Štev. n. o Ljubljani, v torek, dne Z. aprili 1901. Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ IS1— za ieirt leta „ „ 6-50 ca en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: ta celo leto naprej K 20"-la pol leta ta četrt leta m en mesec 10— 5-170 la poJIlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto xxxv. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez __dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se in« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrtdnISkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Slovenskemu učiteljstvu v premijleli. (Izviren dopis iz učiteljskih krogov.) Izobražen človek spoznava danes vedno holj jasno, da se bije po vsem izobraženem svetu boj med dvema svetovnima naziranje-ma, izmed katerih ima prvo namen ozdraviti bolno človeško družbo, drugo pa jo podreti z veliko revolucijo. To je tisto veliko gibanje sedanjega stoletja, kateremu se tudi maloštevilni slovenski narod in tudi slovensko učiteljstvo ne more izogniti. Predpravice posameznih privilegiranih stanov so omajane in padajo: aristokracija pada — vstaja demokracija. In na tem demokratičnem temelju ne stoji več stan nad stanom, temveč stan poleg stanu. »Dajmo vsakemu svoje!« to je humanitetno geslo s stališča pravice in ljubezni. Po vsem izobraženem svetu pa se bije lioj med obema svetovnima naziranjema zlasti na političnem polju, bije se tudi pri nas. Z ozirom na slovensko učiteljstvo se hočem dotakniti naših političnih stru.i. Narodna napredna stranka je izgubila na svoji moči in veljavi v našem razumništvu, ne oziraje se na to, ker ni bila izvršila svojih dolžnosti, temveč zato, ker ni dosledna v svojih nazorih in načelih, ker ni stranka z enotnim svetovnim naziranjem. Menimo, da jc prišlo učiteljstvo v večini že do prepričanja, da ji bo od te stranke težke kedaj prisi.ialo solnce lepše prihodnjosti. Pred sabo gledamo dve mladi demokratični stranki z dvojnim svetovnim naziranjem: Slovensko Ljudsko Stranko in socialno demokracijo. Prva sloni na katoličanstvu, druga na brezverstvu. Prva ima svoje korenine v sedanjem družabnem redu. postati hoče zastopnica ljudstva, zastopnica vseli stanov, ki jih hoče zbirati krog sebe in jih družiti na demokratičnem temelju k skupnemu delu; druga, sloneča na stališču krutega materijalizma. hoče šele polagati korenine v našo zemljo ter podirati sedanji družabni red s svojimi pogubnimi načeli, ki morajo dovesti do krvavih katastrof. Vprašanje torej nastane, kateri stranki se naj pridruži slovensko učiteljstvo? Ali v Slovensko Ljudsko Stranko ali v socialno demokracijo? Pred to alternativo stoji napredno slovensko učiteljstvo tn na to vprašanje bo moralo dati odgovor. Učiteljstvo ima dolžnost vzgajati mladino versko nravno, jo navajati k ljubezni do svojega naroda, k spoštovanju do vladarja in do avktoritete sploh. Ali more učiteljstvo izvrševati svojo vzvišeno nalogo kot član brez-verske mednarodne socialne demokracije, ki pobija vsako avktoriteto, zasebno last itd., ki tepta z nogami vse vzvišene svetinje človeštva?! Ne, slovensko učiteljstvo je prepošte-no in značajho, da bi se v večini pridružilo kedaj socialni demokraciji, ker hoče brezmadežne ohraniti svetinje, ki jih je podedovalo od svojih očetov, ker hoče vzgajati nadebudno mladino v katoliški veri, za svoj mili narod, za svojega vladarja — jo vzgojiti v koristne ude človeške družbe. Toda krenimo od tega visokega razmi-šljcvanja na praktična tla! Učiteljstvo je za svoje študije in svoj trud preslabo plačano. To mora priznati vsakdo, ki pozna naše razmere. Zato pa mora biti glavni namen našega združevanja to, najti najkrajšo pot, kako priti do boljšega gmotnega položaja, zato se moramo ozirati na to, katera stranka nam more pripomoči do boljšega gmotnega položaja. Brez dvoma bo v bližnji prihodnjosti edina vladajoča S. L. S., ki povdarja odločno v svojem programu, da odklanja vsako pred-pravico in nadvlado, ker hoče združiti vse stanove na demokratičnem temelju k skupnemu delu. Ali ni ta ideji), pametna? Slovenski narod nima plemstva, njegovo razutnništvo in tudi slovensko učiteljstvo je vzrastlo po večini iz ljudstva, zato bi bila le njegova čast, ponos in dobiček, ako bi smelo stopiti v tabor S. L. S. in v njem delovati za mili slovenski narod. Ali niso zastopniki S. L. S. v svojem programu odločno povdarjali, da sprejmejo vsakogar z odprtimi rokami, ki hoče ž njimi sodelovati na demokratični podlagi, ne da bi mu kedaj očitali, ako jc imel kedaj kako drugo politično prepričanje?! Ali niso povdarjali, da so proti nadvladi posameznih stanov, najsi imajo morda vseučiliške študije, najsi sc vo-ziio morda v mehkih kupejih prvega razreda, povdarjali, da so tudi proti duhovski nadvladi?! Ali ni tudi slovensko učiteljstvo po večini tega demokratičnega mišljenja?! Ali ne želi tudi slovensko učiteljstvo priti v kratkem času do boljšega gmotnega stanja?! Slovensko učiteljstvo stoji pred alternativo: Ali v Slovensko Ljudsko Stranko ali pa v socialno demokracijo. Druge poti ni. Odločimo se za časa! KMEČKI NEMIRI V RUMUNIJI. Škodo po protijudovskih nemirih cenijo na 300 miljonov frankov. Nemiri pojenjujejo. Pod orožje so pozvali rezerviste iz 1. 1898 in 1899. Proga Bizen Galac dne .30. m. m. m vozila. Sodijo, da so jo poškodovali uporniki, dasi trdi železniško ravnateljstvo, da ovira promet sneg, ki ga pa ni, ker je bilo 30. m. m. lepo vreme. V Mitniktu Alt sta vodila proti-iudovsko gibanje dva kot kmeta preoblečena agitatorja. Na prsih sta imela kraljevo podobo. v roki sta pa nosila rumunsko zastavo. Kmetje so nosili lonce z žrjavico. Posestva, ki so jih hoteli lc opleniti, so pa označili s črnimi križi. Minister Hareh jc naročil pravo- slavni duhovščini, naj svečano pomirjuje prebivalstvo. Oklic so podpisali vsi metropoliti in nadškofje. Katoliški nadškof bukareštanski Rajrnund Nctzhammer je izdal pastirski list, ki priporoča mir. Rumunsko glasilo v Cerno-vicah »Voinca Poporulin« piše: Judovski najemniki so toliko časa izžemali rumunske kmete, da so se dvignili proti svojim pijavkam in tlačiteljem. List poživlja nato bukovinske Rumtine, naj se varujejo tudi judovskih bu-kovinskih pijavk. Kako se godi ubogemu ru-munskemu kmetiču, priznava glasilo judov »National Zeitung«. Javka o ubogih zatiranih judih in psu.ie rumunsko ljudstvo. A končno piše: »Najemniki (judje) so brezobzirno in neusmiljeno roparsko iztirjavali od kmeta najemnino, da so dosegli kolikor mogoče velik čisti dobiček.