Sovražnik človeštva. Kako vplivaj šola na mladino, da se obvaruje navade pijančevanja in da se jo uveri o kvarljivosti alkoholizma. Spisal Armin Gradišnik. (Konec). Kakor ob drugih prilikah, bo tudi vzajemno delovanje s katehetom mnogo koristilo. Osobito razne resnice iz k a t ek i z m a ter mnogi zgledi iz s v. p i s m a se dado dokaj dobro izkoristiti proti pijančevanju. N. pr. pri IV. božji zapovedise omeni, da pijanec niti staršev ne spoštuje, da vzdigne roko proti materi, da pretepava očeta i dr. Pri V. naglavnem grehu se da izvrstno pobijati nadzmernost in brezmernost v jedi in zlasti v pijači. Katn dovede nezmernost, nam kaže usoda Sodome in Gomore. Omenja se lahko zdržljivega Janeza Krstnika napram zapravljivemu razuzdancu v sv. pismu i. t. d. Prijezikovnem ukuse nudi učitelju dosti prilike, kazati na alkoholizem in govoriti o škodljivosti pijančevanja ter o koristi zmernosti, uporabljajoč dotična branja v berilih ter snov pri nazornem nauku. (»Voda — najboljše vince za otroke.) Pri Jordanovi podobi »Zima« se omeni, ko se govori o popotniku, kako nevarno je njemu piti opojnine, ker lahko zmrzne. Sploh pijači vdan človek težko preboli opasne bolezni, osobito vnetja. — Učitelj porabi pregovore, kakor n. pr. »Pijanec se le tačas preobrne, ko se v jamo zvrne«. Take izreke naj otroci često pišejo v lepopisnice. Tudi je umestno, slične izreke prirediti na trd papir ter jih potem pribiti na primeren kraj: na hodniku ali drugod. — Pri računanju rabi učitelj (pri uporabah) take naloge, ki otrokom živo predočujejo materijalno škodo opojnin, na drugi strani pa osvetljujejo ogromno korist zmernosti. »Nekdo porabi v mesecu povprečno vsak dan 75 h; koliko popije na leto? »A porabi za pivo mesečno 20 K; njegov prijatelj pa le 12 K; a) koliko si lahko prihrani na leto; b) koliko bi znašal letni prihranek, ako bi nič piva ne pil ? Takih in enakih zgledov naj si učitelj sestavi in potem svoječasno porabi pri pouku. Prirodopisje. Ko se govori o vinskem trsu, o hmelju, se ima otroke opozoriti, kako grdo je to, če kdo preveč pije, ko je pijan; pa da je tudi jako škodljivo i. t. d. Govorivši o krompirju, se tudi omeni da se iz njega žge i hudo žganje, kak strup da je žganjica i dr. Isto naj se učencem zabičuje, ko se jim pri raznih drugih sadežih razlaga, da se tudi iz njih napravlja žganje. Zemljepis. Tudi tu naj se ne pozabi, ožigosati poguben alkoholizem, ko se n. pr. razpravlja o pridelkih (vino, hmelj i t. d.) posamnih dežel. Otrokom se pove, da so prvotni prebivalci Amerike, t. j. Indijanci, skoraj že izumrli, to pa zgolj zaradi nezmernega uživanja opojnin, zlasti pa žganja. Zgodovina. Ta nas uči, da so narodi napredovali, dokler so bili zmerni; ko se jih je pa lotila nenasitna poželjivost, so jeli propadati in so tudi propadli. (Grki, Rimljani). Špartanci so znani po svoji treznosti in zmernosti. Njih naj se torej stavi otrokom v zgledl Posamne zgodovinsko znamenite osebe — Karel Veliki, Rudolf Habsburški — se naj omenjajo zaradi njih zdržljivosti, posebno v pijači. Pred vsem pa je naš cesar dika treznosti ter je ravno zaradi tega — vkljub visoki starosti — še tako zdrav in čil! V vsaki šolarski in okr. učiteljski knjižnici bodi nekaj popularnih del o alkoholizmu in njega posledicah. Učiteljstvo skrbi za to ter po možnosti samo spisuj take spise! Učitelj sam naj bo zmeren v pijači! Tudi v tern pogledu naj daje dober zgled otrokom in odraslim. V kmetiških in bralnih društvih naj se večkrat prirede poljudna predavanja o alkoholu ter o materijalni in intelektualni škodi, ki jo povzročuje pijančevanje. Med mas.o ljudstva naj se razširjajo — če le možno brezplačno — spisi o alkoholizmu in o tem, kar se njega tiče. »Delavsko antialkoholistično društvo za Štajersko« je izdalo nedavno knjižico »Schiitzt die Kinder vor den geistigen Getranken!« v nakladi 15.000 izvodov ter izmed teh razdelilo 10.000 komadov med delavske obitelji na Štajerskem. Dunajska »Frei Lehrerstimme« o tej knjižici piše nastopno: »Diese Broschtire ist ein erfreuliches Zeichen, da6 man auch in Osterreich daran geht, dem Alkohol energisch an den Leib zu rucken und daG insbesondere die Arbeiterschaft zur Erkenntnis kommt, dafi der Alkohol einer ihrer schlimmsten Feinde ist.« Enak spis bi bil neizmerne koristi za naše ljudstvo. Skrbimo za to, da kmalu zagleda beli dan ter pride potetn med maso naroda! Saj imamo družbo sv. Mohorja! Ne bilo bi potem sela na Slovenskem, kjer bi ne čitali knjige! Uspeh bi sigurno ne izostal I In le-ta okolnost je že vredna, da se učiteljstvo z vsemi silami te misli oklene in jo tudi realizujel Stavki: 1.) Učitelj upoznaj bistvo alkohola ter študiraj tozadevno literaturo ! 2.) Vse discipline t šoli se imajo primerno uporabljati r zatiranje pijančevanja! 3.) V poljudnih predavanjih naj učitelj izvan šole dela v tem smislu za dobro Ijudstva. 4.) V šolarskih in učiteljskih knjižnicah naj se nahajajo spisi o alkoholizmu ! 5.) Razširjajo naj se če mogoče brezplačno! — poljudni spisi o škodljivosti alkohola med narodoml 6.) Ukrene naj se potrebno, da najbolj razširjeno društvo v Slovencih, t. j. družba sv. Mohorja, izdaje tudi publikacije o alkoholizmu. 7.) Učitelj bodi sijajen zgled treznosti!