Celje - skladišče
D-Per
159/1982
■	&	m liilllilill
informator
COBISS e
nje
nje
nje
uurenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St 54,—Leto XVII.—Titovo Velenje, 10.11.82
PO 11. KONGRESU ZSMS
„ Večkrat sem rekel, da smo lahko ponosni na našo mladino. Tako bo tudi v prihodnje, o tem sem prepričan. Naj poudarim, da so naloge v sedanji fazi revolucije močno zapletene. Mnogi se pri tem ne znajdejo in zaostajajo, in prav na mladih je odgovornost, da aktivno sodelujejo in prispevajo svoje pri naporih, s katerimi preobražamo družbo ..."
(Josip Broz Tito, 10. 2. 1968)
Kakšne naloge so pred mladimi, je bilo jasno že pri pripravi dokumentov za 11. kongres ZSMS, ki se je končal pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Delegati tega kongresa so se že vrnili v svojo bazo, za stroje, na polja, za pisalne mize in v šolske klopi.
Da se mladi zavedamo resnega stanja, smo ugotovili na tem, nič „ro-mantičnem" kongresu; resolucija, iz katere povzemamo nekaj temeljnih točk, pa dokazuje, da hočemo in tudi nakazujemo rešitve iz sedanje krize.
•	Samo z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov lahko zagotovimo napredek in se tako hkrati borimo proti birokraciji in tehnokraciji ki bi želela uničiti pridobitve naše revolucije.
•	V družbenoekonomski krizi se mladi vse težje zaposlujemo. Osnovne organizacije ZSMS v organizacijah združenega dela se morajo tvorno vključiti v plane kadrovanja in štipendiranja, naloga občinskih konferenc ZSMS pa je, da tesneje sodelujejo z občinskimi skupnostmi za zaposlovanje.
•	V sedanjih razmerah na področju stanovanjske izgradnje je vse teže priti do stanovanja. V organizacijah združenega dela se moramo boriti za to, da se pri postavljanju meril za dodelitev stanovanja upošteva poseben socialni položaj mladih družin; delovna doba ne sme biti prevladujoč kriterij za dodelitev stanova-
nja, sklenitev zakonske zveze pa ne odločilen pogoj pri reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Na ustrezno vrednotenje in obravnavanje stanovanjskega vprašanja mladih delavcev pa lahko vplivamo samo z doslednim sodelovanjem vseh mladih pri sprejemanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva.
• Dohodkovne odnose in svobodno menjavo dela je potrebno dosledno uveljavljati. Specifične interese mladih morajo obravnavati zbori združenega dela, zbori krajevnih skupnosti in skupščine interesnih skupnosti.
	Q)
J	
11
KONGRES ZSMS
NOVO MESTO, 10.1982 i
•	Vse interese mladih, vse probleme in vse krivice, ki smo jih deležni, moramo reševati preko samoupravnih organov in v delegatskem sistemu.
•	Mladi vidimo perspektivo tudi v vrnitvi na zemljo, ki ponuja težko, toda ustvarjalno delo za številne mlade roke in glave. Posebne interese mladih kmetovalcev, ki so organizirani v aktivih mladih zadružnikov, je potrebno vključiti tudi v delovanje in naloge socialistične zveze.
•	Izboljšati je treba pouk. Odnosi med učitelji in učenci, profesorji in dijaki, morajo dobiti nove kvalitete. Spremeniti je treba klasični redovalni in izpitni sistem, zmanjšati število učencev v razredu in uvajati nove metode dela.
•	Mladi vztrajamo na stališču, da učenci in dijaki samostojno, brez udeležbe staršev v njihovi delegaciji, odločajo v svetih izobraževalnih organizacij.
•	Ne smemo dovoliti, da je mlada generacija odrinjena na rob družbenega dogajanja kot organizacija in kot starostna kategorija. Naša organizacija se mora znebiti skrbništva" in se s takim načinom dela izogniti sektaštvu in oportunizmu v lastni organizaciji.
•	Prihodnost mladinske organizacije je v samostojnosti, množičnosti in v frontnem delovanju mlade generacije.
