tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra I INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU MIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Gospodarski položaj »Elektromehanike« je izredno resen Predsedstvo sindikata kranjske tovarne je na svojem sestanku dne 19. 5. 1965 obravnavalo gospodarski položaj »Elektromehanike«. Kakor nam je vsem znano, je treba s hitrimi koraki uveljavljati nove ukrepe na področju našega gospodarskega poslovanja, kot so zlasti samofinanciranje uvoza, lastno ustvarjanje obra-tovalnih sredstev itd. Vsi ti navedeni ukrepi imajo nedvomno velik ekonomski pomen. Razumljivo je, da se bodo začasno pri uvajanju in nadaljnjem izvajanju teh ukrepov znašle gospodarske organizacije v težavni situaciji. To občuti tudi naše podjetje kot celota, saj so problemi, ki jih je obravnaval kolektiv Elektrome-;; banske problemi, ki se nanašajo ne samo na to tovarno, ampak na celotno podjetje.'Podobne ukrepe kot v so predvideni v Elektromehaniki, bodo morali uvelja-viti tudi v ostalih naših enotah. Nekatere enote kot je n- pr. Tovarna elementov' za elektroniko, Ljubljana, Tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana-Pržan, Zavod za avtomatizacijo in Tovarna elektronskih me-rilnih instrumentov Horjul, so že začele pristopati k podobnim ukrepom. Za ostale enote pa naj to velja kot napotilo, da tudi one pristopijo na podoben način k reševanju notranjih gospodarskih problemov. Treba je poudariti, da se bo pri reševanju gospodarskega položaja enot in podjetja treba prvenstveno nasloniti na lastne sile in urejevati vse te probleme, kar bo tudi sestavni del stabilizacije našega gospodarskega sistema. To je-dolgotrajnejši proces, pri čemer bo treba napeti vse site za reševanje problemov.. Vse člane kolektiva podjetja ISKRA pa seznanjamo z informacijo, ki jo je predsedstvo sindikata »Elektromehanike« naslovilo na svoje člane kolektiva. Tudi.»trak releja« se je 11. maja preselil iz onstran Save (špik) v Kranju v nove prostora ATN (avtomatskih telefonskih naprav) ob kranjski tovarni Le 25,6 odstotkov letnega plana veznosti isti. trimesečja. Podobno je tudi z bimetalnimi releji, ki jih proizvodnja pošilja zelo neredno, medtem ko se'kopičijo zaloge paket-' nih stikal. Čeprav smo predvidevali, da se bo tovarna pri izpolnjevanju - letošnjega proizvodnega piana ' srečavala z velikimi težavami, jso le-te v zadnjih mesecih presegle tudi najbolj pesimistične napovedi,. Ne samo naša tovarna, pač pa tudi večina ostalih tovarn v okviru ISKRE se v zadnjem času srečuje s problemi, ki ogrožajo reden potek proizvodnje in ki so v glavnem naslednji: — pomanjkanje obratovalnih, sredstev-; — pomanjkanje domačega re-produkc j iškega materiala; — pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala. ■ Do pomanjkanja obratovalnih sredstev (t. j. tistih de-■ narnih sredstev, ki so vezana v zalogah reprodukcijskega materiala, v orodjih in drobnem inventarju, v nedovršeni proizvodnji, v zalogah gotovih izdelkov in v tistih izdelkih, ki smo jih prodali, Pa Jih kupci še niso izplačali), Prišlo predvsem zaradi velikega povečanja obsega proizvodnje v zadnjih .letih. Povečana proizvodnja terja namreč tudi povečana obralo val n o sredstva, podjetje pa v tnm času obratovalnih sred-stev ni uspelo povečati, niti z vlaganjem iz ostanka čiste- ga dohodka, niti ni dobilo večjih trajnih kreditov v ta namen. Položaj še je še poslabšal, ker je v'okviru ukrepov za stabilizacijo gospodarstva Narodna banka v zadnjem času odvzela poslovnim bankam in gospodarskim organizacijam mnogo obratovalnih sredstev, ki so jih le-te imele v obliki kratkoročnih kreditov. Zaradi pomanjkanja obratovalnih ' sredstev I je imelo (Dalje na 6. strani) Ukrepi 09 ZZA stanja zavoda Na 36. seji UO "ZZA (12.5. 1965) so med drugim razpravljali tudi o gospodarski situaciji ZZA. Iz razprave smo povzeli nekaj misli, ki jih v kratki vsebini posredujemo našim bralcem. Organizacijski' oddelek je skupno z vodstvi tehničnih pisarn in nekaterih skupnih služb pregledal celotno administrativno poslovanje Zavoda in svoj predlog podal na razširjenem kolegiju. Vodje sektorjev so bili mnenja, da je to prevelika poenostavitev. Razširieni kolegij je V letošnjih štirih mesecih je prodaja izpolnila 97,3 % svojih obveznosti, predvidenih za to obdobje. Ta realizacija pomeni nasproti letošnjemu letnemu planu 25,6: %. Ce pa primerjamo prodajne rezultate v letošnjih prvih štirih mesecih z rezultati v istem obdobju iani, tedaj vidimo, da je PSO letos realizirala za 8,6 % več svojih obveznosti. Da prodajni rezultati v obravnavanem obdobju niso bili boljši, so zlasti krive težave v proizvodnji, saj posamezne tovarne niso izpolnile svojih halog do prodaje. Panoga »Zveze« je kumulativni plan prodaje v mesecih januar— april izpolnila glede na korekturo dinamike v tovarni elektronskih; naprav, pa čeprav aprilske 'obveznosti ni izpolnila "v celoti, kaže pa, da tudi v naslednjih mesecih ta panoga- ne bo izpolnila svojih nalog iz objektivnih razlogov. V panogi »Naprave« so izpadi v _teh štirih mesecih še občutnejši, saj je izpolnila do konca aprila komaj 20,1% svojega letnega plana. Najtežje je z usmerniškimi napravami, katerih skoraj nismo dobavljali m je pri njih problematična uveljavitev no-1 vih cen. Zaradi preklicev naročil, ki so izvirali iz tega; so se zaloge precej dvignile, na drugi strani pa iz proizvodnje prihaja premalo drugih naprav te branže. Ce bi proizvodnja izdelala tudi ‘predvidene količine dvo-tarifriih števcev, bi bil prodajni uspeh panoge »Merilna tehnika« v teh mesecih lahko še občutno boljši, kot je Sicer bil. Plan je dosegla po mesecih ih kumulativno, vendar je celotni izpad dvota-rifnih števcev krila z večjo prodajo enotarifnih števcev. »Stikalna tehnika« svojih obveznosti ni uspela realizirati ‘zlasti zaradi izpadov v proizvodnji kontaktorjev. Nekatere vrste kontaktorjev je proizvodnja izdelala že za vse prvo polletje, pri drugih vrstah pa ni pokrila miti ob- čeprav jo svoj plan »Avto-eiektrlka« izpolnila, s tem ne moremo biti zadovoljni, saj smo le za silo krili potreba kooperantov, _ medtem ‘ko je trgovska mreža dobila le neznatne količine avtoelektrič-nih izdelkov. Težave nastopajo tudi pri dobavi elektromotorjev, kjer potrebne količine za kooperante prihajajo iz. proizvodnje zelo neredno. Izvozne obveznosti so bile predvsem kriv | da panoga »Elementi« v prvih štirih mesečih ni- izpolnila svojih obveznosti do domačega trga, delno pa je prišlo tudi do izpadov v proizvodnji zaradi pomanjkanja potrebnih materialov. »Širdka potrošnja« je svoje naloge sicer izpolnila/’-in s -tem v. prvih štirih nxsecih. izpolnila 24,9%. svojega, plana; težave pa so z gramofoni, katerih zaloge rastejo. Tudi prodaja radioaparatov ......... postaja problematična, po- sprejel sklep, da bo organi- le z novo organizacijsko sepno ge, ker je proizvodnia žacijski oddelek pripravil ñá- strukturo. Po razpravi o obdržala Je še 5 različnih tanonejši' predlog za posa- predlogih odpravljanja od- tipov sprejemnikov; medtem mezna področja administra- večnega dela je, UO spréjel k0 je ostale zaradi nprenta- tivhp-tehničnih del in kakšna poenostavitev je. predvidena. Predlog bo pato dostavil v razpravo vodjem sektorjev pa razširjenem kolegiju. za izboljšanje gospodarskega (Dalje, na 4. strani) bilnosti prenehala izdelovati. Organizacijski oddelek je nadalje izdelal seznam vseh stalnih režijskih, sodelavcev, iz katerega je razvidno, da je v Zavodu zaposlenih 30 % režijskih delavcev. V svetu je še vzdržno razmerje režijski in produktivni delavec 1:4, to je 25%. V Zavodu je razmeroma veliko vodstvenega kadra, kar pa se da spremeniti Obvestilo Naslednji delovni sestanek vseh članov sekcije ekonomistov bo v četrtek, 3. junija 1965' ob 16. uri v prostorih uvoznega oddelka (sejna soba) Ljubljana, Titova 24. Na dnevnem .redu bo razprava o novem internem deviznem sistemu. Razprave se bo udeležil sekretar za gospodarstvo izvršnega sveta $R3 tov. Sveto Kobal j. Zaradi aktualnosti in zanimivosti razprave pričakujemo polnoštevilno udeležbo, vseh članov. Odbor sekcije Razpis štipendij V šolskem letu 1965/66 razpisujemo 150 novih štipendij in sicer: 75 na visokih šolah —. 24 na fakulteti za elektrotehniko — 25 na fakulteti za strojništvo — 9 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — na ekonomski fakulteti — 2 na pravni fakulteti — 1 na višji ekonomsko-komercialni šoli in 75 na srednjih in njim ustreznih šolah — 29 na tehniški šoli elektro stroke — 36 na tehniški šoli za strojništvo — 4 na tehniški šoli za kemijo — 5 na ekonomski šoli — 1 na šoli za varilno tehniko UPRAVA PODJETJA: — ekonomska fakulteta 1 štipendijo ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO; ■— tehniška šola elektro stroke 3 štipendije — jaki tok ■— tehniška šola strojne stroke 5 štipendij PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija ' — smer telefonija-telegrafija — ekonomska fakulteta . 