče so kot pragzodovinsko naselbino razpoznah šele v
povojnih letih, zato seveda še ni raziskano. Doslej so ga geometri že
izmerih in izdelali podroben tloris, arheologi pa so leta 1963 na
raznih mestih izkopah le okrog dvajset po^usnih jam. V nobeni
izmed njih niso naleteli na tloris kakšne stavbe. Te so bile v tistem
času, v starejši železni dobi, seveda lesene in so imele kvečjemu nekaj
kamnov za podlago. Zato so se morah iskalci zadovoljiti s tem, da so
na nekaterih mestih do 1 m globoko vidne plasti nekdanjih kulturnih
tal, v katerih leži raztreseno oglje in črepinje razbite lončenine. Te
črepinje niso pripadale kakim imcnitnejšim posodam, temveč le
navadni domači keramiki za kuho. Na najvišjem južnem delu so bila
tla povsem brez najdb, zato se zdi, da je bil naseljen le zahodni in
severni predel gradišča. Kako je v resnici bilo tod pred 2500 leti,
bodo pokazala šele kakšna bodoča izkopavanja, za katera so bile z
načrtom in poskusnimi kopi doslej storjene le začetne priprave.
Stanko Pahič
^DNiK - Četrtek, 6. novembra
Stran 11
NOGOMET
MEJNIK: PARTIZAN
2:1(2:0)
V nedeljo so člani ptujskega Parti-
ana gostovali v Svečini ter tekmo
minimalno izgubili. Nedvomno je k
temu pripomogel tudi slab sodnik, ki
je bil zelo pristranski v korist doma-
činov.
Prikazana je bila dobra igra.
Predvsem v prvem polčasu so pri-
dobili prednost domači, v nadalje-
vanju pa so gostje rezultat znižali.
toda športna sreča jim ni bila
naklonjena, da bi izenačili.
Za Mejnik je dosegel oba gola
Janžekovič, za Partizan pa Drago
Verdenik. I anc
POGREB V SUHI KRAJINI
(Nadaljevanje z 10. strani) '
tala je. Na zasilnih nosilih sta orožnik
in šofer odnesla Anico do avtomobi-
la. Midva z materjo pa sva prijela
vsak po enega fantiča za roko. Počasi
smo prikrevsali na klanec, kjer je ča-
l^al najin kovinski konjiček.
V izolirnici smo spravih vse tri v
manjšo sobico, kjer so nemoteno ži-
veli dalje del svojega družinskega živ-
jjenja. Kmalu so se udomačili. Žalost
m znaki bolezni so se počasi umaknili
z lic. Našli so si prijatelje po sosed-
njih sobah in hitro so minili trije te-
dni, ko jih je Jože zopet vrnil doma-
čemu ognjišču. Mati nam je z okorno
■■oko napisala zahvalno pismo in
opravičevala neljubi dogodek.
PIVO MHD PIVI
ČAKA NA VAŠO OCENO
BRUXELLES 1974
AMSTERDAM 1975
PONOVNO ZMAGOVALEC
SVETOVNEGA
IZBORA PIVI
H P TALIŠ
Stran 12
tednik - Četrtek, 6. novembra
ORMOŽ V DRUŽBI VELIKIH
Uspeh tekmovalk
iz Tomaža
v konkurenci 42 občinskih reprezentanc s skupno pribHžno 2.000
tekmovalci v 14 kategorijah, ki so se v nedeljo, 26. oktobra udeležili je-
senskega krosa za pokale časopisa Delo, je letos prvič sodelovala tudi
reprezentanca občine Ormož. Izmed 25 tekmovalk in tekmovalcev je
bilo kar 19 članov in članic šolskega športnega društva (SSD) Tomaž,
štirje so bili iz Velike Nedelje in dve tekmovalki iz Ormoža.
Najbolj so presenetile mlajše pionirke, ki so v ekipni konkurenci
osvojile prvo mesto in tako občini Ormož priborile enega izmed 14 po-
kalov. Zmagovalno ekipo so sestavljale samo tekmovalke iz Tomaža:
Vlasta Ivančič, Pavla Hudžar, Jožica Voršič, Danica Simonič in Tere-
zija Sovec, ki se je med posameznicami uvrstila na odhčno tretje mesto.