Mladi pa lahko spreminjamo družbene odnose in razmere in uveljavljamo svoje revolucionarne usmeritve v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov samo tako, da nenehno izpopolnjujemo svoje teoretično, politično in marksistično znanje.
Svoje usmeritve je 11. kongres ZSMS nakazal že v predkogresnem obdobju. Resolucija samo zaokrožuje predkongresne in kongresne razprave.
Po končanem kongresu je bila prva seja RK ZSMS, na kateri so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je diplomirani inženir matematike Andrej BRVAR, podpredsednica je diplomirana politologinja Saša DRAGOŠ, sekretar pa 'diplomirani politolog Bojan ŽLENDER.
V prihodnje bi želeli, da bi v predsedstvo RK ZSMS volili tudi mlade, ki so z rasti i iz združenega dela, iz proizvodnje, saj le tako lahko razumejo specifične probleme mladih v združenem delu.
Katere naloge bomo začeli izvajati v naših pogojih dela, v naših pogojih gospodarjenja, nam je deloma nakazala resolucija. Le-ta pa je le smernica za naše delovanje, način našega delovanja pa si moramo čimprej in čimbolj natančno določiti mi sami.
Naloge nas mladih v Gorenju morajo biti podobne m enake nalogam, ki so pred vsemi delavci kolektiva. Le da nas članstvo v naši, mladinski organizaciji, še bolj obvezuje.
Viktorija Medvešek
MLADI IN OZN
MLADINA MORA BITI EDEN GLAVNIH STEBROV MIRU
Tito
Ptuj — gostitelj mirovne manifestacije pod geslom EN A KOPRA \/NO SODELOVANJE MED NARODI
Ptuj — republiško srečanje klubov OZN Slovenije
Člani klubov Organizacije združenih narodov iz Titovega Velenja in Šoštanja smo se udeležili republiške proslave ob 24. oktobru - dnevu OZN, ki je bila tokrat v nedeljo, 30. oktobra, v Ptuju. Mirovni manifestaciji, ki je izzvenela kot poziv k miru in kot obsodba nasilja v svetu, smo se pridružili s transparenti in plakati, na katerih so bile napisane naše misli in pogledi na svetovna dogajanja. V polurnem mirovnem pohodu od Trga svobode do srednješolskega centra smo pokazali vsem, kaj čutimo, vemo in mislimo. Naše izpisane misli so bile SOLIDARNOST Z VSEMI LJUDSTVI, ZA MIR V SVETU!, BITI SREČEN - POMENI BITI SVOBODEN!
Bilo nas je veliko, a lahko bi nas bilo še več. Najštevilnejši so bili osnovnošolci, za njimi smo v vrsti stopali člani klubov OZN iz srednjih šol, vse premalo pa je bilo tistih starejših mladincev, ki jih klubi OZN žal niso uspeli v večjem številu pritegniti v svoje vrste.
Palestina, Južna Afrika, rasna diskriminacija, energija, človekove pravice, so teme, ki nas spremljajo na vsakem koraku, problemi, o katerih razpravlja Organizacija združenih narodov. Vemo, da se problemi rešujejo predvsem na dva načina: po mirni poti ali z nasiljem. Svetovna organizacija združenih narodov se zavzema za miroljubno reševanje vseh sporov. Mladi ne moremo odpraviti vseh problemov, ki tarejo ljudi vsega sveta, vendar lahko pomagamo, da se nekoč rešijo. V sodelovanju z zvezo socialistične mladine in klubi OZN lahko prispevamo vsaj majhen delček. In, če bomo ak-
tivni še naprej in bomo pomagali pri vseh nalogah, bo naša, danes majhna pomoč, prerasla v veliko!
O svetovni organizaciji združenih narodov lahko beremo in slišimo veliko, nekoliko manj pa se sliši o delovanju samih klubov OZN. Kje, kdaj in zakaj pravzaprav so nastali ti klubi, nam je odgovoril Matjaž Kos, vodja republiškega centra klubov OZN'
„ Klubi OZN so pri nas nastali leta 1957. Ideja o ustanovitvi organizacije, ki mlade ne bi le združevala, ampak bi tudi izoblikovala njihov pogled na mednarodna dogajanja in jih seznanila s temeljnimi podatki o OZN, je nastala v taborniških društvih. V teh prvih začetkih je sodeloval tudi Ptuj, ki danes šteje 11 klubov OZN z razgibano dejavnostjo.