1 štipendija r- tehniška šola elektro Stroke 1 štipendija — jaki tok TOVARNA ELEKTROMEHANSKA KRANJ -— fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 3 štipendije — smer telefonija-telegrafija r— fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 2 štipendiji — smer industrijska elektrotehnika 2 štipendiji — spi. elektr. meril, tehnika — fakulteta za strojništvo 6 štipendij — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji —kem. tehnologija — ekonomska fakulteta 2 štipendiji — pravna fakulteta 1 štipendija — tehniška šola elektro stroke 3 štipendije — šibki tok 2 štipendiji — jaki tok ‘r- tehniška šola strojne stroke 6 štipendij — tehniška šola za kemijo, 1 štipendija TOVARNA ELEMENTOV LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko-— šibki tok j 1 štipendija — avtom, in ind. elektr. — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — tehnološka smer — tehniška šola strojne stroke 2 štipendiji Obrat keramičnih kondenzatorjev — Žužemberk — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — avtom, in ind. elektr. — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — kem. tehnologija — tehniška šola elektro strdke 1 štipendija j— šibki tok — tehniška šola strojne stroke 2 štipendiji Obrat uporov — Šentjernej: — tehniška šola elektro strdke 1 štipendija — šibki tok — tehniška .šola za kemijo 1 štipendija TOVARNA AVTOMATIKA UUBLJANA-PRŽAN Obrat Pržan: i ' — fakulteta za'strdjništvo 3 štipendije — tehnološka smeh — ekonomska fakulteta 1 štipendija x — tehniška šola strojne stroko 2 slfpendiji Pičle dobave rezervnih delov ovirajo servisno dejavnost K uspešnemu poslovanju nedvomno sodi tudi dobra servisna dejavnost, kakor tudi dobra založenost servisnih delavnic in trgovin t nadomestnimi deli. Čeprav je naša servisna služba pri PSG v preteklosti storila veliko, da bi tudi glede servisiranja kupcem naših izdelkov ustvarila kar najbolj ugodne pogoje, je v zadnjem času opaziti veliko pomanjkanje rezervnih delov, kar vsekakor servisno dejavnost močno zavira in pri kupcih ustvarja negodovanje; če ne celo nezaupanje do podjetja. Pri vodstvu servisne službe PSO smo izvedeli, da pravzaprav vse naše tovarne ne izpolnjujejo plana dobav rezervnih delov. To povzroča zastoje v domačih servisih in tudi v pogodbenih servisnih delavnicah, kjer morajo kupci zaradi pomanjkanja ustreznih rezervnih delov predolgo čakati na popravila svojih okvarjenih izdelkov. Že bežen pogled ,v številke dovolj zgovorno pove, da bi •morale nase tovarne vprašanju zalaganja servisne službe z nadomestnimi deli posvetiti veliko več pozornosti, kot je posvečajo zlasti v zadnjem času. Pri tem me bo škodilo, če to trditev podkrepimo z nekaterimi konkretnimi podatki, s katerimi razpolaga servisna služba PSO. Navedli bomo nekaj številk, oz. odstotke, po katerih posamezna naša tovarna dobavlja -rezervne dele, vendar ti odstotki veljajo le za izpolnjevanje plana dobav po vrednosti, žal pa ne po sortimanu, kar poslovanje servisne službe še tembolj zavira. Na primer — tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je v letošnjem prvem trimesečju dobavila le okrog 45%" -rezervnih delov in to predvsem takšnih, ki imajo večjo vrednost, medtem ko je glede na Sortiment odstotek še nižji, komaj' Ž0%. Servisna služba je iz Prža-na prejela le nekako 35 % na- Izvozna realizacija v aprilu v celoti ni bila Izpolnjena, vendar kaže, da bo glede na boljše uspehe v prvih treh mesecih polletni izvozni plan le mogoče izpolniti tako, kot ga je maše podjetje dolžno izpolniti po pogodbi z Jugobanko, oz. ga celo preseči. Kot običajno so tudi V aprilu največja postavka v izvozu- bili elektromotorji, nadalje pa silicijeve diode, s. gramofoni, upori, telefoni in ATC ter del opreme za BHATT, medtem ko drugi izdelki pomenijo le neznaten delež k mesečni izvozni realizaciji. Na prvem mestu med državami, kamor smo v aprilu izvozili naše ' izdelke so spet ZDA, sledijo pa Madžarska, Bolgarija, Indija, Turčija, Zahodna Nemčija in druge. V aprilu smo na konvertibilna valutna področja izvozili 55 % za vzhodno valuto pa preostalih 44 %. NajvečjLdelež K izvozu je spet prispevala tovarna elektromotorjev v Železnikih, sle- domestnih delov, pri čemer je čutiti' največje pomanjkanje ročic 9,11, glav za gramofone, frikcijskih koles, tiskanega vezja, šasij, igel, stikal in drugega. V dobavah elementov je položaj nekoliko ugodnejši, saj servisna služba prejema okrog 80 % uporov, kritično pa je vprašanje potenciometrov, kakor tudi dobave kondenzatorjev. Tovarna elektronskih naprav je na primer ped konec marca dobavila prve količine nadomestnih delov po lanskoletnih naročilih, medtem ko o letošnjih še ni ne duha ne sluha. Tovarna- elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu je nekoliko boljša, saj servisno službo zalaga z nekako 60%, medtem ko je tovarna avtoel-ektričhih izdelkov v Novi Gorici še marljivejša. Po vrednosti dobavlja okoli 80 %, po sortimentu pa 56 odstotkov nadomestnih delov, bot- jih je dolžna dobavljati servisni službi PSO. Ta tovarna pa je dosegla večjo vrednost na račun nekaterih rezervnih delov, katerih je poslala servisni službi več, kot jilfje le-ta naročila. Tovarna električnih asaratov je vrednostno plan dobave rezervnih delov skoraj v celoti že dosegla, vendar pa je po 'sortimentu svojo obveznost izpolnila komaj z 12 %.' medtem ko je'izredno kritično stanje dijo pa polprevodniki — Trbovlje, Avtomatika, Elektr o-mehahika” Elementi, Kondenzatorji, i. t. d. Izvoz elektromotorjev je v aprilu dosegel rekordno vrednost ^skoraj 50% celotnega mesečnega izvoza, medtem ko pa je v seznamu izvoženih izdelkov pogrešati večje količine j števcev, kinoprojektorjev, telefonije, radijskih sprejemnikov in drugih, ki bi bilo prav-, da bi jih izvozili kaj več ua zunanja tržišča. nadomestnih delov - kontaktov ih tuljav Za oljno stikalo DSG-15 in kontaktov za DSZ-35. — Prav tako kritično je stailje z nadomestnimi deli iz kranjske tovarne, ki servisni službi PSO dobavlja le pičle količine planiranih rezervnih delov, na drugi strani pa jih spet sama prodaja nekaterim kupcem. Samo zaradi »Elek-tromehamke«, oz. izpadov v dobavah iz te tovarne,, servisna služba svojega plana ni izpolnila za okrog 170 milijonov, če pa k temu- prištejemo še izpade v drugih tovarnah, nam je lahko jasno, da tako izpolnjevanje planiranih obveznosti ne vodi k uspešnejšemu poslovanju celotnega podjetja. Upoštevati sicer moramo določene objektivne težave, vsekakor pa menda ne pretiravamo, če trdimo, da bi se pa kljub vsem težavam, lahko povsod malce več posvetili tudi vprašanju nadomestnih: delov, kajti dobra servisna služba, ki je nedvomno pogojena tudi z rednimi dobavami rezervnih delov, lahko pripomore do ugleda podjetja. J. C. ZANIMANJE ZA NASE AVTOELEKTRICNE IZDELKE V naših skupnih naporih za ’ povečanje izvoza in s tem z zagotovilom potrebnih deviz-nih -sredstev za nakup uvoznega reprodukcijskega materia-, la, se začenja vse bolj uveljavljati tudi naša tovarna av-' t-oelektričnih izdelkov v Novi Gorici. V zadnjem času se resnrf. zanimajo za naše žagan jalni--ke 4 KM V Romuniji in na Madžarskem in so s tem v zvezi že naročili blizu 9.000 zaganjalnikov ter 15.000 kompletov pastork s sklopkami. Zlasti v Romuniji se zanimajo še tudi za druge izdelke te naše tovarne, razen tega pa so resnf kupci tudi za večje količine elektromotorjev za avtomobilske grelce. Tovarna v Novi Gorici bo ob vsem tem morala vložiti vse svoje napore v to, da bo zadovoljila domače kooperante v-avtomobilski in motorni industriji in tudi obveznosti do. trgovine, vsekakor pa tudi vedno večje obveznosti tip inozemskih kupcev, ktir spričo objektivnih težav z materialom in drugim vsekakor ne bo lahka naloga. -ko- OBVESTILO Zaradi neplačanih računov nam je časopisno podjetje Gorenjski tisk ustavilo tiskanje časopisa. V kolikor glasilo »Iskra« nekaj časa ne bi izhajalo, je iskati vzroke v pomanjkanju finančnih sredstev. Uredništvo Izvoz v aprilu Z K volitvam v naše organe upravljanja Obrat elektrolitskih kondenzatorjev — Mokronog — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija —kem. tehnologija Odgovor Koordinacijskega komiteja ZMS »Iskra« na članek tov« Franca Huttra, predsednika volilne komisije podjetja »Iskra«. Tov. Hutter je v 18. številki časopisa »Iskra« podal oceno volitev v samoupravne organe podjetja. Iz’ članka je bralec dobil vtis, da mladinci po tovarnah niso bili zainteresirani za volitve. Ker želimo da bi bili člani delovnega kolektiva pravilno informirani, dajemo naslednje pojasnilo: Koordinacijski komite ZMS podjetja, je imel mesec drii pred volitvami, posebna sejo, na kateri je obravnaval priprave na volitve v samoupravne organe podjetja. Na .plenumu je bil med drugim sprejet tudi sklep, da morajo vodstva mladinskih organizacij' pri izbiri kandidatov za DS tovarn in podjetja tesno sodelovali s sindikatom in ZK. V večini primerov so politične organizacije po tovarnah skupno pristopile k izbiri kandidatov. Rezultat 'takega sodelovanja je bit v tem, da . so bili kandidati res demokratično predlagani in' tu-, di volitve so potekale v najlepšem redu. Zgoraj navedene ugotovitve 'pa ne veljajo: za totamo električnih aparatov,v kateri je tudi' prišlo do neljubega dogodka, ker 5, mladincev ni hotelo voliti, med njimi tudi predsednica mladinske organizacije. Ko smo analizirali vzroke, ki so dovedli mladince k tej odločitvi, smo ugotovili naslednje: I ri i . 