Pravico do nastopa v reprezentanci občine Ormož so si tekmovalci
priborih na občinskem krosu, ki je bil v Središču ob Dravi in kjer so
tekmovalci iz Tomaža odnesli veliko večino lovorik, presenetili pa so
tudi v Ljubljani. Za ilustracijo naj navedemo, da so pokale osvojile
ekipe osmih slovenskih občin, ki imajo atletiko močno razvito — Celje,
Velenje, Maribor in druge. Glede na to je uspeh mladih športnic iz To-
maža toliko večji in tudi obvezujoč.
Uspeh mlajših pionirk ormoške ekipe v nobenem primeru ni
naključje, saj so krosi, ali kot jim lepše pravimo, teki v naravi na
ormoškem območju že precej ,,popularni". Odkar je skrb zanje prev-
zela telesnokulturna skupnost ter namenila za to, glede na možnosti
(pomanjkanje objektov) edino atletsko dejavnost na svojem območju,
tudi več denarja, so uspehi očitni. Priznanje pa gre seveda tudi men-
torjem, oziroma vaditeljem.
Skupni posnetek ob zaključku plesnega teč^a v Makolah.
MAKOLE
ZAKLJUČEN PLESNI TEČAJ
Po več letih so pred tremi meseci v kraju Makole mladi lahko ponovno
spoznavali veščine plesa. Osnovna organizacija ZSMS Makole je organizirala
plesni tečaj, ki ga je obiskovalo bhzu 40 mladih iz Makol in okolice, V tem
obdobju so se mladi seznanjah z latinsko-ameriškimi, standardnimi in
modernimi plesi, za vse obUke pa so pokazali veliko zanimanje.
Plesni tečaj, ki ga je vodil vaditelj Škorjanc iz Poljčan, je bO tudi
priložnost tesnejšega zbUževanja kmečke, delavske in študentske mladine. V
precejšnji meri pa je odigral tudi vlogo načrtovanja nadaljnje aktivnosti
mladih iz teh krajev, predvsem na družbenem, družbenopolitičnem in
akcijskem področju, saj so udeleženci tečaja tudi aktivni člani 00 ZSMS
Makole, pa jim je takšna oblika sestajanja služila tudi za delovne dogovore na
mnogih drugih področjih skupnih dejavnosti.
V. H,
Vinjeta Barda lucundusa.
Odlomek iz Knauerjevega (1613—1664) stoletnega
koledarja s pravim naslovom CALENDARiUM OE-
CONOMICUM PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen
trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napo-
vedovanja vremena, ki ga je uvedel ta praded so-
dobnega vremenarstva, ima enako vrednost kot
tako imenovana slepa, petdeset odstotna vremen-
ska napoved današnje dobe.
Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji . december:
Oblačno, z meglo in snegom do 9., potem do 12.
suho, do 27. pa mrzlo; tega 6r%e dež; 30. in 31. lepo
vreme.
slovenski almanah76
vse, česar še ne veste,
ali pa se nikakor ne morete
spomniti
10. decembra Izide knjiga, kakrSne Se nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev -
100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velikega formata z barvnim
ovitkom vas bo ,,Slovenski almanah '76" presenetil s pestro, zanimivo in predvsem
poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna
pratika — kateri dan imate leta 2.000 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam
je prineslo letošnje leto — izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600
podatkov!) - pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav
sveta in vseh slovenskih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh
svetovnih vojn — verjetni in neverjetni rekordi — reportaže z vsega sveta in domovine -
feljton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poezije itd.
Cena „Almanaha" v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 dinarjev.
NIČ čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje.
Izrežite naročilnico, nalepite jo na dopisnico ali vložite v pismo ter izpolnjeno pošljite na
naslov: ČOP „DELO", prodajna služba, Tomšičeva l/III, 61000 LJUBLJANA.
TEDNIK - ČETRTEK, 6. NOVEMBRA
stran 13 i
MOJE POČITNICE
(Ul.del)
Po polurni vožnji z letalom po
kratkem oddihu v Zagrebu, so me
čakale še dobre tri ure vožnje z
avtobusom iz Zagreba v Slavonsko
Požego.
Avtobus je drvel po cesti in puščal
za sabo ravna slavonska polja.
Končno smo prispeli v Slav.
Požego, kjer me je dočakal topel
objem babice.
NapotiH smo se v bližnjo vas, kjer
sem preživela en teden počitnic.
Večkrat sem zavila v deset kilo-
metrov oddaljeno vas Veliko, kjer
je termalno kopališče, ki se nahaja
v prekrasnem borovem gozdu.
