menili položaj in odgovornost vlade Zjedinjenihpržav. Med 14. mirovnimi tofckami, katere je' povdarjal p edsed-nik, je Redeča točka:
Točka 10. ./ gj^
"Narodi Avstrije, katerim želimd popolno 'garai tirano svobodo zagotovljeno, morajo dobiti največjo in pppol-no priliko, da se sv< bodno razvijajo." Odkar je >ila ta točka pisana in izra^mjpred kongresom Z jed. drŽav, od-tedaj je vlada Zjedinjelilr držav priznala, da so Če|o*Slo-vaki zavezniki zaveznikov in vlade Zjedinjenih drlav; in da je češko-NarodnilZveza de facto vlada, ki imafoopol-no pravico dirigirati friaške In politične zadevtlffieho-Slovakov.	-i
Predsednik za Jugotfbvarie.
"Nadalje je vlada^IjfDdin-lenih držav v popolni,-meri priznala pravico narorafh as-piracij Jugoslovanov ja svobodo. Predsednik Zjedinjenih držav torej nima \*Č svobodnih rok, da bi s prejel "navadno" avtononjli^teh narodov kot podlagtrmiru, in zatorej on zahteva da ti narodi, Čeho-Slovaki goslovani, naj bodejo Miniki Avstro-Ogrske vladgBr se tiče usode in nlH-oraf aspi-racij teh narodov/ Kobert Lansing, državni tajnik.
Kaj je prosila Avstrija?
Zgorej omenjeni odgovor predsednika Wilsona je posledica note, katero je posla-
la avstrijska vlada predsedniku Wilsonu in ki se glasi: 'Avstro-Ogrska monarhija, ki se je neprestano borila samo radi defenzive in ki je ponovno dajala dokaze pripravljenosti, da ustavi prelivanje krvi in pride do častneega miru, prihaja k njegovi visokosti, predsedniku Zjed. držav in ponuja, da sklene z njim in njegovimi zavezniki premirje na suhem, na morju in v zraku, in avstro-ogrska monarhija izraža, da se strinja z 14. mirovnimi točkami predsednika Wilsona in z vsemi njegovimi izjavami glede miru." Kot je sprevidetl iz odgovora predsednika Wilsona, -je predsednik odgovoril, da on nima-ničesar več opraviti z "avstro-ogrsko monarhijo, ampak da mora Avstrija prositi Čeho-Slovake in Jugoslovane za mir in z njimi obračunati glede miru, Avstrija je uničena.
Washington, 20. okt: Predsednik Wilson je odredil, da se mora Avstrija uničiti, Hab sburška cesarska rodbina mora zapustiti prestol in se pokoriti za svoje grehe" Odgovor predsednika Wilsona na avstrijsko mirovno ponud bo, je najbolj oster in točen odgovor, kar jih je Wilson Se podpisal avtokratom Evrope. V svojem odgovoru Avstriji pravi predsednik Wilson tudi, da on nima več govoriti z Habsburgovci ali Ho-henzollernci. Narodi imajo sedaj besedo.
Čeho-Slovaki in Jugoslovani.
Predsednik Wilson pravi avstrijski vladi, da z njo nima- ničesar več opraviti, da ne prizna avstrijske vlade, da avstrijska vlada sploh nima nobene pravice do obstanka, ampak Ceho-Slovaki in Jugoslovani so gospodarji Avstrije, in te mora avstrijski cesar vprašati,kaj je z mirom. Jugoslovani in Čehi so sodniki Avstrije, ker Amerika je v polni meri priznala Čeho-Slovake in Jugoslovane.
Vsem v posmeh.
Amsterdam, 20. okt. Ko je avstrijski ministerski predsednik Burian 18. okt. govoril v Ogrski državni zbornici, ga je napadel ogrski grof Karoly, ki se je izjavil, da je avstrijsko ministerstvo krivo skrajno žalostnega položaja, v katerem se nahaja monarhija. G^aron Burian je na to .odgovoril: "Mi smo si toliko prizadevali za mir, (k je Avstrija konečno postala predmet splošnega posmehovanja po celem svetu.*' Wilson odgovarja Avstriji.
Washington, 20. okt. Danes je odgovoril predsednik Wilson avstrijski vladi na njeno prošnjo, da se sklene mir, V tem odgovoru pred-sednfk Wilson direktno pove avstrijski vladi, da on ne prizna nobene take vlade, da sploh ne prizna Avstrije, ampak, če hoče Avstrija imeti mir, da se morajo oglasiti Če5-ho-Slovaki in Jugoslovani. Besedilo predsednikove note.
Vimenu predsednika je državni tajnik Lansing pisal avstrijski vladi, potom Šved-1 skega poslaništva, ki zastopa avstrijske interese v Ameriki, sledeče: "Prosim vas, da spo-iočite cesarsko in kraljevi vladi Avstrije sledeče: Predsednik čuti za svojo dolžnost, da se izjavi, da on ne more priznati sedajnih trditev in predlogov avstrijske vlade, ker so gotovi dogodki, od dne R. januarija popolnoma spre-
PERMIT,
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of Octeber 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order ef the President, A. 3. Burleson, Poitruaster General
n' <*' -' hi l»niifmly ••? -	. |;
£\wys Vt^lrtl^ft r ii lrtlAK^ilrA
I/ICYCldtlUuKu I 1UIlv 11 Am
............L______.___:___~~ ___ ■

■ ■■:'■ ■■	.	■ ■■	---t------J------------ .... , „	.........., ,, -^
3.	CLEVELAND, OHIO. MONDAY, OCTOBER, 21 1918- __LETO XI. - VOL. XI,
liberty M v Cleveland aver the . top. $125.000.000 je skupna svota.
Cleveland je šel "over the pop." Clevelandčani so pokazali kajzerju kaj se pravi šaliti se z Ameriko. Predpisana svota za Liberty posojilo, ki je znašala $113 000.000, se je skrila, infce v soboto popol dne je bilo podpisanega $120. 000;000 za četrto Liberty posojilo. Toda novi podpisi pri-i tajajo še vedno na banke.Su-mi se, da bodejo znašali skupni podpisi $125.000.000, ali asa $12.000.000 več ko se je pričakovalo v Clevelandu. Sijajni patrijotični duh je prevzel vse stanovalce v Clevelandu. V soboto zvečer so na Square praznovali "zmago". Nemudoma je bila poslana brzojavka generalu Pershin-gu v Francijo, ki naznanja, da je Cleveland podpisal preko mere Liberty posojilo, in da se sme Pershing vselej
IMRKV'. V«<šm ','f \< •<*'■.• -.....i i -i* -i^a
zanesti na patrijotični Cleveland. Tako je Cleveland rešil svojo čast. Distrikt, kamor spada Cleveland je moral nabrati $600.000.000, toda čuje se, da je več kot petdfeset milijonov preveč. Po celi Ameriki se čuje, da so ljudje podpisali namesto $6.000.000.000 celih $7.000.000 000, torej za en cel tisoč milijonov več kot se je zahtevalo. To je Amerika, navdušena, patri-joticna. Gorje ti, kajzer!
—Josip Žele, kot glavni blagajnik Slpvanske Delav. Podporne Zveze Je podpisal v soboto za $10.000 Liberty bondov za omenjeno Zvezo. 23. varda je s tem podpisom dobila znaten prispevek, in je poleg S.D.Z. eidna sloven: ska Jednota, ki je v C1eve: landu podpisala Liberty posojilo. 1	■>
■ ........... ■■ ■ t A >[,■ <!
Influenca se širi v mestu
'	S I .
f influenca v Clevelandu se liri, in postaja dnevno hujša. Od petka naprej do nedelje f Seje prijavilo mestnim zdravstvenim oblastem 1658 novih slučajev influence. 14 jih je Umrlo v petek, 26 v soboto, in tudi v nedeljo je številno novih smrtnih slučejev. Uradno je bilo dosedaj naznanjenih 4920 slučajev influence v Clevelandu, dočim trdijo zdravstvene oblasti, da je mnogo tisoč oseb bolnih, ki ne poročajo bolezni kakor bi morali. V City Hospital sopo stavili 600 novih začasnih po stelj za bolnike, v Mount Sinai bolnišnici pa 150. Prosto-|ga v vseh bolnišnicah priman Skuje. Policija bo v posebnih ambulancah prepeljavala bolnike. Dočim se poroča Iz Vojaškega taborišča v Camp Sherman, da je tam bolezen ponehala, se je bolezen sedaj preselila v mesta, V Camp , Sherman je umrlo J WO vojakov za influenco. Le malo slučajev te bolezni je še med vojaštvom.
Mestne zdravstvene obla-' sti nameravajo drugi teden, f $e se bolezen razširja, zapreti Vse trgovine, tovarne in Sploh vse prostore, kjer se •frhajajo ljudje. Tudi salooni lin restavranti pridejo na vrs-j Mh). Brivcem se priporoča, da Kosijo maske, da ne dihajo j onim, katere brijejo ali stri-žejo, v usta. S tem se bolezen ' raznaša. Mestne zdravstvene oblasti grozijo pogrebnikom, |;da bodejo zaprti, če dovolijo javne pogrebe. Truplo umrlega za influenco se ne sme nes ti v cerkev, zapreti se mora krsta takoj, in le najbližji sorodniki smejo za pogrebom.
Tudi v slovenski naselbini je mnogo slučejev smrti in-fluencfc, in nekaj sto slovenskih družin imaljolnike v svo & sredini. Kolikor se nam poroča, je pogrebni zavod A. vGrdine pokopal sledeče Sto-| vence pretečeni teden; Ester; ILenardi, 11 mesecev, Fr. O-j lešnik, 1 mesec, Mary Peter-j lin, poročena, 32 let stara, Je-| f nie Bavle, 7 mesecev, Mary Koss, 35 let stara, Steve Ko-lenc. novorojenec, Jennie Yriiovec, 27 let stara, poročena, ftosie Lindič, 13 mesec, R Crdošič, 29 let, N. Mod-rič, 23 let. Tudi pogrebni zavod J os. Žele ima številno ^ slučajev, Objednem je Jos. 2eletu umrl sinček. Jako n^ varno jc zabolela A^irSi ^^gt - ■ Kalan, soproga su)v. sjosnini-
_ ,	j; - j: J-. j
c iJT iais v	.t • Mi ■
Ju* «	.