1. Ko je sindikalna organizacija tovarne- razpravljala o kandidatih za DS tovarne, nase jo ni bil povabljen, nihče od mladinske organizacije:. • ZAKAJ TAKO? Nekam s precejšnje- zamudo je uredništvo glasita dobilo in obravnavalo prejeta dva zelo problemska prispevka. K situaciji okoli OD v podjetju, vendar oba nepodpisana- ob podpisana samo z ■ »Delavci tovarne« in »Bralci«. Oba prispevka'sta pisana zelo zavzeto, prizadeto ki več ali manj nekonstruktivno, posebno pod »Bralci«. Če ho- 'čem rezkniratd vsebino obeh .prispevkov, je v temle: ■ 1, Zakaj so* ljudje predčasno zapuščali zbore volivcev? Odgovor: i zaradi tega, ker so naveličani lepih besedi, ki so drugačne od dejanskega stanja'. 2. Dohodki*.uprave mii&o v sorazmerju z uspehi podjetja. ŽŠ3 Zdravniki v obratni ambulanti se ne drže delovnega časa, prihajajo kasneje .- in predčasno odhajajo. • Čeprav je-bila splošno,; vse-■biina obeh člankov naslovljena na mane, da naj k vsemu, temu »nekaj«, povem, sem tega mišljenj,a: Zakaj so lju-, dje predčasno zapuščati zbore volivcev in kasneje razne -proslave, pa čeprav so, bde organizirane med delovnim časom? — nad tem naj se zamislinoo prav vsi; tisti, ki so jih organizirali, družbeno politične' organizacije in vsak posameznik, kajti osnovni razlog za to je prav gotovo v — .premajhni zavesti in morda tudi neprivlačnih proslavah, ki so iz leta, v teto precej enake In to že vrsto let; — zbori volivcev so bili v pretežni večini samo far-; maku zbori; — v glavnem, in v prvi vrsti pa zaradi pomanjkanja: socialistične zavesti in delavne marale pri »ubežnikih«. — nezadovoljstvo zaradi razkoraka med življenjskimi stroški in OD. , Vse to je' treba spremeniti te. nekaj ukrepov v tfej zvezi je bilo že izdanih! Dohodki v upravi so bili žč predmet obravnav na DS Podjetja, v časopisu, organi- zacijah in .tovarnah, ter za vogali. Prav iti, zadnji, so stalno na dnevnem redu, posebno tistih, ki o njih najmanj vedo in številke napihnejo do- skrajnih možnih meja. Sploh pa, dohodki uprave so odvisni od’ uspeha tovarn; neizpolnjevanje planskih obveznosti tovarn in zmanjšanje dohodkov povzroči zmanjšanje kvote za OD uprave in znižanje OD. Temu primerni bodo OD tudi sedaj (9b%, 80%, Zdravniki pa naj sami povedo kako je z njihovim delovnim časom, zato pričakujemo kmalu njihov prispevek. Zavedam se, da nisem v celoti odgovoril na zastavljena vprašanja, vendar sem mnenja, da je še marsikdo pred menoj. veliko bolj po-kE-ean, da namjja -odgovori, zato pričakujem f nadaljna prispevke. Enkrat za vselej pa želim, povedati, in to v imenu uredniškega odbora, da to pot zadnjič javno obravnavamo prispevke, ki niso podpisani,, ker bodo romaliv- koš. Ce, nekdo iskreno želi s svojim prispevkom konstruktivno sodelovati pri obravnavi določenih problemov, težav ih napak, ki se pojavljajo v našem kolektivu,, naj se predstavi in podpiše in .naj. se ne skriva za raznimi psevdonima kot nergavi, strahopetec. i Igor Slavec 2. Kandidiranje za DS tovarne je bilo izvedeno ha isti način kot lani, vendar pa ta način ni v skladu z zakonom o volitvah v samoupravne organe. Zaradi nepravilnega tolmačenja zakona, na kandidatno listo ni. prišel noben kandidat, , ki ni bil potrjen na vseh zborih volivcev. Zaradi' omenjene, napake, ni prišlo na kandidatno Hsto 10 pravilno predlaganih mladincev, ki so dobili na vsaj-enem zboru volivcev večina glasov. 3. DS tovarne je sprejel sklep, da bo za# tovarno samo en zbor in ena. kandidatna lista! V resnici pa je j bilo 5 zborov., Nekateri predsedniki zborov delavcem niso podrobno obrazložili način m potek kandidiranja, zato delavci o tem niso. bili dovolj seznanjeni. Mladinska organizacija ^tovarne je na svoji seji o teh nepravilnostih. razpravljala- in sprejela, sklep, da, volilna komisija podjetja odgovori aa vprašanja,, ki mladincem niso jasna. Volilna- komisija je•» svoji seji o tem dopisu raz-, pravijala im ugotovila, da kan* diddranje na zborih volivcev res ni bilo izvedeno po zakonu o volitvah v samoupravne organe gospodarskih organizacij, ampak po zakonu, ki govori o volitvah v organe oblasti. Ta člen pa predpisu* je, da morajo biti kandidati izvoljeni- na vseh zborih volivcev, ne pa samo na enem, kot je to postopek pri volitvah v samoupravne organe. Ker se predsednica mladinske organizacije ni strinjala s potekom in načinom kandidiranja, iz protesta ni ho* tela voliti. Iz več ali manj istih vzrokov niso, volili tudi ostali štirje mladinci. Koordinacijski komite, obsoja tako obEko protestiranja, ker menimo, da je osnovna dolžnost vsakega državljana, da se volitev* udeleži, pa čeprav še ne strin ja z načinom, kandidiranja. Upamo, da so mladinci,, ki niso- hoteti voliti,, spoznah, da niso naredili, prav. V zvezi z volitvami je nastal majhen spor tudi v to* vami elektronskih instrumentov Horjul. Nekaj mladincev' je menilo, da- v njihovi tovarni kandidati za DS niso bili demokratično izbrani, zato niso hoteli voEtf. Po besedah predsednika volilne komisije tovarne so se . mladinci tudi (Dalje na 5.. strani); PRODAJA V APRILU Panoga ' Plan v 000 Izvrš. v OOd % ZVEZE 9-1,8 NAPRAVE 79,7 MERILNA TEHNIKA 117,2 STIKALNA TEHNIKA. 85,5 AVTOELEKTRIKA 102,3 ELEMENTI 80,4 ŠIROKA POTROŠNJA 126,0 skupaj 3,500.000 3,480.874 99,5 rezervni deli 155.000 133.378 86,0 SKUPAJ 3,655.000 3,614.252 98,8 TOVARNA ELEKTRIČNI« APARATOV LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — industr. elektr. 1 štipendija — spl. elek. merU. tehnika — fakulteta ža strojništvo h štipendi ji. — tehnološka smer — ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška šola- elektro- stroke 1 štipendija -— šibki tok 1 štipendija — jaki. tok — tehniška šola strojne stroke 2. štipendiji •- TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko. — šibki tok. I štipendija — smer telefonija-telegrafija 1 štipendija — avtom, in inčU elektr;. 1 — ekonomska fakulteta, 1 štipendija — tehniška- šola elektro stroke 1 štipendija — šibki tok — tehniška, šola strojne- stroke 1 štipendija ^TOVARNA AVTOELEKTRtCNIH IZDELKOV NOVA GORICA — fakulteta,za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija industr. elektr. — fakulteta za strojništvo 1 štipendija "tri tehnološka Smer *— ekonomska fakulteta , 1. štipendija — tehniška šola elektro stroke 3- štipendije — jaki tok ■—tehniška šola strojne. stroke ’ 4- štipendije TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok .--1 1 štipendija — elektr.. meril, tehnika — ekonomska fakulteta 1 štipendija — fakulteta za. strojništvo 2 štipendiji — tehnološka smer — tehniška šola strojne stroke 2 štipendiji ' — ekonomska šola 1 štipendija.. TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji spl. elektr. in mikrovalovi I štipendij» — avtom, in iart, elektr; — fakulteta 'za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo I štipendija — kem. tehnologija — ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška šola elektro' stroke 1 štipendija — šibki tok . — tehniška Šola strojne stroke. 2. štipendiji — ekonomska šola 1 štipendija TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ — fakulteta za elektrotehniko- — šibki tok 2: štipendiji -rf spl; elektr. in mikrovalovi — fakulteta, za strojništvo 1 štipendija —- tehnološka smer — ekonomska fakulteta 1 štipendija — višja komercialna šola 1 štipendija — tehniška ¿šola elektro stroke 3 štipendije — šibki tok 1 štipendija — jaki tok — ekonomska šola 1 štipendija — tehniška-šola strojne stroke-1 štipendija ~ TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH .INSTRUMENTOV OTOCE —. fakulteta- za strojništvo i štipendija— tehnološka smer i ■ — ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška šola elektro stroke 1 štipendija — šibki tok — tehniška šola strojne stroke 1 štipendija — ekonomska šola 1 štipendija TOVARNA USMERNIKOV NOVO MESTO — fakulteta na elektrotehniko — šibki tok — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — industr. elektr. — fakulteta za strojništvo 1 štipendija gš tehnološka smer — tehniška šola elektro stroke 2 štipendiji — jaki tok — tehniška šola strojne stroke. 