Dnevi so hitro minevali, ker sem
pomagala tudi babici pri njenih
domačih opravilih.
Slav. Požega mi je zelo dobro
znana, saj jo obiščem skoraj vsako
leto. Pripomniti moram, da je zelo
znano mesto s svojo okoHco, kajti
vinorodni kraji ter žitna polja odli-
kujejo to območje in se ne imenuje
zaman,,ZLATA DOLINA".
V Slav. Požegi je precej kulturno
umetniških vrednot, kot so cerkve,
zgodovinski muzej, v katerem se
nahaja bogata zbirka iz NOB, na
trgu pa je tudi kužno znamenje
„SVETA TROJICA", ki je bilo
postavljeno okrog 1500. leta.
V parku stoji bronast kip patra
Imbrišinoviča, pod katerega vod-
stvom je bila osvobojena Slav.
Požega Turkov.
Na lepem gričku nad požeško
gimnazijo je sprehajališče, v kate-
rem je veUk spomenik, postavljen v
spomin na padle borce iz omenje-
nega kraja. Vemo, da imenujejo
12. proletarsko udarno brigado
,,Dvanajsta je majka Slavonije" in
da so na območju oziroma na pod-
ročju slavonsko-požeškega okraja
tekle velike borbe, ki so prišle v
anale naše zgodovine iz NOB.
Na področju Slavonije se je
odigravala velika bitka pod nazi-
vom ,,Šušnjarska bitka", ki je do-
segla, 16. 4. 1943 velike uspehe za
časa ,,Braun ofenzive".
Na področju Zvečeva in Kamen-
skega Bučja so potekale velike ak-
cije, v katerih je bila koncentrirana
vsa nemška sila, da uniči Požego in
njeno okolico, kar pa jim seveda ni
uspelo.
V teh bitkah, ki so potekale od
1941 — 1945 je padel tudi narodni
heroj Nikola Demonja.
12. udarna slav. brigada je štela
1800 borcev in je vzkhlo iz njenih
vrst 13 narodnih herojev. Bila je
odUkovana z redom narodne osvo-
boditve z redom partizanske
zvezde, tako da njeno ime še danes
obstaja v živem spominu in
nadaljuje revolucionarna pravila
svojih predhodnikov in borcev s
Papuka, Krndije, Psunja, Bilo-
gore, Moslavine itd.
Zastavo 12. udarne brigade hra-
nijo danes v muzeju revolucije v
Beogradu in spominja na veliki boj
slavonskega ljudstva za svobodo
naše dežele.
Marsikateri prebivalci, med njimi
tudi številni Slovenci, so občutili
udarec nemškega škornja, ko so
preživljali pasje dneve v zaporih
kot interniranci.
V Kamenskem, nedaleč od Slav.
Požege stoji velik spomenik padlim
v NOB, katerega je pred nekaj leti
odkril predsednik republike tovariš
Tito.
Mimogrede naj omenim, da je
Slav. Požega danes gospodarski,
industrijski in kulturni center, z
znano tovarno čokolade in bonbo-
nov ,,Zvečevo".
V Slav. Požegi je zaradi gozdov
,,Slavonske šume" močno razvita
tudi lesna industrija.
Ob koncu naj omenim, da bi o
Slav. Požegi še marsikaj, a mi žal
prostor tega ne dopušča.
Zato bom končala ta svoj dopis o
letošnjih dopustniških dneh v
upanju, da bom drugo leto doživela
spet veliko novega!
Merlin Kolar
PTUJ
POČITNICE
Ko je bilo konec šolskega leta,
sem se vesehla, da bom šla na
počitnice. Minilo je več dni, a jaz
nisem mogla nikamor. Morala sem
paziti na sestrico in na malega
bratca. Ko je mamica prišla iz
službe, sem bila prosta celo
popoldne. Tako se je vleklo iz
dneva v dan in nisem mogla
nikamor. V soboto ali nedeljo smo
se kam odpeljah. Največkrat smo
se peljah v Makole k babici in
stricu. Cez eno ali dve leti bo
bratec že vehk in bom lahko šla za
več dni na počitnice k babici.
Blanka Žolger,
2. b. OŠ Majšperk
MOJE SONČNO IN
SENČNO POLETJE
Letošnje počitnice so že minile.