—Jako zanimiv oglas je priobčila neka tvrdka v Clevelandu v sobotnih listih glede Liberty bodnov. Oglas se glasi: Na povelje razžaljenega človeštva! Javna razprodaja z licitanto! Vsa zajpga in oprema Hohenzollerncev Habsburgovcev & Co. mednarodnih sleparjev in bankro-tirjev z glavnim stanom v Berolinu in s podružnicami na Dunaju in Carigradu !Ho-henzollern,, Hapsburg & Co so največji razprodajalci na debelo na celemsvetu v zelenem blagu, .črnih lažeh, ru-dečih umorih, gumeni propagandi in belih peresih. Poseb ua pozornost se obrača rta o-gromno izbero in popolno zalogo mirovnih vab, pasti in sleparji, ki se ponujajo na debelo na železniške vozove, voznina plačana naprej in garantirano, da pride do vas. Licitanta in razprodaja se vrši na dan, ki bo v kratkem naznajrjen in sicer v cesarski palači na Berolinu, kjer bo strijc Sam fungiral kot lici-tator. Preskrbite, da se čimprej naznani ta urva, dan povračila in dan miru, s tem da vjožite vsak dolar, katerega imate, v razprodajo teca blaga. Kupujte Liberty bonde! Opomba uredništva tega lista: Kdor prinese svoj podpis še do pondeljka, 21. okt zvečer v naše uredništvo, ta še lahko kupi Liberty bond. Prodaja Liberty bondo? se absolutno zajključi v ponde-
Zveze se naznanja, da ni treba pošiljati bolniških obiskovalcev bolnikom, ki so zboleli za influenco, ker je obiskovanje nevarno. To je odredba vrhovnega zdravnika Zve ze in mestnih oblastij. Fr. Hudovernik, tajnik
—The Richman Bros. Co. jc ponudila vjadi svoje ogrom-fro poslopje za izdelovanje oblek na 1600 E. 55th St. v brezplačno najemnino. Poslopje naj bi se spremenilo v bolnišnico s 1000 posteljami. Vlada je vzela velikodušno ponudbo. Pričeli so nemudoma s pripravami, da spremene tovarno v bolnišnico. Prvi ranjeni ameriški vojaki pridejo že v bližnji bodočnosti v Cleveland. Na Francoskem ni dovolj bolnišnic, da bi se preskrbelo za francoske angleška belgijske in ameriške vojake.' Oblasti pravijo, da se bo tovarna The Richman Bros. Čo. tako predelala, Ja bo v nje) prostora naenkrat za 3000 ranjencev.
Siti same 80 nulj <ri Belgrada. Remci na begu iz Belgije ii Franciji
Srbi napredujejo.
Srbska armada je prodrla 20 milj severno od Niša, in se nahaja sedaj samo še 80 milj od Belgrada. Avstrijci poži-gajo pri umikanju vasi in me sta. Avstrijska armada v Srbiji obstoji s samih Nemcev in Mažarov. Nobenega slovanskega vojaka ni-nled njimi.
Kajzerjeva palača bombardirana.
London, 20. okt. Ogromna množica nemškega ljudstva je včeraj razsajala po Berolinu. Množica se je podala pred kajzefjevo palačo, kjer so demonstranti razbili vsa okna in poškodovali palačo. Vojaštvo s strojnimi puškami je razgnalo demonstrante.
Kajzer odpovedal. I London, 20. okt. Nemški odgovor na Wilsonovo noto, v kateri zahteva popolno pre dajo Nemčije, je na potu v Ameriko. Ne ve se, ali te bo Nemčija uklonila ali ne. Če se ukloni, tedaj se začne premirje. Če se ne uda popolnoma, tedaj Wilson ne bo več odgovarjal nemški vladi, ampak vojna se bo nadaljevala, dokler Nemčija ni popolnoma premagana. Zagotovo se zatrjuje, da se je kajzer že odpovedal in podpisal dekret, toda dvorska klika ga je pregovorila, da Je vzel nazaj svo jo besedo.
Ob nizozemski meji.
Pariz, 20. oktobra. Zavez-vezniška armada je dospela do nizozemske meje. Bruges je v zavezniški rokah. Nemci kot divji bežijo 12 Belgije.
' K«i« ___j n„4
cem. Bruselj, glavno mesto Belgije, je izpraznjend od Nemcev.
Brez milosti naprej.
Na 120 milj dolgi fronti pritiskajo Zavezniki naprej brez vsake milosti. Nobenega počitka ne privoščijo Nem cem. Angleži korakajo proti Ghentu, v centrumu gredo Angleži proti Tournai, dočim na jugu Angleži in Ame-rikanci grozijo važni nemški postojanki Valenciennes. V Argonskih gozdih so Ameri-kanci pognali Nemce za 6 milj nazaj.
2500 ujetih.
V Argonskih gozdih so A-merikanci ujeli 2500 Nemcev ki se niso mogli dovolj hitro umikati. Neuradna poročila naznanjajo, da je bilo nada-ljnih 6000 Nemcev spravljenih pri nirozemski meji v past, da jim ni preostalo dru-zega kot podati *e ali uteči na nizozemska'tla,
Pri Verdunu.
Severno od Verduna, kjer se nahaja ameriška armada, so se začeli Nemci umikati Tu se Nemci sicer še ustavljajo, toda po nekaterih poskusih, so jih Amerikanci vrgli nazaj, jih 3000 ujeli, ostale pa nagnali v beg. 80.000 milj zemlje dobljene.
Odkar zevezniki napredu-; jo, od Julija meseca so oprostili 80.000 kvadratnih milj, francoske in belgijske zemlje Med nemškimi vojaki vlada vtis, da vrhovno nemško po-
-
—Dober izgovor sta imela dva tata, Frank Hooway in j Lovrenc Barnes, ko jih je policaj ustavil, ko sta korakala j iz gostilne William Murphya 3125 Detroit Ave. Pod pazduho sta imela vsak par steklenic dobrega žganja. "Pre-strašila sva se španske influence," sta dejala tatova, "zato sva hotela imeti nekaj zdra vil, in ker so zdravila draga, sva jih sama vzela. Kdo pam more zameriti, če se skušava obraniti bolezni?" Well, sodnik je zameril, kajti dobila sta vsak po 30 dni zapora
Kadar kupite kake potrebščine pri kakem trgovcu, kupite le tedaj, če ste videli oglas v na* iem listu. Ako ga ne vidite, povejte takemu trgovcu, da naj oglašuje v listu, ker sker bo-dete kupovali pri trgovcih, ki z vašim denarjem pomagajo podpirati vai list
Za Slov. N. Dom so darovali: C. A. Klub pri Setni-karju $6.25, društvo Srca Jezusovega, nabrano na seji $8.55, na družabnem večeru Maccabees nabrala Mary Ba-bnik in Fany Babnik $13.50 Lepa hvala vsem darovalcem in nabiralcem. Na seii dnjšt.
L/vImVv«, 5>l. J« O I«* i	l/l 1U
naorano $6 50
i lup ... "Vi, " •„.•
Washington, 20. okt. Čehi so proglasili svojo svobodno in neodvisno državo. Zastop-1 nik Češke Narodne Zveze v Washingtonu, J. Cisar, je iz-i ročil včeraj predsedniku Wil-j sonu Češko Izjavo Neodvis-, nosti. Dokument je podpisan nd Tomaž Masaryka, ki je prvi ministerski predsednik in minister financ nove Češke države. Izjava Neovisnosti Češkega naroda se glasi;
"V tem resnem trenutku, ko Hohenzollernci ponujajo mir z namenom, da ustavijo smagovito prodiranje zaveznikov in da preprečijo razrušitev Avstro - Ogrske in Tur- 1 čije, in ko Habsburgovci ob- ' ljubuj^jq federaližacijo Av- 1 strije in avtonomijo raznim narodom Avstrije, mi, Čeho- * Slovaška Narodna Zveza, 1 pripoznana od Amerike in za- : vezniških vlad, v popolnem ! soglasju z deklaracijo Čeških 1 zastopnikov v Pragi dne 6. 1 jan. 1918, zavedajoč se, da ; avtonomija in federalizacija pod Habhburgovci ne pome- ! ni ničesar, s tem izjavljamo ' našo Izjavo Neodvisnosti,
"Mi to delamo, ker smo ■ prepričani,' da se naš narod ne more svobodno razvijati ] pod Habsburgovci, pod kate- 1 ro vlado smo trpeeli 300 let. Mi podajemo to izjavo na po- ; dlagi naših zgodovinskih in 1 naravnih pravic, Mi smo tvo- ■ rili neodvisno državo,od sedmega stoletja sem, fn leta 1 1526, kot neodvisna država,, obstoječa z Moravske, Češke 1 in SleŠke, smo se zvezali z Avstrijo, da se obranimo na- 1 pram turškim grozovitostim. Mi nismo nikdar svojevoljno prodali "svoje neodvisnosti. Habsburgovci so prelonUIi po godbo z našim narodom, ker so nam pokradli naše pravice, prekršili ustavo naše države, katero so se zavezali podpirati, in raditega mi izjavljamo, da nečemo več tvoriti del Avstro - Ogrske v nobeni obliki.
Mi zahtevamo pravico, da se Češka združi s Slovaško, k je bila" nekdaj del naše domovine, in ki je bila zadnjih petdeset let predmet neCuve-nega izkoriščanja od strani Mažarov, ki so s svojim nezaslišanim nasiljem jn brutalnostjo zgubili vse pravice, da vladajo koga druzega kot same sebe.
Vsemu svetu je znana pravica naših zahtev, in niti sami Habsburgovci se niso drznili zanikati naših zahtev. Franc Jožef je ponovno povdarjal opravičenost na5ih zahtev. Toda Nemci sb se temu upirali, in Avstro - Ogrska je postala provinca panger-manske propagande. Mi ne moremo in nečemo nadalje živeti pod vlado, ki je osra-. motila pravice Belgijcev,! F/ancozov in Srbov, morilcev Rusije in Rumunije, morilcev tisočev in tisočev nedolžnega civilnega prebivalstva, mi ne bodemo živeli pod vlado teh Nemcev, ki so zagrešili vse najbolj nezaslišane " zločine proji človeškemu dostojanstvu.
Avstrija nima nobene pravice do nadaljnega obstoja, ker je zavrnila pripoznati fundamentne pravice modernih narodov. Habsburška dinastija je podedovala zločine in krivice, in ta dinastija je večen vzrok svetovnih vojn, in mi smatramo za svojo dolžnost napram človeštvu in pravici, da popolnoma uničimo i to dinastijo. 'JS ^ VJV
Mi z grozo zavračamo trdi-> tve, da je Habsburška H o-j
Ceho-Slovaki in Jugoslovani so sodniki Avstrije in Habsburgovcev
Wilson pravi, Avstrija 4 mora dničiti.
Izjava Čeho - Slovakov o neodvisnosti in svobodi
skega izvira, mi nečemo pripoznati cesarske ali kraljeve milosti božje Naš češki narod je postavil Habsburgov-ce na prestol iz svoje lastne volje, in ravno iz te svoje lastne volje jih pahne iz pre* stola. Mi hočemo sedaj označiti samo začetne principe naše države, glavni principi so določeni odposlancem ho-slovaškega naroda, kadar se zbere k Ustavnemu zborovanju.
Čeho-Slova§ka država mora biti republika. Ta država bo garantirala oopolno svobodo vesti, vere in znanstva, literature in umetnosti, govora, tiska in pravice zborovat ja. Cerkev se mora ločiti od države. ' Naša demokracija mora biti na podlagi univerzalne volivne pravice, ženske morajo biti enake moškim, politično, socijalno in kulturno. Pravice inicijafive in r<£ ferenduma. Stalna armada še odpravi, na njeno mesto pride milicija.