« Rumunski kralj Karol boleha. Ko so mu poročali o nemirih, jc omedlel. Najnovejša poročila se glase. Bukarešt, 3i. marca. Priček) je snežiti. Zato so ustavili železniški promet. Na Donavi so morali pričeti takoj s paroplov-stvom. »Agence Rotnoune« poroča, da so se kmetje premislili in da povračajo škodo in nosijo nazaj vplenjeno blago. Ob Moldavi so v Putni nemiri. Kmetje zahtevajo, naj se iz-prcmenc najemninske pogodbe. V Putno so odposlali vojaštvo. Iz Vlaškega se poroča: V okraju Prahova je splošno mirno, v Salceji so razkropili vstaške kmete vojaki. V Patuleli jc ubilo vojaštvo štiri in ranilo tudi štiri osebe. V doljskem okraju nastopajo kmetje proti četam, ki so jih prisilile na upor. V Langi so bili spopadi. Več oseb je ubitih in ranjenih. Krvavi spopadi so bih tudi v Marsani in Troici. V (ialiceji, središču upora, so prijeli vse voditelje upora. Popolen upor jc v občinah Hureza-ni in Pegcni. V argeškem okraju so zažgali uporni kmetje vas Ziomages. V Saolu so uporniki vse opustošili. Mir se je povrnil popolnoma v Vlasci. V Buzenti je razkropilo vojaštvo četo, ki je pustošila v Singeru in v Salceji. Ranili so 20 upornikov. Bukarešt. 31. marca. V Moldavi sc položaj izboljšuje. Velike čete so uničene. Voditelje upora izročajo kmetje prodirajoči armadi, prosijo za milost in vračajo vzete stvari. Obstreljevanje v Bailestiju je vplivalo na vstaše. V nekaterih krajih nastopajo kmetje proti vstaškim četam. Vojaštvo nastopa energično. K svojim polkom se vračajo rezervisti, ki so sc pridružili upornikom. Nemire povsod zadušili. Bukarešt. 31. marca. Na kolodvoru v Balaci so poizkusili kmetje razdreti železniški tir. V nevarnosti ie bil osebni vlak, s katerim se je vozilo 800 oseb. V zadnjem trenotku so preprečile oblasti načrt kmetov. Bukarešt, 31. marca. V berlitovski okolici so uporniki zažgali posestva. V Ber-litovi vozeči se popotniki so videli med vožnjo v nedeljo ponoči grozni prizor. Celo progo. dolgo 30 kilometrov, so razsvetljevale goreče vasi. Posestva Christodoreacuja, grad kapitana Petruscuja in Plosce, graščini Ange-lescuja in Origoriiia sta popolnoma pogoreli. Origorin je izgubil vse premoženje 700.000 lejov. Bukarešt, 31. marca. Minister notranjih zadev Bratiani je pozval časnikarje k sebi in jih naprosil, naj podpirajo rumunsko vlado glede na pomirjenjc in naj nadzorujejo poročila. Minister je obljubil, da hoče dovoliti razne koncesije časnikarjem. Berolin, 31. marca. V ceh Valahiji je. proglašeno vojno stanje. Deželo so razdelili v osem okrajev, vsakemu poveljuje kak general. Kolin, 31. marca. V Bukarešti! so prijeli tri osebe, o katerih sodijo, da so pripravljale kmečki upor. Agitatorji so rekli kmetom, da brez upora ne dobč zemlje. V Prahovi pleni več sto mož močna četa. Oblast ni močna dovolj, da zaduši upor. Fran ko b rod, 31. marca. Iz Jassyja se poroča, da pričakuje avstroogrski konzulat mnogo insolvenc in da zato priporoča trgovcem glede na Rumunijo previdnost. Avstroogrski konzulat v; Crapvi pa priporoča, naj izvedejo trgovci naročila šele. ko sc razmere urede. Bukarešt. 31. marca. Iz Teleormana sc poroča, da pohajajo čete po mestih in vaseh. Uničujejo kar jim pride v roke in poži-gajo kraje. Oblasti so brez moči. C e r n o v i c e, 31. marca. Pri Bugestiju so razkropili vojaki kmete, ki so imeli enega mrtvega in več ranjencev. Calafatersko vojaštvo je mobilizirano. Vojaška bolnišnica v Oalacu jc prenapolnjena ranjencev. Pred bolnišnico so bili izgredi. Množice so kričale: »Proč z vojaštvom!« »Proč z vlado!« Bukarešt, 31. marca. Mobilizirane so čete v okraju Konstanc. V Oiurgiu je odkorakal 38. brambovski polk. Boji med vojaki in upornimi kmeti se namrečvgiurgiuskem okraju še vedno vršč. Mesto Olcesti so zasedli huzarji in pehota. Ponoči so napadli kmetje prednje straže pehote. Nastal je hud boi. Kmete so porazili vojaki. Bukarešt, 31. marca. V Olcestiju so pustilo prebivalstvo mesto in pobegnilo v go-vstašev, Bukarešt, 31. marca. Pri mestu Giur-gia jc streljala artilerija. Ubitih je bilo 36, ranjenih pa 126 kmetov. Bukarešt. 31. marca. V bližini mesta Calafets so napadli konjeniki vstaške kmete in .iih razkropili. Ubitih jc bilo 12, ranjenih pa 15 kmetov. Tudi vojaki so imeli izgube. Bukarešt, 31. marca. V Persinaleju so obkolili kmetje vladno poslopje in stavili svoje zahteve. Zagrozili so, da razrušijo vladna poslopja, ako se nc izpolnijo kmečke zahteve. Poveljnik orožništva Caplescu je brez moči. Danes došla stotnija 21. pešpolka je razkropila kmete in prijela 82 vstašev. LiKeit. Lov zo sKriunostnlmi napadalci. (Iz zapiskov newyorškega detektiva.) Morebiti je sedaj kakih šest let tega, ko me je pozval župan majhnega mesta države Newyork. naj zasledujem cestne roparje, ki so povzročili s svojimi zločini mnogo strahu in groze. Mesto se je imenovalo Elliotsville in je imelo bolj podobo večje vasi, toda vsled krasne, slikovite okolice je bilo priljubljeno letovišče bogatih meščanov. Najprej sem v Elliotsville posctil župana Dobella, ki mi je tnogel v vseh slučajih dati najboljših pojasnil. »Njih milost« je bila prijazna postavica, ki me je pri ateljsko sprejela i" mi v gladki govorici stvar pojasnila. Cestni napadi so bili zlasti zadnje tri tedne skoro na dnevnem redu. Kdor je v mraku zapustil mestcce. je bil oropan denarja in drugih vrednosti. Roparski napadi so bili vselej delo dveh mož z zagrnjenimi obrazi. Ce sc ju je Pri delu pustilo pri miru, 'lista storila nikomur nič žalega. Kdor pa se jc upiral, sta ga pretepla. Vsi napori, tc napade preprečiti, so bih brezuspešni. Prosil sem župana, raj nikomur ne razodene namena mojega prihoda. Po daljšem razgovoru sem šel v Congres-House, najboljšo mestno gostilno. Oostje so sc pogovarjali o dnevnih dogodkih. Politika in razno drugo jim jc nudilo dovoli snovi za pogovore. Nazadnje jc govor nanesel tudi na roparske napade v bližini mesta. Ta jc vedel to. oni zopet drugo, nihče pa ni povedal kaj takega, kar bi mi koristilo pri zasledovanju roparjev. Zvečer sem bil povabljen k županu, ki me je navzočim predstavil za trgovca Elerka iz Ne\vyorka. Tako sva se bila namreč poprej zmenila. Ker sem bil prijazno sprejet, sem se kmalu čutil domačega. Razven domačih jc bil navzoč samo županov mladi tajnik Jaspcr Bar-ton. V njem sem spoznal jako bistroumnega moža. Pri čaju se je največ razgovar.ialo o najnovejših cestnih ropih. Najbolj se jc razburjal gospod Barton, ki se je tudi ponudil, da osebno pomaga pri zasledovanju zločincev. Sprva sem bil pripravljen, da sprejmem pomoč mladega moža; toda po treznejšem premišljevanju sem smatral za najvažnejše, da sc ne dam spoznati in rešim svojo nalogo satn brez pomoči in tujega vpliva. Med godbo iti prijaznim razgovorom je bil večer zelo prijeten. Duša vse zabave pa je bil Jaspcr Barton. Njegove duhovite opazke so očividno jako ugodno vplivale na domačo hčer in njena roditelja. »Ah igrate šah?« me je naenkrat vprašal gospod Dobell. Mirna njegova narava ni dolgo trpela družabne razigranosti. »Igram,« sem odgovoril. »Ali vam smem predlagati eno partijo? Igrala bodeva v sosednji sobi, družba pa naj se po svoje zabava.« »Z veseljem sprejmem.