Ostali so le spomini, prijetni ali
neprijetni, Večji del počitnic sem
preživela ob knjigah. Kamorkoh
sem šla, je z mano odhajala tudi
knjiga. Precej časa sem preživela v
Ptuju pri stari mami. Ker je bila
bolna, sem ji pomagala na vrtu.
Večkrat sem šla tudi nakupovat.
Za branje pa mi je ostalo vedno
dovolj časa. Brala sem in brala in
nazadnje prebrala vse knjige, ki
sem jih prinesla s seboj. Kaj pa
zdaj? „Nekako morarn priti do
knjig," sem si rekla. Sla sem v
sobo in tam brskala med knjigami.
Toda polovico knjig sem že
prebrala, ostala polovica pa še ni
bila zame. Dva dni sem kot
izgubljena tavala po hiši, popoldne
tretjega dne pa sem sklenila, da
bom risala. Hotela sem narisati
sosedovo hišo.
Šla sem na podstrešje, odstranila
nekaj opek, primaknila stol, takrat
pa mi je pogled obvisel na stari
skrinji. Kaj je le v njej? Obrnila
sem stari zarjaveh ključ. In glej! V
skrinji so bile knjige. Vzela sem
prvo. Na njej je bila debela plast
prahu. S pihala sem prah in
prebrala: Na mrtvi straži. Listala
sem po njej in začela brati. Knjiga
mi je bila všeč, zato sem jo
položila na stol. Sedaj sem
opustila misel na svojo risarsko
umetnost, ker me je zamikala
skrinja   s   starimi   zaprašenimi
knjigami. Vsako knjigo posebej
sem vzela v roko, jo obrisla in
arebrala naslov. Izbrala sem nekaj
cnjig, nato pa skrinjo zaprla.
Vzela sem barvice, stol in knjige in
odšla.
Stara mama je pod brajdami
čistila fižol za večerjo. „Stara
mama," sem zakhcala, ,,ugani, kje
sem bila!" „Spala si," je odvrnila.
„Ne! Raziskovala sem podstrešje
in našla v skrinji precej knjig, ki
jih še nisem brala. Prinesla sem jih
in sedaj bom začela prebirati."
Cez nekaj dni sta se pripeljala
očka in sestrica Manj a. Rekla sta,
da se bomo peph v Banovce,
Sedh smo v avto in se najprej
odpeljali v Gorišnico. Tam je
prisedla še mamica. Ker pa je
nekaj pozabila kupiti, me je
poslala v trgovino. Ker sem morala
dalj časa čakati, so že vsi domači
sedeli v avtu. Prisedla sem in
odpeljah smo se.
Ko smo se peljah proti
Ljutomeru, sem se spomnila, da
nisem vzela knjige. Nad drugimi
sem začela stresati slabo voljo.
Jezila sem se, ker so me poslah v
trgovino in sem zaradi tega
pozabila na svojo spremljevalko -
knjigo. Očka se je razhudil: „Boš
pa travo štela!" Vsi so se smejah,
jaz pa sem lepo utihnila.
V kopahšču sem šla takoj v
vodo. Čeprav so me opozorili, naj
ne hodim v bazen z mrzlo vodo,
sem to vseeno storila. Tako dolgo
sem bila v vodi, da me je začelo
zebsti. Ko sem vsa trda prilezla iz
vode, se iz trme nisem takoj
preoblekla. Se vedno me je jezila
pozabljena knjiga, trave pa tudi
nisem hotela šteti. Še komarjev, ki
so me pošteno pikah, nisem
čutila.
Drugi dan sem se kesala. V glavi
in grlu sem čutila bolečine. Počasi
je tudi to minilo. Hiteli so dnevi,
včasih dolgočasni, pa tudi prijetni,
polni veselih in zanimivih
doživetij, in že seje oglasilo novo
šolsko leto.
Helenca Bezjak, 7. a,
OŠ Gorišnica
NAŠA MUCA
K nam je prišla muca. Mama ji
je nalila inleka. Drug večer je
prišla spet. Tako je ostala pri nas.
Imamo jo na podstrešju. Naša
muca je mlada, lisasta, tiho hodi,
daleč vidi in dobro shši.
Enkrat smo na mizo dah kruh.
Ona pa se je skrila v kot. Ko smo
odšh ven, je skočila na mizo in
odnesla kruh. Ker je odnesla kruh,
za kazen ni dobila mleka. Radajo
imam, ker se skupaj igrava.
