Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 200.
V Ljubljani, v četrtek 2. septembra 1886.
Letnll* XIV.
Velikan »a prstenih nogah.
V starodavnih časih nam pripoveduje sv. pismo od nekega velikanskega kraljestva z zlato glavo, srebrnimi prsi itd., ki pa je stalo na prstenih nogah. Mali kamen se odtrga vrh gore, ter padaje zadene prstene noge in — kraljestvo se je razrušilo in zginilo.
Tako hočejo nekteri imenovati ter temu starodavnemu kraljestvu prilikovati ogromno rusko cesarstvo , ki se razprostira v Evropi od ledenega do črnega morja, v Aziji pa od gorovja Uralskega do tihega morja ter šteje blizo sto milijonov prebivalcev. Poglejmo malo tega velikana in njegove prstene noge.
Do Petra Velikega se ni nihče v Evropi veliko zmenil za Moškovitarja, a Peter Veliki, ki je bil skoraj na vsih evropskih dvorih, je seznanil Rusijo z zahodom iu zahod z Rusijo. Nekako s silo je vpeljal zapadno kulturo v prostrano rusko deželo. V njegovem smislu je vzlasti delala cesarica Katarina II., ktero so iizuni imenovali „severuo Semiramido*. Na ruski prestol se je vsedla po umoru svojega soproga. Sploh so se ua ruskem cesarskem dvoru vršile stvari nič manj ostudne in neusmiljene, kakor ob „zlatem rogu". Katarina II. je živela ob istem času, ko je v Avstriji vladala blaga cesarica Marija Terezija, na Pruskem pa kraljeval Friderik II. imenovan Veliki, slaven v vojski in v miru, sicer pa brezvesten politikar in začetnik tega, kar se je godilo leta 1866 in izvršilo leta 1870. Pod Katarino II. se je začela ruska politika vmes vtikati v zadeve grških razkol-nikov po turškem cesarstvu, in kristijani te države so se začeli ozirati v Rusijo, njim po veri sorodno; v zapadno Evropo je pa vstopila Rusija, ko je bilo popolnoma razdejano poljsko kraljestvo. Napoleon je osnoval vojvodstvo Varšavsko in poljski narod z obljubami navduševal in zoper Ruse v boj peljal. V Dunajskem pomirju niso zbrani vladarji, med kterimi je menda odločeval avstrijski cesar, obnovili poljske kraljevine, marveč Poljska je ostala tako, kakor je bila razdeljena poprej med tri države: Avstrijsko, Prusko in Rusko. S svojim poljskim podložnikom je ruska država skoraj na osemdeset milj postala so-
sedinja pruski državi, od ktere ju prav uič ne ločijo naravne meje, kakor je to navada med samostojnimi kraljestvi. Nekako tako je tudi proti Avstriji, kjer so naravne meje proti Rusiji še le Karpatske gore. Je pa li treba take reči sedaj razpravljati?
No, prav zarad tega, ker se take zadeve obravnavajo ne le po časnikih, marveč tudi po kabinetih vladarjav, po državnih zborih, v Avstriji v delegacijah, kjer dovoljujejo ogromne svote za trdnjave proti ruski meji. Sedaj so se še le začeli velemožje na Dunaju iu v Berolinu vprašati, kaj bi potem nastopilo, ako nastane vojska z Rusi, kar vendar vkljub stari prijaznosti med Prusko in Rusko, med Rusko in Avstrijo, vendar ni nemogoče. Za tak slučaj pripravljajo se zdaj vse tri države, dasiravno prijateljske zveze vsako leto na novo potrjujejo. V Evropi je namreč tako nastalo, da vlada vladi ne zaupa. Rusija, dasiravno močna, išče prijateljskih zvez, kjer le more, pri Avstriji, na Francoskem. Bismarka, vkljub milijonov vojakov, vendar-le nekaka groza obhaja, ker ponižan sosed unstran Rena je že sedaj popolnoma pripravljen ter čaka le ugodnega časa in išče si zaveznikov. Dosihmal je bil Francoz tako lahkomišljen, da se je zapletel v drage vojske po drugih delih sveta, zato si ni upal kaj početi zoper Nemčijo; a sedaj, ko je to opustil, bo toliko bolj nevaren za Nemčijo. Prusija se bode skrbno varovala spoprijeti se z Rusom, ker mogoče je in skoraj gotovo, da pride potem med dva ognja. V kakem nevarnem položaju in v kako kritičnih odnošajih bi bila potem Avstrija? Iz tega je toraj očitno, da ima prvo besedo sedaj v Evropi — Rusija. Velikan toraj v Evropi ne stoji na prstenih nogah, marveč prav na čvrstih.
Nič ne pomaga, ako Nemci zabavljajo na Rusijo in kažejo na nje trohljivo (?) podlago. Da se Rusije vse boji, zvedeli smo ravno pretekli mesec. Zastonj so pričakovali ruskega ministra pl. Giersa v Sickingen; ni ga bilo tje, tudi ne v Gastein, kjer so Bismarka slavili, kakor vladarja in kjer ste Avstrija in Prusija svoje prijateljstvo, se ve, da le politično, obnovile, marveč Bismark je moral sam tje iti v Francensbad in poiskati ruskega ministra Giersa.
Poglejmo še dalje, kako Rusija v najnovejših časih napreduje v Aziji in Evropi. Rusija obsega tretji del vse zemlje, pa je v primeri k svoji velikosti, razseženosti, razprostranosti malo obljudena, kajti vsega skupaj v Evropi in v Aziji nima nad 90 milijonov ljudi. Mrzli severni kraji so le malo obljudeni. V deželi so nepristopna močvirja, zlasti v Aziji nepregledne puščave in tudi nebotične gore, n. pr. Kaukaz, Altaj itd. V Rusiji so pa tudi lepi kraji ob Dnjepru, Donu, Volgi; poluotok Krim ima rajsko obnebje; Ukrajna je najboljše pšenično polje; razupita Sibirija je ob pritokih Oba močno rodovitna ter rodi' obilno žita, ne glede na bogastvo, ki je v gorah skrito. Ali vseh teh priroduih pridelkov Rusija ni mogla tako plodonosno izkoristiti, ker zemlja je neznosno velika, kupčijskih pot pa ni bilo, takih ne, po kterih bi se po nizki ceni in hitro blago prevaževalo. A vse to je drugače postalo, ko so železnice iz srede zemlje notri do deželnih mej dodelane in ko po ruskih rekah parobrodi vozijo. Nekdaj so bila velika kupčijska mesta le ob izlivu velikih voda, n. pr. Hersou ob ustji Dnjeprskem. Sedaj so pa ruske železnice izpeljane do najboljših morskih pristanišč, kakor so n. pr. Libava ob Baltiškem morju iu Sebastopol v Krimu. Ako to vse, kar smo zdaj našteli, notranjo moč Rusije vzvišuje, obrt in trgovino vzbuja in poživlja, povzdiguje pa tudi vojno moč Rusije nad vso dosihmal znano mero.