Sedež centra je bil najprej v Celju, sedaj pa je v Ljubljani. Tako je bila proslava ob dvajsetletnici v Celju, letos, ob petindvajseti obletnici pa v našem lepem, starodavnem mestu Ptuju. V Sloveniji sedaj deluje že okoli 450 klubov, v katere je aktivno vključenih 12.000 članov."
Vida Tomšič, predsednica družbenega sveta za mednarodne odnose, pa je v svojem pozdravnem govoru, ko je spregovorila o delu in pomenu klubov OZN in svetovni organizaciji združenih narodov, med drugim dejala:
„ Večkrat sem se udeležila srečanj, kjer sodelujejo mladi in je prisoten njihov boj za boljši jutri. Danes so med nami starejše generacije, klubovci, ki so z akcijo pričeli pred 25 leti. Ta akcija se je prelevila v gibanje in to gibanje naj bi zajelo vsakogar med nami. Ta mir pa ni dovolj le manifestirati, potrebno se je vključiti v direktni boj! Govorimo o po-družbljanju mednarodnih odnosov, pri čemer mislimo na to, da je treba še bolj zainteresirati delavce v delovnih organizacijah in učence v šolah, da bodo sodelovali skupaj z nami. Podružbljanje mednarodnih odnosov ni le zadeva, ki se rešuje na konferenci združenih narodov, ampak je to zadeva vseh — vsi smo za mir na svetu in vseskozi teče boj za ohranitev tega miru!"
Biserka Povše
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižom, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Smec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založ ni k, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje. 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23.1. 1974.
„IDEJE” V TOZDU ŠTEDILNIKI predlagaj nekaj koristnega
Akcija ..Predlagaj nekaj koristnega" je v tozdu Štedilniki že v polnem teku. V to smo se lahko prepričali na pogovoru, ki je bil v pisarni vodje tozda minuli četrtek, 4. novembra. Seveda samo plakati in objave v zadnjih dveh Informatorjih ne bodo dovolj za spodbudo.
„Vsak na svojem področju mora spodbujati svoje sodelavce, z živo besedo!" je dejal Vinko Herodež, vodja tozda Štedilniki, na začetku pogovora, ki so mu prisostvovali še oddelkovodja stiskalnice za elektroniko in poverjenik za množično inventivno dejavnost (MID). Anton Ocepek, oddelkovodja surovinskega obrata Jože Verdev, oddelkovodja montaže Franc Višnjar, vodja materialne oskrbe Branko Mešter, vodja kontrole Adi Hudarin, oddelkovodja emajlirnice Branko Kralj in vodja priprave dela Anica Blažič.
Vinko Herodež: „V novembru in decembru, mesecih inovacij, moramo resnično spodbuditi slehernega sodelavca, da bo razmišljal, kako bi lahko izboljšal svoje delo, svojo delovno operacijo, prispeval k zmanjševanju stroškov, škarta in privarčeval pri energiji, materialu. V teh dveh mesecih bomo, kot smo lahko videli z letakov in plakatov, predloge tudi nagradili. S petsto in tisoč dinarji za vsak smiselni predlog."
Anton Ocepek: „Pri montaži štedilnikov so pomanjkljive faze dela. Premalo je napisanega o tem tudi v tehnoloških postopkih."
Vinko Herodež: "Vsi mi lahko problematiko predstavimo, ,s pomočjo tehnologov, konstrukterjev pa jo dopolnimo in tudi probleme rešimo!"
Jože Verdev: ,,S tehnologi se je treba dogovoriti in pripraviti pogovor!"
Vinko Herodež:	"Nato moramo
vsak teden sproti po skupinah obravnavati vse predloge!"
Franc Višnjar:	„Sklicati moramo
tudi vse mojstre in na sestanku začrtati nadaljnje naloge v tej akciji!"