2 štipendiji — šola za 'varilno tehniko 1 štipendija TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE — fakulteta ža elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija —. spl. elektr., in mikrovalovi - — fakulteta za strojništvo 1 štipendija ~ energetska smer 1 štipendija; — tehnološka -smer — fakulteta ža naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — tehn. fizika 2 štipendiji — kem. tehnologija — ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška šola elektro stroke 1 štipendija — šibki tok 1 štipendija — jaki tok — tehniška, šola strojne stroke 1 štipendija . — tehniška šola za kemijo 2 štipendiji TOVARNA RADIO APARATOV SEŽANA f — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok -1 štipendija —■- avtom, in ind. elektr. — fakulteta za strojništvo _ 2 štipendiji —.tehnološka smer —• ekonomska fakulteta 1 štipendija — pravna fakulteta 1 štipendija — tehniška šola elektro stroke 2 štipendiji — šibki tok _ — tehniška šola srednje, stroke 3 štipendije — ekonomska šola , 1 štipendija Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: Iskra — Uprava podjetja — Referat za štipendije, Ljubljana, Titova 33, telefon 317585, kjer dobijo tudi-vse informacije. K vlogi ngj priložijo polletno spričevalo oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in o višini osebnih dohodkov staršev. _ Višina štipendije in ostali pogoji so določeni v pravilniku o štipendijah podjetja Iskra. Upoštevali bomo samo tiste vloge, ki jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 5. junija 1965, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije do 10. julija 1965. Razgovor z mladimi upravljala v Iskrinem obratu v Šentjerneju • Med vsemi kandidati, ki so bili izvoljeni v delavske svete delovnih enot, tovarn in skupnih služb, je bilo tudi precej mladih delavcev, Ker smo se želeli pogovoriti vsaj z nekaterimi od njih, smo obiskali med drugimi tudi obrat »Iskre« v. Šentjerneju. V obratu »Elementi« v Šentjerneju je bila v delavski svet tovarne jkvoljena tov. Jožica Brišar/ sekretarka mladinske organizacije tovarne. V želji, da bi nam povedala, kako živijo in delajo »Iskraši« v Šentjerneju, smo ji zastavili nekaj vprašanj: Kakšni so proizvodni rezultati vašega obrata v lanskem letu in s katerimi težavami ste se v preteklem obdobju najbolj borili? Naš obrat je v lanskem letu presegel plan za 2.5 %. Precej uporov smo izdelali tudi za izvoz. Delavci se zelo tru- dijo, da so izdelki res kvalitetni, ker se zavedajo, da se bo izvoz lahko povečal samo pod pogojem, da bo kvaliteta na” višini. V našem obratu še vedno želo občutimo pomanjkanje modernejših strojev, če bomo hoteli v naslednjih letih našo .proizvodnjo še povečati, bomo morali,.- dobiti modernejšo opremo.' Zelo občutimo tudi pomanjkanje strokovnih kadrov. Predvsem bi rabili tehnologe. Če bomo uspeli proizvodnjo vsestransko modernizirati, bomo dosegli še boljše rezultate, kot smo jih do sedaj. Kakšne so možnosti za do-polnilno izobraževanje delavcev pri nas in kakšno je zanimanje med mladinci za dopolnilno izobraževanje? . Trenutno študira na srednjih in visokih šolah 15 naših mladincev. V Novem mestu obiskuje 8 naših niladin- Iz proizvodnje uporov v našem obratu v Šentjerneju: delavke pri merjenju uporov, preden jih dobavijo naročnikom (Nadaljevanje s 1. Stranj) naslednji sklep: prvo fazo predlogov organizacijskega oddelka je treba oimprejš realizirati in izvajati istočasno z akcijo za omejitev -števila zaposlenih v Zavodu. Organizacijski oddelek je zadolžen, da na prihodnji seji poroča o poteku odpravljanja odvečnih del, navedenih v prvi fazi njegovega predloga, ki ga UO sprejema v ceioti. Programski sektor je po zadolžitvi raziskal vzroke, zakaj se na določenih nalogah v letošnjem letu sploh ne dela. Za vseh 105 takšnih nalog so bile podane obrazložitve, zato še bodo sektorji v roku enega tedna pogovo- Ukrepi UO ZZA ... rili z naročniki o dokončanju ali obračunu nalog, programski sektor pa bo o tem poročal na naslednji seji upravnega., odbora. V nadaljnji razpravi je sledilo poročilo, da kljub vsem prizadevanjem ni bilo moč urediti vprašanja financiranj3, ki je široko povezano s celotno gospodarsko situacijo. Predsednik UO je naglasil, da, če podjetje ne bo sposobno plačevati uslug, bo iz meseca v mesec, problematično tudi izplačilo OD in nasploh kakršnokoli financiranje. Hkrati je pripomnil, da se je treba zavedati, da so vse rešitve v pje»> z imla- čili OD le začasne in da je pred tem problemom celotna Iskra. Nabavna služba je bila zadolžena, da izvede določene ukrepe za zmanjšanje zalog materiala. Odvečni material, ki je na zalogi, bo najprej na razpolago oddelkom, nato Iskri in nazadnje tudi zunanjim kupcem. Tori sekretar je poročal o delu komisije DS za sestavo enotnega sestava. Komisija je na osnovi predlogov obravnavala možnost redukcije z ozirom na selekcijo, ne da bi se spuščala na omejitev dela, ker mora vsak oddelek izpolniti program dela kljub zmanjšanemu obsegu. Komisija še nima podrobnih podatkov,' zajetih pa je 140 do 145 zaposlenih. Po presoji komisije so bili vodje oddelkov pripravljeni, da pomagajo komisiji, ki je V grobem zajela prvo fazo selekcije. Na osnovi spiskov je treba nujno povezavo z Iskro, ki je pripravljena sprejeti nekaj sodelavcev v svoje tovarne. S 1. junijem bi odpovedali le tistim, ki jih ne bo mogoče premestiti. Spiske bi .-morali dati nato v razpravo Svetom DE, ki naj bi podali svoje mnenje, kasneje pa maj bi to pereče vprašanje obravnaval UO in DS. Osnovna razprava za posamezno delovno mesto pa bi morala bitg na Svetu DE. . ABC cev srednjo tehniško šolo elektro in. kemične stroke. Mladinci dobijo poravnane vse stroške šolanja. Mladi delavci, ki še nimajo dokončane osnovne šole, bi zato želeli, da bi se' v Šentjerneju omo-. gočilo dopolnilno izobraževanje. Mladinska organizacija bo naredila seznam vseh mladincev, ki bi radi končali osemletko ter z vodstvom obrata skušala najti ustrezno rešitev. Kakšen je materialni položaj mladih delavcev pri nas? Materialni položaj mladih delavcev je na splošno kar zadovoljiv. Povprečni osebni dohodki mladincev so 43.000 dinarjev. Ker večina mladih delavcev živi pri starših, ne porabijo, toliko denarja za hrano in stanovanje bot je to primer v mestu. Delavca; ki .se vozijo v službo iz oddaljenejših vasi, dobijo povrnjeno vožnjo za avtobus. Trenutno predstavlja za obrat največji problem topli obrok. Ker nimamo restavracije, ža delavce ni možno kuhati topli obrok, ki bi bil nujno, potreben. Mi vsi želimo, .da bi problem restavracije rešili v najkrajšem času. Kako mladinska organizacija lahko vpliva na izpolnjevanje plana in dvig produktivnosti? Pri nas mladinci zelo vest-;' no in disciplinirano opravljajo svoje delo. Skoraj _vsa dela so normirana, zato so delavci zainteresirani, da čim-. več. naredijo, ker se jim, to pozna pri osebnih dohodkih. Ker morajo delavci v svojem prostem času delati na po SljBj naslednji- dan niso dovolj spočiti za delo. Opaža še, da so delavci pr j nas preutrujeni. Mladinska organizacija bo morala vplivati na mladince,' da se bodo bolh zenski- izostanki zmanjšali, ker je zaradi tega pri nas precej izgubljenih ur. Tudi nočno delo in delo, ki je zdravju škodljivo, precej izčrpa delavce. Nedvomno pa so pri nas še rezerve, ki bi se dale izkoristiti. Mladinci bodo morali dajati čiihvec; predlogov za tehnične izbolj-. šave in racionalizacije; ker smo na tem področju še vedno premalo storili. • Kakšno naj bi bilo sodelo vanje med mladinsko organizacijo in mladinci, ki so člani samoupravnih organov? V našem mladinskem, komiteju so štirje’ mladinci, ki so tudi člani delavskega sveta obrata. Na ta način smo stalno seznanjeni s problematiko, ki se obravnava na našem' delavskem svetu. Mislim , pa, da bi morala tudi mladinska organizacija obravnavati gradivo, preden ga obravnava delavski svet, mladinci, ki so? člani delavskega sveta, pa bi morali na seji zagovarjati .s ta- lišča, ki-jih je do doioč.snm. vprašanj zavzela mladinska organizacija. F, D. Obisk v tovarni »Mikron« Prilep V časopisu »Iskra« se ¡na žejo redke čase zasledi kakšna veist o tovarni »Mikron«-Prilep. - Obiskali smo to tovarno, ki je tudi v sklopu podjetja »Iskra« j in se z de--lavoi pogovorili o življenju In . Iptablemih tega . delovnega kolektiva, ki zaposluje 127 delavcev. Omeniti velja Že-to, da je povprečna starost zaposlenih 25 let, zato lahko trdimo, da je ta kolektiv: v povprečju med .najmiajšiimii v podjetju. Tovarna »Mikron« izdeluje predvsem ventilatorje; loščil-ce, m-ikserje, resno pa se pripravlja, da bodo osvojili tudi proizvodnjo motorjev za hladilnike. Tovarna je Sicer nova in zelo moderno ter dobro opremljena, vendar pa imajo v proizvodnji precej težav, ker jim. primanjkuje: . reprodukcijskega, materiala. Zaradi pomanjkanja 'materiala so morali ustaviti pro-izvodn j o mikserjev, ki je- bila. že-zelo lepo utečena,. Kljub 'želo -ugpdni kadrovski strukturi'delavcev. pa proizvodnja še ni tako organizirana, da K volitvam v organe upravljanja (Nadaljevanje 6 3, strani) pritoževali, da člani DS na sejah prehitro glasujejo, kadar'gre za važnejše točke dnevnega reda. Prav’ tako, kot tov. Hutter, tudi mi obsojamo mladince, ld iz tega ali’ onega- razloga niso volili ( čeprav ti primeri ne