« sem odgovoril in sledil županu v sobo. Kmalu se je izdal, da nt izurjen igralec in zato se moje misli niso mudile samo pri igri. »Kakor se vidi, je gospod Barton vrl mož,« sem opomnil, ko se ie moj nasprotnik obotavljal potegniti. »Gotovo, gotovo! Krasen človek ic.« »Ali je že dolgo pri vas v službi?« »Šele šest tednov. Toda s pridnostjo in natančnostjo si je pridobil moje popolno zaupanje. Vsak ga ima rad,« »Mislim, da sem to tudi zapazil,« sem dejal smehljaje. »On zna občevati z moškimi in z ženskami morebiti še bolje.« »Da, na mojo hčer je posebno pozoren. Ce se Emilija odloči, da mu postane soproga, z veseljem privolim v to zvezo. Barton jc sicer reven, toda moje razmere so precej ugodne; sploh pa bogastvo človeka ne naredi srečnega.« »Tej resnici se nc da ugovarjati. Siccr pa jc Barton vsekakor bistroumna glava.« »Da, res je to. Naš župnik pravi, da ima malo njemu enakih. Lc pomislite, on govori francosko in nemško popolnoma gladko.« »Res jc!« Igrala sva žc dve partiji. Pustil sem staremu gospodu veselje, da je dvakrat dobil, ker nič ne spravi človeka v slabšo voljo, kakor čc jc večkrat zaporedoma mat. Toda kmalu je minilo gospoda Debella veselje, da bi še dalje igral, ker zaspanost mu ic objemala ude. »Ali bi ne kadila rajši cigare?« me je vprašal. Jaz sem bil s tem zadovoljen, a zabava se Ic ni hotela razviti. Gospod Dobell mi je navadno odgovarjal v kratkih besedah in slednjič je popolnoma utihnil. Bil jc trdno zaspal. Nekaj časa sem mirno sedel. Zdajpazdaj sem odpiha! lahke oblačke dima in mislil o tem in onem. Iz bližnje sobe sem začul vrata so bila le priprta šepetajoče glasove, sprva nerazumljive in zmešane, potem vedno jasnejše in končno sem razumel razgovor, če tudi nisem prisluškoval. Pravzaprav bi se moral oglasiti; toda brezobzirni značaj policijskega uradnika je zatrl v meni taka nežna čutila, ker že davno imam za pravilo, kar največ zvedeti in na katerikoli načm. Saj je vendar tako pogosto najneznatnejša malenkost ključ, s katerim se razkrijejo velike skrivnosti. Jaspcr Barton in gospiea Dobell sta bila sama v salonu. »Največje spoštovanje imam pred vašim očetom,« sem slišal mladega moža, »toda. ljuba moja Emilija, jaz bi rad igral drugačno vlogo v življenju. Ako bodete moja ljubljena soproga, bi vas rad videl med svetom in oboževano, nc pa da bi živeli v tem kotu neznatno življenje.« »Ali, Jaspcr . . .« »Veni, kaj hočete reči, gospiea,« jo jc prekinil Barton, »vendar te besede v mojem sedanjem stanu zelo neverjetno zvone. Toda dovolite. da vam zaupam tajnost, da sem žc precej prihranil iu imam mnogo upanja na bogastvo.« »Vaši starši so žc mrtvi.« »Res jc to, a imam bogate sorodnike. Upam . . .« Njegove besede so postale sedaj tako nejasne, da iih nisem mogel razumeti. Trpelo .ic nekaj minut, da so bili glasovi zopet razločnejši. »Ljubi Jaspcr,« sem slišal, »nikdar mi niste povedali, kako ste izgubili srednji prst na levi roki.« Bukarešt, 31. marca. V Oleanu ie za-prstilo prebivalstvo mesto in pobegnilo v go-zde. Vstaški kmetje so namreč zagrozili, da oplenijo mesto. Opoldne je došlo vojaštvo in zasedlo mesto. NOVI VRHOVNI ZAPOVEDN1K ARMADE. Poveljnik 15. vojnega zbora v Bosni Evgen baron Albori bo baje imenovan za vrhovnega nadzornika armade. Naslednik v Bosni mu bo general konjenice Viljem Klobučar. FRANCOZI ZASEDLI UDJE. General Liautey je poročal 29. m. m. francoskemu vojnemu ministru, da je brez vsakega boja zasedel Udjo. Francozov je zdaj v Udji 3000, a upajo, da bo zadostovalo 300 mož, da vzdrže red. RUSIJA. Samodrška stranka in moskovska zveza ruske ljudske zveze sta naprosila carja, naj razžene dumo. — V Rigi so razširili socialni revolucionarji ,30.000 oklicev, ki poživljajo, naj se pomore posestniki in uče, kako se pleni. BOMBA V CARIGRADU. Bomba 29. m. ni. je bila vržena v Carigradu, ker so se hoteli maščevati nad nekim Armencem, vohunom turške policije, fkimba je ranila 10 oseb, a ubila ni nobene osebe. Napadalec je ušel. BOLGARSKA ČETA NAPADLA SRBSKO VAS. Belgrad, 1. aprila. Neka bolgarska četa je napadla srbsko vas Rudnik v Stari Srbiji. Bolgari so ubili 7. ranili pa 15 Srbov. Srbsko selo so oropali in je spremenili v prah in pepel. NABAVA SRBSKIH VAGONOV. Belgrad. 1. aprila. Železniški vagoni se naroče pri karteliranih ogrskih tvorničar-jih. MOSTARSKI OBČINSKI STATUT. Sarajevski uradni list je objavil 29. m. m. novi mostarski občinski statut in volivni red, ki zdatno poveča avtonomijo mesta Mostar. GRŠKO TURŠKI SPOR? Zadnji čas so se ohladile razmere med Turčijo in Grško. Turčija namreč zahteva naj Grki izženo Albanca bivšega državnega svetnika in generalnega guvernerja v Tripo-lisu izmael Kemel bega, ki je pobegnil leta 1900 na neko angleško ladjo. Kemel bega so Grki že enkrat izgnali, a zdaj biva zopet že tri mesce v Atenah. STAVKE. V Ameriki stavka 500.000 železničarjev. Roosevelt je odposlal dva posredovalca. Železniške družbe ponujajo 8V2% izboljšanje plač in lOurni delavnik, železničarji pa zahtevajo 12% zvišanje plač in deveturni delavnik. Uollonl boj. (Shod S. L. S. na Brezovici) se je vršil včeraj popoludne. Navzočih je bilo 300 mož volivcev. Zborovanje je spretno vodil domači gosp. župnik. Govornika dr. Susteršič in župan Stanonik sta navduševala zborovalce za načela S. L. S. Zborovalci so navdušeno soglasno sprejeli kandidaturo dr. Šusteršičevo. (Shod na Ajdovcu.) Včeraj popoldne je bil volivni shod na Ajdovcu. Na shodu so bili zbrani skoraj vsi volivci. Jaklič je razvil program S. L. S. Župnik Poljak je priporočil Jakličevo kandidaturo, ki je bila soglasno sprejeta. (Z Jesenic.) V delavskem domu smo imeli včeraj dobro obiskani volivni shod. Pod predsedstvom J. Krivca je razvijal kandidat Jos. Pogačnik program S. L. S. ob živahnem pritrjevanju vseh navzočih. Za njim je govoril dr. Krek. V imenu jeseniških delavcev je na-črtal tovariš Čebul naloge, ki jih bo imel bo- j doči poslanec zlasti za jeseniške delavce. I Tudi jaz sem zapazil, da mladi mož nima tega prsta. »Res ne?« se je šalil. »Mislil sem, da to že davno veste. Ko sem bil še deček . . .« Zupan se je zbudil in nisem mogel več slediti razgovoru. Poslovil sem se in odšel. Imam navado zvečer v postelji še enkrat vse prevdariti, kar sem doživel podnevi, in premišljevati, kako bi na lažje odkril dotični zločin. Ko sem vse premislil o cestnih ropih, sem prišel do zaključka, da morata biti zločinca iz Flliotsville. Vsi oropani popotniki so bili namreč s pravim imenom nagovorjeni. Po kratkem premišljevanju se mi je zdelo v svrho odkritja najboljše, da sc dam sam oropati. Drugi dan sem pri vseh razgovorih namenoma govoril o svojem odpotovanju v Al-bany. Lastnik gostilne Congres-House me je resno opominjal, naj opustim to misel, češ, da me bodeta na potu gotovo napadla cestna roparja. Nisem se dal omajati v svojem sklepu. Odvrnil sem skrbnemu gostilničarju, da so moji opravki važni 111 jih ne morem odložiti! Tudi gospod Dobcll ni soglašal z mojim sklepom. »Ljubi gospod,« je dejal »pustite to! Na ta način hitite lc v nevarnost in gotovo ne bodete odkrili zločincev.