Demokracija je ' porazUa teokratično avtokracijo, militarizem je premagan, demo* kracija zmaguje. Sile teme so povzročile zmago svetlobe. Doba humanitete vstaja na obzorju. Mi verujemo v demokracijo, mi verujemo V svobodo in — v svobodo večne čase. Dano v Parali 18. oktobra, 1918. ' |
;| THOMAS MASARYK, ministerski predsednik, MILAN STEFANIK,
genteral. minister obrambe EDWARD BENES, minister zunanjih del,
'i	_..._m. _U_ftti :iim
—Policist' Harry Landers se je ustrelil v soboto na domu svojega brata v Warwick, Ohio. Landers je spadal v peti policijski precinkt v Cle- * velendu. Bolehal je že nad en mesec dnij, in ker ni upal oz-draveti, se je ustrelil. Zapušča ženo in hčer.
—Vlada je imenovala Rev. Francis Moran, 3602 Bridge a ve. za načelnika delavskega i odbora v Gevelandu. Rev. I Moran je župnik največje irske cerkve v Clevelandu. Dolžnost odbora }e> skrbeti, da je dovolj delavnih sil v tovarnah, kjer se izdelujejo
stoji iz treh mož, poleg Rev. Morana je odbornik Mr. Mal-
instruktor pri zrakopkpflfll^
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDKUEK, 8REPO IN PETEK.
N AROCNIN Ai
/o AmmriKo - -OOI J5o Clif d. po poJfi J4.00 JCa Btfropv - J4-.001 fwomwria Jtl+oilKa - Je
T.ifc^.iM*b. 4— Ml M MM* — "!»■■■>»Aa»Hk*" ttt* ar. olju« *n m ■..	orno r»L«r*oH« oirr. rtn»o»roN tm
BDWARD KAUSH, Publisher	_LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
Kari by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. kinttisiig rites m request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio Wider the Act of March 3rd, 1879?	__
~	No. 123. JVIond.Qct._21. 1918.
Madžarom se ne sme zaupati
Frank H. Simonds, eden najboljših poznavalcev evropskega položaja, ki z neumornim* opazovanjem zasleduje vsak najmanjši dogodek v Avstriji, je pred nekaj dnevi v ameriškem časopisju napisal sledeči članek, ki se tiče položaja na Balkanu in skrivnih mahinacij Maža-rov. Mr. Simonds svari upljivne sile, da ob pravem času preprečijo mažarsko zaroto, ker sicer bo prepozno. Članek se glasi:
Naznanilo, da so Italijani okupirali Drač in Tirnano v Albaniji, Srbi Mitrovico, Prizren in Niš, in Francozi Seres in Dramo, grška mesta, vse to nam daje soliden dokaz, da se balkansko vprašanje likviduje in da se zoA pet postavlja stara meja med Nemčijo in njenim vzhodnim pristlskom po osvojitvi azijskega sveta.
Tekom enega tedna ali k večjem deset dnij bodeemo slišali, da so dospele italijanske In francoske armade do avstro-ogrske meje, in Srbija bo zopet oddeljena od Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Slišali bodemo, da se Srbi zopet nahajajo v svojem starem glavnem mestu, Bel-p*du, in nikakor ni izključeno, da bi bile francoske čete i$&om štirinajstih dnij v Sarajevu, kjer je bila prižgana žveplenka štiri leta nazaj, da se je vnel ves svet in gori še danes, ko je bil avstrijski prestolonaslednik umorjen.
Grška, Albanija in Srbija se nahajajo na dobrem potu, da bodejo osvobojene izpod jarma centralnih evrop-f»|clh držav, v najkrajšem mogočem času. "Mittel-Europa" <e obsojena na smrt, in mi vsi pazimo z opravičenim zaupanjem, kdaj se bo -podala Turčija. Predaja Turčije ne ipiore dolgo izostati, kljub temu, da se nahajajo v Zlatem rogu nemške bojne ladije.' Ko se preda Turčija, tedaj bo ^Nemčiji pot na vzhod popolnoma zaprta.
in ko se zavezniške čete približujejo Donavi, tedaj se ponovno pojavi pred nami vpraSanje Rumunske. Brzo-igviee iz Berolina in Dunaja so nam pretekli teden naznanjale, da je Rumunska že začela skrivej zahtevati, da Klrevidira mirovna pogodba sklenjena med Rumunci in IpMtici v Bukareštu, Ta mirovna pogodba je povzročila, |da; so Rumunci postali sužnji Nemcev, da so zgubili Do-jbrudžo in da se je njena meja napram Avstriji tako oslabila, da je Rumunci ne morejo braniti.
Sedajni rumunski vladi, oziroma ministerstvu, kateremu na čelu je Karghilcman, se ne more zaupati, in to ifHiniSterstvo bo propadlo, kakor hitro pridejo zavezniške Čete, potem ko so osvobodile Srbijo, v Rumu ni j o. Sedanje rumnsko ministerstvo reprezentira majhen, toda upljiven nemški element v Rumuniji. To ministerstvo ob-litoji z ministrov, ki so se borili tedaj, da bi preprečili Rumuniji vstop v vojno na strani zaveznikov, in je jako podobno raznim ministerstvom, katera je postavljal grški kralj Konštantin, ki je igral ulogo nemškega vazala, dokler ga zavezniki niso pregnali s prestola. Prav gotovo je, da prevzamejo rumunsko vlado v roke domoljubni rumunski bivši ministri Bratiano in Jonescu.
.Zavezniške čete se hitro bližajo Rumuniji. In ura se ie približala, ko pride pravica tudi za Rumunijo. Zavezniki morajo Rumunski prinesti, to pravico. Rumunija mnogo žrtvovala za zaveznike, in je bila konečno izda-* na od Rusov, ki so je zvabili v vojno. Pravica pa tudi zahteva, da se osvobodijo Rumunci, ki prebivajo v Avstro-Ogrski, posebno v Ogrski, kjer živi mnogo Rumuncev. Mi se nikakor ne smemo dati zapeljati sedajnim mažarskim trditvam, da nameravajo odstopiti od Avstrije, kajti te trditve so slepljive, in Mažari ne kričijo iz Čistih namenov po svoji neodvisnosti.
Kaj pomeni mažarska teritorijalna neodvisnost? Ta neodvisnost pomeni nadaljevane suženjstva napram Slovakom, Srbo-Hrvgtov in Rumuncev, ki so skupaj mnogo bolj številni kakor pa Mažari sami. Tem narodom preti od strani Mažarov velika nevarnast in sicer iz vzroka, ker Mažari pod krinko demokracije zahtevajo neodvisnost in svobouc za sebe, ob istem času pa na drugi strani nameravajo zlepa spraviti v svoj žep trojne druge narodnosti. Raditega se mora ves položaj dobro premotriti, vsaka mažarska zahteva' se mora presoditi in ceniti po njeni zaslugi. Francija zahteva Alzacijo - Lotringijo na podlagi zgodovinske pravice in na podlagi francoskega prebivalstva v teh krajih, in konečno, ker prebivalstvo teh krajev tako zahtevan. Ravno tako spada avstrijski Trident k Italiji. In če se potegnemo za te dežele, moramo na podlagi pravice ravno tako zahtevati,, da se Transylvanski Rumunci ne spremenijo v mažarske sužnje. Ista je s Srbo Hrvati, ki stoje še danes pod Mažarskim upljivom.
K sreči za Rumunce so naši francoski, italijanski in angleški zavezniki se pred dvema letoma, ko je Rumunija stopila v vojno, zahtevali, da garantirajo neodvisnost Rumunije na podlagi narodnega zjedinjenja. To ppnieni, da vsi Rumunci, ki so danes pod mažarsko vlado morajo se zjediniti z ostalim rumunskim prebivalstvom. In bistveno pri tem je, da vlada Zjedinjenih držav podpira te ru-I nunske težnje. Niti Poljaki niso toliko trpeli kot Rumunci, niti Nemci niso bili taki divjaki napram narodom kakor so bili Mažari napram Rumuncem, Srbo-Hrvatom in Slovakom.
Rumunska se je predala radi ruske veleizdaje. Rumunska je bila prodana Berolinu leta 1916 radi izdaje Sturmerjevega ministerstva v Rusiji. Sturmerje^o miu-?terstvo v Rusiji je nalašč zapustilo rumunsko armado z namenom, da doživi maka armada poraz, nakar se je tedanja ruska vlada zavzela, da ne bo ugovarjala, če Nem-
Samomor vojnega cenzor- 1
ja. r- V Zagrebu se je ustre- < lil nadporočnik 96 pešpolka i Ferdinand Trkuc. Samomo- i rilec je Slovenec po rodu ter i je opravljnl v Zagrebu službo vojaškega cenzorja. 1 Požar v pivovarni. — Lo- i kalni korespondenci javljajo ' iz Nove Gradiške, da je tam ' v troek 28. julija nastal po- I žar v Lobejevej pivovarni, i Požar je bil tako silen, da je i pivovarna do tla pogorela, i Skoda znaša okoli sedem mi- : lijonov kron, ter ne bo niti ; od daleč pokrita z zavaroval- ' nino, Objednem je zgorela < tudi zaloga štiridesetih vago- i nov ječma, ki je kratko pred i požarom dospel. — Pri tolikem pomanjkanju in stradanju daje država kar 40 vagonov ječma eni sami majhni pivovarni na razpolago. Koliko sirot bi se moglo nasititi s to količino, pa seveda s tem bi bilo oškodovani interesi veleizdustrijcev in potem bi tudi ne bilo mogoče upijaniti vojakov pred kako ofenzivo. Zato pa gladujte, sirote še na dalje — brez božje volje.
Listi, prepovedani na fronti. — Na fronti so prepovedani naslednji listi: Arbeiter Zeitung, Arbeiterwille,, Frie-de, Glas Slobode, Slovenec, Slovenski Narod, Lidove No viny, Venkov, Narodni Lis-ty, II Lavoratore, Illustrova-ni Kuryer, Godzieny, Kuryr Lwowsky, Pias, Vilag, Neps-zava, Naprej, Hrvatska Država, Hrvatska Njiva, Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Berliner Arbeiter Zeitung. K do je izdal prepoved. Generalno vojaško poštno ra vnateljstvo. In komu? Ali vojakom? Listom? Ne, svojim podrejenim uradnikom. , — V Avstriji je tudi to mogoče.
•	Kaj je škandal? - Pod
tem naslovom piše Slovenec: Ali morda to, da se že štiri leta pobira za vdove in siro-
■	te padlih vojakov in da te v-. dove pri nas ničesar ne dobi-, vajo? Ne, to še ni škandal? > — Da se ljudem na razne na-i čine guli iz žepa denar za ra-
•	zne invalide in da ti invalidi
■	ničesar ne dobe? Ne, tudi to
; še ni škandal. — Kaj je toraj,
•	škandal? Škandal je, ako
[ opozoriš javnost na take raz-' ) mere in ti ljubljanski cenzor tako notico zapleni. Konsu-j i les, tako vzgajate korupcijo.;
Iz česa delajo kruh. Slo-; t venski socijalistični Naprej' , javlja: Dunajski listi pišejo,j ) da se je izvršila kemična pre-
■	iskava kruha, katerega poši-
-	I ja dunajska aprovizacija pe-
-	kovskim podvzetjem za pro-i dajo; preiskava je dokazala, i da kruh sestoji: iz pokvarjene moke, gjnilega zmrznene-
•	ga krompirja. Naprej dostav-; Ija: Pa tudi takega kruha
ni.