veljajo samo za mladince). Kljub temu, da je prišlo do teh nesoglasij samo v dveh tovarnah, ne moremo mimo »tega, da se bi ne vprašali, kje so vzroki? Na vseh forumih razpravljamo o krepitvi samoupravljanja . v .naši socialistični demokraciji, toda v; praksi ; se še. vedno dogaja; da sé ne Upošteva dovolj delavca, neposrednega proizvajalca! Puhtimo delavcem, da sami iz svojih vrst izberejo' tiste kandidate, ki'so sposobhi in ki bodo zagovarjali interese de-. lovnega človeka, če je nd kan-didatrii listi neka j več kandidatov, bo vsaj izbira bolj de-. rookratična. Koordinacijski komite si prizadeva, da, bi mladinske or-Sanlzacije po tovarnah v še ■-račji ineri; sodelovale pri: izbiri: kandidatov, za samo-- Upravne organe, če pa se zgodi kakšen spodrslj a j, kot je ”il lo primer v Aparatih in Elektroniki, naj politične organizacije takim mladincem raztolmačijo kaj je prav, in r8) ud, né p_a da se takoj in javno kritizira rriladince celotnega podjetja, ki to prav gotovo niso . zaslužili. Trdno smo prepričani, da je v pod-"" Jriju še veliko težjih proble-tnov. ki pa namerno ali -pa Jenamenio ne "zaidejo v naš-časopis. Koordinacijski komite ZMS »ISKRA« bi že lahko govorili o moderno organizirani tovarni. Ker je tovarna še v poizkusni proizvodnji, delavci še nima! jo tistih proizvodnih izkušenj kot druge tovarne v sklopu podjetja. Tega se Vodstvo tovarne dobro zaveda, zato zelo željno pričakuje strokovnjaka iz Iskre, ki jim je že obljubljen, vendar pa v Prilep še ni prispel. Delavci »Mikrona« so pripravljeni narediti vse, kar se od njih zahteva, samo da bo tovarna v oimkrajšem času normalno, pričela s 'proizvodnjo. Iz razgovora ? mladinci tovarne smo zvedeli, da pri njih vladajo zelo dobri medsebojni odnosi in da sl drug drugemu ' pomagajo povsod, kjer je potrebno. Mladinska organizacija, je že večkrat organizirala v popoldanskem času brezplačno nadurno delo, kadar je bilo treba hitro dokončati neko delo. Take akcije se vedno udeležijo vsi mladinci. Mladinci . so zelo pohvalili tudi vodstvo tovaf-ne, posebno direktorja, ki se vedno odzove vabilu na sestanek mladinskega aktiva in tudi drugače pomaga posameznim .delavcem, ki so potrebni pomoči. Po besedah predstavnikov mladinske organizacije se strokovni kolegij,;,ki vodi tovarno, ker še ni samoupravnih organo-v, vedno posvetuje s političnimi organ‘tzaci.jarn-i ■: v tovarni, preden sprejme kak važnejši sklep. Mladinska organizacija ima zelo razgibano kulturno ta športno življenje, saj pogosto organizirajo kult urne in športne prireditve.' Mladince tudi želo zanima delo in problematika podjetja »Is-; kra«, zato večkrat naprosijo . tiste delavce, ki' so bili na praksi v to-vami elektromotorjev in »El ekt romehanii ki«, da jim prevedejo posamezne članke iz našega časopisa-, ki ga vsak', teden nestrpno pri-čaktijejo. : Ko smo se z delavci pogo-var jaid o življenju vy Prilepu, smo izvedeli, da ima njihova občina v. 'povprečju najvišje osebne dohodke v Makedoniji. Skoraj, vsaka družina v prostem, času goji tobak, ki je v Prilepu, najbolj kvaliteten. S prodajo tobaka si delavci pridobijo dodatni zaslužek, ,tako da si lahko uredijo soliden . standard.' Tudi mesto samo je v zadnjih letih popolnoma . spremenilo svojo, podobo. Moderni stanovanjski bloki in javne; stavbe so popolnoma izmenjale center mesta. Domačini so;. na te. uspehe upravičeno -ponosni, saj' so j-hh dosegli s svojim delom,Občana; in -vsi prebivalci Prilepa veliko pričakujejo. od tovarne »Mikron«, ker iuia vse pogoje, da se riažvije; v prvo moderno tovarno elektroindustrije v Makedoniji, pri tem, pa želijo, pomoč od Tskre, ki je na tam' - področju dosegla ; res lepe uspehe. . . .. pBS F. D' »Iskreno se zahvaljujem za pozornost, hkrati pa vam želim še mnogo delovnih uspehov« — je dejal ob odhodu v pokoj tov. Rudi Bevk iz DE »Produkcija« kranjske tovarne. Kot dolgoletnemu članu Iskrinega kolektiva, ki je 20 let vestno opravljal svoje delo, so mu sodelavci kot tudi vodstvo DE izročili lepo darilo in mu zaželeli čimveč zdravih in zadovoljnih let Vtisi z mednarodne razstave elementov za elektroniko v Parizu V Parizu je bila v dneh od S. do 13. aprila letos že osmič velika mednarodna razstava elementov za elektroniko in hkrati z njo tudi prva mednarodna ' razstava elektroakustike. Naprosili smo tovariša ing. MATIJO SELIGERJA in JURETA ERŽENA iz Zavoda za avtomatizacijo, ki sta si razstavi ogledala, da nam na kratko posredujeta svoje vtise s te pomembne mednarodne prireditve, na kateri je sodelovalo tudi naše podjetje, kot edini zastopnik Jugoslavije. Prošnji sta se odzvala in nam poslala naslednji sestavek. > Za začetek ne bo škodilo .nekaj osnovnih podatkov ih ugotovitev. Na letošnji razstavi je sodelovalo .'nad 700 razstavljat, cev z vsega sveta ta med njimi tudj tri 'socialistične■ dežele: Jugoslavija (ISKRA), Poljska ta .Madžarska.' . Osnovni vtis,:, Id si ga dobil ob temeljitem pregledu razstave je -ta, da gre perspektiva proizvodnje elementov za elektroniko pravzaprav v naslednji- dve smeri: v dosledno miniaturizacijo vseh . ‘sestavnih delov in v mikroelektroniko,, kar so dokazali nekateri proizvajalci že z razstavljenimi- - izdelki iz ■ svoje redite proizvodnje. Določen poudarek je razstava dala tudi profesionalni m izdelkom, ki." jih odlikujeta kvaliteta-in zanesljivost elektronskih;'sestavnih delov.' ; Naslednja zanimivost pa je vsekakor to da ob obilici Jtajmovejših dosežkov s področja proizvodnje elementov za elektroniko, razstavljale! našo zanemarili tudi klasičnih sestavnih delov, saj si na razstavi mimo drugega celo lahko videl še papirnate' kondenzatorje v steklenih ctiv-ka in vrsto drugih klasičnih elementov. ., Ker je imela razstava komercialno naravo, sc je primerilo, da pri številnih raz-stavljalcdh za novejše izdelke- nisi uspel ■ dobiti podrobnejših tehničnih podatkov, pač pa so le-te... obljubili poslati pozneje, na drugi strani pa si pri nekaterih razstavljalcih brez kakršnih koli težav dobil celo določene tehnološke podatke. Skratka, za človeka, ki dele'na tem področju,... je razstava nudila tako obsežno »pašo«, da bi si je sam skorajda ne ; mogel; temeljito ogledati, zato sva si zadevo razdelila. .Edem si je tako uspel podrobneje ogledati takoimenovane pasivne, drugi pa polprevodniške aktivne ih pasivne -plemenite. Prepričala s.va se v veliko število izpopolnitev,' novosti - in zanimih tehnoloških rešitev pri vsej dolgi vrsti elementov za elektroniko. Pri tem meniva, da prav tehniške § podrobnosti za: povprečnega bralca našega lista ne bi bile. dovolj zanimive in »se. jih v tem sestavku rajši . izogneva) , K »vsemu temu morda le najina ugotovitev, da pri vsej; obilici elementov, lri jih na prinjer izdelujemo v našem podjetju in, ki si še kolikor toliko • dobro utirajo pot. na tržišče, kaše, da se bomo: morald/ tudi v pašem podjetju čim prej preusmeriti v proizvodnjo miniaturnih, elementov, upoštevajoč nove. dosežke in nove tehnološke postopke pri pro- izvodnji, če bomo hoteli kaj več doseči tudi na zunanjih tržiščih, kajti ne moremo in ne smemo se zadovoljiti s tem kar imamo in . izdelujemo, pa čeprav velja, da so cene naših elementov na zunanjih tržiščih tudi do 30% nižje od - cen večjih proizvajalcev sestavnih delov za elektroniko. Nekaj) več naj . poveva o nastopu Iskre na tej razstavi. Razstavni prostor Iskre, je ■bil izredno dobro loeirantn tudi dobro opremljen. Pripravil in uredil ga je pod okriljem firme Vissimex, dr. ing.. Pretnar, jugoslovanski državljan in uslužbenec imenovane’ fir-, me. Medtem ko so na razstavnem prostoru dajali po-, udarek kopica fotografij naših; obratov in tovarn'ter naš zaščitni znak,; je firmo Vis-sdmex prikazovala skoraj neznatna napisna tabia. V vitrinah je bdi razstavljen v" glavnem ves asortifflair 'naših malih kondenzatorjev, uporov in potenciometrov ter zvočnikov in nekaj» TV stabilizatorjev-. Ta razstava je-bila za naše podjetje, zlasti zdaj, ko moramo, vse naše sile usmeriti v izvoz, zelo lepa- priložnost, da» se med tolikimi tujima1, velikimi ihhpriznanimi proizvajalci elementov ža elektroniko dobro, afirmiramo, vendar ugotavljava, da vseh teh možnosti iz nerazumljivega vzroka nismo izrabili; Tako na • primer na razstavnem prostoru fazen dveh generalnih katalogov Iskrinih izdelkov ni bilo drugega prbšpekt-nega materiala, čeprav je bilo zanj. zanimanje zelo veliko' Resni, obiskovalci našega razstavnega prostora so imeli le to možnost, da-So»sr po ogledu vitrin ta generalnega kataloga ha prijavne karte firme Vdšsimex izpisali Svoje želje.: Zapravljena, ven-(Dalje na 8. strani) 1 OBVESTILO Sole Šolskega centra podjetja iskra KRANJ bodo redno vpisovale učence za šolsko leto 1365/66 in sicer; — 25 kandidatov v strojni oddelek tehniške šole — 25 kandidatov v elektro oddelek tehniške šole in 300 kandidatov v poklicne šole za posamezne tovarne in to: TOVARNA ELEKTROMEHANIKA KRANJ 10 orodjarjev 10 finomehanikov 7 strojnih ključavničarjev 12 rezkalcev' 18 strugarjev 11 tel. mehanikov 8 elektromehanikov ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA 2 orodjarja 4 finomeiianike 3 strojne ključavničarje 2 rezkalca '3 strugarje 5 tel. mehanikov PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA 20 teL mehanikov 3 elektromehanike 8 RTV mehanikov TOVARNA ELEMENTOV LJUBLJANA 3 orodjarje 1 finomehanika 6 str. ključavničarjev 1 rezkalca 4 strugarje Obrat keramičnih kondenzatorjev Žužemberk 1 orodjarja 1 finomehanika Obrat uporov Šentjernej 2 strojna ključavničarja TOVARNA AVTOMATIKA LJUBU AN A-PRŽAN 5 orodjarjev 5 strojnih ključavničarjev 1 rezkalca 4 strugarje 2 eleKtromehanika 4 RTV mehanike TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA 3 orodjarje 18 finomehanikov 8 strojnih ključavničarjev 2 strugarja 9 elektromehanikov TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA 3 orodjarje 4 finomehanike 2 str. ključavničarja 1 rezkalca 3 strugarje 1 tel. mehanika TOVARNA AVTOELEKTRlCNIH IZDELKOV NOVA GORICA 2 orodjarja 2 strojna ključavničarja 2 rezkalca 4 strugarje . . 