« »Premislil sem stvar, gospod župan, in če sem si kaj vtepel v glavo, me od tega nič ne odvrne.« »Kakor hočete. Za nasledke ste odgovorni sami.« »Kie je gospod Barton danes?« »Ravnokar ie šel v, banko.« Shod jc pokazal, da je ogromna večina jeseniškega prebivalstva slej ko prej odločno v taboru S. L. S. (Shod na Prežganjem) se je včeraj sijajno izvršil. Kaudidata S. L. S. g. Fran Povšeta je poslušalo nad 300 volivcev. Shod v Planini. V ponedeljek popoldne ob 3. uri se je v Planini v prostorih izobraževalnega društva vršil volivni shod, na katerem je poročal Jožef Gostinčar o programu S. L. S. in o dolžnostih državnega poslanca. Shod, katerega se je udeležilo kakih 120 volivcev, je odobril soglasno kandidaturo Go-stinčarja. (Shod na Preserju.) V ponedeljek, dne 1. aprila, zjutraj ob pol 8. uri vršil se je na Pre-serjih volivni shod, na katerem je poročal Jožef Gostinčar. Zborovalcev se je zbralo nad 300, ki so zelo pazilo poslušali razmotrivanja govornika, ko je razvijal program S. L. S. Shodu je predsedoval g. župan Kobi, ki je po Gostinčarjevem govoru opozarial zborovalce na nekatere stvari, koje je S. L. S. storila za kmete. Kandidatura Gostinčarja se je sprejela z navdušenimi živijo-klici soglasno, izvzemši učitelja Korbarja in še štirih drugih ljudi, ki so pri protiglasovanju vzdignili roke v veliko zabavo zborovalcev. G. Korbar baje precej agitira za liberalce, toda včeraj mu pa niti kup gnoja, na katerem je stal kakor kak domač petelin, ni odvrnil blamaže. Ce se mu ravno zljubi, doživi lahko še kako večjo bla-mažo. (Volivni shod S. L. S. za trnovske In krakovske ljubljanske volivce.) Na Veliko nedeljo dopoldne se je vršil v Kotnikovi gostilni na Opekarski cesti shod volivcev S. L. S Glede na to, da je bil prostor premajhen in niso mogli na zborovališče vsi volivci S. L. S., je pozval v imenu sklicateljev dr. Pegan navzoče socialne demokrate, naj zapuste zborovališče. C. kr. paznik v ljubljanski tobačni tovarni Kocmur je začel nato kričati kakor besen: To je sleparija in ljudski sleparji. Na opetovan poziv dr. Peganov so socialni demokratje zapustili zborovališče in odšli v Steinerjevo gostilno, kjer je nato vezal Kocmur svojim sodrugom otrobe. V natlačeno polnih prostorih govori nato ljubljanski kandidat S. L. S. Ivan Kregar. Začetkom navaja, da išče liberalna stranka še svojega kandidata. Moč .ie imela ta stranka, dokler so vladale predpravice, zdaj jc nima. I11 zato zastonj išče kandidata. Kregar govori nato o zvezi liberalcev s socialnimi demokrati. Ze pred dvema letoma je stikal Kordelič na ljubljanskem Južnem kolodvoru dr. Trilierju roke. V nadaljnem svojem govoru se peča z gospodarstvom liberalcev v ljubljanski občini. Ljubljanski magistrat zanemarja tiste mestne dele, v katerih stanujejo po magistratovi gospodi takozvani nižji sloji. Nadalje govori o tem, kar bivši ljubljanski zastopnik dr. Tavčar ni storil za Ljubljano. Peča se končno z napadi »Slovenskega Naroda« in »Rdečega Praporja« nanj. Obljubi, da ako bode izvoljen, hoče delati z vsemi močmi za ljubljansko prebivalstvo. Po Kregarjevem govoru sta še govorila Moškerc in Jeraj. To je bil prvi manjši okrajni volivni shod S. L. S. v Ljubljani. Bil je lep in so tako sklicatelji kakor tudi zborovalci popolnoma zadovoljni ž njim. Socialni demokratje so imeli potem pri Steinerju shod, nazadnje so se pa dali fotografirati. Fotografija iiin jc seveda pokazala, da jih je presneto mnogo manj, kot pa pristašev S. L. S., in da so bih na shodu S. L. S. možje volivci iz okraja, med socialnimi demokrati pa jako malo mož. Ij S. L. S. v Vodmatu. Volivni shod S. L. S. na Veliki ponedeljek ie bil sijajno obiskan. Otvontelj dr. Pegan naglaša, da, ker je tu dovolj velik prostor ln ne stoje somišljeniki zunaj, tudi ne poživlja nesomišljenikov S. L. S., da zapuste zborovališče, kar je bil prisiljen, da stori Veliko nedeljo pri Kotniku, ko je moral napraviti prostor somišljenikom. Podeli besedo ljiibljanskcmeu kandidatu S. L. S. Ivanu Kregarju, ki ga volivci navdušeno pozdravljajo. Kregar izvaja: Za državnozborske 1 volitve v Avstriji so postavile razne stranke | 2000 kandidatov. S. L. S. stoji na stališču, da »Ali ste mu povedali, kdo da sem pravzaprav?« »Nc. ne; nobene živa duša v mestu ne ve tega.« »To je dobro. Ohranite mojo skrivnost zase, dokler se ne povrnem.« Po tem razgovoru sem odšel. Med potem me sreča Jasper Barton. »Dobro jutro, gospod Flark!« jc vskliknil in mi prijazno nudil roko v pozdrav. »Dobro jutro, gospod Barton! Veseli me, da % as vidim. Posloviti se moram od vas.« »Tako? Vi nas hočete zapustiti?« »Danes zvečer moram v Albany.« »Ali se nič ne boiite?« »Cesa ?« »No, roparjev.« »Ah, na to niti mislil nisem, čeprav bi se moral bati, ker imam pogosto precejšnje vsote s sabo. Prav sedaj pa sem sc spomnil, da niti ne vem, kje je banka. Ali bi mi povedali vi zanjo? Rad bi denar zamenjal« »Za banko? . . . no. lahko. Pojdite po prvi ulici na levo, tam zagledate rjavo poslopje in to je banka.« Zahvalil sem se in Intel dalje. Moj opravek v banki je bil kmalu končan, nato sem krenil v gostilno in čakal večera. Ko se je stemnilo, sem dal v mošnjo dva z rdečo tinto zaznamovana bankovca po deset dolarjev in ukazal konja osedlati. Ker nisem imel namena braniti se. se nisem preskrbel z nobenim orožjem. Noč jc bila hladna in temna, nebo so zakrili gosti oblaki in oster severovzhodnik mi je pihal v obraz; a jezdil sem pogumno dalje. (Konec prih.) bo zastopan v naši državnozborski delegaciji vsak stan. V slučaju izvolitve hočem delati za manjše. Gibljem se in sem se gibal vedno med manjšimi. Tak tudi ostanem. Dozdaj je postavila v Ljubljani kandidata socialno-de-mokraška stranka. Še nedavno vsemogočna narodno-napredna stranka pa išče kandidata po vseh kotih. V narodno-napredni stranki imajo strašno veliko generalov. Dolgo časa se je govorilo, da kandidira Hribar. Ker pa imajo na magistratu vpogled v volivne imenike, se je Hribar najbrže zbal kandidature. Toliko manjših pride po splošni volivni pravici do volitve, Hribar pa ni nikdar pokazal srca za manjše. (Medklici: Ne mara delavcev! Proč z županom!) Našel se je drugi general, dr. Triller. In ta je rekel, da nastopijo liberalci skupno s socialno demokracijo. Narodno-napredna stranka je vodila boj proti splošni volivni pravici. Kolikrat so psovali liberalci socialne demokrate I A zdaj pozabijo liberalci vse in ho-čejeo iti s svojimi prej najbesnejšimi nasprotniki. Nas ni strah. Če store vsi pristaši S. L. S. svojo dolžnost, ne pomaga nič tudi skupni nastop liberalcev in socialnih demokratov proti S. L. S. v Ljubljani. Govornik se peča nato z gospodarstvom liberalcev v Ljubljani. Zvišali so