Branko Mešter:	,,Mojstri so v nepo-
srednem stiku z delavci. Z njimi se pogovarjajo o delu in o problemih, ki nastanejo pri delu. Zato te probleme res dobro poznajo. Zdaj imajo
odlično priložnost, da skozi to akcijo skupno s svojimi delavci dajejo pobudo za reševanje problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji štedilnikov !"
Na pogovoru smo prisotnim zastavili tudi vprašanje, kaj pričakujejo od akcije in če bodo zbrali več predlogov, kot jim je to uspelo v tozdu Pralna tehnika.
Anton Ocepek: „Vprašanje je, kje je bilo prej več opreme, v kakšnem stanju je bila!"
Adi Hudarin: „Več stvari se je dalo urediti v tozdu Pralna tehnika!"
Vinko Herodež: „Ni samo tehnologija, je tudi organizacija dela!”
Franc Višnjar: „Več moramo doseči. . . "
Jože Verdev: ,,Predlogov bo številčno manj, ker smo jih že precej prijavili v začetku leta!"
Anica Blažič: „Na vrat na nos tudi ne kaže nekaj predlagati!"
Anton Ocepek: „Samoupravni sporazumi, ki jih imamo sprejete med temeljnimi organizacijami, ne bi smeli biti ovira pri različnih racionalizacijah, pri varčevanju posebej z energijo, v kar nas je prisilil položaj!"
Vinko Herodež: „K akciji bomo pritegnili tudi sodelavce skupnih strokovnih služb, vzdrževanja in tudi drugih tozdov. Delavcem tozda Pralna tehnika, ki so prejeli tudi občinsko priznanje kot najboljši tozd na področju množične inventivne dejavnosti, lahko čestitamo. Mi sami pa si moramo prizadevati, da bi bili vsaj tako dobri!"
Na pogovoru so se tudi že dogovorili za določene oblike pri nadaljnji aktivnosti spodbujanja te akcije. Že v četrtek bodo skušali analizirati prve prijave, oceniti stanje in obljubili so, da bodo o akciji sproti obveščali.
H. J.
PROBLEMATIKA PRI PROIZVODNJI IN MONTAŽI 1. Plinska armatura. 2. Faston — problem električnih spojev. 3. Mokra embalaža. 4. Zvitost emejliranih delov. 5. Transport emajliranih delov z mesta izdelave na mesto uporabe. 6. Tiskanje embalaže. 7. Namestitev stikala predala AEG. 8. Ovijanje pečice (toplotna izolacija). 9. Montaža steklenih de lov. 10. Poenostavitev pri brisanju emajla. 11. Problem predala AEG — montaža, vstavljanje. 12. Problem neenakomernega pritiska zraka. 13. Transport štedilnika s traku v skladišče. 14. Koriščenje odpadnega materiala — Stiskalnica. 15. Toč kanje posode predala. 16. Uporabnost odpadnega emajla. 17. Problematika ogrevanja hale. 18. Tehnološko izboljšanje orodij. 19. Vlaganje in snemanje pločevine. 20 Zmanjševanje števila operacij.	Ocepek
TOZD KUHALNI APARATI predlagaj nekaj koristnega
inovacija — vpeljevanje česa novega, novotarstvo, novotarija, sprememba
inventiven — domiseien, duhovit, iznajdljiv
inventor — iznajditelj
V Gorenju se vse pogosteje srečujemo z besedami inovacija, inventivna dejavnost, korist, pa ne zato, ker gre za besede, popularne v političnem in drugačnem besednjaku, ampak preprosto zato, ker se njihovega pomena za nas in naš razvoj še kako zavedamo.
In, zato, ko pišemo in govorimo o akciji spodbujanja inventivne in inovacijske dejavnosti, mislimo pravzaprav na trajno usmeritev, stalno aktivnost in spodbujanje, odkrivanje novega in boljšega. V tozdu Kuhal-ni aparati pravkar teče ta akcija, na katero opozarjajo tudi oranžni plakati. Inventivnih predlogov je bilo v tem tozdu že pred akcijo dosti. Okoli 25 se suče njihovo število, večina jih je bila tudi sprejetih. Dajali pa so jih, kar je še posebej pomembno, prav vsi, ne le tehnologi. Pokazali so precejšnjo gospodarsko korist, med njimi je bilo dosti enostavnih rešitev. ,^ato," pravi vodja tozda Kuhalni aparati Peter Kodre, „jih v času akcije Predlagaj nekaj koristnega, pričajujemo vsaj toliko kot jih je prispelo v tozdu Pralni stroji.