Ruske železnice so izpeljane največ po strate-gičnih ozirih in potrebah. Stari Rimljan, nekdanji gospodar sveta je delal ceste tako stanovitne, da se še dandanes njih sled pozna iz središča države; iz mogočnega Rima so bile izpeljane ceste, čez polje in ravnine, čez dereče reke in preko visokih goni; po njih so popotovali vojaki iz zahoda na vzhod; pri teh cestah so nastali trdni gradovi, pa tudi tržišča. Rusija pa dela železnice in prodira z njimi v kraje, kamor še ni nikdar stopila noga Evropejca in z železnicami pride do krajev, kjer je bila starodavna kultura, a tudi stopi med narode, ki so se nekdaj, kakor silna povodenj, razlivali v sosednje dežele ter ves človeški rod navdajali z grozo in
LISTEK.
Herbart Turjaški (1528—1575).
Spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
V tem trenutku ga upozorijo neki drugač nepoznani turški konjiki na neko turško četo, ki se bode kmalo prikazala. Herbart je precej slutil, da je prišel v zasedo, zatoraj se obrne in napade sovražnika v nadi, da mu bode njegova vojska v stiski prišla v pomoč. Trikrat je pregnal sovražne prednje straže v beg ter je s streljanjem v daljini, z mečem pa v bližini provzročil velik nered v sovražnikovi vojski.
Ferhat paša je bil namreč, ko je zvedel, da se naši gibljejo, postavil celo vojsko v bojni red, ali poslal je 1000 pešcev naprej, da se precej spri-mejo s Herbartom. To je bila ona četa, s ktero se je pobil Herbart. Ali zdajci se pokaže glavna sila turška od 10—12 tisoč ljudi, da pomorejo prednji četi. Le-ta turška vojska se je skrivala do ''daj po
šumah in soteskah ter se tako počasi približevala krščanski četi, da je ni nobeden videl, pa potem iznenada na naše se navalila. S takšnim krikom napadejo naše, kakor da bi nebo in zemlja pro-pala. Ali Herbart se ni nič preplašil. Njegova četa napada nevstrašljivo; ko se polomijo sulice, potegnejo meče. Ali zastonj jim je bila vsa hrabrost, kajti bili so obdani od vseh stran i od Turkov. Herbart je uvidel, da se mu ni mogoče rešiti ter zato napade sam sovražnika, ker je bil Vojkovič ves obdan od sovražnih čet. On skoči v sredino čete. Vije se rudeča s podobo Jezusovo okrašena zastava v njegovi levi roki, z desno pa ubija sovražnika. Dva turška častnika je že pobil, kar mu vstreli konja oproda nekega bosanskega paše. Herbart vstreli oprodo, ali sluga tega ga pa probode s sulico ter truplo grdo izmrcvari, glavo mu pa odseka. To se je dogodilo nedaleč od Budaškega 22. septembra leta 1575.
Tako je skončal naš glasoviti junak. Ž njim so pali tudi drugi njegovi prijatelji: Friderik Višnjagorski, kapetan nad strelci iu Daniel Tetavski, njegov telesni častnik; mnogi drugi pa so prišli vsužnost: sin Herbartov, Engelbert Vuk, Vid Klekoviii, Jurij
Jankovič, Peter Sarkovič, Baltazar Gušič, Tomaž Cadež, zapovednik mesta Zrinja, Julij Zadranin, zapovednik Hrastovice, Wolf Ensthaler in Krištof Purgstaller. Samo štirje možje, namreč: Oton in Henrik Losensteinski, Martin Volbenk Mordaks in pisar Herbartov so pobegnili ter prinesli žalosten glas o tej zgubi v Podbrezje (Freithurn). Turki pa so hiteli z glavo Herbartovo v šotor Ferhatov, paše bosanskega, ki je razsrjen zarad tega, da mu niso živega pripeljali, precej zapovedal, morilca njegovega ob glavo djati. Kasneje je bila glava poslana v Carigrad.
Že kasno po tem dogodjaju pride krajiška vojska na bojišče, ali je bila tudi ona jako pokončana. 200 ljudi je palo, a 2000 jih je bilo vjetih. Oni, ki so se rešili, pokopali so trupla ubitih, ko se je Turek oddaljil, truplo Herbartovo pa so prinesli v Podbrežje, glava njegova pa je bila v platno zavita ter nošena pred pašom na vseh potih. Kmalo za tim pa se je obrnil Ivan Turjaški, ki je prevzel zapovedništvo na meji po smrti llerbartovi v imenu vdove na pašo, da mu jo izdtl. Zato je poslal k njemu dva hrvatska plemiča, ki sta mu imela ^ stalnost sreče oponesti ter ga prositi, da z vjiJtim
VS 2
strahom. Azija iu Evropa ste se tresli pred Huni in Tartari, pred Mongoli in Turki, ki so iz osrednje Azije, kamor stopa zdaj zmagoslaven slovanski Rus in razširja evropsko kulturo. Da, resnično, Rus je namenjen, a tudi pred vsemi drugimi sposoben, da pridobi te kraje kulturi. Rekli smo, da se ruske železnice grade pred vsem iz vojniških ozirov in le za-se; do njih namreč ne morejo voziti druge države, ker imajo preširok tir.
Nekdaj so bili vojaki iz srede Rusije skoraj leto in dan na potu, da so se n. pr. bojevali ob Dunavu in Reni na laških ravninah in v gorati Švici za korist Nemčije v Napoleonovih vojskah; a sedaj bi to pot lahko storili v kakih šestih tednih, ako ne prej. Rusija vsak čas lahko napade in po-končuje sosednje dežele; a Rusije z lepo ne bode ukrotil vnanji sovražnik; to so si skusili Poljaki, ko so v 17. stoletji Moskvo oblegali in hotli Rusom vsiliti kneza po svoji volji; to je skusil Karol XII. Švedski kralj pri Poltavi in pozneje Napoleon pred Moskvo. Rusija sicer zamore bivati ponižana, a vnanji sovražnik, ako ne pripomore notranji, je ne more zmagati.
Še silnejši, kakor ruski meč je pa Ruska politika; v tem si je nekoliko podobna politiki starega Rima. Rimski senat je vselej vslišal slabejšega, kedar je prosil varstva in pomoči zoper mogočnega; napovedal jo mogotcu vojsko, češ, da brani zatiranega; zmagal je močnejšega in potem strahoval oba. Nekako tako postopa tudi Rusija v Evropi in v Aziji, se ve, da nekoliko drugače, ker razmere so drugačne. Za svojega zaveznika se krepko potegne, slabejega varuje, da ga tako sebi pridobi. Poljskega kmeta je oprostila ošabnega plemstva in podelila mu mnogo pravic in jih sebi pridobila tako, da so ji pomagali upornike loviti. V Aziji je ukrotila divje in hrabre Turkomane, te drzovite roparje, ki so bili grozovitna nadloga in strašna šiba sosedom, ker prišli so, kakor grabljivi volkovi v mirna sela poljedelcev ter ropali, kar se je dalo odnesti in ujete ljudi pa potem na semnju prodajali, te drzovite roparje, tudi Tekince imenovane, je Skobelev do dobrega premagal. Drzo-viti roparji so sedaj, ali mirni poljedelci, ali pa drzni konjiki. Po teh krajih vlada zdaj mir, do zelenice Mrv je železnica izpeljana in Rusi so že prišli do mej Afganistana. Pota v Indijo jim nihče ne bo mogel zabraniti, ako bi Rusija iz tega, ali iz onega vzroka Angležem vojsko napovedala.