sicer plače uradništvu, a nižjim kategorijam: delavstvu itd. jih niso zvišali. Govori se celo, da so odtrgali delavcem en groš. (Klici: Res je! Sramota! Škandal!) Neznosno pa šikanirajo delavstvo. Govornik omeni dr. Tavčarja, ki je sedel večinoma doma, mesto da bi bil na Dunaju, ter nadaljuje: »Rdeči Prapor« mi očita, da sem klerikalec, drugega ne ve. »Slovenski Narod« pa piše včasih, da je Kregar socialni demokrat. Meni se to čudno zdi. Dejansko je resnica, da sem bil kot načelnik okrajne bolniške blagajne pravičen tudi socialnim demokratom. —Na zborovališče pride medtem dr. Susteršič. Načelnika S. L. S. burno volivci pozdravljajo z: »Zivio dr. Šusteršič 1« Ko se poleže navdušenje, nadaljuje Kregar svoje poročilo. Priznam, da sem pristaš S. L. S. in da če bom izvoljen se pridružim skrajnemu levemu krilu državnozborske delegacije v družbi z načelnikom S. L. S. dr. Šusteršičem in dr. Krekom. Kar bom le mogel, hočem storiti za svoje volivce. (Živahno odobravanje.) — Dr. Pegan podeli besedo dr. Šusteršiču, ki se pred vsem poslovi od svojih volivcev v V. skupini. Zahvaljujem se, ker ste stali tako krepko za menoj, ko smo dvignili zastavo splošne ln enake volivne pravice. (Zivio!) Danes smo vsi enaki, delavci, gospoda, obrtniki, kmetje. Vsak, kdor ima kaj smisla za liudske potrebe, mora biti zadovoljen, daste postavili ljubljanski zavedni volivci na svojem shodu ljubljanskih zaupnikov S. L. S. za kandidata Ivana Kregarja, (Živo Kregar!), ki je mož poštenega dela, rokodelec. Vprašam, kaj ste imeli od učenih ljubljanskih poslancev liberalne stranke? Kaj pa je storil dr. Tavčar za svoje volivce. I11 vendar so imeli liberalci dr. Tavčarja za najbolj učenega in nadarjenega moža v svojih vrstah. Naj spomnim le na tisti predlog, ki sem ga jaz stavil zaradi potresnega posojila Ljubljani. Nastopil je proti mojemu predlogu. Ako bi 011 mogel, bi tudi splošne volivne pravice ne bilo. Kaj ste imeli torej liberalci od učenega, nadarjenega svojega poslanca dr. Tavčarja? Prepričan sem, da marsikdo, ki ie volil z liberalci včasih, tega več storil ne bo. Nobenemu ne zamerim, če je volil kdaj z liberalci, kajti lepo govoriti je liberalna stranka vedno znala pred volitvami. (Res je! Storila pa 111 nič!) Pri liberalni stranki ni iskati napredka, ampak nazad-njaštva. (Burno odobravanje.) Kaj porečemo o liberalcih zdaj, ki pravijo po kmetih, da niso liberalci? Kai je vredna stranka,ki si ne upa povedati, da je liberalna? Celo ata Zužamaža, ki je v vodstvu liberalne stranke, pravi, da ni liberalec. In na take shode pride tudi tajnik liberalne stranke Cham. Kai so ti ljudje, ki se nc upajo povedati, kaj da so? Mi se prav nič ne sramujemo, ko priznavamo, da smo pristaši S. L. S. (Zivio!) Vaš kandidat, Ivan Kregar, tudi povč vsakemu, da je kandidat S. L. S. V Ljubljani imate tudi soc. dem. kandidata. Ni dvoma, da je soc. dem. stranka resna stranka, medtem, ko liberalna leži že na parah. Slov. socialna demokraška stranka ima zaslombo med delom slovenskega delavstva. Tudi ni popolnoma osamljena, ker se nasla-nia na socialno demokraško stranko drugod. Priznajmo! Socialna demokracija ie resna stranka, ki postane lahko resen nasprotnik S. L. S. Prvi razloček med nami in socialnimi demokrati je verski. Mi sicer nismo klerikalna ampak ljudska stranka. Držimo se tega, kar hoče ljudstvo: versko svobodo. Zahtevamo, da je dolžna vlada, dežela, občina spoštovati versko prepričanje vsakega posameznika. Jaz sem veren mož in ker ie versko prepričanje moja najdražja svetinja, zato zahtevam, da to moje prepričanje vsak spoštuje.e Če pa gremo v cerkev, in bi nas takrat zasmehovali, to ni nobena verska svoboda. Očita se nam, da imamo pristaše, ki ne hodijo v cerkve. Mi ne preiskujemo, če je kdo veren. To naj vsak opravi s svojo vestjo! Zato jc pa neumno, če piše »Slovenski Narod«, da imamo pristaše, ki ne hodiio v cerkev. Gledam na to, da grejo moji otroci v šolo in da izpolnjujejo svojo versko dolžnost. Ni pa moja dolžnost, da gledani na to, če hodi v cerkev moj sosed. Ko bodo volitve, bi moral po »Slovenskem Narodu« vprašati agitator S. L. S. volivca, ki 11111 pove, da je pristaš S. L. S.: Ali hodiš tudi v cerkev? In če bo rekel: Ne hodim! 11111 bo moral reči agitator: Ne smeš oddati glasovnice za kandidata S. L. S. (Smeh.)Mi pa stojimo na stališču verske svobode. Socialna demokracija pa nc stoji na stališču verske svobode. To smo videli ob katoliškem shodu, ko so tulili in nas hoteli motiti. Združili so se takrat cclo z liberalci. Menda je še salonsocialist Kristan posodil svojo rdečo ovratnico dr. Tavčarju. V svojih glasilih zahtevajo socialni demokrati I francoske razmere. Kar se pa godi na Franco- skem, to je lopovstvo. Soc. dem. stranka torej ni stranka verske svobode, ampak verskega preganjanja. Loči nas od socialne demokracije nadalje tudi gospodarski program. Socialni demokratje povdarjajo in žele, da bi bilo več takih, ki nič nimajo: proletarcev. Naš program pa zahteva, da se vzdrže vsi stanovi. Kar je le mogoče, se mora storiti, da se okrepita kmečki in obrtni stan. Za delavski stan se mora z vsemi silami delati na to, da bo živel delavec mirno in brez vse skrbi. Zato smo za delavsko splošno zavarovanje. Mi hočemo, da pride vsak proletarec do boljšega kruha. (Burno pritrjevanje. Zivio-klicil) Mi nočemo hujskanja, ampak da sodelujejo razni stanovi ali kakor pravijo socialni demokrati, razni razredi, vzajemno. Sodelovanje vseh razredov našega naroda hočemo. (Tako je! Pritrjevanje.) Socialni demokratje zahtevajo, naj se odpravi vojaštvo. (Medklici: Kocmurl) Na Francoskem imajo soc. demokratje veliko moč. Dva socialna demokrata sta ministra, pa vendar imajo več vojaštva, kakor pri nas, in dražje je francosko vojaštvo kakor naše. Zakaj ne prično socialni demokrati z odpravo vojaštva na Francoskem, kjer imajo moč? Vse to, kar govore socialni demokratje o odpravi vojaštva, je torej prazno govoričenje. Naše stališče glede na vojaško vprašanje je: Vojaško breme je zlo, in hočemo, da se to breme bolj olajša. — Govornik sc bavi dalje s Trillerjeveim in Kristanovim kompromisom. »Rdeči Prapor« se tako zvija, da nisem prišel do jasnega. Meni se zdi, da je moral Kristan precej »panklati« z dr. Trillerjem. Da bi se dr. Triller kar zlagal, ne morem verjeti. Zdi se mi marveč, da je bil dr. Triller tisti enfant ter-rible, ki je izčenčal, kar bi bil moral zamolčati. Tudi pošteni socialni demokratje sodijo, da je moral Kristan z dr. Trillerjem nekaj imeti. Če bi danes pisalo soc. dem. glasilo, da je S. L. S. sklenila z liberalci kompromis, bi mi rekli: To je laž. Zakaj pa socialni demokraški voditelji niso rekli: Mi obžalujemo, da }e govoril dr. Triller tako? Vprašam, kako zaupanje zasluži stranka, ki se tako zveztije z največjimi nasprotniki ljudstva in najbolj nazadnjaško stranko! Končno priporoča