: "Rinfcelšpir mesto kruha
•	— Slovenskemu Narodu po-
•	ročajo iz Gorice, da se daje
■	um prebivalstvu namesto
ji .'i. t'v: > . . ," t	šL-f&l M
Iz stare domovine.
kruha v obilni meri proste vožnje na vrtiljku, po železnicah itd. Narod pristavlja, da se od Mringel§pila" ne more nikdo nasititi.
Vračilo prevoznih stroškov beguncev. — Pod tem naslovom piše Edinost: Praviloma bi morala država prevažati begunce in vse njih blago brezplačno ob begu iz domačije in ob vrnitvi. Toda naši begunci so morali večinoma nepričakovano zapustiti svoje domove, da so navadno le malo rešili ali nič. Toda plačeavti so morali po ogromrii večini vozriino zase in za svoje blago. Mnogi so svoje edino rešeno imetje potem celo izgubili.. Pa tudi ob vrnitvi v domovino morajo mnogi begunci plačati svojo voznlno, deloma ker so šli po južni železnici mesto po državni, za katere so se glasile uradne izkaznice, deloma vsled nevednosti uradnikov, ki so bodisi izdajali napačne listine, bodisi da so pravilno sestavljene slabo razumeli. Dejstvo je, da imajo naši begunci tudi na ta naslov mnogo stotisoč kron škode, katere jim mora povrniti drŽava. Ker je zakon v tem pogledu nedostaten,, a na merodajnih mestih še ni dobre volje, da bi bila beguncem ta škoda povrnjena, bo treba zbrati kolikor možno mnogo takega gradiva, da se skupno za vse ob enem nare-de primerni koraki in ne za vsak slučaj posebej. Osrednji odbor na Dunaju svetuje vem prizadetim beguncem tako: Begunci, ki so že v domovini, naj pošljejo na župansko zvezo v Gorici kratko vlogo na c. kr. notranje ministrstvo, zahtevajoč povračila prevoznih stroškov. Vožne listke in druga dokazila je treba priložiti. Vsi dru gi naj pošljejo naravnost na osrednji odbor. Ko bodo približno vsi slučaji vkup, bomc iskali poti in sredstva, kako pripomoči našim rojakom dc povračila. Morda bo težka pot, ali poskusiti jo hočemo Zaprli otroka 7 let. — Zagrebške Novine poročajo: Iz Splita nam poročajo 11 , avgusta": Danes ob 9. dopoldan je vojaška patrulja, ka-1 teri na čelu so bili redarji , prijela na obali nekega de jzerterja. Njegova sestra, ot j rok 7 let, je vskliknila, ko je i videla, da soji prijeli brata rioj meni/1 Zakaj so ga pri-i jeli." Državni redar je skočil za otrokom ter ga prijel. O trok je preblede! ter ga jc j t-edar odpeljal med jokom Ir krikom v zapor. — Brez ko mentarja!
Avstrijske čete. streljaic na Liubliano. Dunajsk list Die Zelt piše 6. avgusta "Iz Ljubljane smo prejel naslednjo vest: "V četrtel
I ja ruska birokratska vlada je to povzročila z namenom,
ja lahko sklene mir z Nemčijo pod boljšimi pogoji. In
ruska birokratska vlada je hotela skjeiiiti mir z Nemčijo,
ker je videla, da se revolucija v Rusiji širi, in ker je mislila, da bo po sklenjenemu ihiru lahko zadušila revolucijo ruskega narod^
Bilo je štirideset leet nazaj, ko jf Rusija na isti način izdala Rumunijo. Tedaj so Rusi priklopih Beesarabijo tvoji državi; dasi je Besarabija po prebivalstvu čisto rumunska. K sreči je prebivalstvo Beesarabije glasovalo za /.druženje z Rumunsko, in danes tvori Besarabija del Rumunske. V Ameriki so nam precej znani odnošaji Poljakov, Čeho-Slovakov, Srbije, toda jako malo je znanega o Rumuncih, iz vzroka, ker se njih zadeva ni dovolj razpravljala v javnosti. Toda bistveno je potrebno, da se seznanimo tudi s tem problemom v trenutku, ko stoje zmagovite zavezniške armade na Balkanu, ob meji Avstro-Ogrske monarhije.	:
GVška je prosta nemškega upljiva, Bulgarija se nahaja v naših rokah, Srbija bo v kratkem popolnoma osvobojena, in le majhen del Albanije se enahaja še v avstrijskih rokah, toda rumunsko vprašanje je Še popolnoma nerešeno. Štiri milijone Rumuncev čaka osvobojenja. In to ni samo vprašanje pravice, ampak tudi vprašanje varnosti. Če osvobodimo Rumunsko, tedaj ustvarimo latinsko državo, ki je večja kot Italija z okoli 14.000.000 prebivalci. To bo permanentna meja napram nemški agresivnosti.
Jugoslavija in velika Rumunija, to so garancije miru bodoče jugo-vzhodne Evrope. Nemcem se bližajo časi Napoleona pri Lipskem. Država za državo, narod za narodom vstaja k svobodi, in ti narodi bodejo fundament novega sistema svobode in pravice v Evropi.
ko ebilo slišati zopet par strelov."	i
Zagrebški Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov piše 8. avgusta pod naslovom "Poročilo z ljubljanske fronte":
V soboto fa nedeljo mirno. Padel ni niti en strel — dasi je deževalo. Postajenačelnik in policija sta poslala brzojavko višjim oblastim."
Isti Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov znova zatrjuje, da se streli, oddani na Ljubljano in okolico, vedno pogostejše ponavljajo.
Slovenski vojaki obsojeni na smrt. — Dunajska Arbeiter Zeitung objavlja 8. avgusta odredbo štev. 117, ki je bila izdana 29. julija od gover-nerja dunajske garnizije, katar tudi imena štiriinsedem-desetih vojakov, ki so bili u-streljeni radi upora in izdaje. Večina ustreljenih vojakov ?e bilo Čehov, sedemnajst izmed njih je pripadalo čeeho-slovaški legiji, katere so avstrijski vojaki ujeli.
Plebiscit na Slovenskem: Slovenski Narod poroča 30. iulija: Prebivalci župnije Svino (102 podpisa) in Suši-da pri Kobaridu (165 podpisov) so se izjavili za neodvisno in svobodno Jugoslavijo.
Slovenski Gospodar, 10. av austa: V Železni Kaplji na Koroškem je podpisalo več kot tisoč oseb jugoslovansko deklaracijo.
Cena blagu v Zagrebu. — Zagrebške Novosti pišejo 10. avgusta: Ne samo, da je mnogo trgovin z oblekami za prtih, temveč nimajo niti one ki so ostale odprte, veliko blaga in oblek na prodaj. Cene so skrajno visoke, kakovost blaga pa je skrajno ni-?ka. Navadna obleka (nare-iena) stane 1000 do 1200 K, medtem ko računajo krojači, ki se trudijo dobiti dovolj blaga za obleko, za narejeno obleko po meri 1800 do 2000 kron. Isto je z volneniift blagom in bombaževino. Za moš ko srajco je treba plačati 70 !o 100 kron; par nogavic stane 50 do 80 kron, en jard blaga ali platna stane 70 do 80 kron.	>>
Zagrebška Hrvatska piše 6. avgusta: "Istotako je nemogoče dobiti številne druge predmete. Hišne potrebščine
rločevine je težko kje dobiti, nihče pa ne more kupiti vseea, kar potrebuje. Isto se more reči o predmetih iz porcelana in stekla.
Oče in sin v boju.
Toledo, 20. okt. Oče in sin sta se dobila v boju na Francoskem, kakor je zvedela ma ti, oziroma žena Mrs. Smith v tem mestu. Lonnie Smith 17 let star, je stopil v vojake pred 6 meseci in so ga kmalu potem poslali na Francosko. Njegov oče, Oscar Smith, ki je veteran iz španske vojne, je iskal sina, in se konečno dal sam zapisati v vojake v nadi, da sina najde. Tudi oče je bil poslan v Francijo, in po slučaju k isti diviziji kot njegov sin. Nekega dne sta se našla v prvih strelnih jarkih, ko sta se pripravljala na naskok na Nemce.
- — ._.»_m_____
■I W	H	M	•
f Dr. J. V. I
ŽUPNIK,:
SLOVENSKI	1
i, ZOBO ZDRAVNIK,'!
, 6127 St Clair Ave. <t
Knausovo poslopje nad Grdi- t novo trjroTif.o
j j | Najboljše zobozdrav- \1 nisko delo po niz-I	kih cenah.
a Uradne ur« «d 8:30 zjutraj da 1 T	8:30 Bvetar.
1	UW<7 Mi m Iff*j«mj« C
C M * »UKfc TTMlBMti. I
časopis je odvisen od naročnikov na ta način, da naročni-
;^%ZaČiSTENJEOb!FK! i
./"i o
Čistenje m likanje oblek,
„ ..,',>■■	». I, , ■■ , . W	ZE3Z 1
DOBRO DELO:	NIZKE CENE:	, j
Malka oMakf..............$1.25 2aa.ka'lriklja.....................50c
Molka auknj«..................f 1.25 Zanika dolga .uknjo ..$1.25
Jopiči.................................50c 2an>k« oblaka ...............$1.50 j
The Damm Dry Cleaning Co.
Prlnaoton 7f€ 2381 E. 82 ST. C^rfuM 2850 v A. J. DAMM, poslovodja
:^r"•)Tm Mi • ■■ ■■■ '■■ ■ Mt ■ f :.'-1
I	i	.	-,UJ
aCLL MAIN 1441	CUY. CENTRAL SS21-W
MIHAEL S. ČEREZIN, |
Hrvttsho-iWeaski wbdak
Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTRQPJE
VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.
I	''-a
I
- „4f
Ali x)e*te KaKo -Volili?
"Bone Dry" poneai: šest mesecev v ječi, $1000 kazni, če dobi oft en kozarec viaa, pi<re iH k ike drug« alkota ilične pijače v vašem domu, klubu, kovčku ali soloh kje pri vas Vi ne morete tega ime ti dutni, kupiti ali u finest i iz druge države.
Da se varujete volite na volivni dan 5. novembra.
Tu je volivni listek za viorec, ki ga dobite nd^volivni dan.
-:-—----.
Izrežlte ta lie tek, zaznamujte ga kot Je napisano spodaj ln pošljite ga na 606 Cuyahoga Bid«, nakar nun pošljemo člansko karto.
Volite YES v prvem odstavku in NO pri drugem,
kot vam kažemo spodaj._
f Nameravani amendment! 11 k ustavi.
Naredite tu 3	ARTICLE II
§j	SECTION 1
krti (MX")	|	y Referendum Provision, Roserv.E
v prvi koloni |	1 c* jng to the People the Power tog
pred besedo |	Approve or Reject an AoUonE
"YES"	|	of the General Assembly Rati E fl
Xylng any'Proposed Amendment g
9--to the Constitution of UmEŠ ■
|	United States.