Verjetno bo med njimi največ tehnoloških rešitev, in, ker pričakujemo, da bo odziv med delavci množičen, se bomo v tozdu potrudili, da bomo predloge obravnavali v kar najkrajšem času in jih tudi hitro ovrednotili. Hitro, toda — preudarno. "
Prijave, oziroma predloge bodo zbirali v službi standardizacije in oštevilčenja, predsednik osnovne organizacije sindikata in seveda vodja tozda Kuhalni aparati Peter Kodre in poverjenik za množično inventivno dejavnost Franc Primon. Naj še enkrat povemo, kaj lahko predlaga-
te. Drugačen način dela, spremembe na kuhalnih aparatih, drugačno organizacijo dela, pač vse, kar je koristno. In pri tem, ko boste razmišljali o predlogih, saj delavci tozda Kuhalni aparati najbolje poznate svoje delo in izdelke, ne pozabite, da boste tako koristili svojemu tozdu Kuhalni aparati in sami sebi. Torej, predlagajte nekaj koristnega. Vsak vaš predlog bo tudi nagrajen s 500 do 1000 dinarjev, če pa bo tudi realiziran, pa vam seveda pripada še nagrada, ki je v skladu z našim Pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti.
Osnovne značilnosti gospodarjenja se v devetih mesecih letošnjega leta niso prav nič spremenile. Se naprej so zaostrene do take meje, da sta redna proizvodnja in oskrba izredno otežena. V prvih devetih mesecih je bilo izdelanih 59.566 aparatov, od tega 12.515 aparatov za izvoz. Letni plan je dosežen s 63 %, plan izvoza pa s 83 %. Zastoji v proizvodnji so nastali 134 ur zaradi uvoza, 328 ur zaradi domače nabave, 158 ur zaradi lastnih polizdelkov in 21 ur zaradi opreme. Posebno kritični postajajo zastoji zaradi domače nabave, ki so v zadnjih treh mesecih narasli za 82 ur v primerjavi s 1. polletjem.
Osnovni fond je znašal v prvih devetih mesecih 512.865 ur, od tega efektivnih 398.403 ali 77,68 %, 22,32 % pa so znašali izostanki zaradi dopustov, državnih praznikov, bolniških odsotnosti, porodniškega dopusta in podobnega. Narašča bolniška do trideset dni in znaša 5,25 % celotnega fonda ur, kar pomeni približno 16 delavcev dnevno v bolniškem sta-ležu. Finančni rezultat gospodarjenja v prvih devetih mesecih kažejo še kar ugodno sliko. Kljub temu pa moramo biti prepričani, da ne zagotavljajo dovolj trdne podlage za naprej. Potrebno je, posebno ob najnovejših ukrepih, maksimalno angažiranje vseh delavcev TOZD Kuhalni aparati za kvaliteto, smotrno porabo materiala in sredstev, izboljšanje delovne discipline in izpolnjevanje obveznosti. Očitno je, da sedanji ukrepi in bodoči paketi ukrepov ne bodo tolerirali kakršnegakoli slabega dela ali skrivanja za samoupravljanje.
Peter Kodre
gorenjeti®©
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS Gorenje TGO
oglaša prosta dela in naloge
GASILEC II.
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	PK delavec
—	izpit za nižjega gasilskega častnika in gasilskega strojnika
—	vozniški izpit B kategorije
—	tečaj za uporabo dihalnih aparatov
—	tečaj za delo z UKV postajami
—	tečaj prve pomoči
—	delovne izkušnje, pridob Ijene v prostovoljni gasilski enoti
—	odslužen vojaški rok
—	poznavanje objektov, nevarnih con in materialov v posameznih TOZD v Gorenju
—	poskusno delo v trajanju 30 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 TITOVO-VELENJE.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
POSLOVNI AVTOBUS
Delovna organizacija Avtoprevozništvo in servisi sozda REK, Titovo Velenje, je na pobudo izvršnega sveta Skupščine občine Velenje organizirala avtobusni prevoz na relaciji Titovo Velenje — Ljubljana in nazaj.