Marinka Žuran,
3. a, OŠ Cirkulane
POČITNIŠKI DAN
NA PARTIZANSKEM
POHORJU
Šolski zvonec je utihnil. Otroci
smo željno pričakovaU ta trenu-
tek. In prišel je dan, pobi
pričakovanja. Vsakdo je imel svoje
načrte za počitniške dni.
Nekega dne, bilo je pred
praznikom borcev, je atek prinesel
domov veselo novico. Šh bomo na
Pohorje, kjer bo v prtizanski
bolnišnici Jesen praznično razpo-
loženje. Tam naj bi se srečali z
atijevimi vojnimi tovariši.
Vsi smo nestrpno pričakovali
uro odhoda. V petek zjutraj smo
sedh v avto in se odpeljali na
zeleno Pohorje.
Bolnišnica stoji v velikem
gozdu. Tako majhna je v tem
velikem gozdu, toda pohia
spominov na partizansko življenje!
Zbrah so se mnogi tovariši iz
vojnih dni, med njimi nekdanja
bolničarka Saša, tovariš Miha in še
drugi. Obujali so spomine na
partizandca leta. Nekateri so bili
žalostni in oživljaU trpljenje in
žrtve, spet drugi so bih veseh in
pričah o nekdanji mladosti, danes
ze o stare hh borcev. Vsi pa so se
radi spomnili tistih dni, ko so bili
zares tovariši.
Po kuhurnem programu smo si
ogledah bohiišnico. V njej so
majhni, toda Učni prostori in
skrbno n^ovani. Nato so nas
nekdanji borci povabili na
partizanski golaž, ki ,so ga skuhaU
vojaki iz Slovenske Bistrice.
Pobi lepih vtisov smo se vrnili
domov. To je bilo moje najlepše
lX)čitniško doživetje.
Tamara Cokl, 6. a,
OŠ Gorišnica
JESEN
V deželo je prišla jesen. Prinesla
nam je zrelo sadje, trgamo jabolka
in grozdje. Za jesen je značilno, da
se pripravljamo za zimo. Sonce ne
greje več tako toplo. Dnevi so
vedno krajši, noci pa daljše.
Zjutraj je gosta megla. Ljudje so
bolj toplo oblačimo. Pospravljamo
poljske pridelke. Zivah si
prinašajo zaloge hrane in topla
ležišča. Lastovke sedajo na
električne žice, in šcebetajo, kako
bodo odšle na dolgo pot. Zbirajo
se v jate. V jeseni se pripravljajo
na zimovanje narava, živah in
ljudje.
SLAVICA VINDIŠ, 3. a
OŠ Cirkulane
POROČILO O ŽALNI SVEČANOSTI V MARKOVCIH
Tudi letos smo se za dan mrtvih zbraU na šolskem dvorišču in v
povorki odšh na pokopališče, kjer počivajo partizani in kurirji, doma iz
okohce Markovec. Na pokopahšču smo se udeležih kratke svečanosti.
Nastopala je godba, pevski zbor je zapel dve žalostinki ui zvrstilo se je
nekaj recitacij. V spomin hrabrim partizanom je govoril tovariš Prelog.
Na partizanskih grobovih smo naV) otroci prižgali svečke in nanje
položih cvetje. Posamezne skupine pionirjev so nato odnesle šopke še k
spomenikom v Spuhljo, Prvence, Stc^nce, k spominski plošči v šoli in
pred ploščo na zadružnem domu.
Ko smo prižgah svečke, je najbrž vsak od nas občudoval hrabrost
teh fantov, mož, deklet, žena in otrok ter tiho obljubih, da njihova žrtev
ne bo nikdar pozabljena.
Slavica Pičerko, 7. b, OŠ Markovci
Avtomobilske
kolone pred
zapornicami
v Pragerskem
v obdobju, ko si organizacije kot
posamezniki kar najbolj prizadevajo
koristno uporabiti vsako dragoceno
minuto, postaja za voznike motornih
vozil, ki se odločajo za pot iz Slov.
Bistrice v Ptuj ali naprej v hrvatsko
Zagorje ali obratno železniški prehod
na Pragerskem pravo ozko grlo. To
je mogoče opaziti predvsem zadnji
dve leti, ko je avtomobilski promet
tako narastel in postajajo ceste vse
bolj polne avtomobilov. Jesenski me-
seci — čas nakupovanja ozimnic je
promet iz središč na podeželje, naj-
večkrat k sorodnikom, zelo povečal.