Ruski velikan stoji toraj prav na čvrstih nogah, prijateljstvo mu ponuja zakleti sovražnik Nemcev, ponosen Francoz, ki na druzega ne misli, kakor na osveto. Iz tega je toraj očitno, da ima prvo besedo v Evropi govoriti Rus, da mu ni treba ozirati se kaj poreče železni kancler nemške države. Sedaj pa lahko razumemo, zakaj nemški listi pišejo, da se Nemčija ne bode vtikovala v to, kar se godi v Bolgariji, to Nemčije ne briga toliko, kakor francoska vlada, ki se leto za letom oborožuje; Francoska bode odgovorna za mir Evrope itd. Rusiji toraj ni treba sklepati pogodbe, ktere bi ji branile, ob določenem času postopati na svojo roko.
Tako smo nekoliko osvetlili trditev, da ruski velikan sedaj ne stoji na prstenih nogah. Sklepa naj iz navedenega vsaki sam, koliko je resnice na tej trditvi. Prijateljstvo njegovo je gotovo vsem vladam zaželjeno. Za časa Berolinskega miru, kar se tiče politične razmere raznih držav med seboj, se je Ru-
sija pač mnogo spremenila. Ce tudi navidezno malo ponižana (tako tudi v francosko - turški vojski) se je Rusija še bolj ohrabrila in napredovala, kar se tiče priprave za vojno na suhem in na morji. Male vdarce je popravila hitro ter nadomestila zgube še z večo močjo. Da, na suhem in po morji je postala Rusija mnogo močnejša kakor pred Parižtim in Beroliftskipi mirom.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. septembra. Ifotrauje dežele.
Poglejmo zopet enkrat nekoliko v nemški tabor, kaj oni ljudje počno in s čem si ondašnji avstrijski državni poslanci na počitnicah čas kratijo. Preden so državni zbor in Dunaj zapustili, s^ li so si v roke in obljubili počitnice vestno porabiti v združenje vseh nemških strank v jedno skupino pod jedno zastavo; tako združeni, rekli so, bomo Taaffeja že prekucnili, če le pribit ni na svojem stolu. Možje so res romali od kraja do kraja, in so res mnogo govorili resničnega in neresničnega, dosegli so pa vse kaj druzega, le tega ne, česar so želeli. Posebno Schonerer, ki je v poslednjem času po severnem Češkem popotoval, je „nemškemu klubu" skoraj vse pokazil. Ne le da jim je ljubeznjivo dete njihovo „nemški Schulverein" prav po Salamonski razcepil na dva dela, ki sta si sedaj srdito v laseh, in da jim je štajarske Nemce spremenil v „nepokvarjene" Nemce, ki hočejo „le-nemci" biti in nič druzega, jim dela še grozno preglavico po severo- čeških pokrajinah, kjer sta dosedaj Knotz in Pickert smetano posnemala. Schonerer je šel nabirat zaveznikov, in čujte kaj je dosegel: Nemški klerikalci so rekli, da s takimi ljudmi, ki so „samo-nemci" in druzega nič, nečejo imeti nobene zaveze, kar so tudi popolnoma prav storili. Samo-nemci nimajo nobene vere, domovine pa, razven veliko-nemške države, nobene ne poznajo. S takimi ljudmi se toraj zvestim in vernim domoljubom ne gre bratiti. Nemško-avstrijski klub se je tudi v teh počitnicah po vseh shodih in zborih prav jasno in brez ovinka izražal, da prav nič ne mara za nemški klub, kteremu je ob enem prav krepko levite bral. Ob enem pa Schonerer sam nima prav nikakega veselja z nemškimi židi pod eno zastavo hoditi. Iz vsega tega sledi, da bo nemška opozicija prav tako razrita prišla v državni zbor, kakor ga je zapustila.
Angleški listi se jako nezaupljivo ozirajo ua balkansko obzorje, kjer se grozne nevihte nadjajo. Zato pa tudi v eni sapi zahtevajo, da če se po Aleksandrovem povratu v Bolgarijo Evropa hoče nesreče obvarovati, prav nič druzega ne kaže, kakor da Nemčija (s to ne bo nič!), Avstrija in Italija skupno Rusiji zapovedo: „Proč z rokami!" Evropejski mir in javna varnost to zahteva, kakor se Angležem dozdeva, zarad tega, da bi Rusi ne zasedli prezgodaj Carigrada. Saj smo vedno trdili, da so Angleži samogoltniki! Njim za Bolgarijo ni nič, za evropejski mir tudi vrlo malo, pač pa vse za — Carigrad. In tega naj jim Avstrija, Nemčija in Italija čuvajo. Po pravici rečeno, menda vendar ne bodo v resnici tako neumne, da bi gnjilo Turčijo ondi še dalje podpirale, kjer bi jo skupna Evropa že zdavnej rada pod kapom imela. Če Angleži nimajo boljših razlogov, s kterimi bi evropejski mir še le bolj v nevarnost spravili, naj tudi s temi domii ostanejo, kajti račun bi morali konečno vendar-le mi plačati. Anglež bi se za druzega ne brigal, kakor za Carigrad, Lah bi gledal, da nam ob vgodni priliki odtrga Primorje, in Rus bi nas pa kar podsul z vojaki. Naj se le Angleška in Laška sami vsajate tam doli, kolikor jima drago; nas sedaj še nič ne
srbi. Pri vsem tem znamo pa še ob Bosuo in Hercegovino priti. Sicer se je v srbskih radikalnih krogih, ki nam Bosno in Hercegovino na vso moč zavidajo, veter nekoliko presukal in so se kar h krati Rnsiji po robu obrnili, toda na to m nam ni zanašati. Teodorovičeva ^Samouprava" izjavila se je namreč, da je povrnitev Aleksandra na bolgarski prestol velika sreča za ves Balkan; le se morate sedaj odmah sprijazniti Srbija iu Bolgarija, če hočete, da se odtegnete poru&o va.nj>u , kteremu so jih nekteri ruski prijatelji namenili.
Vnanje države.