Vozni red avtobusa: Odhod iz Titovega Velenja ob 6.00, s postanki: Stari jašek RLV 6.00, Novi jašek RLV 6,07, Gorenje TGO — glavni vhod 6.15, SOZD REK (poslovna stavba) 6.20.
Povratek iz Ljubljane je predvidoma ob 12.30. V dogovoru s potniki lahko odhod tudi spremenijo.
Vse ostale informacije dobite v potovalnem biroju (int tel. 214).
ŠPORT IN REKREACIJA
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA ZA LETO 1982
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
MOŠKI kategorija A — do 30 let 1. Zlatko ROŠER, Orodjarna (177 krogov), 2. Dušan BOROVNIK, RRS (153), 3. Zdravko HRIBERNIK, Galvana (151), 4. Boris RAMPRE, 5. Stane VTIČ, 6. Vili LAMOVŠEK, 7. Jože JAVORNIK, 8. Vlado VAJDIČ, 9. Tone MEZDOVNIK, 10. Igor DUH, 11. Vinko MIKEK, 12 Jože ŠTAMULAK, 13. Alojz VODIŠEK, 14. Marko PODPEČAN, 15. Viktor PARFANT, 16. Marjan HREN, 17. Dušan FRANGEŠ, 18. Gorazd TANŠEK, 19. Milan KOBALE, 20. Srečko ŽUNTER, 21. Milan DJUROVIČ, 22. IvanGRAJŽEL, 23. Rajko LAH, 24. Franc PROSENJAK, 25. Milan HLIŠ, 26. Drago RIBIČ, 27. Azem FASIČIČ, 28. Milan VRABIČ, 29. Štefan HRASTNIK, 30. Slave TAŠKO-SKI, 31. Avgust JAKOB, 32. Zvone PLANKO, 33. Vistoslav JELEN, 34. Miran JANČIČ, 35. Vlado LAMOVŠEK, 36. Roman KOPRIVC, 37. Rudi MRAVLJAK, 38. Zdravko TRIFU-
NOVIČ, 39. Dragan ANIČ, kategorija 8 — od 31 — 40 let Ivan GODEC, Galv. (155 krogov), 2. Branko BLAGOTINŠEK RRS (148), 3. Milan ROŠER , Orod. (147), 4. Jože KATIČ 5. Ivan BIZJAK, 6. Jože ZAJC, 7. Marjan Krajnc, 8. Mirko BEBER, 9. Zoran KOS, 10. Alojz SUŠEČ, 11. Franc VIŠ-NJER, 12 Grega RUPNIK, 13. Edo KRALJ, 14. Slavko MEH, 15. Drago MERVA, 16. Anton ODER, 17. Srdan CARLI,
18. Marjan KALIN, 19. Iztok VIVOD, 20. Srečko KRAJNC, 21. Martin ČEH, 22. Ludvik PRISTOVŠEK, 23. Hinko JERČIČ, 24. Stanislav SVEČKO, 25. Brane PFEIFER, 26. Branko ZAJC, 27. IvanTIŠLER, 28. Branko VOVK, 29. Martin LAH, 30. Blaž GRIL, 31. Ivan GLUŠIČ, 32. Miroslav Kralj,
33. Marijan DOKOZIČ, kategorija C, nad 40 let Jure MOGI-ILNICKI, Plast (165 krogov), 2. Franc OŠTIR, Galv. (163),
3.	Janez PLENDER, DSSS SOP (138), 4. Štefan PEČNIK, 5. Karel PLANKO, 6. Jože PINCULIČ, 7. Jože POKUS, 8. Jože ČINŽAR, 9. Alojz BEDJANIČ, 10. Franc SEVČNIKAR, 11. Peter DUGI.