Toda brez zastojev gre samo do žele-
zniškega prehoda na Pragerskem,
kjer se ustavi.
Skupno s cestnim se je povečal tudi
železniški promet, še posebno po
elektrifikaciji železnice. Pred zapor-
nicami se v nekaj kratkih minutah
nabere z obeh strani prehoda dolga
kolona avtomobilov, ki morajo ča-
kati, da se zapornice dvignejo, tudi
po 10 ali 15 minut. Negodovanja vo-
znikov, posebno tistih na daljših pro-
gah, so tako pogosta in dolgotrajna,
saj se takšna kolona včasih ,,vleče"
tudi do Slov. Bistrice, saj za varno
prehitevanje na tem odseku ni veliko
priložnosti.
Po zadnjih nastavitvah so zaporni-
ce na prehodu pri železniški postaji
Pragersko v 24 urah zaprte skupno
okoli kar 7 ur. To pa za današnje
razmere ni več malo, zato bo v krat-
kem potrebno najti najugodnejšo re-
šitev z gradnjo nadvoza ali podvoza.
Tako prva kot druga rešitev ne bo po-
ceni, gotovo pa veliko cenejša kot iz-
gubljeni čas voznikov, ki se s to nev-
šečnostjo srečujejo dnevno ali tudi
nekajkrat na dan. Teh pa ni več ma-
lo. Ob tem naj še omenimo, da vsak
izgubljen dan povečuje stroške re-
šitve prometa pri prehodu na Prager-
skem.
Podoba, ki se ponavlja večkrat na
dan. .
PODPIS
KONZORCIJA
Za podpis konzorcija za
gradnjo sladkorne tovarne v
Ormožu se je v pripravljalni fazi
priglasilo 20 TOZD s področja
kmetijstva s 7660 ha zemljiških
površin za pridelovanje sladkor-
ne pese, 11 TOZD velikih
potrošnic, 7 TOZD velikih
odjemalk sladkorja in 2 TOZD
veliki odjemalki melase. Kon-
zorcij bo predvidoma podpisan
12. novembra letos. To dejanje
pomeni, da bodo posebne
strokovne ekipe pričele inten-
zivneje pripravljati vse potrebno
za gradnjo sladkorne tovarne v
Ormožu.
do nedelje. 16. novembra
1975.
Prvi krajec bo v ponedeljek,
10. novembra ob 19.21.
NAPOVED: Do 12. novembra
bo spremenljivo vreme z
ohladitvami. Od 12. dalje bo
lepo in še toplo. Poročilo o
popolnem luninem mrku, ki bo
v noči od 18. na 19. november,
pa prihodnji četrtek.
Alojz Cestnik
Novi vrtec v Makolah obkrožajo
neprijetne vonjave
Kljub večkratnim prizadevanjem, da bi najmlajšim prebivalcem
Makol, ki obiskujejo organizirano otroško varstvo v nedavno odprtem
montažnem vrtcu, kjer je v dveh oddelkih 50 malčkov, zagotovili kar
najbolj čisto in zdravo okolje, vodstvu Vzgojno varstvenega zavoda v
Slov. Bistrici, katerega oddelek je tudi v Makolah, ni uspelo najti
skupnega dogovora s Kmetijskimi kombinatom Slov. Bistrica, da bi
odstranila dotrajano zgradbo, v kateri je sušilnica kož.
Vonjave prav gotovo neprijetno vphvajo na normalno delovanje
in igro otrok, pa je tako pričakovati skorajšnje razumevanje lastnika
zgradbe, da jo odstrani. Izcedki, ki se stekajo prav v smeri zgradbe
vrtca, pomenijo tudi nevarnost okužbe.
Pričakovah so, da bo lastnik zgradbo odstranil že pred
pričetkom izgradnje otroškega vrtca, vendar se za takšno potezo do
danes iz nerazumljivega razloga še ni odločil. Pričakovati je, da bodo
v kratkem našh skupno rešitev, saj objekt onesnažuje okolje, pa tudi
dotrajal je že. vh
ŠE ODMEV NA .JOČEN BAROMETER"
Zinki ni kaj očitati, ker so njene mish, čeprav morda hudomušne, še v
mejah človeškega dostojanstva. Sicer pa osel kot žival res ni učenjak, ima pa
to prednost, da s svojo kratkostjo prekaša mnoge, na videz učene glave, ki
dvigajo svoje glave ob vsaki malenkosti nad druge, kakor se dviga prazen klas
nad polnimi.
