List 29.
Gospodarske novice.
* Kako francoski in angleški vrtnarji cenijo krote, kaže nam to, da v Parizu je vsak teden enkrat tržni dan, kamor pripeljejo kr6t na prodaj. Dotični trgovci spravljajo krote v sodcib, ki imajo na dnu več lukinj, da živali, med vlažen mah spravljene, morejo sopstu Francoski in angleški vrtnarji, ki kupčujejo z zelenjavo (kakor v Ljubljani Krakovčanke), prav radi kupujejo krote, da jim na vrtih pokončujejo črve, gosenice in druge take mrčese, in 100 velikih krot plačajo po 70 do 80 frankov  (1  frank po našem denarji
232
44 kraje). Učimo se od njih po vrednosti ceniti krote, katere so vrtom jako koristne, čeravno so res tudi prav grde, in nikar jih ne ubijajmo, saj so nam dobrot-nice na vrtih.
* Letina v Avstriji. C. kr. ministerstvo poljedelstva je objavilo na konci junija uradno poročilo o letini tako-le: Pšenica se je zadnji čas močno popravila, • zlasti kaže lepo in debelo zrno. Na Ogerskem v To-rontalski in Sopronski županiji jo nadleguje snet. Isto velja zastran rži, ki obeta veliko več in boljšega zrna, kakor smo mislili ob konci maja. Zimski ječmen so večidel uže poželi; plenja dobro. Tako tudi jari ječmen. Izvrstno kaže oves. Tega bodo letos veliko pridelali; zrno mu je vrlo lepo. Koruza je v planinskih deželah zaostala, listke ima žolte in slabe, ter je precej redka, na Ogerskem, Hrvatskem in Erdeljskem pa si je opomogla. Pros6 kaže v Istriji dobro, na Gališkem slabo. L a nje lep na Kranjskem, v spodnji in gornji Avstriji, v Sleziji in Bukovini. Isto velja o konopljah. Krompir, repajn zelje kaže povsod še dosta dobro, le iz spodnjega Stajarskega poročajo, da krompir zopet gnjije. Rdečo deteljo so težavno spravljali; s pridelki so povsod še zadovoljni, le na Ogerskem ne. Detelja nemška se pa ni tako dobro obnesla. Isto velja tudi več ali manj o senu. Vinogradi kažejo pa slabše, nego ob konci maja. Trs je imel o cvetenji neugodno vreme. Mnogo kabrnkov se je kmalu po cvetu začelo osipavati. Vkljub temu pričakujejo v Dalmaciji, Goriškem, Istriji, Hrvatskem, Erdeljskem srednjo vinsko letino; — drugod je slabo. Sadja je sploh malo, le češnje so se obnesle nekoliko, tu pa tam imajo tudi malo češpelj, nekaj orehov in ja-belk. Okoli Dunaja, v Briksenu na Tirolskem, na Hrvatskem, deloma na Ogerskem, posebno pa na Erdeljskem , veselijo se , ker jim zori mnogo in lepega sadu na drevesih. Drugod pa ne bodo imeli nič ali celo malo sadja. Oljke v Dalmaciji kažejo manj dobro nego pred enim mesecem. Svile pridelali so še dokaj v Goriškem in južnem Tirolskem.