ŽENSKE, kategorija B — nad 31 let: 1. Cvetka GOLE, Plast (135 krogov), 2. Doroteja JAKOB, Plast (95), 3. Marta MILOŠEVIČ, DSSS GPS (95), 4. Mira SEVŠEK, 5. Hermina SEVČNIKAR, 6. Rezka HOJAN, 7. Silva FLIS, 8. Vera URAN, 9. Milena PFEIFER, 10. Zora MOHORKO, 11. Ana KONOVŠEK, 12. Alojzija FELICIJAN.
MOŠKI EKIPNO: 1. GALVANA (Hribernik, Mikek, Kobale, Godec, Bizjak, Zajc, Oštir, skupaj 981 krogov), 2. ORODJARNA (Rošer, Štamulek, Vodišek, Rošer, Beber, Sušeč, Pin-culič, skupaj 947 krogov), 3. RRS (Borovnik, Vajdič, Podpečan, Blagotinšek, Merva, Pfeifer, Činžar, skupaj 885 krogov),
4.	SOP (Mezdovnik, Žunter, Durovič, Katič, Rupnik, Carli, Žlender, skupaj 879 krogov), 5. PLASTIKA (Vtič, Prosenjak, Lamovšek, Meh, Tišler, Vovk, Mogilnicki, skupaj 800), 6. SEKTOR KAKOVOSTI (Tanšek, Ribič, Jančič, Krajnc, Kos, Glušič, skupaj 636).
ŽENSKE EKIPNO: 1. DSSS GPS (Pocajt, Zemljak, Miloševič, skupaj 368), 2. PLASTIKA (Trnovšek, Novak, Gole, skupaj 317), 3. GALVANA (Andič, Jajčevič, Sevčnikar, skupaj 269).
PRVENSTVA GORENJA - PIKADO
V	torek, 16. novembra 1982, se ob 15.30 prične v Rdeči dvorani prvenstvo Gorenja v pikadu. Prvenstvo se nadaljuje v sredo , 17. novembra, in četrtek, 18. novembra od 15. do 19. ure.
Tekmovanje bo ekipno in posamezno v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Tekmovalci mečejo 4 serije po pet puščic v različne tarče. Vsak ima pravico do petih poskusnih metov, ki jih opravi predhodno. Zadetki se točkujejo tako kot je označeno na plošči. Ozek kolobar okrog centra šteje 15, center pa 20 točk. Sodniki ocenjujejo serije petih metov, pri čemer štejejo le puščice, ki po končani seriji ostanejo zapičene v plošči.
Zmagovalec je tekmovalec z največjim številom zadetkov oziroma točk. V primeru enakega števila zadetkov se višje uvrsti tekmovalec, ki ima boljšo posamezno serijo.
Najboljši trije posamezniki v svojih kategorijah prejmejo kolajne in diplome, najboljši ekipi v moški in ženski konkurenci pa pokal.
NAMIZNI TENIS
V	dneh od 23. do 25. novembra 1982 bo v Rdeči dvorani v času od 15.30 do 20. ure prvenstvo Gorenja v namiznem tenisu za moške in ženske ekipe. Moško ekipo sestavljajo 3 tekmovalci kategorije A, dva iz B kategorije in 1 tekmovalec iz kategorije C. Žensko ekipo pa sestavljajo 2 tekmovalki iz
kategorije A in ena tekmovalka iz B kategorije. Pismene prijave sprejemajo v službi za rekreativno dejavnost do srede, 17. novembra, do 12. ure, ko bo v učilnici servisa žrebanje. Število ekip in rezervnih igralcev je neomejeno. Posamezna igra je končana z dvema dobljenima setoma.
TURNIR V BADMINTONU
V	soboto, 30. oktobra, je bil v telovadnici OŠ Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju republiški "C" turnir v badmintonu. Turnirja , ki ga je organizirala služba za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje TGO, so se udeležile igralke in igralci
iz Ljubljane in Titovega Velenja.
Pri ženskah je bila najuspešnejša Lokarjeva pred Gantarjevo (obe Olimpija Ljubljana), na odlično tretje mesto pa se je uvrstila Forštnerjeva (Gorenje).
Pri moških so prav tako na prvih treh mestih igralci ljubljanske Olimpije, Kocjančič, Zrnec in Eberl, četrti pa je bil Slivar, Gorenje.