Uhač je bil nekoč čislana žival, saj so se ga za ježo posluževali celo
vladarji. Na jugu države, predvsem v hribovitih krajih ga še danes s pridom
uporabljajo za ježo, pa tudi za prenos tovora.
Bolj kočljivo je barometer Prprekovega Petra, ki ga J. M. omenja v
zadnjih dveh vrstah. Naj ga Peter s pridom uporablja, ker kakor sam trdi,
pika od zadaj, kar pomeni, da odvaja iz človeka hude duhove. Verjetno
Petru takšen barometer koristi, posebno kadar se zamish ali piše pod mejo
človeškega dostojanstva. S tem je debata o ,,točnem barometru" zame
končana.
Vsaka šola je zanimiva, če je dostojanstvena. Ce pa pade pod človeško
dostojanstvo, ni več šala, ampak zahtev.
Pa brez zamere. S spoštljivim pozdravom Zinki in J. M.
Alojz CestP'k
MARTINOVO
Dneva, ko se mošt spremeni v
vino, se pravzaprav vesehmo vsi,
ne samo vinski bratci. Da bi ta
dan čim lepše proslavili so na
ormoškem območju, znanem po
žlahtni vinski kapljici, pripravili
vrsto prireditev.
Gotovo najzanimivejši, s kul-
turnega vidika, bo tradicionalni
koncert središke godbe na
pihala, ki ga pripravljajo za
soboto zvečer, o. novembra v
dvorani TVD Partizan v Sredi-
šču ob Dravi. Potem bo seveda
veselica. Pri Veliki Nedelji bodo
v nedeljo ob 17. uri sprejeh v
goste Toneta Fornezija in njegov
satirični kabaret „Metla". V
ormoškem hotelu pa se bodo
veselih ob Martinovih dobrotah
kar dva dni - v petek in soboto.
Oba večera bo tudi šaljiv
program in mošt zastonj! V
Zerovincih pa bo Martinovanje v
soboto, 8. novembra v tamkajš-
njem zadružnem domu.
GORELO JE
v ponedeljek zvečer je ogenj
uničil gospodarsko poslopje Antona
Lačna iz Dragonja vasi 2. Ogenj je
bil tako nenaden, da lastniku ni
uspelo skoraj ničesar rešiti. Uničeno
je vso poljedeljsko orodje, voz,
motorno kolo, 10 kub. metrov
hrastovega lesa, nekaj tisoč kilogra-
mov sena in slame. Škodo ocenjuje
posebna komisija, prav tako vzroke
nenadnega požara,
zk
SMRTNA ŽRTEV
PREPIRA
v torek, 28. oktobra sta se v ve-
černem času sprla Franc Meško iz
Gruškovja 50 in Franc Ciglar, prav
tako iz Gruškovja 50. Med prepirom
je vnuk Franc Ciglar udaril starega
očeta z boksarjem s takšno močjo, da
je le-ta tri dni pozneje umrl v ptujski
bolnišnici. Zoper Franca Ciglarja bo
uveden kazenski postopek.
zk
SAMOMOR
29. okt. 1975 so v hiši v Vintarov-
cih našh mrtvo Elizabeto PetroviJ.
Pokojno so našU v spalnici, krajevni
zdravnik na telesu umrle ni našel no-
benih znakov nasilja in je ugotovlje-
no, da je napravila samomor z obe-
šanjem. Elizabeta Petrovič je živela
sama, zapustila je šest odraslih otrok.
Po ugotovitvah zdravnika je pokojna
napravila samomor že v ponedeljek.
27. okt. 1975. Elizabeta Petroviči«
bila duševna bolnica in se je zdravila
od leta 1974 dalje v ptujski bolnišni-
ci.
zk
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujsk'
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 3-
3. p. 99. - Urejuje uredniški odboi
zhaja ob četrtkih. Odgovoru:
urednik je Anton Bauman. Telefo'
uredništva in uprave (062) 77-079;
Celoletna naročnina znaša 8'
dinarjev, za tujino 160 dinarjev. '
Žiro račun SDK P<f
52400-603-39458. - Tiska Ma^
borski tisk, 62000 Maribor, Trža*'
76.