O Aleksandru, knezu bolgarskem, je tolikanj novic med svetom, kakor jih je bilo svoje dni le o kakem Napoleonu brati. Nekaj tistih navesti hočemo tu, kakor smo jih našli po raznih listih, ne da bi za ktero-koli kako odgovornost prevzeli. Začnimo z opazko, da so novice iz Bero-linskih listov in bržkone za to pisane, da bi Bolgare in Rusijo kolikor mogoče v slabo luč postavile. Dotični dopisnik se sicer hvali, da je vse gotovo, toda dosti vere mu ne gre, ker je ravno zadeva slovanska, poročevalec Nemec, sporočilo samo pa plačano. Bolj če bo strašno in grozno, mislil si je sporočevalec, bolje bo in je tako-le začel: „V soboto ponoči, prav za prav zjutraj ob dveh je bilo, ko plane dvorna straža kneževa v njegovo spalnico in zakriči: „Reši se!" Ob enem stisne mu pa tudi revolver v roko. Knez je skušal priti na prosto, pa ni bilo več mogoče, kajti že so bili zasedeni vsi izhodi. Častniki so kakor sršeni vanj tiščali z revolverji, rekoč: ,Podpiši, podpiši!' Aleksander je podpisal: .Aleksander, Bog obvaruj Bolgarijo!' častniki-napadniki njegovi so bili zvečer pri njem še na večerji. Na to so ga takoj zgrabili iu so mu h krati dva revolverja na prsi nastavili, češ, da naj molči, sicer bo takoj po njem. Na to so ga prijeli in v spodnji obleki na voz vrgli in na mejo vlekli. Se le med potoma došla je obleka za njim. čevlji so bili stari in raztrgani. Med potoma so bili zopet vseh revolverji nanj obrnjeni. Stotnik Benderev ongavil mu je z revolverjem pred obrazom, ter je neprestano kričal vanj: ,Vidiš, to imaš od tega, ker me nisi hotel za majorja napraviti!' Ves čas, dokler so se do Donove vozili, moral je knez molčati, kot zid, kajti če je le zinil, takoj so vsi nad njim zarezali: ,Molči, sicer te vbijemo!' Na ladiji so kneza in njegovega brata skupaj zaprli v jedno kajito (celico). Vročina je bila neznosna, kljubu temu ju niso pustili venkaj na sveži zrak. Kakor hitro je kdo glavo venkaj pomolil, da bi se bil poživil s svežim zrakom, takoj so planili nanj, kakor psi in umakniti se je moral. Ruska vlada mu je pot določila le v Lvov ali pa v Varšavo." Tii nam je le opomniti, da na vseh teh novicah nemškega korespondenta, prej ko ne, ni nič druzega resničnega, kakor edine pike nad ,i'. Bolj verjetne zde se nam sledeče, ki nam kažejo kneza ua avstrijskih tleh. „Najsijajneje so ga sprejeli v črnovicah na Bukovinskem, kjer ga je ob 8. uri zvečer več tisoč broječa množica pričakovala. Ko se je vlak pripeljal, zaklicali so iz vseh ust tako gromovit ,živio', da se je kolodvor stresal. Knez je na to vidno ginjen, rekel: ,Zahvaljujem se Vam iz najglobo-kejega srca za prisrčno sočutje, s kterini mi na avstrijski zemlji težavno pot olajšujete! Se enkrat Vam prav lepa hvala in Bog Vas obvaruj!' Zopet zaorili so tisočeri ,živio'-klici. Na to ga je nekdo vprašal, komu da naj se zahvali za to težavno pot, na kar mu je Aleksander rekel: ,Mislim, da Rusom! Avstrije pa, ki me je tako gostoljubno sprejela, ne bom nikdar pozabil.' Na kolodvoru navzoč je bil tudi ruski general Lišin."
Pri bolgarskih homatijab zanimivo je tudi vprašanje, zakaj da je Bismark kneza Aleksandra na cedilu popustil? Nemški listi, ki trdijo, da so v tem dobro podučeni, pravijo, da iz strahu pred Rusijo in — morda še več pred rusko-fran-cosko zvezo, ktero bi bil železni kancler sicer le pospešil. Nemčija je imela na izbero: ali proti volji
Vukom Kngelbertom lepo ravmi, kakor se je to pred nekaj leti Usraim begu v Ljubljani godilo, ter ga nagovoriti, da povrne glavo, ker bi jo radi pokopali skupaj s truplom. Paša je obljubil obema poslancema , za kar sta ga prosila, ali le za veliko odkupnino, ki je bila kasneje plačana. Da mu pa vendar za veliko zmago, zarad ktere se nadja pri sultanu velikega plačila, ostane nekaj potomcem njegovim za večen spomin, zahteval je, da sme glavo odreti ter jo napolnjeno s slamo v Carigrad poslati, da bi tako zadobil tem laglje milost sultanovo. Odrto glavo pa prodii poslancema ter ob enem pohvali hrabrost padlega junaka. Tudi sin Vuk Engelbert je bil kasneje odkupljen z denarji.
Po tej zmagi pa se je odpotil Ferhat-paša proti Kranjski, kjer je poropal in poplenil Metliko, a na to se je vračal v Steni(:njak in Kamensko. S seboj je odpeljal 1200 sužnjev.
Pa tudi na drugih mestih so silili Turki čez mejo. Bega Požeški in Pakraški prideta zopet koncem leta na Krvatsko s 1000 konjiki, popalijo mesto Apatin pred Ivanicem ter ropajo do Koprivnice.
In tudi Ferhat-paša se loti še enkrat Hrvatske. Vzdigne se z veliko vojsko, s 4000 konjiki in 3000 pešci, ter ž njo ropa in pali okoli Dobre do Kolpe, pa se povrne domu z velikim plenom (meseca decembra 1575). Tako se je končalo to za Hrvatsko in sosedne slovenske zemlje jako nesrečno leto.
22. nov. pa so sklenili cesarski že poprej po baronu Davidu Ungnadu, cesarskemu poslancu, ugovarjam mir s sultanom. 9. decembra pa se je Ferhat paša slovesno povrnil v Carigrad. Ungnadov protestantski pridigar dr. Štefan Gerlach, ki je predal leto dni poprej augsburžko veroizpovedanje v grškem jeziku grškemu patrijarhu, je opisal obširno ta sprovod v svojem turškem izvešču tako-le: 9. dec. je bil tukaj žalosten vhod. Prvi so jahali neki odlični Turki z meje v svojih rudečih kapah z dolgimi Šopi, in eden pa sam pred njimi. Potem sta nesla dva Turka dve zastavi. Za njima sta prišla zopet dva Turka, ki sta nosila vsak na svojem drogu človeško glavo. Ena je bila Herbarta Turjaškega, deželnega glavarja kranjskega, širokega prijaznega obraza, rudečkaste in sivkaste brade ter na pol
sivih las, kar se je moglo vse dobro razpoznali, in nam se je tudi zdelo, kakor da je imel rano pod obrazom. Druga glava pa je bila Fridrika Višnja-gorskega'), prav poštenega junaka; bila pa je brez brade in podolgastega lica. Ravno ta dva, ki sta nosila glavi, sta jih bila tudi odsekala. Deli Pernana je odsekal glavo Turjaškemu. Do zdaj je bil zaim; vsled tega čina pa se mu je plača povečala za 250 tolarjev, in mogel je postati alori ali sandžak (namestnik) beg. Višnjagorskemu pa je odsekal glavo deli Regieks; zato je imel na leto 2000 asperov (grošev). Za le temi so se nesle štiri zastave. Potem je šel čisto sam nek vjet stotnik, z ogerskim klobukom pokrit in v hrvatskih opankah. Bil pa je to Lovrenc Petričevič, oskrbnik Jošta Jožefa v Žum-berku. Za njimi sta korakala počasi dva vjeta trobentača in piskača. Potem je šlo okoli 20 mladih vjetnikov z verigami okoli vrata. In zadnji je korakal med njimi mladi Burgstaller (njegov brat je bil konjiški stotnik na Kranjskem) z širokimi rokavi
glavnih deležnikov Avstrije, Angleške in Turčije za te-le kostanj iz ruske žrjavice pobirati, toraj Rusiji boj napovedati, kar bi bilo pa toliko, kakor na dva kraja v smrt hiteti, kajti Francozje bi bili takoj kviško in preko Rena; ali pa Battenberga Rusiji žrtovati. Bismark se ni dolgo pomišljeval ter se je odločil za poslednje. Na železnico je sedel in se je v Gastein pripeljal, kjer se je potem osoda kneza zapečatila, Evropa pa obvarovala pred velikim požarom, kterega so „prerokovanjske bukvice" za letos napovedovale. Bismark je knezu tudi sporočil, da zanj ni druge rešitve, kakor da naj skuša z Rusijo zopet sprijazniti se. če je res, da mu je car že nekaj bolje naklonjen, kakor mu je bil, se bo še le pokazalo, kedar se Aleksander zopet vsede na prestol, kterega mu nameravajo Bolgari stalno izročiti v dedno last. Ob enem pa zopet strastno zahtevajo po dejanskem, kakor tudi formalnem zjedi-njenju z iztočno Rumelijo. Kakor se čuje, zahtevali bodo Bolgari takoj sedaj od kneza, da jim to vres-niči. Lahka mu bo naloga, če bi se mu posrečilo Rusijo res na svojo stran dobiti. Neizpeljiva mu pa bo, če se mu bode Rusija s Turkom vred vpirati jela. Za ta slučaj se Bolgari na Angleže zanašajo, s čemur se pa grozno motijo, kajti Angleži so se-bičneži brez primere in tam doli niti koraka ne bodo storili, če ne bodo videli koristi za-se. Sicer bi bili že do sedaj ktero rekli.