2 elektromehanska TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI 2 str. ključavničarja 2 rezkalca 2 strugarja 2 elektromehanika TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL 4 orodjarje 3 finomehanike 1 str. ključavničarja 2 strugarja 1 tel. • mehanika 2 elektromehanika 5 RTV mehanikov Gospodarski položaj »Elektro-mehanike« je izredno resen (Nadaljevanje s 1. strani) podjetje ISKRA že v lanskem letu skoraj skozi vse leto blokiran žiro račun, kar je imelo za posledico, da ni mogla tekoče poravnati račune svojim dobaviteljem. V zadnjem času pa se je stanje še poslabšalo! Ker računov ne plačujemo/ posamezni dobavitelji ustavljajo dobave reprodukcijske^ ga materiala, kar seveda povzroča zastoje v proizvodnji. Vodstvo podjetja se trudi, da bi nam merodajni organi odobrili. dodatna trajna obratovalna sredstva za povečan obseg proizvodnje, vendar ž ozirom na splošno gospodarsko situacijo v Jugoslaviji ne moremo pričakovati, da bi dobili celotho potrebno vsoto. Težavam 'zaradi pomanjkanja obratovalnih sredstev se pridružuje splošno pomanjkanje nekaterih vrst ,domačega reprodukcijskega materiala. Do tega pomanjkanja je prišlo zato, ker je predelovalna industrija v Jugoslaviji v znatno večji meri povečala obseg proizvodnje kot pa industrija bazičnega materiala. Manjkajoči reprodukcijski material bi morala industrija' uvoziti, za uvoz .pa nam- primanjkuje deviznih sredstev, ker je naša zunanjetrgovinska bilanca pasivna, kar pomeni, da Jugoslavija več uvaža kot izvaža. Zaradi takšnega položaja mi Jugobanka dala ISKRI na razpolago niti tistih deviznih sredstev, ki bi jih marala zagotoviti v skladu s sklenjeno pogodbo. ISKRA je v štirih mesecih dobila le približno 50 % od predvidenih deviz. Naša tovarna je v prvih štirih mesecih letošnjega leta izpolnila le približno' 80 % proizvodnega piana! V primerjavi z istim, obdobjem lani je tovarna, računano po- stalnih cenah, povečala proizvodnjo le za 2.8 %. Ker vsi znaki' kažejo, da se situacija v preostalih mesecih ne-bo izboljšala, lahko računamo le na malenkostno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Iz navedenega sledi, da v letošnjem letu ne bomo dosegli predvidenega porasta povprečnega osebnega dohodka. Povprečni osebni dohodek v prvih štirih mesecih letošnjega leta je znašal 45.445 din in se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ko je znašal din 38.247 povečal za 18,8%. število zaposlenih se je v istem obdobju povečalo za 1 % ali 40 ljudi. Navedeni podatki kažejo, da so osebni dohodki naraščali mnogo hitreje od proizvodnje in proizvodnosti in da bi nas vztrajanje na dosedanjih ' izplačilih pripeljalo v veliko izgub. Približni izračuni kažejo, da je tovarna v prvih štirih mesecih letošnjega leta izplačala več osebnih do>-hodkov kot jih je dejansko ustvarila. Ker ni izgledov, da bi nadoknadili dosedanji za- ostanek v proizvodnji in ker ni upanja, da bo v bodočih mesecih tovarna izpolnjevala prvotni plan, je nujno treba znižati skupno vsoto mesečnih sredstev«? za osebne dohodke. Ker glede gornjih ugotovitev ni nobenih dvomov, ostane odprto vprašanje, na kakšen način naj se to izvede. Sta dve skrajni varianti: — obdržati sedanje število zaposlenih in znižati povprečne osebne dohodke v enakem sorazmerju kot se znižuje proizvodnja; — obdržati povprečni osebni dohodek na sedanjem nivoju in znižati število zaposlenih 'jr enakem sorazmerju kot se znižuje proizvodnja. Med obema navedenima variantama se seveda nahaja veliko možnih rešitev, izmed katerih ima vsaka določeno število dobrih in slabih strani. Jasno je torej naslednje: 1. Izvršitev proizvodnega plana v planirani višini je z ozirom na' prikazano situacijo glede obratovalnih sredstev in glede preskrbljenosti z materialom skoraj nemogoča. 2. Zaradi neizpolnjevanja proizvodnega plana je nujno treba znižati skupno vsoto osebnih dohodkov. 3. Treba se je odločiti, na kakšen način se bo izvedlo to znižanje, pri čemer je treba upoštevati vse faktorje. ■ 4. Skupno vsoto osebnih dohodkov je treba znižati že pri izplačilih za mesec maj, kar pomeni nižje povprečne osebne dohodke, v "vsakem primeru. ker števila -zaposlenih za nazaj pač ni mogoče spremeni**. 5; Pri eventuelnl odločitvi o Odpustitvi določenega števila. Hudi je trgba upoštevati za,-koniti odpovedni rok. ki,znaša od 1 do 4 mesece. 1. januaria 1965 je bilo v tovarni 4.079 zaposlenih. 30 aprila 1965 pa 4.063 Zaposlenih, kar pomeni, da se je-'v tem obdobju število zaposlenih znižalo za 16 oseb. Z boli doslednim sprpvaja-njem sklepov delavskega sveta in z večjim? razumevanjem članov delovnega kolektiva bi bilo možno z naravno fluk-tuacijo še -znižati število zaposlenih. V mesecu aprilu je bilo namreč treba zaposliti 25 nekvalificiranih delavk za delo na stiskalnicah, ker ni bilo mogoče začasno premestiti zadostno število žensk, ki v montažah niso bile polno zaposlene. Ne glede na trenutno situacijo, ki nas sili k hitrim odločitvam, pa se v tovarni sprovajajo dolgoročni ukrepi, ki naj pripomorejo k bolj urejenemu poslovanju. Poudarek je na ureditvi planiranja proizvodnje in planiranja ter nabavljanja reprodukcijskega materiala, s čimer bomo. dosegli manjšo vezavo obratovalnih- sredstev. Gospodarsko planske službe v tovarni bodo do konca tega tedna izdelale analizo, ki naj pokaže, kakšne so realne možnosti za proizvodnjo posameznih izdelkov do konca leta. šele na podlagi teh analiz bo motno točneje določiti potrebno število produktivne in ha do vezane režijske delovne sile in sprejeti ukrepe, ki jih bo treba izvajati na področju zaposlovanja. Do takrat pa je treba do skrajnosti omejiti zaposlovanje' novih delavcev. Gospodarsko planski sektor izvaja akcijo za odprodajo nekurantnega in odvečnega reprodukcijskega materiala in nedovršene proizvodnje, ki ni več uporabna zaradi izvedenih sprememb ali zaradi opustitve proizvodnje določenih' izdelkov. S tem bodo znižali vezavo obratovalnih sredstev in nekoliko olajšali položaj. Predsedstvo sindikata je dne 19. 5. 1965 razpravljalo na svoji seji p nastalem stanju in prišlo do naslednjih zaključkov: 1. V nastali situaciji je jasno, da zaposlovanje novih delavcev ne pride v poštev, razen tistih, do katerih imamo pogodbene obveznosti. 2. Ce moramo Zmanjšati število zaposlenih, potem naj tovarno zapustijo najprej nedisciplinirani in tisti, ki imajo zagotovljeno preživljanje iz drugih virov (kmetijstvo, obrj itd.). 3. Zavedamo se, da odpustitev delovne sile ne more trenutno rešiti finančne situacije, zaradi odpovednega roka in procesa odpuščanja. Zato obveščamo kolektiv, da, bo prišlo do nižjih osebnih dohodkov ie v naslednjem mesecu, ne glede na to, kakšno bodo končne odločitve. ' 4. V smislu boljšega gospodarjenja bomo morali v tovarni svoje vrste preurejati v skladu z zahtevami proizvodnje. 5. Kolektiv opozarjamo, da ti ukrepi veljajo za režijsko in produktivno delovno silo. 6. Zahtevali bomo, da se zadeve v okviru podjetja rešujejo na isti način. 7. Spričo kritične situacijo je nujno, da kolektiv tožno, in pravočasno informiramo o nadaljnih predvidenih ukrepih. Opozarjamo, da so to stališča predsedstva sindikata, da pa bodo o tem odločali samoupravni organi tovarne. Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 ISKRA- glasilo delovnf ga kolektiva Iskra industiv za elektromehaniko munikadje elektronike avtomatiko — Urejuje tfflgjji škl odbor - Glavni ureduiS; Pavel Gantar - odgovorni urednik: Igor Slavec -ja tedensko — Tisk in kliše; »CP Gorenjski tisk« KranJ( S Izvlečki iz sklepov | samoupravnih organov Skle v i seje UO podjetja (21. maja 1965) g Pri obravnavanju predloga rokov za obravnavanje neizvršenih sklepov upravnega odbora podjetja iz mandatne dobe 1964/65 je UO sprejel naslednje sklepe: a) Na podlagi dopisa—programskega sektorja z dne 21. maja 1965 UO* priporoča upravnim odborom tovarn, ki svojih obveznosti v zvezi s pripravo proizvodnega programa podjetja niso izpolnile, da to zadevo obravnavajo s stališča odgovornosti ljudi, ki so morali pripraviti pripombe na proizvodni program samih tovarn, na podlagi katerih programski sektor Sele lahko izdela predlog proizvodnega programa podjetja. UO se strinja s predlogom programskega sektorja, da bg končni predlog proizvodnega programa podjetja predložen 5.6.1965, b) Predlog r programskega sektorja za ponovno prestavitev roka za dostavo predloga za sanacijo tovarn: Av-tomatika, Naprave, Mikron, Usmerniki in RA sprejemniki, se zavrne. UO odločno vztraja ni prvotnem .roku, ker smatra, da ni nobenih nalogov, ki bi opravičevali to prestavitev. t) UO zadolžuje fSO, da 4o prihodnje seje, to je do 2S. 5. 1965, pripravi program in način obravnavanj a problematike s časovnimi termini pri postopni izdelavi dolgoročne izvozne orientacije podjetja tako, da bo na Podlagi pripravljenega predloga upravni odbor postopoma obravnaval to problematiko in zavzemal svoja Stališča. č) UO se strinja z ostaii-m| predlogi časovnih rokov za obravnavanje nefevršenih sklepov upravnega odbora iz »miidatpe dobe 1964/65. • UO sprejema predlog Mg. kadr, sektorja, da se v upravi podjetja s 1. 5. 1965 uldne izplačevanje 4% akon-tM^je na stimluacijo ter da se ponovno uvede takrat, - ko i>o ž obračunom ugotovljeno, kakšen poslovni rezultat je Zaseglo podjetje in v_ kakšni Msini so izplačevale stimula-'djo druge enote podjetja. Sklepi 9. zasedanja DS tovarne avtoelektrič-Mih izdelkov (21. aprila 1965) # Delavski Svet je v zvezi zaključnim računom za 1964 sprejel oziroma za-|§jjl naslednja stališča, ki jih “O predložil v obravnavo de-■avskemu svetu podjetja; n^L-^z Shodita tovarne se I Mniva izguba drugih enot. Pri tem sami tovarni nastane primanjkljaj sredstev za kritje obveznosti -v letu 1965. Delavski svet je stališča, da naj dohodek tovarne prvotno pokriva vse tovarniške obveznosti iz tekočega leta in iz prejšnjih let, le iz ostanka naj pokrivajo izgube drugih enot., h) Delavski svet tovarne ugotavlja, da posamezne enote s kršenjem določil Statuta in gospodarskega plana, presegajo izplačila na račun osebnih dohodkov, prikazujejo manjši ostanek čistega dohodka in prenašajo breme kritja izgub in ostalih obveznosti podjetja na tovarne, ki spoštujejo finančno disciplino. Pri tem nastane prelivanje sredstev, ki id rezultat vloženega dela. c) Delavski svet tovarne nadalje ugotavlja, da poslujejo nekatere poslovne enote z izgubo, pri tem pa imajo neokrnjene osebne dohodke, poleg tega so te tovarne tudi' prešle na 42-urni. delovni teden. Breme skrajšanega delovnega časa in neprimerno visokih osebnih dohodkov, v tem primeru nosijo tudi tovarne, fei poslujejo pozitivno. d j Zelo problematičen je poslovni rezultat v pogledu plačane realizacije. Delavski svet zavzema stališče, da bi se molela plačana realizacija ugotavljati po poslovnih enotah, tako da bi vsaka poslovna enota imela dejanski prikaz uspešnosti in rentabilnosti lastne proizvodnje. e) Delavski svet tovarne se zaveda velike pomoči, ki jo je tovarna bila deležna in jo je še deležna od ostalih enot, vendar delavski svet odklanja očitek, da tovarna v Novi Gorici, sedaj, ko je drugim treba pomagati, po-' zabija na pomoč, ki jo je od drugih dobila. Delavski .svet želi vedeti, koliko in od koga (je bila tovarna te pomoči deležna, ker želi prejeta sredstva tudi vrniti. f) Delavski svet nadalje zahteva, ; da so obveznosti, ki bremenijo tovarno, specificirane po posameznih kreditih in ne samo po pozicijah, da lahko analitično spremlja obveznosti, ki jih' tovarna ima in ki za tovarno nastajajo. Sklepi 2. seje UO »Elektromehanike« (21. maja 1965) @ Upravni odbor je razpravljal o izredno težki situaciji v tovarni. S tem v zvezi zadolžuje upravni odbor direktorja, da generalnemu direktorju posreduje naša stališča o izplačilu osebnih dohodkov v ostalih tovarnah našega podjetja, ki se nahajajo v podobni situaciji kot naša tovarna. Predstavniki sindikalne podružnice naj tolmačijo delavcem po tovafni obvestilo, ki ga je dalo vodstvo tovarne vsem članom kolektiva. Upravni odbor ■ zadolžuje upravo tovarne, da o situaciji tekoče obvešča delovni, kolektiv. • Upravni odbor predlaga DS, da potrdi predlog za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v t ovarni, in sicer tako, da bi se čl. 1. dodala še točka 3., M bi določala: 3. za vršilce dolžnosti: a) Delavec, ki je po sklepu upravnega odbora imenovan za vršilca dolžnosti na neko delovno mesto in kadar je to njegova edina možnost, ima pravico do osebnega dohodka, ki pripada temu delovnemu mestu, in sicer za ves čas opravljanja te dolžnosti, ne glede na trajanje; b) delavec, ki po sklepu upravnega odbora opravlja poleg Svojega rednega dela še posle vršilca dolžnosti za neko drugo delovno mesto, Trna poleg osebnega dohodka, ki mu gre za redno delovno mesto, še pravico do mesečne nagrade, katere višino določi za vsak primer posebej upravni odbor tovarne na utenieljen predlog delavčevega neposredno nadrejenega. Mesečna nagrada po gornjem odstavku pripada delavcu le v primeru, če gre za nadomestovanje, ki traja več kot 30 zaporednih «koledarskih dni, in sicer za vse dneve nadomestovanja. ~ Vršilca dolžnosti v smislu te točke postavlja upravni odbor tovarne na obrazložen predlog šefa sektorja, šefa obrata oziroma direktorja tovarne. g Upravni odbor je obravnaval predloge komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave in pri tem sprejel naslednje sklepe: (Dalje na 8. strani) TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ 3 orodjarje 3 finomehanike 2 str. ključavničarja 1 rezkalca 1 strugarja , 2 elektromehanika 2 RTV mehanika TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE 1 orodjarja 1 fhiomehanika 1 str. ključavničarja 2 rezka lca * 3 strugarje 2 elektromehanika TOVARNA USMERNIKIH NAPRAV * NOVO MESTO 2 orodjarja 5 str. ključavničarjev 5 elektromehanikov TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE 1 orodjarja 2 elektromehanika 2 RTV mehanika Tovarna radio aparatov sežana 2 orodjarja 1 str. ključavničarja 1 rezkalca 1 strugarja 4 RTV mehanike Izbiro kandidatov bo opravila posebna komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri izpitu^ ki obsega za tehniško šolo: 1. pismeni *in ustni izpit'iz'slovenskega jezika ;.- 2. pismeni in ustni izpit iz matematike . 3.. psifaotefmičpi pregled za poklicne šole: 1. pismeni izpiP iz slovenskega jezika 2. pismeni izpit iz matematike ‘ 3. preizkus praktičnega dela ' 4. psihotehnični test Kandidati, morajo do 26. junija 1965 predložiti na-..slednje listine: — prošnjo za sprejem, kotkovano, z državnim ko» lekom za 50 din ter z navedbo poklica in tovarne, v kateri bi radi po. končaiiem šolanju delali -r- rojstni, list .ali izpisek iz matične knjige — spričevalo o dokončani osemletki ■ — lastnoročno napisan življenjepis — zdravniško spričevalo. Kandidati ne smejo.biti starejši od 17. let. Prednost vpisa imajo kandidati, ki stalno prebivajo v bližini tovarn oz. obratov podjetja Iskra. Poklicna šola v Ljubljani bo šolala učence , za ljubljanski in dolenjski bazen, dočim bo Poklicna šola v Kranju šolala učence- gorenjskega bazena. Lastnega internata SolskLcenter nima. Vloge z vsemi prilogami sprejema Šolski center podjetja Iskra Kranj, Savska Loka 2, telefon 25-67, kj er dobite tudi vse informacije. LEPO PRIZNANJE Revija »DESIGN« je vodilna svetovna revija, ki obravnava področje industrijskega oblikovanja.' Izhaja v Londonu in'prinaš a vs ako leto v januarju pregled najboljših dosežkov industrijskega oblikovanja z vsega sveta V letošnji • številki je poleg najbolj dognanih oblik industrijskih izdelkov iz Zahodne Nemčije, Švice, . Vzhodne Nemčije, Avstrije, ZDA, •švedske, Poljske, Holandije, Belgije, Italije, Danske in Kanade objavila na 41. strani, po njihovem mnenju, najbolj uspelo oblikovno rešitev jugoslovanske' industrije. Pod napisom »YugoslaVia« je priobčena - fotografija Iskrinega 8 mm ■ kinoprojektorja (sedaj je še v fazi pro- totipa v razvojnem oddelku ZZA .— op. uredništva). Ob fotografiji je zabeležen naslednji tekst: Mnogo od dobrega jugoslovanskega oblikovanja je zasnovano po svojem čistem pravokotnem konceptu, uporabljajoč dve barvi za dekoracijo, medtem ko simbole ih ostale okraske obdrži na minimhm. Ta prijem je tipično uporabljen pri tem 8 mm projektorju, pri katerem je ohišje zasnovano na skoraj kubistični čistoči, dve barvi pa sta briljantno uporabljeni na komandnih gumbih. Prejel je častno priznanje na ljubljanskem bienalu. - j") Vodja oddelka za oblikovanje, tov. Davorin Savnik je na vprašanje, kako je bil dosežen tako lep rezultat, takole odgovoril: »Oblika tega kinoprojektorja je bila zasno vana skupno z .razvijalci, konstruktorji In oblikovalci. ZZA; le na ta način je. bil lahko dosežen tako ugoden rezultat. Vse komande na projektorju so postavljene najbolj; funkcionalno, praktično in .enostavno. Ima nekaj prednosti, id jih drugi projektorja do sedaj nimajo. Oblikovno jeJ kinoprojektor kreiran po zahtevi mode na svetovnem tržišču ih je zaradi tega vzbudil pozornost strokovnih • krogov.' Doseženi uspeh je rezultat teamskega dela v oddelku za industrijsko oblikovanje. ZZA.