Kregarjevo kandidaturo. (Živahno odobravanje.) — Govorili so še tovariš Jeraj, Luknar in Iv. Nep. Gostinčar. Shod je izjavil voditelju Slovenske Ljudske Stranke svoje zaupanje in soglasno pritrdil Kregarjevi kandidaturi. Navdušenje je bilo veliko. (Socialnodeinokraški shod v Ljubljani.) Včeraj je vodstvo socialne demokracije v tukajšnjem »Mestnem domu« priredilo veliko komedijo, za katero so si preskrbeli točke, ki naj bi »vlekle«. Predstavljal se je Ljubljančanom, dasi v Ljubljani ni kandidat, g. Iv. Cankar. znani slovenski pisatelj, ki je smatral za potrebno, na tak način se pokazati občinstvu. Za Cankar - Schwentnecjevo »Krpanovo kobilo« je prišel na vrsto ta socialnodeinokraški »Zugsstiick«. Hudomušni Ljubljančani so si pravili, da jc Cankar Govekarjevo kobilo vzel v »'Stant«. Ljubljančane jt Cankar precej zanimal, zato je bil shod dobro obiskan. Navzočih ie bilo okoli tisoč oseb raznih političnih strank in strni. Shod je otvoril Kocmur, po-vdarjajoč, da bodeta na tem shodu tudi so-cialnodemokraška kandidata za občinski svet dr. Anton Dermota in Ftbin Kristan obrazložila svoj program. Za predsednika shodu je bil izvoljen Petrič, za podpredsednika Zupan, za zapisnikarja Mlinar. Dr. Anton Dermota, socialnodeinokraški kandidat za okraj Radov-Ijica-Kranjska gora, je povdarjal, da se je začelo, »novo življenje«; nove misli so iznena-dile slovenskega filistra. Nova načela so škodljiva samo za slovenskega filistra, "ki je razžaljen, ako se ga ne pusti v komoditeti. Slovenskemu političnemu filis.tru se noče dela, zato je besen, ako sc proti njemu poizkuša delati. Slovenskega političnega filistra je presenetila tudi nova volivna postava. V Radovljici je rekel govorniku na volivnem shodu neki tak debel slovenski politični filister, da je volivna reforma prišla prezgodaj in da bi bilo treba še nekaj let počakati, in bilo bi drugače. Drugače bi bilo za filistra, ker bi še te veljave ne imel, katero ima danes. Kdor hoče zadrževati razvoj, gre razvoj preko njega. Sedaj se mora demokratizirati dežela, občina. Ker ima javne zastope v rokah slovenski politični filister, morajo se mu vzeti iz rok. Pred volivno reformo smo bili podložni (!). sedaj smo državljani (!). To je razloček! Govornik je nato govoril proti gospodarstvu klik. Povdarjal je, »da smo političnih svoboščin vredni ravno tako kot tisti, ki so sedaj zastopani v občinskem svetu« to je bilo pa tudi vse. Kot kandidat za občinski svet ni imel besedice za mestno gospodarstvo! Dr. Dermota je nato takoj zaključil svoj govor rekoč: Širile so se govorice, da bi se naše kandidature mogle smatrati za kompenzacijo za kake usluge; govorilo sc jt o kompromisih itd. Tega pa treba ni bilo. Nam ni treba kompromisov, mi jili ne maramo, mi jih nismo iskali. Iz ljudske moči bomo prišli do tistega cilja, do katerega bi morda po kompromisih ne prišli. Nato nastopi Ivan Cankar, socialnodeinokraški kandidat za litijski okraj, pozdravljen z živahnim ploskanjem. Cankar govori: V zadnji seji državnega zbora, ko se je odločevala usoda volivne reforme, sem videl karikaturo političnega položaja. V zadnji klopi jc sedel dr. Tavčar in si držal, kakor bi bil nekaj izgubil. I11 res je precci izgubil, spodaj pod zbornico je pa plesal dr. Šusteršič sv. Vida ples. Svetil se mu jc obraz, kot bi 11111 bil s initrom« polit. Tavčar je vedel, da je mnogo izgubil tudi dr. Šusteršič ie vedel, zakaj ie plesal. A čc lii vedel, kaj jc z volivno reformo pridobil, ne bi bil plesal, kurja polt bi ga bila oblivala. Prihodnjost imamo »1111 socialni demokratje«. Sedaj ie res žalosten položaj, morda za deset let. Slovenska domovina ie sedaj najčrnejši madež na avstrijskem zemljevidu. Kriva ie temu liberalna stranka, ki I je živela samo od ene parole, »od farjev«, uc od gospodarskega programa, ne od političnega programa. Samo »proti farjem« se je Slo. Ene parole pa je človek kmalu sit. Nato je Cankar govoril, da ima »klerikalna stranka« v vsaki fari tri zaupnike, med njimi župnika in kaplana; da ima za agitacijske lokale cerkve, da je »klerikalna stranka« nenavadno zavozlana stranka, ker ima v svoji sredi celo graščake in Jih kandidira; v mestih je krščansko-socialna. Na Dunaju nekaj tisoč delavcev caplja za dr. Luegerjem, to so najbolj zabiti (I) ljudje. Kandidirajo jih v takih krajih, kjer ne dobe tretjine glasov. Tudi na Kranjskem kandidirajo Gostinčarja v idrijskem okraju. (Gostinčar bo zmagal, Cankarja pa socialni detnokratju kandidirajo v okraju, kjer bo gotovo propadel I) Proti meni kandidira Povše. Kje sem jaz to zaslužil! (Veselost.) Krek je klerik, pa i>ravi, da ni klerikalec. To pravi tudi Kregar. Ce se Kregarju suknjo od-grne, prec pogleda far ven. V volivnem oklicu S. L. S. zavzemajo mnogo prostora točke 0 veri. Naj jo imajo vero, saj jo imam jaz tudi. V nedeljo so klerikalci imeli veliko komedijo v »Unionu«. Ko sem se peljal v Zagorje, študiral setn »Slovenčevo« poročilo. Pametnega nisem nič našel, saj sta govorila škof in dr. Šusteršič. Dr. Šusteršič se je lagal na vse pretege, da se iz katoličanov na Francoskem klobase delajo. Kes je tekla kri, a samo vladnih komisarjev nedolžne framasonske vlade (!), ki so hoteli samo (!) zapisavati, koliko je premoženja v cerkvah, nc ga pa odnesti. Kaj je liberalna stranka storila za slovensko kulturo? Jaz Sam sem več naredil za slovensko kulturo, kot vsa narodno-napredna stranka. Ob 11. uri se je liberalna stranka šele spomnila, kaj je. Buržoazijska stranka. Na Slovenskem je taka politična stranka nemogoča. Nekaj ljudi od inteligence je zadnji čas čutilo, samo čutilo potrebo, Vrteti se v kolobarjih in ustanovili so gospodarsko stranko. »Klerikalna stranka« se omejuje na Slovensko, liberalna na Ljubljano, gospodarska pa na kavarno »Union«. Program nove gospodarske stranke spada v šolsko čitanko. Velik del onih. ki niso zadovoljni z liberalno stranko, stoji za ograjo in čaka, kedaj bo čas skočiti čez v klerikalni tabor. Kadar bo lepše in imenitnejše, se bodo ti preselili. Kot čmrlji lezejo že v uredništvo »Slovenca«. Nato je Cankar zagovarjal mednarodno socialno demokracijo, da ni brezdo-movinska, ter je pravil, da je »klerikalizem internacijonalizem škofove palice in papeževe tiare«, liberalizem pa internacijonalizem denarne vreče«. »Ce bi bilo v mojih rokah, bi usodo slovenskega naroda raje prepustil Pcr-nerstorferju, kot dr. Šusteršiču. Dvanajst let delam na polju slovenske kulture. Ni bila »muha«, da sem pristopil socialni demokraciji. Prestopil sem k socialni demokraciji s trdnim prepričanjem. Upam, da bodete za pravo svobodo vsi tisto storili, kot sem jaz storil. — Tak je bil Cankarjev govor. Pobral je nekaj »šlogarjev«, prccej podobnih še-pasti kobili, stvarnega pa ni povedal nič. Žalostna bi bila usoda slovenskega naroda, ako bi bila odvisna od tako površnih »šlogarjev«. Tisti, ki so pričakovali