Kako so sprejeli novico o bolgarskem prevratu na srbskem kraljevem dvoru? Tako, kakor tega ni nihče pričakoval. Kralj Milan obsodil je takoj v prvem |trenutku jako ojstro postopanje, s kterim se je ruska stranka v Bolgariji svojega kneza izne-bila, ter je ves čas kazal jako veliko sočutje za pregnanega kneza. Ko je konečno zvedel, da se knez vrača, je rekel, da ga jako veseli, da se je stvar tako zasukala, ter je takoj knezu brzojavno čestital. Zakaj je neki to storil? Ker ga je k temu nagibala viteška njegova nravnost, ktera seje ravno pri tej priložnosti tem lepše pokazala, čem hujša nasprotnika sta si bila do sedaj kralj Milan in knez Aleksander; dalje so pa Milana tudi monarhični in politični vzroki k temu nagnili. Kaj neki bi bilo s svetom, če bi se smel tako lahko obstoječi red prekucniti in če bi smel že vsak major svojemu vladarju prestol spodnesti? Še imajo doli na Balkanu nekaj venčanih glav, s kterimi je večina naroda sicer zadovoljna, ktere pa vendar le niso po volji manjšini in ta bi se jih rada znebila. So pa to kralj Milan srbski sam, kralj Karol Rumunski in knez Nikolaj Črnogorski. Oe bo Evropa dopustila, da sedanji bolgarski prevrat brez kazni ostane, potem naj se omenjeni kralji in vladarji le pripravijo; pa ne le omenjeni, tudi drugi ne bodo nič več varni na svojih prestolih. V tem oziru mora v vsaki monarhiji vsaj toliko konservatizma biti, da se vladar trdnega čuti na svojem prestolu, ker je potreben. Kedor temu nasprotuje, ta ni prijatelj človeške družbe, pač pa pun-tar in pospeševalec revolucije, kjer navadno teče kri v potokih, provzročitelji njeni pa bogatijo ter se umaknejo. Prav zarad tega potegovati se mora vsak pošten list za Battenberga, tudi ko bi ne imel še druzih vzrokov, izmed kterih omeujamo le dveh in ta sta: 1. da so si ga Bolgari na priporočilo Rusov sami izbrali, ter je vsled tega knez Aleksander njih pravi vladar; drugič pa zarad slavnih zmag, s kterimi je lansko leto Bolgarsko proslavljal. Naj nasprotniki tudi imenujejo take liste »bedaste" ali kakor koli, nič ne de! Pravica in resnica nad vse!
So dogodki v državnem življenji, na kterih se pravi politikarji spoznajo, kakor zlato v ognji. Med take dogodke smemo po vsi pravici sedanji bolgarski prevrat šteti, pri kterem se je zopet Bismark pravega, mrzlega politikarja pokazal, ki pri svojem poslu ne znii druzega, kakor le množiti in deliti. Bismark kot diplomat je vam vseskozi računar prve vrste. Kakor mu njegov račun pokaže, tako obrne svoje korake. Le v preteklost se ozrimo, pa se bomo o tem takoj prepričali. Leta 1866 mu je račun kazal, da mora pričeti bratski boj med Nemci, če hoče Hohencolerski dinastiji prestol za
iu galiotskimi hlačami ter z zelenim in modrim peresom ua klobuku. Nesimi Tihaja, hišnik Ferhata bega iz Bosne, je pripeljal vjete iz Kranjskega in Hrvatskega ter je zarad tega postal čauš (policajni činovnik) na dvoru v Carigradu. Vse te so pripeljali danes popoludne okoli treh s piščalkami in bobmi mimo paše in potem zopet nazaj. 10. dec. zjutraj okoli osme ure se je ponovil isti prizor in včeraj celo dvakrat. Danes pa so jih peljali samo enkrat mimo nas v cesarski divan. Tukaj so pokazali sultanu obe glavi ter mu vjete predali. In ko je včeraj Burgstaller dvakrat mimo nas šel, ter moj milostljivi gospod vselej pred vrati stal, je tudi vselej za njim milo pogledoval, vendar pa nič rekel. Ali danes, ko je šel v tretjič, je zaupil za nami: »Prosim gospode, da me ne zapuste." Za tem pa so odpeljali vse v cesarsko temnico. Moj milostljivi gospod se je dogovarjal z veziri zarad glave Turjaškega. Na to ga je baša potolažil. Sliko tega žalostnega prizora je moj gospod poslal kasneje cesarju samemu.	(Konec prih.)
vso Nemčijo veljaven postaviti in Bismark se ni prav nič pomišljeval, temveč je povod za ta boj tako rekoč iz trte izvil. Prav tistega leta »glihal" je z Napoleonom za naše Benetke, za kar ga je pet let kasneje s prestola posadil na Sedanska tla. Poljakom se je toliko časa prilizoval, dokler je mislil, da bi mu dobro služili za naskok proti Rusiji; ko je pa sprevidel, da so se politične razmere med obema državama zboljšale, prevzel je takoj nalog Faraonov in je jel na nečuvan način Poljake zatirati, da se svet kar načuditi ni mogel. Račun je namreč Bismarku pokazal, da mu je treba za lastne ljudi zemlje pridobiti, sicer pojde stvar narobe. Edino na Poznanjskem bi bilo to mogoče, kar bi se pa le z zatiranjem Poljaškega naroda doseči dalo. Bismarka ni bilo ne sram, ne groza, ko je bila govorica o tistih 100 milijonih mark, s kterimi so mislili Poljakom vrat zaviti. Pred trinajstimi leti napovedal je smrten boj sv. katoliški cerkvi, letos je pa mož že pripravljen celo jezuite v deželo poklicati. Tega ne bo storil, kakor bi so bil poboljšal ali iz ljubezni do očetov družbe Jezusove, temveč ker jih misli potrebovati v boji proti anarhizmu in socijalistom. Vsi madjarski in nemški listi divjajo ravnokar nad Rusijo, da je pognala Battenberga iz Bolgarije, Bismark sam pa hiti v Francove kopeli ruskemu Giersu nasproti, rekoč: „Naj le vpijejo, midva že veva, kaj hočeva." Vidite tak je mrzel diplomat in računar Bismark. V navadnem življenji se pa takemu človeku »veternjak" pravi, ker vedno svoj plašč po vetru obrača.