« Adp Po prvi seji novega upravnega odbora, je v »Elektromehaniki« navada, da člani starega in novega odbora odigrajo nogometno tekmo. Tudi letos se tej tradiciji niso izognili. Na nogometnem igrišču v Preddvoru so v zagrizeni borbi zmagali »stari« oz. člani starega odbora s 5:0. Mladi so sicer pripisali zmago »grobi« igri — strokovni izvedenci pa trdijo, da so zmagale »izkušnje«. — Kdo ima prav? Pisma bralcev NE ZDI SE MI PRAV , nepodpisanih člankov, snio Zaradi neplačanih računov P*8***® postaji. zadevnim :služr, za tiskanje našega glasila v jj3-111. bi so nam sporočile, da tiskarni Gormjs&sga' • tiska.’ poj®© prejeli odgovor Se-ta verjetno naš časopis nekaj teden, ki ga bomo takoj nate časa ne bo mogel Jžhajati. s®??!??v časpisu.. če pa pis-Vse naše intervencije v fi- ei želijo, da se odprto pismo namernem sektorju podjetja oojavi istočasno, je potrebno,' niso zalegle in tako bo naš da uredništvo prejme podpis kolektiv, prav-' zdaj, v tem enega ali vec avtorjev, Jd^jiih težkem gospodarskem položa- Pa v časopisu ne bo objavilo, ju, brez svojega glasila!?' Upamo, da bodo odgovorni DOPISNIKOM PISMA ljudje spoznali potrebo ter ^ FINANČNEGA izdali nalog' za poravnavo SEKTORJA dolgov v tiskarna. Vaše pismo smo takoj po Igbr Slavec prejemu 'poslali zadevnim službam v rešitev — žal, do »ČLANI KOLEKTIVA ZZA« danes , še nismo prejeli odgo-Uredništvo sporoča, da je vora. Takoj ko ga bomo pre-prejelo daljši dopis s podpi- jeli, bomo pismo in odgovor som »člani kolektiva ZZA«. tudi objavili. Ker uredništvo ne objavlja Uredništvo Zakaj zastoji? 1 Uredništvo je prejelo nekaj vprašanj, zakaj nasta jajo večkratni zastoji v montaži števcev kranjske to varne. Tudi v maju je nastal 3-dnevni zastoj na traku števca! Delavkam je sicer povedano, da manjka repro dukcijskega materiala, vendar pisma kažejo, da hočejo biti podrobnejše informirane. Uredništvo se je zadevno obrnilo na šefa proizvodnje ing. Alojza Grčarja, ki je dal naslednji odgovor: Osemnajst let Z veseljem in ponosom lahko zapišemo, da v ljubljanskem kinematografskem podjetju »Triglav« že od leta 1948 z uspehom in povsem brezhibno delujeta dva naša kinoprojektorja, ki nosita številki 00i in 002. V podjetju sq bili vsa leta do danes z njima nadvse zadovoljni, saj operaterjem nista povzročila nikakršnih večjih preglavic. • Čeprav sta omenjena prva naša kinoprojektorja iz redne proizvodnje pred tolikimi leti, , še vedno .uporabna in zanesljivo delujeta, se je kinematografsko podjetje- »Triglav« odločilo svoj pr o j ektor-ski park pomladiti in modernizirati. V svojem zadovoljstvu je pri ISKRI pred nedavnim naročilo dva nova kinoprojektorja najnovejše izvedbe KN-3 v upanju, da bosta tudi ta dva dolgo vrsto let »poslušno«’ služila svojemu namenu. Prav tako so pred dnevi tudi pri kinematografskem-podjetju Bled zamenjali z dvema novima KN-3 projek- ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi moje dobre mame marije CeSarek roj. Šilc Se zahvaljujem vsem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem kolektivu Tovarne elektronskih naprav in sindikalni podružnici TEN za poslana venca, za izražena sožalja, ter spremstvo k zadnjemu počitku moje mame. Janez Češarek brezhibnega delovanja torjema dosedanja dva NP-1, ki sta od - leta 1950 v zadovoljstvo - operaterjev in obiskovalcev kinematografa brezhibno delovala vse doslej In izvirata iz prve redne serije, saj nosita številki 127 in 128. Ustvarjalcem naših kinoprojektorjev NP-1 zgodnjih številk gre prav gotovo vse priznanje, pa tudi vsem operaterjem, ki so jih lepo vzdrževali, da so brezhibno delovali osemnajst let. -r- Vtisi z mednarodne razstave... (Dalje na 8. strani) dar idealna priložnost! Ža' 19. april je bila nadalje predvidena tiskovna konferenca/, na kateri bi morah tujim novinarjem poročati o Iskri in njeni dejavnosti ter odgovarjati na njihova vprašanja. Žal pa je morala tiskovna konferenca odpasti, | kajti uradni zastopnik našega podjetja baje. ni dobil pravočasno: francoske vstopne vize, čeprav meniva, da bi jo vendarle bilo mogoče dobiti pravočasno! Tako smo izpustili še eno lepo priložnost za afirmacijo Iskre v svetu. Pri -vsem tem se vprašujemo, če je sploh bilo smiselno sodelovali ha tako pomembni, svetovni razstavi, kjer. bi z malo bolj resnimi pogledi nanjo, prav gotovo lahko dosegli - poleg afirmacije tudi določeni komercialni' uspeh, ne pa, da Smo s tako. malomarnim odnosom do zanimanja, ki je tu vladalo za Iskro in njeno proizvodnjo, dosegli le čuden, če ne . celo slab vtis. Vse kaže, da gre pri nastopu Iskre na letošnji razstavi elementov za. elektron iko v Parizu zgolj za uspešna prizadevanja dr. ing. Pretnar ja, prav nič, ali pa presneto malo pa za interes ustrezne službe, čeprav takih priložnosti nikakor ne bi smeli izpuščati iz rok,' Izvlečki iz sklepov (Nadaljevanje s 7. strani) — Tov. Vidic Angelu iz splošne montaže se odobri enkratna nagrada din 5.000 ža koristen predlog za spremembo na polžastem kolesu in na pomolpu kode 57.420.007. — Tov. Piber Antonu in Polajner Jaku iz orodjarne se izplača enkratna nagrada vsakemu po 50.000 din za prizadevnost pri izboljšavi na orodju P 22 532 za vlečenje pokrovov števca E 3, kode 28.280.0004. — Tov. Aljančič Marjanu se izplača enkratna nagrada 10.000 din za umesten predlog za izboljšavo tehnološkega postopka, ki se nanaša na nov.'način sp aj kanj a stoji s koordinatnimi stlkakiiki. — Tov. Semulič Maksu se odobri enkratna/ nagrada v višini 10.000 din za dva koristna predloga in sicer za izdelavo priprave za spajka-nje žičnih uporov na priključno ploščo, kode 58.754.090 Znano je, da je stanje zaradi pomanjkanja materiala zelo kritično. V proizvodnji se vrstijo zastoji, od katerih so nekateri bolj kritični, druge se pa skuša rešiti, kolikor je to mogoče. Težave pa so pri izdelkih; ki tečejo na traku. Tako nam je pri trifaznem števcu ob koncu aprila zmanjkalo magnetov, vendar smo montirali števce še naprej in nakbm-pletne zlagali na kupe, tako da se je do danes nabralo že 3000 števcev brez magnetov. 12. maja nam je zmanjkalo za števec; T 1 tudi pokrovov, ker nismo. prejeli za to potrebne aluminijaste.; pločevine. Aluminij, je .bil sicer na skladišču v Metalki, venflar ga nismo mogli dvigniti,- ker nam je Metalka ustavila vse dobave zaradi neplačanih računov. Ker ni bilo nobenega ■¡zgleda, da bii alumih-ij v nekaj/dneh prejeli, smo se morali odločiti za ustavitev proizvodnje in poslali 55 . delavcev domov. Za ta čas bodo delavci prejemali 80-% plače, števca brez pokrovov namreč ni mogoče zlagati na kupe, ker bi še pokvaril ih zaprašil, -j Potrebni material je nabava končno le uspela nabaviti in je v soboto, 16.5. popoldne, prispel v tovarno. Tako je v. ponedeljek, dne 17. maja trak trofa-znega števca zopet stekel, vendar še vedno ¡nismo preskrbljeni z magneti. Magnete za trifazne števce bi . "morali v prvem polletju, še' in predlog za izdelavo pripravke za privijanje vtične spojnice, kode 58.037.511. — Tov. Marc Ivanu, asi-' stentu šefa proizvodnje se izplača nagrada v višini 45.009 dinarjev za vztrajno prizadevanje pri nabavi materiala za statorske in rotorske liste v kolobarjih. prejemati iž uvoz^. Ker- pa nam je zunanje, trgovinska organizacija sporočila, da bo do magneti prispeli - šale oh -koncu ; maja, smo ■ skušali čimprej priti do domačih magnetov, že pri količini 2.000 kosov, pa se je v livarni pokvarilo orodje, Orodjarna ga je sicer v rekordnem času popravila, vendar se je pri količini novih 1.600 kosov ponovno pokvarilo. Izgleda da bo treba orodje v bistvo spremeniti ali pa celotno zadevno kon?*-'kcijo. Zaenkrat, smo. torej še vedno vezani na uvoz magnetov, In če .ti v kratkem času nebodo prispe , 11, bomo morali montažni tra* ponovno ustaviti, ker se bodo .količine; , nekampletnih števcev tako povečale, da be zmanjkalo prostora za odlaganje., . BILI SMO PRIJETNO - PRESENEČENI Upokojenci iz obrata v-šent- -jerneju se iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici tovarne elementov za elektroniko — za odlično organi: zirano srečanje upokojencem Se posebej se moramo zahvaliti predsednici sindikata Anici Marinčič za prisrčen sprejem, ki ga je pripravila v obratu za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku. Iskrena hvala predsedniku sindikalne; podružnico tovarne, elementov,'tov. Ladihi — za njegove besede 'f darila. Hkrati se; zahval j ujemo 'tudi kuharicam iz obratne menze, ki_. so pripravili dobro kosilo in kolektivu obrata »Upori« v Šentjernej1-' za udoben prevoz. _ Upokojenci smo bili na< vso pozornostjo prijetno pte senečeni in' nam bo to srečanje ostalo v najlepšem spo: minu. V imenu upokojencev.. Ignac Pran