=	Otlločl a referenduma, ki cl&Jeffi I
s	No pravico ljudstvu, da odobri nUBB
rj	zavrže korale državne zbornice g ■
5	glede vsakega prlstavka ik ui.g V
stavi Zjedinjenih držav. H
S—n—-i i
=	ARTICLE XV	BK|
SECTION 9
Naredite tu s1 Yes
s	Proh*bitiom of the Sale ami g
2____- Manufacture for Sale of lntoxl.H
S , ; . S"'	eating Liquors as a Beverage. E I
v prvi koloni £
pred beaedo S
•«NO"	S	No Prepoved prodajati ali izdelova_B
E	ti opojne IKkerJe kot pijačo. I
H V«	ARTICLE XII
1C8	SECTION .12	■
'	9---— That the Oenei al Assembly shal] H
S	k. Class!By Property for TaxaUonH ■
Purposes.
. Da lahko glasujete, morate registrirati
Oktober 18. ali 19.
Onio Home Rule Association, Cosmopolitan Dlv. S. J. Beck. taj. Cleveland«
1'j _, °n"' ^ 023) Tn prijazne sobe se oddajo v najem za malo družino, brez otrok, ali pa za pečlarje.
VpraSajte na 5920 Prosser avenue.
Takoj dobi delo dekle v uradu zobozdravnika. Pokličite Central 6678 R. Dobra plača. Dr. Kennedy, E. 55th St. in Superior ave. (xl22)
'	NAJFINKJIE
žensfce bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6434 St Clair ave.
Proda se dobro ohranjen avtomobil radi odhoda iz Cle-velanda. Proda se po nizki ceni. VpraSajte pri Mike Glavan, 15003 Sylvia avenue Collinwood.	(123)
ten v kovanju. Ima samo pet parov konj za oskrbovati. Plača od 47c do 50c na uro. Rojaki so proSeni, da se obrnejo na Louis Štefančič, Box 8, Camp 50, Cheat Bridge, W..Va. t '
-Pozor odiftwialiHl f-
jrozor oojemaicn
J v TSXOTff ■V-',-ifoi-'	, ■
Spodaj podpisani naznanjam odjemalcem, da ne mo?,, ft m priti po denarja mesec radi bolezni, torej lahko plačate mojemu delavcu L. Mo-horčič, ki je zanesljiv človekp in vam da potrdilo. AH pa sami prinesite denar k meni. PC tudi mlfeko bodete teško dobili, ker je jako teSko dobiti pomočnika. Prosim vse nekoliko potrpljenje. Louis Opara, 1368 E. 53rd St. —-- (123)

Spremembe pri krajevnih društev. I	Asesment št. 59 - 18. september.
ZOPET SPREJETI:
Pri štev. t. — C 2376 Mat Žulič, 395 Anton Jalovec, 266 Anton Ogrinc, 2178 Peter Ocvirak, 111 Anton Kuhar, 152 John Straus, 21 Josip Likovič, 1848 John Žnidaršič, 2307 Josip Grame, 1895 Frank'Celezifi, 1128 Mike Kožar, 1011 Anton ZorCič, 1500 Frank Kuhar, 1121 John Stra-žišar, 995 Josip ZupanCič, 1240 Fr. Cimperman; 996 An-
t0n Pr? Stev. 2. — C. 1794 Uršula Škraba, 1141 Ana Var-dian, 1875 Karolina Gglob, 2157 Ivana Linger, 1719 Frances Kne, 2158 Albina BrajdiC, 1134 Ana Šmigovec, 324 Ana Skufca, 1131 Ivana Zaje, 625 Gertude Soršek.
Pri štev. 3. — C. 1870 Josip Gregorin, 1949 John Zakrajšek, 726 Rudolf Boltauzer, 1949 John Zakrajšek.
Pri štev. 4. — C. 505 Johana Koprivec, 2350 Rozi Bo-štjančiC, 1416 Mary Jerič, 416 Rozi Jalovec, 1605 J. Mi-klavčič, 245 Jos. Ogrin, 1228 Mary Gorenc, 827 Antonija Nadbah, 1827 Frances Popek, 437 Josefa Jalovec, 1572 Jožefa JerSe, 1541 Mary Jerše, 1390 Mary Žnidaršič, 1542 Matilda Starič, 414 Fanny Suhadolnik, 1589 Fr. Žnidaršič, 1415 Johana Kolenc, 1646 Johana Sodja, 1373 Mary Lautižar, 1227 Ana Opeka, 1382 Johana Rožič, 1243 Johana Cimperman, 1262 Mrg. Novak, 1148 Mary Urbančič. Pri štev. 7. — C. 565 Anton Korošec. Pri štev. 8. — C. 948 Martin Luznar, 951 Johana Savs, 362 Jos. Mrgole, 373 Ivana Valenčič, 370 Josip Ka-stelic.
Pri štev. 9. — C. 473 Luka Kalister, 142 Louis Kurant . Pri štev. 11. — C. 1919 Emile Fabian, 1655 Mary
Andolšek, 1695 Frances Čampa.
PPri štev. 12 — C. 534 Frank Sober, 669 John Blatnik, 255 Anton Korber. ,	. ^ . Pri štev. 14. — C. 116 Frank Lah, 1663 Louis Raubar,
1388 Josip Kirbiš.
Pri štev. 17. — C. 598 Louis Kovačič, 1845 Valentin
Beden.
pf Pri štev. 20. - C. 2477 Mike Skube,i2393 John Gli-
<var, 2018 Josip Podržaj.
PRVI MESEC SUSPENDIRANI:
Pri štev. 1. — C. 109 Josip Zupančič, 159 John Švar-ca, 199 Frš Globokar, 1540 John Ferluga, 41 John Vegel, 1045 John Papež, 1882 Stefan Tušin, 1897 Josip Hrast, 20 Josip Pureber, 709 Fr. Somrak, 91 Mike Jalovec, 1308 Fr. Zalokar, 18 Fr. Okički, 804 John Oštir, 2131 Jernej Babič, 2306 Fr. Mohorčič, 56 M. Rogelj, 1502 Leo Peček, 1784 Adam Hrovat, 1097 Gašper Jelovšek, 1499 Anton Anžur, 1126 John Smolič, 1500 Maks Ivančič, 2200 Val-ter Vlasič, 1325 Louis Muhič, 2202 Mat Stipanič, 1788 John Sterlekar, 1305 John Šlogar, 1898 John Pucel, 1324 Sedma k, 1299 Josip Mišmaš, 1501 Jostp Kodrič, 1047 Peter Klun, 1682 Josip Levstek, 1206 Josip Lušin, 981 Frank Senica, 991 Fr. Gaibrjel, 1052 Fr. Semprimožnik.
Pri štev. 2. — C. 2300 Mary Bergles, 1116 Ivana Lau-šin, 1793 Marjeta S^iovic, 1111 Frances Zugovic, 1972 iMary Vatovac, 1368 Jenny Vidmar.
Pri štev. 3. — C. 1559 Anton Jelenčič, 735 Adolf Pe-trič, 1215 Steve Vihtelič, 1723 Louis Fink.
Pri štev. 4. — C. 297 Johana Turk, 2296 Mary Av-m£\ 1547 Agnes Germ, 705 Pavla Rojs, 1544 Antonija Vadnal, 269 Mary Novak, 477 Frances Kozoglav, 1296 Agnes Matjašič, 289 Reza Ogrinc, 451 Fanny Bostič, 1336 JRozi Konečnik, 294 Jožefa Turk, 1957 Ana Prišel, 1866 ^Helena Muha, 1383 Mary Rogel, 1444 Mary Luznar, 1606 Al. Miklavčič, 1301 Ana Urh, 1220 Ana Maver, 1231 Jo-iefa Vegel, 1490 Al Pakiž, 1468 Fr. Boštjačič, 1335 Lu-lija Pavlič, 1371 Rozi Kral, 1339 Reza Oštir, 1818 Fr. Leveč, 1295 Mary Komočar, 1225 Fr. Okički, 1147 Maiy
Pri ,4tev. 5. — C. 545 Josip Tekavčič, 1836 Fr. Sodnik, 1584 John Erbežnik, 1941 Anton Zabukovec.
Pri štev. 7. — C. 328 Ignac Makovec, 1724 Josip Zupančič, 810 Josip Kotnik.
Pri štev. 9. —- C. 783 Jernej Markovič. Pri štev. 11. — C. 661 Frances Selan, 703 Mary Mo-dic, 667 Ivana Petkovšek, 533 Rozi Gombač, 2123 Ana
Cpri Štev. 12. — C. 840 Jos Bogolin, 258 Mat. Mavsar. I Pri štev. 14. — C. 2373 Andrej Valenčič, 25f8 John Mačerol, 647 Anton Zakrajšek, 519 Anton Slovenec, 26 Sdhn Velkavrh, 1580 Louis Kastelic, 520 Fr. Rožič.
Pri štev. 17. — C. 2552 Matevž Rejc, 780 Austin Cu-^Mflv 1769 John Jamnik, 1672 Martin ?ugel, 1844 J. Urbančič, 1953 John Oštir, 763 Fr. Fridhofer.
Pri štev. 20. — C. 2409 Fr. Segolin, 2267 Louis Zore. PASIVNI ČLANI: ||Pri štev. 1. — C. 1050 John Sadeč, 2276 Josip Ben-ko, 1364 Josip Rus, 1374 Jakob Kovač, 1122 Fr. Vidic.
Pri štev. 2. — C. 1858 Ivana Pekol, 1859 Angela Rogel, 1136 P. Stefančič.
Pri štev. 3. — C. 2273 Anton Zidanič. Pri štev. 4. — C. 1641 Mary Česen, 1607 Frances Nose Pri štev. 9. — C. 1610 John Možina, 1170 Jos. Gruden Pri štev. 11.— C. 2493 Josipina Furlan. F Pri štev. 12.— C. 2162 John Gombač.
IZOBČENI ČLANI: C. 1832 John Hudoklin-1, 1413 Josip Butara-1, 2299 |Fjmny Pušnar-2, 1936 Leopold Čampa-3, 1721 Josip Me-SSo-3 2315 L. GustinčiC-5, 1387 Louis Goljat-3, 2281 M. Pitanič-9, 2449 John Gliha-10, 1930 Josip Godina-10, 578 Frank Ban-14, 1671 Anton Skerl-17.
PRESTOPILI ČLANI: C. 2053 John Kaplan od št. 20 k št. 10.
NOVI ČLANI: Stev. 1. - C. 2589-23 Frank Bizjak, 2590-34 Stefan
Štev. 4. - C. 2591-26 Elizabeta Hribar, 2592-30 Jo-
Ii'	5 ' " ■ Šflffi L	S,	. , -	I iLs« J ' 4 Z '
iverpan. y. • ,. iSIm-I ajfc i''■ • • »
Pozor, slovenske gospodinje 1
Vsakdo ve, da so bile naše "kranjske" klobase vedno najbolj okusne in po zmernih cenah. Ravno tako bodem sedaj imel v zalogi najfinejše jetrne klobase, kakoršnjih ne morete dobiti nikjer drugje. In kaj so klobase brez finega, okusnega domaČega kislega zelja? Prameni dobite oboje, čisto in okusno po zmerni ceni.