Amerikanski Irci so na svojem velikem shodu v Chicagi, o kterem smo nedavno govorili, sklenili: „1. Prav iz srca smo zadovoljni, da se bo na Irskem vpeljala narodua samovlada. 2. Mi odobravamo Parnellovo politiko v dolenji zbornici, kakor tudi politiko njegovih tovarišev ter jim še enkrat izrekamo vse svoje zaupanje zarad njihove modrosti in sposobnosti, da pribore homerule Ircem. 3. Jako toplo zahvaljujemo se Mr. Gladstonu za njegov veliki trud, ki ga je imel, da bi vpeljal na Irskem samoupravo. Enako toplo zahvaljujemo se angleškim, škotskim in Vališkim demokratom za podporo, ki so jo skazovali velikemu liberalnemu voditelju in njegovi irski politiki med volitvami. 4. Konvencija zahvaljuje se ob enem Amerikancem iu njihovim časnikom za blagohotno podporo, s ktero so pospeševali irsko samoupravo. 5. Prav tako naše popolno priznanje irskemu narodu za njegovo zmernost in zatajevanje nasproti nepoštenemu zakupništvu, s kterim nas grajščaki izžemajo, kakor tudi nasproti uradniški pristranosti, ktera je posebno v severni Irski v bujnem cvetji. Prav všeč nam je pa želja Ircev, da si žele svoje reči sami v red devati. 6. Konečno se pa tudi zahvaljujemo uradnikom irske narodne lige za vspešno spolnovanje težavnih svojih dolžnosti." Kakor je videti so amerikanski Irci ven-dar-Je Parnellovo politiko odobrili, če prav sojo iz začetka obsojali kot preveč mehko, preveč prizanesljivo.
Zopet je došlo nekoliko novic o naših preiskovalcih kongiške države v Afriki. Nedavno je namreč došlo pismo, ki ga je pisal dne 18. marca t. 1. voditelj kongiške ekspedicije, dr. Oskar Lenz iz Stanley Fallsa. V začetku popisuje pot iz Hamburga v kongiško državo, pozneje pa preide na svojo nalogo, ktera poleg preiskavanja ondašnjega sveta tudi še v tem obstoji, da poišče tri prejšnje afrikanske popotnike, dr. Imkerja, dr. Schnitzlerja in Cassattija, za kterimi se je v egiptovski ekvatorjalni pokrajini vsak sled zgubil. Da bi bilo iskanje vspešneje, ponudil je Sir Franis de Winton, ki je bil nekaj časa guverner kongiške države, dr. Lenzu jako zvedenega preiskovalca Bohndorfta, ki se že 15 let po tistih krajih potika in posebno egiptovsko ekvatorijalno pokrajino vse križem tako dobro pozna, kakor bi bila to njegova rojstna dežela. Ta ponudba je dr. Lenzu tem bolj dobro došla, ker mu je pristav Bauman zbolel za nevarno disenterijo in se bo moral na vsak način v Evropo povrniti, če neče oditi v črno zemljo v črnem delu sveta. Z Bohndorffom nameraval je Lenz naravnost proti severu obrniti se, pa mu je skušeni Bohndorff odsvetoval, da ne; vsaj sedaj še ne. Še colo v pokrajine Njam-Njam ni varno hoditi. Je namreč ondi vse polno Arabcev, ki se pečajo s suženjsko trgovina in Evropejce povsod smatrajo za svoje najhujše sovražnike, ker le-ti povsod skušajo trgovino s sužnjimi zatreti. Edin Arabec med njimi Ajbu-Ajb nekaj bolje misli o Evropejcih in so Li-vingstone, Cameron, Stanley in Wissmann le z njegovo pomočjo tako daleč prišli, kakor so bili. Le-ta Arabec svetoval je tudi dr. Lenzu, ko je slučajno po opravkih prišel v Stanley Falls, da naj se za sedaj obrne v Nizjangve, od ondot pa v Rnanda in proti jezeru Muta Nzige. Konečno se dr. Lenz še jako toplo zahvaljuje belgiškemu kralju Leopoldu za podporo, ki jo je ekspedicija do sedaj od njega dobivala.
Domače novice.
(Št. Jakobska cerkev v Ljubljani) bliža se svojemu dovršenju, ter se bode cerkev novič posvetila in odprla že proti koncu meseca oktobra. Gospod Jurij Šubic je dodelal že drugo svojo sliko na cerkvenem oboku. Slika nam predočuje ..obglavlienje
sv. Jakoba". V osredji, na sredini slike kleči sv. apostol s povzignjenima rokama, zamaknjeno proti nebesom zroč; za njim na desni stoji krvnik ter zamahuje z mečem po njegovem tilniku. Mučeniku na levo, nekoliko v ozadji, sedi rimski sodnik. Za sodnikom se nahaja njegovo spremstvo, med kterim opazimo na belci sedečega vojaka s plapolajočo zastavo. Za desno nogo krvnikovo leži truplo in odsekana glava sv. Jozije. V ozadji na levo se je na-gromadilo radovedno ljudstvo, kteremu pred njim stoječ vojak zapira pot s sulico. Slika je izdelana z veliko marljivostjo in ljubeznijo do umetnosti. Kaj plastično je naslikan krvnik v močni svoji postavi in z divjim obrazom, kteremu je umetnik nasproti postavil v božjo voljo udanega mučenika z milim, rajsko blaženostjo oblitim obličjem. Zdaj izdeluje gospod Jurij Šubic tretjo sliko: »Izpremenjenje Kristusovo na gori Tabor".