od Cankarja bogvekaj, so bili očividno presenečeni. — Nato je nastopil Kristan v raznih poziturah. Trdil je, da »življenja« ni pričakovati od druzega, kot od socialne demokracije. V »Slovencu« se očita socialni demokraciji, da hoče ukrasti Boga, da se nas je zbral kar cel tri-umvirat, da vzamemo vero. Sem torej z vero! norčeval sc je Kristan ter se obrnil do našega poročevalca kričaje: Gospod Štefc, vi jo dajte tudi sem I Prav nič bi Kristanu ne škodilo, ako bi mu kdo res vero dal, a mož se je norčeval iz vere dalje. češ. da hoče videti recept. s katerim bo vzel vero. Naposled pa je klical: Ljubljana že zdavnaj nima nobene vere! Nato se je spravi! Kristan na liberalce ter izusti! premodro, da je socialna demokracija narodna zato, ker je internacijonalna. Končno je izjavil, da socialnodemokraške kandidature niso igračka. Socialna demokracija bo izvedla boj proti klerikalizmu. Kristan je to pot silno vpil in mahal okolu sebe. Dosegel je s tem ta uspeh, da ga noben socialnodemokraški delavec ni vprašal, kaj je z znanim kompromisom. Kristan je o kompromisu popolnoma molčal in vendar je 011 poleg Trillerja tisti, ki bi moral kaj izjaviti. Socialnodemokraškim delavcem bo sedaj, ko ne bodo videli pred seboj več Kristanovih teatralnih nedelavskih skokov, lahko vzšla misel, da morda dr. Triller vendar ni lagal in da si Kristan o kompromisu ni upal govoriti, da bi ga sicer magistra-tovci kljub sklepu svojega shoda ne vzeli med svoje kandidate. Dolžnost Kristanova bi bila, podati izjavo o kompromisu. Kristan je molčal in s tem zopet močno vzbudil sum, da tako kot nekdaj s »klerikalnimi« službami išče zdaj postranske ljubezni pri liberalcih. Shod jc bil pod tem vtiskom končan. Slednjič ic še Kocmur priporočal »Rdeči Prapor«, ki prične dne 5. t. m. za časa volitev izhajati kot dnevnik. Zanimivi so bili prizori koncem shoda, ko so morali sodrugi poučevati socialnodcniokra-škega kandidata za ljubljansko okolico, Pe-triča, kako naj shod konča. Petrič sc je pokazal še za take reči nesposobnega, pa hoče biti poslanec ljubljanske okolice. Po dolgem drezanju ie Petrič res dal kandidature na glasovanje. pa ni glasoval nihče, ker se res ni splačalo. Jasno je: naše razmerje do socialne demokracije ostane tako kot jc bilo. To jc pokazal tudi včerajšnji shod. Ostanemo si nasprotniki kot doslej. Navzoči liberalci so pa 1] ploskali socialnodeniokratičnim govornikom. 1 Socialnim demokratom privoščimo, da pridobe kolikor mogoče veliko liberalcev, katerim io res pot v socialnodemokratični tabor edino 9 pametna in njihovim načelom edino prikladna. Cim več liberalcev zvrši to pot, tem bolj I bomo veseli, ker sedanja liberalna stranka res | popolnoma po nepotrebnem dela drenj na po-| litiškem bojišču naše domovine. (Volilni okraj Ptuj-LIpnica.) Socijal demokraški kandidat Jodlbauer prireja po volilnem okraju shode, ki so jako slabo obiskani. V Razvanju jc imel komaj 15 poslušalcev in v Ptuju so pa navzoči kar odšli iz sobe, ko je začel po socijaldemokraški navadi psovati. (V okrajih Biiie ln Piran ter občini Koper in M11je( kandidirajo Hrvatje in Slovenci. Kandidirajo v sodnih okrajih Buje in Piran ter občini Koper in Milje župnika dekana v Ospu. g. Jožefa Kompareta. (Za okrajno glavarstvo tolminski in kanalski sodni okra]) kandidira politično društvo »Sloga« g. dr. Antona Gregorčiča, profesorja bogoslovja v Gorici._ onevne novice. + Velikonočne misli zmagoslavnih slovenskih liberalcev. Tudi liberalci imajo svoje velikonočne misli; kdo bi jim mogel to zabraniti? »Slovenski Narod« je bil v velikonočni številki zopet ves v rožicah in jc svetu slikal s krepkimi barvami, da je »črni zmaj že smrtonosno zadet, zato se ga ni treba več bati«. Z jasnim licem je oznanil, da »povsodi zmagujejo svobodomiselne ideje«. Našteva Francosko, ki jo slavi, da »koraka na čelu omike in prosvete in je prva vrgla raz se robske verige in pregnala z žarečo plamcnico svobode v deželi še vladajoči mrak, v katerem so še prešerno frfotali črni netopirji in liki bajeslovni vampirji pili dragoceno ljudski kri.« vKatero liberalno srce veselja ne poskakuje, kadar bere tako pesniško lepo popisano smrt bajeslovnih vampirjev in črnih netopirjev. Seveda, komur je znana resnica o francoski framasonski roparski druhali, ta ima čisto drugačne pojme o njih. A liberalci sc danes tako radi tolažijo s Francosko, da jim prav privoščimo veselje, ki ga morajo imeti, ko bero v »Narodu«, da je »ponosni Vatikan« zdaj za večne časen izgubljen in da se »vesoljna črna golazen zvija, peneč se od gneva in onemogle jeze«. »Narod« vriskajoč naznanja, da je »črna golazen« čisto strta in poho-jena tudi že na Ruskem, na Angleškem, v solnčni Italiji in celo na španskem. Povsod je veliki dan, tako, da je veselje gledati po svetu, in liberalec postane žalosten samo, če vidi strašno temo doma na Slovenskem. Pa tudi tu je »Narod« že poix>lnonia stri glavo črni golazni in ravno zdaj, — dne 31). marca 1907 — je vzdignil pest, »da razbije stoletne spone in stopi na plan, kot svoboden junak«. »Res. da se baš sedaj zbirajo črni gavrani, hripavo oznanjujoč, da bodo zastrli vso deželo s svojimi črnimi perutmi.« Pa to liberalcev nič ne moti, kajti, da se zbirajo črni gavrani, »to jc zgolj dokaz za to, da so črnim vampirjem jelc pešati moči«. »Klar wie Štiefelvvichs!« Črni golazni s črnim zmajem, s črnimi gavrani in opešanimi črnimi vampirji torej ne preostane nič drugega, kakor da priznavajo, »da so efemeni in ginljivi.« Ti bi vsi to tudi storili, a eden je, ki še ni ukročen: »Cfrii pozoj, ki mu je francoska revolucija zadala prvi smrtonosni udarec in ki spi navadno v skritem dnu ljudskega jezera, še vedno sili na površje.« Šc tega pozoja bodo liberalni jagri usmrtili, pa bo; samo to je škoda, da je ljudsko jezero jako nevarno in da taki prismojeni lovci radi v njem utonejo! + Socialnodemokraške teroriste napodile ženske. Na drugem mestu poročamo o včerajšnjem krasnem slavlju na Viču. Bila je to cerkvena slavnost. Občini Vič-Glince se je izpolnila dolgoletna želja, da dobi svojo farno ccrkev. Vsak pošten občan, ki noče svojili otrok izročiti brezverstvu, je bil tega vesel. Občani so dali tem svojim čustvom duška ter so sijajno okrasili Glince in Vič. To je pa zbodlo socialne demokrate, ki vedno povdar-jajo »svobodo« in da jim jc vera »privatna« stvar V »Rdečem Praporju« so zabavljali na vse pretege, v nedeljo popoldne pa je nadlegovalo par socialnih demokratov na najsuro-vejši način poštene fante, ki so okrasili mlaje. Menda so hoteli ti socialni demokratje kazati, »kako naj se volivni boj vrši v najdostojnejši obliki«. Ti »svobodnjaki« so ves svoj srd pokazali proti cerkvi in proti škofu. Ko sta prišla mimo dr. Pegan in Štefe, ki sta si šla ogledat praznične Glince. pričele so psovke še hujše leteti iz izobraženih socialnodemokraških ust. Dr. Pegan