Nadalje naznanjam sledeče cene mesu, in vabim slovenske gospodinje, da se po-služijo te prilike in cen, kakor jih ne dobite drugje: Svinjski karmenatelci 38c lb
Svinjska plečeta.....31c lb
Fino goveje meso . J. 22c lb Teletina prve vrste . 30c lb
špeh ...............29c lb
Salo................30c lb
Primerjajte te cene z drugimi, prepričajte se o dobri kakovosti mesa, in gotovo po stanete naš odjemalec. Priporočam se vsem ^cenjenim slo-
bilne obiske.	(123)1
FRANK PAVLIC f
Pozor botrve!
A ko želite imeti za vašo birmanko belo svileno obleko narejeno po meri, naroČite isto pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave., in to zadnji čas do torka, 22. oktobra.
-- (123)
Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka.
POROČNE
fine svilene obIek<\ *cnce. tan cic< *tt vs* drugo d>obite (>r meni vedno po nižji ceni kot drugje. &eno B Leustig, 6424 St. Qair ave	<
Krasna prilika za Slovenca,
ki hoče svojo hišo. Nova čedna hiša, 5 sob, na Baltic Rd. blizu 103, ceste, kopališče spodaj in zgorej, 5 sob zgorej, in 5 sob spodaj, dvojna garaža. Cena $7800. Vprašajte Mr. Soros, Edge 2780, Lorain 499, zvečer Mario 3296 W-
-- (123)
CE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo. rx pozabite, da dobite bel j še blago fo nižja ceni kakor drug)? pri Beno B Leostig. 6424 St.Cltir ave.	(X39)
Zanesljiva in pametna deklica prosta šole. iz dobre družine, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delp, se spre j
Stev. 21. — C. 2603-28 John Kumše, 2604-37 Frank Zgonc, 2605-30 Alojzij Prezelj, 2606-32 Frank Mahnič, 2607-32 Jožef Seravin, 2608-16 John Vencel, 2609-20 Anton Jakopin, 2610-30 Frank Mahnič, 2611-33 Frank Ule, 2612-34 Josip Pogorelec, 2613,35 Henry Komparc, 2614-36 Frank Kužnik, 2615-37 Anton Rosa. Skupaj novih članov 27.
Cleveland, O. 14. okt. 1918.
Fr. • Hudovernik, tajnik.
Opomba tajnika: Nagrada za nove člane se bliža h koncu. Časa za nagrado je le še mesec oktober, november in december. Statistika nam kaže, da' so društva, ki se zanimajo za pridobitev novih članov sledeča. Na prvem mestu je društvo Bled, št. 20. Newburg O, ker je v tekočem letu vpisalo 44 novih članov, drugo mesto zavzema društvo Mir, št. 10. 27 članov, tretje mesto društvo Slovenec, št. 1. 24 članov, četrto mesto društvo Sv. Ana, št. 4. 23 članic, peto mesto društvo Jugoslovan, št. 21. 15 članov, šesto mesto društvo Clev. Slovenci, št. 14. 14 članov in 7 mesto društvo Glas Clev. Delavcev, št 9. 12 članov. Druga društva so vpisala po 7, 6, 5, 4,3 in 1. Vsa hvala gre tem društvam, ki se zanimajo za napredek Zveze. Dolžnost pa veže tudi ostala društva, da malo bolj agiti-rajo za nove člane. Posebno se opozarja št. 8. v Collin-\yood, da posnema naselbino Newburgh, kjer Štejejo društva po 200 članov. Vse gre, samo agitacije je treba. Ker je čas za nagrado kratek, se je treba pomujati te zadnje mesece, da se čim več dobi novega naraščaja pri Zvezi. Blagajna se viša vsaki mesec. V zadnjem izkazu je bilo gotovine $75.000.00, z današnjim izkazom ie že $77.000.00.
Vsak član, ki priporoča Zvezo je lahko prepričan, da je naredil svojo dolžnost, da je svojega prijatelja vpisal v organizacijo, ki je ustanovljena v modernem duhu in v najnovejšem sistemu ter pod državno kontrolo države Ohio. Zatorej ni nobenega zadržka, da bi se ne dobilo ve<^ novih članov k Zvezi.
Na zadnji odborovi seji je bilo sklenjeno, da se resolucija društva Slovan št. 3. odobri in priobči v javnost, da jo društva odobre. Zatorej je dolžnost vseh tajnikov, ki spadajo k SDZ. da na prihodnji seji prinesejo s seboj glasilo Zveze in tam prečitajo isto resolucijo in po končani seji poročajo na urad, ali je društvo glasovalo za ali ne? Priporočam vsem društvam, da glasujejo vsi "za", ker se bodo društva stem pokazala, da znajo ceniti naše borite-Ije, ki se bore za svetovno demokracijo.
Druga zelo važna točka je; ako se more posmrtnina zvišati?. Odbor je na zadnji svoji seji sklenil, da lahko vj>aka oseba zviša posmrtnino iz $150 in $300 na $500.00. Seveda starost ne sme presegati 45. leto. Tajniki naj na svojih sejah to razložijo članstvu, da kdor želi sedaj zvijati, to lahko naredi.
Vsak mesec, kakor je razvidno iz mesečnega poročila je vedno več suspendiranih. Zatorej se apelira na vse tajnike, ,da naj kaj ukrenejo na svojih sejah, da ne bo toliko članov vsaki mesec suspendiranih. Saj ima vsak Član 25 dni v mesecu čas plačati. Tajniki bi moral) vsaj 24. vsacega v mesecu vzeti asesment od člana če ga prinese, ne pa suspendirati ker prišlo je Že en par pritožb, da tajnik ne vzame asesmenta. Nadalje se prosi one člane ki so izključno vsaki drugi mesec suspendirani, da ni častno za njih, če se njih ime bere v listu vsak mesec. Ako zamudi en mesec, to ni nič zamere, ampak izključno skozi celo leto, pa bi se vendar moral zbrihtati da to ne gre. Ker s tem ima društveni in vrh, tajnik vedno več dela, če ne plača asesment. kakor z onim ki redno plačuje svoj asesment. Bi ne bilo tudi zameriti, če bi reven svet ali delavski stan vedno zaostajal s svojim mesečnim ases-mentom, a je veliko naših trgovcev, ki bi lahko plačali redno in je tudi eden med istih, ki vsak drugi mesec plačajo vkljub temu, da ima bolj časa za plačat kakor delavec. To sem napisal, ker tajniki in črkostavec že iz glave vemo kdo je suspendiran in da se enkrat temu naredi konec, naj to isti člani, ki so prizadeti malo1 vpoštevajo. Živimo v vojnem času in imamo druzega dela na razpolago, ki bolj koristi narodu kakor pa cele kolone suspendiranih članov pisati vsak mesec.
--------
Zavod United Doctors je se-daj pripravljen poslovati
ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM.
Govorimo v vašem jeziku.
The United Doctors želijo| naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-ljen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdrav-lienje za kronične bolezni.
Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite.
Da dobimo veliko Število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo:
Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži »jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in Če je prilika z aozdravljenje ali ne.
Vsa preiskava je brez bo-lečin in ne čuti niti otrok niti ženska.
The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne.
Dr. Semolunas,O.D.
Specialist za oži
8115 St. Clair Ave. 2. nadstropj«, j Cleveland, Ohio
Zdravimo oči iti jih preiščemo. Preskrbimo i>ra\a
I učnih. .....................
Pozor strojniki!
Če ste izurjeni pri strojih v veliki tovarni, ki izdeluje potrebni materijal za vojno, oglasite se sedaj. Delo ponoči ali podnevu. Kadar se oglasite, bodite pripravljeni za delo. Za nočno delo se oglasite med 6. in 7. uro zvečer. The Cleveland Twist Drill Co. 1262 E. 49th St.	(123)
■	ilium !»+♦♦♦»♦♦
|;Dr. S. Hollander,jj
zobozdravnik
:: 1355 E. 55th St. ?n.St Clair H :: Vstop na 55. cesti nad lekarno ::
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
;; Zaprto ob sredah pop. ; tudi v nedeljo zjutraj.
\ Govorimo slovensko
i ................ t
4 HI I *H	II I M
Pozor Slovenci!
Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno del o, oglasite se pri meni Jaz vam zračunam koliko bc veljalo dth, dslam m popia vila, postavljam kopališča in sfrte v hI Ji. Moje cene so niz ke, detu garantirano. Svoji k Isvoiimt Edini slovenski Dlun-
I	/	F	I
! K«*** '<■'*'k*--- v - -t, ' ■., M !arr. .1 1 *. .j. •. i
-jjT AMBULANCA.
l^ftCv	Z (vsaki slučaj nesrt-če ali bolezni, (■ potrebujete
JF h	umhulanca ali bol iSki *ro«, pokličite katerkoli
^^^^	ti-k-fon vsak ča«. po noči ali podnevu Mi redno
čujemo in odgovarjamo telef n. ker zvoni r MM
PRINCETON "'»diem Ako vam operator reče, <1a se ne ojila-—A<t	. ne rf era te, sabtevajte supervisory, in do-
J J	bite odgovor od nas takoj.
M' gf* ANTON GRDINA
lool 6127 St Clair Ave. Omin* O.
m H i i i i IHBMi|l|lM
-
DR^L. E. SIEGELSTEIN,
Main ISM
I KRVNE IN ICMttiCNE BOUCENTI 1 " " " '
URADNE URE:
Od ». zjutraj do 4. hmMm, «d 7. do 8. avMor. Ob nw*oty»li od 1# do 12
30» ParoMMMMit Md* 74« Euclid Aro. Mtr foat 9* St.
ipB
_______
^^ 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
TW» G—t SH» "8EKAWOBIET* - *X3TY OF ERIE" - "CITY OP BUFFALO^
CLEVELAND — Daily, May liito Nov. 15th —BUFFALO
Uwt Cuyblahd liOb P.M. U.t. Ccwnl Tin« Umtc Sutmlo 9)00 P.M. U.I. tartM* Vmt Alftr* BvrtALO It 10 A.M. U.S. bOnrn Tin« Arrlre CutvsLAKO 7.00 A.M. U.S. Cnuml Tioa r.nii.mnin «t niiff.lri fur Hl.|iniii r.lH »111 nil rwt.rn »njr.x.ll— fnteli Billnwl«** nailmg tMtw*«n CIcvakuMl and Ikulal« are r«l tot tranxpcrtation on nir il —iw. Aak jmur
■ BWw. Alio »M' iw wrr « 1*9* PWOTBI »nO OMonpi'vf OOCHwl UM.
n»« C1wiImi4 a Bdfclu	.