(Veliko besedo) priredi slovensko jdelavsko pevsko društvo „Slavec" v nedeljo 5. septembra v prostorih restavracije »Ljubljanske čitalnice". Pri tej veselici sodeljujeta iz posebne prijaznosti gg. Ivan Meden in A. Pucihar. Spored: 1. Grbič: »Slovanski brod", zbor. — 2. Dr. B. Ipavic: »Ne vem", zbor s tenor-solo, posvetil skladatelj pevskemu društvu »Slavec", solo poje g. Meden. — 3. Kocijančič: ,Slovo", osmospev. — 4. Vilhar: »Oj vstani solnee moje", tenor-solo s spremljevanjem glasovira; solo poje gosp. Meden. — 5. Loterija. — 6. Foerster: »Nočni pozdrav", zbor. — 7. Nedved: »Darilo", bariton-solo s spremljevanjem glasovira. poje gosp. Pucihar. — 8. pl. Janušovsky: »Domoljubje", zbor, posvetil skladatelj pevskemu društvu »Slavec". — Kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične v soboto 4. septembra zvečer ob 6. uri in traja do srede 8. septembra 10. ure zvečer. Dobitki: I. dob. jeden na-poleondor, II. dob. 4 gld., III. dob. 3 gld., IV. dob. za največ serij 2 gld., V. dob. 1 gld., 6. šaljivi dobitek za največkrat 9 kegljev. Dobitki razdele se v sredo 8. septembra ob 10. uri zvečer. Serija 3 lučaje 10 kr. — Med posameznimi točkami svira vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. — Vstop za ude prost, za neude 20 kr. za osebo. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje odbor.
(Šolsko leto) na tukajšnjih učiteljiščih in vad-nicah se prične 18. septembra s sv. mašo. Pripravniki in pripravnice ter učenci in učenke sprejemali se bodo 14. in 15. septembra. Pripravniki sprejemali se bodo le v prvo leto po strogo prestanem izpitu iz veronauka, podučnega jezika, zgodovine in zemljepisja, naravopisja in naravoslovja, računtva, geometrije in telovadbe.
(Razpisana) je služba mestnega redarja II. vrste z letno plačo 360 gld. in službeno obleko. Prošnje do 15. septembra 1886 mestnemu magistratu Ljubljanskemu.
(V Loškem Potoku) so od 30. avg. do danes 1. septembra zboleli 4 za kolero z nevštetimi onimi, ki jo toliko časa prikrivajo, da jih začne daviti. Od teh 4 sta umrla danes 2. Izmed nju žena, ki je še včeraj celi dan zdrava bila na polji, a danes ob 10. uri zjutraj že pripeljana bila v mrtvašnico. Ta žena in nek mož zamogla sta komaj še dejana biti v sv. olje danes ravno pred smrtjo. Sinoči došel g. dr. K., kteri je bil omenjen v zadnjem dopisu. Kot popravek k zadnjemu dopisa pridevam, da dotični aparat dr. Gruberja ne poveča ll.OOOkrat, nego IlOOkrat. Posebno v Travniku vročina neznosna, sopar nestrpljiv, ki se valja ves dan nad Travnikom v podobi dima, kakor bi v obljižji požigali trebež. čedalje v veči nevarnosti plavamo.
(V Savo skočila) je v soboto neka Kranjica v Sevnici z mostu. Z glavo je priletela na skalo s tako silo, da so ji možgani kar okolo brizgnili. Pravijo, da je doma iz Loke (?) na Kranjskem in da je zapustila 9 otrok. Kakor se govori, je žena obupala, kako bo preživela svojih 9 otrok, ker ni dobila od nikoder nobene pomoči. Ko bi imela več trdnega zaupanja v božjo previdnost, bi tega ne bila storila.
(Vseučiliščnim profesorjem) je naučno ministerstvo prepovedalo po strokovnih listih razpravljati akademične zadeve, o kterih se še vrše posvetovanja, ker se s tem ruši uradna tajnost.
(Za voditelja) c. k. okrajne sodnije v Brežicah gre dr. Nemanič, c. k. sodni adjunkt iz Celja. Brežiški c. k. okrajni sodnik gre pa na daljši odpust.
(Taki so!) »Deutsche AVacht", ki v Celji izhaja, ni hotela ponatisniti nadvojvode Albrehtovega poziva za zbiranje prostovoljnih doneskov za Radetz-kijev spomenik »češ človek, ki je reakciji služil, ne zasluži nobenega spomenika"! Hvala Bogu, da Av-
strija ni še odvisna od grošev, ktere bi nemški Celjani skupaj zložili; veliko od takih gospodov tako tako ni pričakovati. Eadetzki bo svoj spomenik dobil, naj mu prusjanska svejat Celjska dii svoje krajcarje ali ne. Omenjeni list je glasilo dr. Forregerjevo, kar naj bi si vsi tisti ces. kr. možje zapomnili, ki so tega človeka pri poslednjih volitvah tako navdušeno volili. Kakor čujemo, je bilo med tistimi tudi mnogo vpokojenih c. k. častnikov. Kaj bodo le ti na to rekli?
(Nov stolni prošt) v Gorici je postal špiri-tuval centralnega seminišča in tajnik nadškofijskega urada, Don Andrej Jordan. Čestitamo!
(Božja pot) na Sveto goro na Štajarskem dne 8. septembra je zarad kolere prepovedana.
(Povozil se je) nadkondukter Galus v torek zvečer v Miirzzuschlagu na Štajarskem. Skočil je iz vlaka iu hotel v prometni urad, kar pridrdni po drugem tiru naglič, ga zgrabi in takoj v smrt povozi. Zapustil je ženo in petero nepreskrbljenih otrok.
(Umrl je) te dni v Trstu dr. zdravilstva gosp. Suttina, ki je bil mnogo let vodja kopelim v Tržiču (Monfalcone). Bil je mnogo čislan in še le 55 let star. E. I. P.!
(Predrzni plavač) Julij Szantok priplaval je srečno iz Pirana v Trst. Nemirno morje in visoki valovi so ga pa toliko ovirali, da je mesto dopoludne med 10 in 11 uro tjekaj še le ob 5. uri popoludne prišel. Utrujen je bil neki silno, lačen pa še bolj.
V	Trstu so ga nekteri navdušeno pozdravili. Dunajska policija je Pirharja zaprla, ker je predrzno lezel na zvonik sv. Štefana in tako svoje življenje v nevarnost stavil. O Szottaku se nič kaj takega ne bere, in vendar je bilo njegovo podjetje še stokrat bolj drzno, kakor Pirharjevo.
(Kolera) se v Trstu še vedno trdovratno drži.
V	poslednjih 24 urah zbolelo je 10 oseb, umrli ste pa 2.
Telegrami.
Petrograd, 2. septembra. „Vladni list" objavlja telegram bolgarskega kneza z dne 30. avgusta poslan ruskemu caru in pa odgovor nanj, ki ga je car poslal v Filipopelj. Bolgarski knez se zahvaljuje caru za^dokaz obsojanja prevratnega čina z dne 21. avgusta od strani ruske vlade, kar iz tega sklepa, ker je bil pri sprejemu kneza v Ruščuku tudi ruski diplomatični agent uradno pričujoč. Enako se mu zahvaljuje za kneza Dolgoru-kovega, kterega je car v Bolgarijo poslal, ter pravi da ima trden namen vsako žrtvo doprinesti, samo da bi mogel v sporazumljenji z Dolgorukovim po mislih cara Bolgarijo proteče krize srečno obvarovati. Konečno je cara še zagotovil neomahljive udanosti rekoč: „Monarhično načelo prisililo me je, da sem se potegnil za legaliteto med Bolgarijo in Rumelijo. Ker mi je Rusija krono dala, sem pripravljen taisto zopet izročiti v roke ruskega cara". Car je na to odgovoril, da, ker sluti iz povrata kneže-vega nesrečne nasledke za Bolgarijo, poslanstvo Dolgorukovo ni več prilično, ter se Rusija v žalostne razmere Bolgarske tako dolgo ne bo vtikala, dokler bo knez ondi. Telegram sklepa: VisoČanstvo bo vedelo, kaj mu je storiti. Razsodbo o tem si pa pri-držim, kaj zahteva častni spomin na očeta in koristi Rusije ter iztočnega vprašanja.