in Štefe sta šla mimo, a zbadljivci so kričali za njima in vpili na fante. Nato sta se oba vrnila in jih vprašala, zakaj jim je, ako ljubijo svobodo, priredba tako na potu. Ali jih jezi, da nihče ne postavlja mlajev Kristanu,ko pride na Vič. Naj socialni demokratje šc Kristanu postavijo mlaje, mi bomo bolje umevali svobodo, kakor socialni demokratje. Ti so se nato pričeli zaletavati v Šteieta, ker je rekel, da se od nobenega ne pusti izzivati, tudi od socialnega demokrata ne. Priš«:l je tudi župan iu izzivače v imenu postave pozval, naj se razide.io. Nič ni pomagalo. Socialnodemokraški izzivači so le hujše kričali in zbadali. Kmalu se je nabralo okoli mlajev 200 do 300 ljudi, zavednih kmetov, žena in deklet. Može je bilo treba miriti, da niso predrznih socialnih demokratov stresli iz hlač. Naposled so socialni demokratje pričeli zbadati tudi žene in dekleta. Zene in dekleta so nekoliko časa potrpele, nakrat so se pa zakadile v socialne demokrate, dale jim za spomin par gorkih ter jih pognale v beg. Sluga ljubljanskega magistrata jc tudi čutil potrebo vmešati se med ženske, ki so ga zato po obrazu razpraskale. Ko so socialni demokratje pobrali pete. stopil je opraskani Jeločnik na vrata bližnje gostilne in kričal, kakor bi go kdo drl. »Jaz sem pa tu za mušter.« Ljudje so se temu žalostnemu »niuštru« z ljubljanskega magistrata smejali. Pozneje je par socialnih demokratov šc nekje na Glincah poizkušalo izzivati. Nakrat je bilo okolu njih polno žensk s škafi vode. Voda jc letela na vroče socialne demokrate, ki so bili mokri kot miši. Morali so bežati. Tako je stala socialna demokracija na Glincah na višku kulture dne 31. marca leta 1907. S surovim izzivanjem hoče socialna demokra- cija Slovence učiti kulture! Ženske morajo učiti socialne demokrate spoštovati versko svobodo. Stranka takih surovin naj bi gospodovala Slovencem?! Z vsemi sredstvi so poizkušali socialni demokratje hujskati proti cerkveni slavnosti, hoteli so celo komandirati požarni brambi, da se ne sme udeležiti slavnosti, glinško-viški občani pa so jim krepko pokazali, da jim socialnodemokraška surovost ne bo gospodovala. Pri nas socialni demokratje ne bodo gospodarili po francosko! Na Glincah so na francosko ščuvanje dobili odgovor [xi slovensko! + »Kmečka zveza « za Vipavo. Pravila »Kmečke zveze« za sodni okraj vipavski je vlada odobrila. Prvi občni zbor se vrši v kratkem v Vipavi. + Vojaška vest. Poveljnikom pešpolka št. 27 je imenovan polkovnik Martin Radiče-vič od pešpolka št. 24. — Podpolkovniku Adolfu Kutzlnigg od ženijske direkcije v Celovcu, je podeljen vojaški zaslužni križec. + Orožne vaje brambovcev, kateri so prosili za poziv k vajam od 15. maja naprej, so vsled višje naredbe preložene in bodo vsi ti brambovski rezervisti klicani k večjim jesenskim vajam. Kakor se čuje, bode tudi pri domačem pešpolku št. 17 veČina rezervistov klicanih Le k jesenskim vajam. Iz tega se lahko sklepa, da bodo letošnje jesenske vaje zelo obsežne in zanimive. 4 Kornl poveljnik eksc. feldcajgmojster Edvard vitez Succovaty pl. Vezza obhaja danes dne 2. aprila 50-letnico odkar je vstopil v armado. Značilno je, da je že naprej odklonil vse častitke, samo poveljniki in predstojniki vojaških krdel in zavodov graške garni-zije so mu osebno častitali. — Umrla ie v Krškem dne 30. marca ob 9. uri dopoludne gospodična Mila Gregorič v 22. letu svoje starosti, hčerka gospoda Franca in gospe Fani Gregorič. Pogreb je bil včeraj ob 4. uri popoludne. Naznanilo smo za sobotno številko prepozno dobili, ker je bil list v soboto zaključen že ob pol 11. uri dopoldne. Rodbini g. Gregoriča izražamo svoje naj-iskrenejše sožalje. - Umrl je v Lescah posestnik in gostilničar g. Jakob Legat. — V nedeljo so pokopali v Kranju g. Ivana Pan-tarja. — Umrl jc 29. t. m. na Dunaju Jobija Scheidenberger, poštar, gostilničar itd. iz Rablja. Podal se je radi neke želodčne operacije na Dunaj, katero je tudi srečno prestal, a je vkljub temu žc na Dunaju izdihnil. Truplo bodo prepeljali v Rabelj. 4 C. g. Jakob Lovretič v Trbojah je danes zjutraj umrl. Pogreb bo dnč 2. aprila ob 9. dopoldne. Priporoča se v molitev vsem prijateljem in znancem! - Prihodnji semenj v Kandiji pri Novem mestu bo v četrtek, dne 18. aprila, ne šele 251, kakor poročajo pomotoma zadnje »Dolenjske novice«. Prodajalci, kakor kupci so vabljeni, da pridejo zopet v takem številu kakor zadnjič. — V trgovsko in obrtno zbornico goriško je vstopil |X) dolgih letih zopet prvi Slovenec. Namesto umrlega svetovalca A. Seppenhofer-ja je prišel v zbornico trgovec g. Josip Zor-nik. — Brezmejna hudobija. Na veliki teden so neznani hudobneži razbili znamenje v Marxrain ulici v Beljaku. Razbili so podobo Srca Jezusovega, Marije in sv. Jožefa ter odtrgali mrežnata vratca. Zločin se je zgodil v noči 27. t. m. ixi 2. uri po polnoči. Policija pridno išče brezbožueže. Da bi jih le kmalu dobila! — Imenovanje. Gozdarski inšpekcijski komisar g. Avgust Guzelj v Noveni mestu ie imenovan za višjega gozdarskega komisarja. — Umrl je znani francoski pisatelj Leon Taxil. V Rimu je umrl kardinal Louis Machi. — Dolina pri Trstu. Sedaj se jc naša želja spolnila: zdravilišče je dodelano in se bo drugo nedeljo p. m. blagoslovilo in slovesno odprlo. Isti dan bo tukaj tudi ljudska veselica. Spočetka nam bo zavoljo stanovanj nekoliko težko, ali zaradi tega ni potreba, da se kdo vstraši in gre kam drugam. Nobeden ne bo spal zunaj, ako ne bo hotel. Kupil sem največjo hišo tukaj, v kateri se bo napravilo lahko dvajset sob za goste, ali treba cvenka, pa cvenka. Zato iščem druga ali drugarico, enega ali več. Denar se bo obrestoval bolj. kakor drugod. Varnost jc v rokah dotičnega. Treba nam je tudi kuhinje za goste, kajti na tukajšnjo hrano drugi ljudje niso navajeni. Časopis »Domači zdravnik« bo izhajal od aprila redovno enkrat mesečno na 16. straneh. Prosim za obila naročila, naročnina pa naj se pošlje še-le kadar se bo razposlala druga številka. J. Okič, ravnatelj. — Izredni občni zbor Narodne čitalnice v Novem mestu se vrši v soboto dne 6. aprila Z ozirotn na važne in nujne zadeve, ki so na dnevnem redu, pričakujemo vsestranske udeležbe. Občni zbor se vrši to pot v dvorani ob gostilniški postrežbi. — Sprejemne izkušnje na c. kr. učiteljiščih za sprejem v prvi letnik se bodo odslej vršile ne samo začetkom šolskega leta kakor zdaj marveč tudi že koncem leta, kakor po drugih srednjih šolah Ljubljanske nouice. lj Mizerija liberalnih kandidatov. Ljubljanski volivec nam piše: Priobčili ste v soboto volilni oklic liberalnega kandidata Boltatuga Pcpeta. S tem ste pa pripomogli k zločinu volivnega podkupovanja, ki se kaznuje s strogim zaporom, kajti Boltatu Pepe je obljubil, da bo od 20 K dijet 4 K prepustil liberalcem in se zadovoljil samo s šestnajstimi, i; 3 zakona za varstvo volivne svobode pravi namreč: „l