k	ganr x 453
I	laiiwi'i"11	l
'"iffl^iii""'' •»VV ' ."v •'	" ■	' a- - .1	..k. 'i.: -. ?r
1
^^^H	6121 ST. CLAIR AVE
H Izdeluje slike ra šenitbe ia diwt* o^« ^^»t otrotte j '	'StkkitK: i
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Wolfe, veliki ipertlattat. J« upeljal v Otovalaadn rm v«ak* •troj« za adravljon)« UwM. Tu bo nadaljeval Bdmvljetje aa mHi kot aa adrm. v| aa kttnffeafti Berope. Ne radaaa alfi za pre*sharo, frelekare i X flarM p zaatoej vatkonu bolniku, (Se ee zdravi pri njwL N« ae deae, hnUkv Caee ee le zdravite, pnUlte da vMMe kaj ta IpedjaUat lahko naredi za vaa
Imate?	jffft^Vaša prffika
ntred v keledou, ka ^SjHni | J JJUlis *^r>?tht»
Revmatlsemf Qlave- I	a^^sJdl!«
bol, zaprtje, n.čleto ■ /VRlRWf I	^
kri T Slaboet, nerver ^ '^TxS^ \w I	I MM* V*
neat, bruh, kaielj, [1 IbH	»ka v wytm. Defle
slaba pljudaf Prlva- |	lr/11	Ne edlaZuie, STrJs
tns bolezni f i. t.d. j-djjf
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO » ZDRAVLJENJE
čE STE BOLNI
Pridite takoj In ta ipedjallet rta popolnoma preiiCs, poten zvaeta de morete oedmveU, kar aepeh ja uflvtsszi od pretakava. N ježevi kraea stroji Is vseh delov svata mu potnapvjo, dk trna najboljdl zdramMM arad v meatu. Ko so dru*e metode admvljsnja zfubtto saod, dobita takaj uepek Bres vpradaoJSK kakšno bolna m tanaibe, de adramlk vidi, da ee da sadzavt, ■ bodite preprlAsal, da kmalu oadravHe, In tdkomur al treba zapraviti jsaar Js, ne d« M taveh. Pridite In pocovoHte se pitvatao z sdravalhom.
2047 E.90> St. DOCTOR WOLFE	Med Euclid
4. nadst	t^jaiki, Cleveland, o.	in Proapoct
Uradna mm t. »JutraJ d* S. St. Ob nadaljak »d 10 do 1.
Španska infiueiica.
Tekom sedanje epidemije Ipanake infurnce ki dozdevno ni druzega 1 kot jako hud prehlad, je treba rabiti vsa sre<Jstvaiu obrambo, daespte ^ preči.
Med najboljlimi sredstri zaprepreienjeinfluence priporočani , sledeč: ^ Grgranje in namočite vai nos zS*vorov Antiacpaol, ki se mora rabiti raS-'f
topljen s tem dn v«amete en del tegn zdravila $ tremi deli gorke vode
V slučaju, da vas trese mmz, ali po prvem kibanjo vzemite eno ali dve Sovorovih tablet za prehladi m bripo in ponovite to vsake tri ure, do.
4«ler se odvajanje ne vrfti edno Če d >bite kalcij, preiemte s Sovarev Balzam aa pljuča.
Pojdite v postelj, dobro Se spotite, pijte gorko pijačo in dobro se pokrite. Ce se ne počutite bolje, pokličite zdravnika.
Zg »rej omenjena zdravila bodejo mnogo p vin.čila, da prežanete ipunsko influenco. Imejte jih pri roki. Dobite jih v iekarnah povsod po sledečih cenah:
Severn's Antiscpsol, 35c Severn's Cold and Grip Tablets 30c, Severn's Balzain for Longs, 25 in SOc.
Če ne morete dobiti ta zdravila v lekarni, pilite nai
W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa.
rpnri ILT i
I h'^L m m I
h-	POVEST
stam
Spisal I)R. FR- 1>KTELA
Radivoj si ni mogel razločiti, kako more Irma rajše imeti Vladimirja ko njega. Ženske razsodnosti res da ni cenil visoko nikdar; a sedaj je spoznal, da je vendar še precenjuje. Primeril je svoje vrline z Vladimirjevimi; razloga ni našel. Lep, duhovit, zabaven mož, in vendar —. Kdo umeje vrtoglava dekleta Po dolgem premišljevanju je zasledil vzrok, ki se mu je videl edino pravi. "Premalo narodna je," to je bil sklep; "napačna vzgoja jo je odtujila, tako da ne zna ceniti ne domoljubja ne domoljubov." Kakor pa ima izveden zdravnik zdravilo pri rokah, kakor hitro je spoznal bolezen, tako je pokazal Radivoju pod-jtftii duh takoj pomoč proti temu hudemu nedostatku. Zamišljen je hodil mladenič nekaj dni sam po samotnih krajih, pisal beležke v zapis-il in popravljal, pre-ičinke in vtiske, jae 1 med drevje in štel
!*ani: "Ena, dve, tri", igi strani: "Ena, dve Ihal brke, gladil bra-:stavljal ščipalnik na > je bilo vse gotovo, potil zadovoljen sam ia Pristavo, zvečer, nadejal dobiti ondi ja in Lovra; zakaj al je njiju podpore no pomočjo je hotel za sodelovanje tudi inico in Heleno. Naj zvabil iz hiše Vladi-lovico, da mu mora nekaj silo važnega, paj sta dobila pred Lovra, Anico in go-etnika, ki so se iz-in pogovarjali, odtčna Anica," je Radivoj, "pokličite, 'as, gospodično sest->omo nocoj nekaj po-osnovali." Ko je od-ičel pripovedovati ra-n poslušalcem, da za redek našega naroda najbolj pomanjkanje zavednega ženstva, tega prevažne-ga in prepotrebnega faktorja, ki se dosedaj ni samo zanemarjal, ampak celo odgajal od narodnega dela. "Dolgočasno učenjaštvo," je dejal, "suhoparno slovstvo, velika politika po krčmah in kavarnah, to je bilo narodno delo, katerega se ni mogel udeleževati lepi spol. Tako so nastale jako neugodne, nezdrave razmere za naš narod, ki brez ženstva nikakor ne more obstati."
"tetina," so pritrjevali poslušalci. fe ,
"Brez ženstva ni naroda," je nadaljeval Radivoj. "Kdor torej pridobi ženstvo, ta reši narod. Tega ne pomislijo naši prvaki, ki po starem kopitu politične otrobe vežejo. Da pa se pridobi ženstvo, Je treba zabave.Zabava je sploh geslo današnjih časov; zabava zahteva staro in mlado doma, v šoli, v javnosti, v znan-stvu, v umetnosti, v vsem življenju. Zabavi se zidajo najlepši hrami; zabava se plačuje najbolje, slavi najglasneje. Če pa terjamo mi, resni suhoparni moški, zabave in zopet zabave, kaj si moramo misliti o Ženski, ki je takore-koč rojena za zabavo!"
"Milica, Anica!" je klical Lovro, "pridita; takih poklo-nov še nista slišali." Radivoj se je priklonil zastopnicama lepega spola in nadaljeval ra zpravo o različnih vrstah zabav, o zabavah za omikane in prepr6ste, za moške in žen-
"Ženske/' je dejal, "žaba-va slovstvo, če ni^sutoparno,
unec, t *
kArekoČ zabav zabava pa je • ženstvu ples." Radivoj je pre 1 nehal in pasel oči na strme- 1 čih obrazih poslušalcev. Anica in Milica sta se muzali ; j ugovarjal pa ni nihče; one-dve si nista upali, moški so 1 si mislili, da niso poklicani. j "O važnosti plesa smo torej 1 prepričani vsi," je sklepal ! Radivoj iz splošnega molče- ! nja. "Iz tega pa sledi, da se pleše pri nas vse premalo, da je treba popraviti zamudo in pridobiti s plesom ženstvo za narodno delo. Kako žalostne 1 so plesne razmere že od nek- 1 daj pri nas, to se razvidi naj-| jasneje iz tega, da nimamo); nobenega narodnega plesa, I kakršne imajo Čehi, Poljaki,)1 Rusi, Hrvatje. Morebiti smo ga imeli nekdaj, izgubil se je 1 po naši brezbrižnosti kakor toliko drugih narodnih svetinj, in zdaj imamo na tem polju sušo kakor v slovstvu. In po tem se naj kdo čudi, da ni zavednega ženstva, ko je tako zanemarjena ta stroka in prepuščena takorekoč tujčevi peti."
, "Radivoj," jeopomnil Vla-mir, "pa stori ti kaj na tem polju za narodno blaginjo! ! "To sem tudi sklenil," je odgovoril mirno Radivoj. "A potrebujem pomočnikov, soplesalcev; en sam človek zadene malo. Izumel sem ples, ki se bo, mislim, kmalu udomačil."
"Dobro, dobro!" so ploskali poslušalci.
"Okrogel ali družaben ples je vprašal Lovro. "In kako si ga krstil?"	r
"Družaben ples, ki se imenuje trojka in mora izpodri-' niti tujo četverko in dolgočasno kolo. Vodilna ideja te^ ga plesa," je razlagal na ob-•čno veselje Radivoj, ne ta, da si ne stojita vrsti paroma nasproti, ampak po trojkah; prva trojka: ena dama, dva gospoda; druga: dve dami, en gospod; in potem se ponovi zopet prva in tako naprej. Zakaj ni dolgočasnejšega nego vedno: dama, gospod; dama, gospod, kakih štirideset parov. A tu: na enega gospo-da dve dami, in nasproti na eno damo dva gospoda: si li moremo misliti kaj živahnejšega? To je življenje, to ro-
•	mantika, to zbuja misli in čuvstva in ustvarja nove, za-
■	ntmive prizore; to je ples ki
■	bi se ga Človek nikdar ne naveličal!"	>
i "Koliko pa bo treba plesal-
•	cev?"
"Najmanj šest trojk, devet
•	plesalcev, devet plesalk. V začetku zime priredi čitalnir
1 ca v Kostenjevici veselico; ' tam bomo nastopili prvič. Ta
I	nastop bo velikanskega pome
•	na, ker utelesi lep korak na-
•	rodnega napredka. — Ženst-
•	vo si osvojimo namah. A da £ s i nastopimo častno, je treba j
II	vaje. Jaz se nadejam, da se
•	vsa mlajša gospoda poprime ■ttega narodnega dela. Vladimir, ti si spreten plesalec; na-■! te se zanesem."
•i "Nič nikar!" se je smejal Vladimir. "Jaz napravljam •'samo take neumnosti, ki si > jih sam izmislim." i "In gospodični?" se je obrnil Radivoj in si popravil šči-| ■palnik.
j "Hvala lepa, gospod Čuk," I je odgovorila Milica, "mene
ples nič ne miče." i j "Gledala bi jaz pač," je de-ijjala Aniea; "a sama plesati, i da bi me drugi gledali, po np-
•	beni ceni."
i\; "Gledat in ploskat pridem v tudi jaz v Kostanjevico," je obljubil Lovro, "a plesati se
■	ne mdrem učiti več."