Ruščuk, 1. septembra. Knez je svojo pot spremenil. Iz Tirnove je šel v Eleno, od ondot pojde v Jenisagro in Filipopelj ter pride v petek ali v soboto v Sofijo.
Sofija, 1. septembra. Knez je dospel danes med silnim navdušenjem naroda v Filipopelj in bo prišel jutri v Sofijo, kamor je šel Mutkurov s šestimi polki. Karavelov, Zankov, Klement in Nikiforov so zaprti. Prva dva je ukazal knez izpustiti.
Beligrad, 1. septembra. Kralj jVlilan in minister Garašanin poj deta v nedeljo v Glei-chenberg v kopeli.
Umrli no:
30.	avgusta. Janez Garvas, kajžarjev sin, 9 mes., Ilovea št. 33, božjast.
31.	avgusta. Jožefa Merhar, delavka, 24 let, Stari trg št. 11, jetika.
Tujci,
31. avgusta.
Pn Maliču: Kari Storeh, nadzornikov sin, z Dunaja.
—	Blizo Kmetic, stotnikova vdova, iz Celja. — Jožef Ferrini, zasebnik s soprogo, iz Vareša. — Steiner, trgovee, iz Trsta.
—	Karolina Sehranzhofer, zasebnica, z družino, iz Trsta. — M. L6wy, zasebnik, iz Trsta. — Ana Faminger in Sofija Zebul, zasebnici, iz Trsta. — Aleks. Venotiane, evang. župnik, iz Trsta.
Pri Slona: Weiss in Preyer, trgovca, z Dunaja. — vitez Jurij Fridricli, c. k. polkovnik, iz Gradca. — Max Feldo, tovarnar, iz Remseheida. — Slgin. Frolioh, trgoveo, iz Arada.
—	Ig. Filipp, trgovee, iz Dombovara. — Robert Leipnik, knjigovodja, iz Siseka. — Frane Veršec, o. k. bilježnik z družino, iz Sevnice. — Miško Veršec, zasebnik, iz Celja. — A. Domiceljco, vikar, iz Črne goro. — Filip Mandl, zasebnik z materjo, iz Trsta.
Pri Bavarskem clvoru: Oh. Valter, trgovec, iz Es-lingena. — Peter Wornik, mesar, iz Postojne.
Pri Južnem kolodvoru: Evgen Jachia, trgovee, iz Sežane.
Pri Avstrijskem caru: Strukly in Thaler, posestnika, iz Cirknice. — Leopold VViistner, profesor, iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
O g	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
1.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	741'UO 739-91 740-71	+16-4 +29-2 +20-4	brez v. si. vzh. si. vzh.	megla jasno jasno	000
84 zl	50
85 „	05
117 „	80
103 .	—
SG4 r	—
278 „	60
126 „	30
n 9 .,	99
5 n	96
61 n	85
Lepo in silno vroče; zvečer zarija in bliskanje. Srednja temperatura 22-0° C., za 5'0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. septembra
Pauirna renra po 100 gl. (s 16% davka) 84 sel 50 kr. Sreberna „ 5% ., 100., (s 16% davka) 4 lo avstr. zlata renta, davk* prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...	. .
London ......
Srebro ....
Francoski napoleond. ... Ces. cekini ....
Nemške marke ...
Razglas
kranjskim ovčarjem.
C. k. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da
a)	vže več let precejšnje število ovac redijo;
b)	da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden in
c)	da jih je volja, dobljenega ovna najmanj tri leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati.
Prošnje, potrjene pri predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri podpisani družbi vložiti.
C. k. kmetijska družba kranjska V Ljubljani, 1. septembra 1886 Gustav grof Thurn,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
moli
kupujejo se v vsaki množini.
Natanjčnejši pogoji izvedo se pri	(2)'
Jožeta Strcelbe naslednikih
v jiil>lj»iii.
f1
n
Naznanilo in priporočilo,
Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja
knj igo veznica
I
od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti štev. <>, nasproti gostilne pri »Avstrijskem cesarju".
Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so ine do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postroči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezo vanjo „M i 8 s a i o Romanum-', „Brevirjev" in vseh druzih liturgičnih knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; uradnijam in župani jam za vezanjo uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali drugo stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in karto-nažna dela z zagotovilom nizke cene in ličnega dela. J
Z odličnim spoštovanjem
Fran Dežniait,
bukvovez.
%1
(8)
[l
H [1
II
II JI
5 11 [l JI [1 JI
[1 (
fl II [1 II
'J
n,
ioel & Fuchs,
\ikhm načinu mm
y
Russischc Sprachlehre .	gl. 3.54
„ „ Schliisscl dazu . ...	„ 1.30
Wassiljewitsch, Eussisches Lesebuch . .	„ 2.23
Fruhauf, Gramatica Tedesca . ...	„ 2.60
„ Chiave della gramatica tedesca	„ —.99
Friihauf & Rausch, Italienisclie Spracldehrc	„ 2.79
„ „ „ Schliisscl dazu . . .	„ —.93
Gands, Franzosische Spracldehrc . . .	„ 1.86
„ Schliisscl dazu......„ —.62
(2)	priporoča
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
I 'osliie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob C zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob %5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob ",5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Jsa Ig ob \25 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 0. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Ravnokar izšel je: „Froinme's
lililiii lit den MM« Oiifii
Oesterrei ch - U ngar ns
Redigirt von Egger."
S podobo Nj. Svetosti Leona XIII.
Koledar velja v platnu vezan 1 gld. 50 kr., franko po pošti 1 gld. 55 kr. ter so je po svoji trojni lastnosti kot cerkvena letna knjiga namreč, kot pomožna knjiga pri uradnih zadevali in kot ročna knjiga g. katehetom že sam po sebi tako priljubil, da ga ni treba posebej priporočati.
Cerkveno statistiko izdelal je zopet g. župnik Jos. Stofanor v Ettendorfu, ter so ga pri tem pridnem, točnem in natančnem delu podpirali jako veljavni gospodje. Zato lahko rečemo, da bo v tesnosti žepne knjige zadostoval celo najstrogejim zahtevam. Koledar obsega tudi že zdavnej obljubljeni sostavek iz peresa Kreinsmunsterskega kanonika g. P. Wolfganga Dannerbauerja v Eberstallzellu: „Kurzer Leit-faden in Ehestreitigkeits- und Ehescheidungs-Angelogenhciten'' z alfabetnim kazalom.
Naročila naj se pošiljajo podpisani bukvami. Tudi prosimo one gg. naročnike, ki so prejemali do sedaj ta koledar iz Dunaja, da ga pri nas naroče.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
iKTTTnr izra/iT.ruii-.iiiuTmti: :i
m