PREVENTIVNO REKREATIVNI ODDIH DELAVCEV GORENJA
Za svoje delavce je Gorenje tudi letos organiziralo preventivno rekreativni oddih. Oddih je namenjen delavcem, ki delajo v težkih pogojih dela, ali so materialno slabše situirani, a so zvesti Gorenju že vrsto let
Letos ta oddih poteka v Poreču v hotelu Pical. V petek se je vrnila iz Poreča prva skupina delavcev, zadovoljna in polna elana za nadaljnje delo. Trenutno je v Poreču že druga skupina delavcev Gorenja, čez teden pa oddide še tretja.
Oddih vodijo profesorji zagrebške fakultete za telesno kulturo, pri delu pa jim pomagajo študentje. V prvi skupini nas je bilo 40, od tega 10 invalidov.
Program rekreativnega oddiha je organiziran tako, da v njem vsakdo sodeluje po svojih fizičnih sposobnostih. Bili smo razdeljeni v grupe A, B, C, D in E, v odvisnosti od rezultatov temeljitega zdravniškega pregleda.
Delovni dan se je začenjal ob 9. uri z obvezno enourno telovadbo ob morju. Nato so se nadaljevale različne aktivnosti, kot namizni tenis, badminton, balinanje, kegljanje, igre v telovadnici, pikado, vožnja s kolesi, plavanje v pokritem bazenu, savna, masaža, do 12. ure in popoldan od 15. do 17. ure. Programi aktivnosti so bili vsak dan drugače sestavljeni, tako da pestrosti pri vajah ni manjkalo.
V	istem času so bili v istem hotelu tudi delavci tovarne Kraš iz Zagreba in tovarne 3. Maj z Reke. V skupinah smo družno delali in kaj kmalu so se razvila tudi prijateljstva med nami.
Program je bil tako sestavljen, da smo lahko enako uspešno delali tudi invalidi. Osebje hotela je bilo prijazno, hrana dovolj močna po naporih rekreacije, skratka, lepo!
Imeli smo sklenjen tudi samoupravni sporazum s soncem, saj je bilo vseh deset dni sončnih, kar je še pripomoglo k našemu dobremu počutju.
V	imenu delavcev, ki so bili prisotni na preventivno rekreativnem oddihu, se zahvaljujem vsem organizatorjem te uspešne akcije.
Peter Rebernik
DOM KULTURE VABI:
V petek, 12. novembra, ob 19.30 , bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert mladega violinista iz Trsta ČRTA Šl-ŠKOVIČA, ki ga bo na klavirju spremljal pianist Janko Šetinc iz Maribora. Na sporedu so dela F. Veracinija, L. van Beethovena, M. Ravela in N. Paganinija.
NEDELJSKI IN flADIO LJUBLJANA PRIREJATA BELI KONCERT "POMAGAMO" SMUČARSKI REPREZENTANCI JUGOSLAVIJE, 13. NOVEMBRA OB 20.00 V RDEČI DVORANI
Nastopajo ansambli: Šok, Party, XII. nadstropje. Hazard, Ultimat; ansambel Mihe Dolžana; kvintet Gorenjci; pevci: Marjan Smode, Alfi Nipič, Irena Tratnik, Majda Sepe, Oto Pestner, Andrej Šifrer, Meta Malus , Meta Močnik; igralci: Ivo Ban, Radko Polič — Rac, Milena Muhič, Boris Cavazza; skupine: Pepel in kri. Plesna skupina Krik, Nevv svving guartet, Ljubljanski oktet; napovedovalci: Milanka Bavcon, Nataša Dolenc, Vili Vodopivec, Dare Milič, Miša Molk, Marjan Kralj; moped show: Tof, Marta , Brane, Rifle; smučarska reprezentanca Jugoslavije: Tone Vogrinec, Filip Gartner, Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko, Tomaž Cerkovnik, Janez Čižman, Rok Petrovič, Grega Benedik, Jože Šparovec, Anja Zavadlav, Andreja Leskovšek, Nuša Tome, Metka Jerman, Polona Peharc, Alenka Mavec, Nataša Blažič.
Vstopnice po 140 din pri kulturnih animatorjih. Pomagajmo!