"Ostanem samo še jaz," je , dejal svetnik. Radivoj je bil
•	nekoliko poparjen, a še bolj i hud, da je našel v domovini
■	tako malo .rodoljuba], takoj malo narodnega ponosa, da
ueal/n ■irtt/a nrAt/plilf!) nil VadKU <61 Iva	m«
, ^ , If	■ £..
zložnost. Razgovor se je ostril, in Anica in Milica sta se kmalu poslovili.
"Vaša misel," je dejal svetnik, "da je ženska samo za za bavo na svetu, je popolnoma napačna."
"Če govorim, gospod svetnik, o našem ženstvu," se je zagovarjal Radivoj, "ne mislim ne naših poštenih kmetic, ne pridnih naših deklet."
"Te so rojene za delo; kaj ne? Ampak za višje stanove velja Vaše načelo. A če mislite na uradniške žene in hčere, se tudi motite. Sploh do-boste po vsej naši deželi jako malo takih, katerim bi pripuščale razmere ravnati se po Vaših načelih."
"V našem kraju samo ena" je dejal Lovro, "gospodična Irma, in zanjo si sestavil ti svoj modroslovni sistem in svoj ples."
"Jaz za to, ti pa za kako drugo "ga je zavrnil Radivoj "A treba je, da se otresemo enkrat tudi Slovenci srednjeveških nazorov, ki nas smešijo pred vsem Svetom."
"Prijatelj," je opozoril Vladimir, "logiško zvezo med piesofn in srednjeveškimi nazori moraš pojasniti, ker iztegne biti marsikomu skriti."
"Ženska mora biti," je poudarjal svetnik, "možu tova-rišica in pomočnica; a ne sužnja in ne igrača; oboje jo ponižuje enako. Tega mnenja so tudi vse pametne ženske."
"Žal, da te pametne ženske niso nikjer vplivne, nikjer merodajne," je opomnil pomilovalno Radivoj. "Kar je svetovno izobraženih, te so vse mojih nazorov, in te moramo pridobiti; zakaj po teh zgledih se bodo ravnale druge."
"Kaj pa imenujete svetovno izobraženost? Meni se zdi to jako odnosen pojem, ki pomeni vsakemu kaj drugega."
"Naprednim narodom pomeni skupnost vsega tega, kar je izumel človeški um, najsvetejši zaklad, iz katerega izvira najlažja zavest. Ta izobraženost daje človeku prostost, ker ga rešuje sjpon, ki vežejo neizobraženca."
"Oho! Ali mislite spone, v katere nas vklepajo zakoni?'
"O teh ne govorimo. Teh ne čuti človeški um, ker si jih je dal sam. Kaj hočem reči, to pač umejete, gospod svetnik. Kaj1 bi se pulili za besede!" "Govor je o veri ; ali ne?" "Če hočete, da," je dejal Radivoj in se ozrl okrog."Da gospoda beneficijata ni tukaj to mi je jako ljubo; človek saj prosteje goyori. Moje prepričanje seveda, gospod svetnik, to je moja zasebna stvar
0	tem se ne bomo pričkali. Za kaj? to si lahko mislite. Če hoče kdo, da se kak pes ubije zakriči, da je stekel; pri nas pa je treba reči, da je kdo bre zverec, in ljudje padejo po njem. Zatorej povem jaz le to, kar mislijo in govore naprednih narodov napredni liudje; poželenja po mučeni-ški slavi pa ne čutim v sebi nič"
"Verjamem brezpogojno. Tako Vas ne more za Vaše prave misli nihče prijeti."
"Po tistem zakonu, po katerem cesar pravico izgubi/
1	se je smejal Vladimir.
Dali« »rikodmjie.
Zahvala. Povodom smrti moje male Hčerke Jennie Bavec, ki je 'preminula dne 16. oktobra se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom ir znancem, ki so darovalf vence in ki so ml izrekli besede tolažbe in prijateljstva. Vsem iskrena hvala. Anton Bavec
444 East 157th St.
i___'_____i - ■
Prošnja. Rojakom naznanjam, da sem zgubil med Collinwoo-dom in East 61. cesto v Cle-velandu svoto $80. Prosim poštenega najditelja, da mi prinese svoto nazaj In dobi nagrado. 15621 School ave ColUnwood.	(125)
' A ?S - - .	.Š^fifcBJ
. 1 —- " ----— '
Slovenska lekarna.
Vopal St. Clair ave. in 6i. ee sta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (predpise V zalogi imamo vse, kar j c treba v najboljši lekarni.
Slovenci
dobe službo kot kolektorji in prodajalci, v slovenskem ali češkem distriktu. Izkušnja nepotrebna. Vprašajte pri superintendents, 5. nadstropje, Peoples Saving Bank Big cor. West 25 St. in Franklin avenue.	(124)
MOŽJE
za motormanc In koduktorje dobijo takoj delo. The Cleveland Railway Company, oglasite se osebno v uradu na vogalu Cedar ave. in Fair-mount Rd.	(123)
Pokažite tvojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka.
Spoštuj sebe in bližnjega, privo&či bitemu isto toliko
MofArarikaaK in naroči se na "ClevelaMsko Ameriko."
VPRAŠANJA.
Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom?
iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni?
Ali veste, da sem jaz zdrav-. ni k 32 let?
Preiskil sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni.
Če ne iporete odgovoriti na vsa ta vorašania, potem pridite-v na& urad, 2209 Ontario St. en blok od market house.
Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 1. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
Dr. Cowdriek, 2209 Ontario
-.M.	...l- . I!*" ' . '	-"
PAZITE
kje kupujete vaio narejeno o pravo. Blago kurjeno pri me ni je vedno majbolfie, sveže, tt petino in poceni. Beno B Leu-stiig. 6424 St. Clair av*.
(«39^
i .i.,,' ■...........
Soba se odda v najem za 1 ali dva fanta. Vpraša se pri M. Savič, 14019 Hale ave.
_k-«- ((124)
Delo dobi zmožen bartender. Plača po dogovoru. Vpraša se na 1155 West 9tti St.
—-(123)
VODNENB ALI SVILENE kilklje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega 'blaga, fino Izde lane, vtse številke, dotote pri Beno B. Leu«t%. 6434 St. Clair »ve. vedeo ceneje kot drugje.	*	(X39)
Slovenski krojač dobi stalnQ delo, $25 na teden plače. O-glasi naj se v upravništvu tega lista.	(123)
1 d	f
, aevera s
1	Kidney fc Liver 11
1	Remedy 11
1	11
. (Sovtrova Zdravila za oblati in j«t-ra). To j« izborno zdravilo xa me-l hur. kadar imate bolečina pri »put- \ i fianju vode, tako tudi pri otrocib. ki ' 1 močijo postelje. To zdravilo odpra-I I vlja zlatenico in veo zoprno sapo, i i . zmanjkuje oteklino nog in lajSa hrb-* tobol. Poekusite ga. Prodaja a« n I v lekarnah. Cena 76o in $1.20. i i
—. ......"... M --- ' '	■'■ r 1	"*■•—'
s Sfeja'.-J f .i,.; 1 'rgSrt -	>'"
Pozor!
Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo iri si o~ gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost.
Andrew J arc, 1113 E. 61th S Ur,'-.-Tel. Princeton 1958 R. v'-:.-, - vv, (x92)
OBRESTI
t	{ . J . '' I'. t J	■ ;
SE ZAČNEJO VSAK DAN VLQ2ITE DENAR NA
SHORE BANK
4%
PmpMt ud Hum Superior iad Addison.
__!_/	l ^ *-* —■m-'*- "'"J t. —' " - ----J ' — i—---- i	' v	i ' r - ■ imi
Zaupno zdravilo dela čudeže.
> j »affi__ ■• ,	-- .1 M ■'|"|>I 11	", l",1'1' '	1 '":'. ■
Skono že trideset let se Tdnerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, »kiecr zaupnost izdelovanja zasluži popolno zaupanje in ičislanje od strani itevilnrh odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesj i va vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper kPraginjo na vseh Številnih pjrtrebščinah naših, a novi vijni dlavdč mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo cemo neikolikw (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekiov priznala brez ugovora, da v sedanjosti, <ko moramo ve^iklo več .plačati za potrebšloine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druiginjt v okom priti. Zato '-pa bo vrednost Tdnerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje-
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetal, Iker učini, da-bol zgubi swje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti v želdd«cu. Trinerjevo Zdravilno Grtnfeo Vino oasti žek>diec in odstrani iz notranjščine cirolbovja vse mbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tv«rin zayirajolcih pravilno delovanje drobovja. Trinlerjevi leki so prosti vsakovrstne nef>otr<£>ne n^ešanke in vsebujejo le potrebne zdravrilne grenke koreninioet ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasartosti, nepre-bavnosti, glavobola, poi-^lavobcrta, nervoznosti, navadne slatooče, kakor trudi v želtodfčmih neprilikah, kt rade nadlegujejo ženskfe ob premembi žitja ali rudarje ali d«rug^ »delavce, ko dcflajo in vdihavajo plin, če rabite tak tele, boete našh v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite fe v vseh lekarnah,
TR1NERJEV LINIMENT
p rod ere vselej v koren bolečine, zlato pa je ziasti v slučajii protima, aAt revma-tizma, rtevragije, lumbago, otrpeiosti gleinjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoič. Jaloo dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnemje živcev m za mazanje po kopanju no®.% Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUT&IN
je izvrstno »npcav pri/etno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpt
ranje grla inu st; istJotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvo*ov. Dobi se v vsdhf lekarnah.
Naj novejše nagrade, so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih r^atavah: Gold Medal—San	1915. Orand Prix — Panama 191«.
JOSEPH TRINER,
i MAMUFACTURINO CHEMIST.	^
1333-1343 So. AehUnd Atc.	Chicago, 111.
iMl^L ^ :_____———
J	■mi ' ——— ■ *'i ' 1 1 ......... 'I ..........111
}	Dr. F. .J. MERN.
6202 ST. CLAIR AYE.
f	\ j'; SLOVENSKI ZDRAVNIK
l	ZJrayj vse motte ffl žeroke bokari. - Operacy.j
f	Uradne ur*> Urad xaprt
£	10-12 dopokio. sredo in nedeljo popoldne
u	2—S popoldne	-1-. ■ 1 11 »-1	-
b	7 Iff zvečer.
I	' 'ir. i i Talafom Urad: OM» State Princeton 1«28 W
Boll: RoeedoU M33 J
š	Stanovanje: 9100 KEMTTON AVE. ToMon. PHncolon 1*11 L
i	,i --- '
mM H lalH aB pBH Sg flH ■ ■ I am I ■ aH
IHIBkIVIHII fv IV vv lm 11 'H
__ -—
V zalogi imamo lepo vrsto krasnih ur : za otroke,
Jako pripravna darila za
j^i.'i^l	i« f'f'i i \s'• <ij-; '"tiiH - j i.	' "
Ne zamudile te prilike. Kupite sedaj. Nikjer ne dobite tako dobrega blaga po takonizki ceni.
..................1—r---—-- 1 "	—* ■
Kdor »riti«— U #gU» > »eboj, dobi 2Sc površno pri	nakupu
Poštena postrežba, garantirano blago, nizke cene.
N. WOLKOW,
)	g^fl ST. CLAfR	r; >m