Leto uon	p*— * fr*~M	T LilUM. T	* «*te«br« l«S	Sto,. a	Cena 1 JO Di,
Naročnina mesečno 29 I )tu za mozem-MVo «0 Die - nedeljska izdaja ee-loletno 46 Din, as inozemstvo iM Di»
Uredništvo je » Kopitarjevi ot b/IH
Ček. račun: Ljoh* Ijaiui it. 10.65« n 10.54« r« inserale-; Sarajevo M*. 756V Zagreb itv. 39.011. Pr«g«-Dunaj 24.797
Uprava: K.opitnr-irai, telefon 2901
Velik zgled
Po izbruhu gospodarske stiske po vojni se je počasi utrdilo prepričanje, da ji sploh ne bomo kos ali pa da se bo premagala po dolgi
večdesctletni evoluciji, če nc upoštevamo tistih, ki menijo, da sc take stvari morejo izpre-meniti sploh le pn nasilnih prevratih. Izkušnja zadnjih let pa kaže, da je bilo mogoče, mirnim potom gospodarsko krizo ne samo omiliti, ampak usmerjati gospodarsko življenje polagoma zopet v normalni tok, ako vlada poleg dobre volje tudi velika državniška avtoriteta in sposobnost pa osebna poštenost, če n. pr. pomislimo, da je Nemčija po svetovni vojni morala iz svojega mesa in krvi iztisniti 33 milijard mark kot vojno odškodnino zaveznikom, pa da se jc danes povzdignila do največje vojaške sile za Francijo in Rusijo v Lvropi in da jc zavladala v njej najživalinejša gospodarska delavnost, lako ua industrijskem področju kakor v kmetijski proizvodnji, — potem moramo j>ač priznati, da jo vodi mož, ki je svoji veliki nalogi resnično kos. I udi Italija jc napravila ogromne napore, tako da more danes misliti na kolonialni imperij, kojegu ustvarjanje kljub ogromnim /mam J milijard lir, ki jih je. italijanska državna blagajna že dozdaj za to izdala, dovoljuje nadal jevanje velikih javnih del, ki im h jo za cilj gospodarski in moralni dvig le dežele, o katerem sc ne more tajiti, da ue bi bil v primeri s starimi časi uprav orjaški. Primeroma ;c večje dck> je storila Turčija, ki jo je kemal naravnosfustvaril iznova, ne da l»i ga mogla svetovna gospodarska stiska zadržati na potu do kulturnega in gospodarskega napredka države, ki jc bila 500 let zanemarjena in sc je. držala samo s kruto silo. Tudi skandinavske države, da ne govorimo o britanskem imperiju, ■*> na poti tln prosperitete, enako kakor velik del južnoameriških držav in celo Španija, ki enako kakor njene istorodne države na drugi strani Vtlantika doživlja revolucionarne pretrese. jo na poti do gospodarskega ozdravljenja. 1'ovsod vidimo, da gospodarska vposobnost, velika avtoriteta in visoke moralne kvalitete državnikov premagajo najbolj kritične položaje in da tndi sodobna gospodarska stiska ni nepremagljiva ovira na |>oti do politične, gospodarske in moralne preporoditve narodov po vojni.
Med države, ki jih moramo zaradi njiho-vfh uspešnih naporov v tem oziru najbolj občudovati, spada tudi Portugal. Ta rh-žava, ki se je nahajala najmanj 300, ali, če izvzamemo kratko dobo procvUanja pod znanim markizom Pombalum, vsaj 200 let v propadanju, je danes gospodarsko čvrsti, kakor ni bila nikoli poprej, dasi jo šc vedno pretresajo rccidivi njenih večstoletnih revolucionarnih krčev. Od iS. maja 1926, odkar je stopil na čelo repul>M,ke general Carmona, smo priče političnega pomirjen ja, moralnega dviga in gospodarskega iiri-prerlka nadarjenega portugalskega naroda, ki se je bil po prejšnjih do dna korumpi ranih re-rvrnili že skoro popolnoma izpridil. Zasluga za to gre enemu najbolj zanimivih državnikov po vojni, univerzitetnemu profesorju Oliveiri Sala/aru. ki se. odlikuje po tem, da nikoli javno nc govori, dasi jc izvrsten govornik, in da po neštetih generacijah portugalskih državnikov, ki so bili vsi vaj oni prasniti državno blagajno, v katero je ljudstvo bik) primorsno sipati svoje dajatve kakor v vrečo, ki nima dna, predstavlja človeka, ki mu je sedma božja zapoved sveta in ki ludi sam živi nadvse skromno v preprosti hišici v Lisboni. Oblast je sprejel nerad in sc ji bo tudi takoj odrekel, kakor hitro bo dokončan njegov načrt reformiranega Porlu-gulii. /iikaj on po ničemer ne hrepeni bolj. kakor dn bi zopet mogel zasesti stolico za finančne vcrlc v Coimhri, ki jo jc. bil moral pred 7 leti zapustiti. Njegov politični ideal jc nekaj nenavadnega. On pravi, da noče naroda demo-krati/lira ti, ampak aristokratizirati, s čemer misli, da mora v življenju naroda zmagati duh nad materijo, 'loda izkušnja kaže, da se. ministrski predsednik Portugala i«vrstno razume tudi na materijalne zadeve.
>alazar j'U se je namreč posrečil v kral ki dobi njegovega dosedanjega vladanja naravnost čudež. Vemo, da je proračun Portugala že prnd vojno bil v kroničnem deficitu, ker je. bilo državno gospodarstvo te de.žele naravnost turško in je živela iz dneva v dan samo s pomočjo posojil Velike Britauiije, kateri jc bil Portugal vedno zvest zaveznik. Salazar je najprej poslal V kolonije, kjer pa je življenje nebeško lepo in poceni, celo vrsto politikov in gospodarjev prejšnjih režimov, ki so bili deželo spravili na rob propada. Pomislimo samo, da je deficit Portugala kljub temu. da je v vojni delal ogromne dobičke, od 3 mili.jonov leta 1913-14 narastel na 300 milijonov leta l925-2f>, državni dolg pa je bil narastel na nič manj kakor na 10 milijard. Anglija ie naenkral odpovedala Portugal u vsako posojilo. Kljub temu pa se je Sala/arju posrečilo, da ni samo uravnovesil dohodkov' in izdatkov državnega gosf>odarstva, ampak da izkazuje portugalski proračun danes povprečno 150 milijonov presežka, m sicer vsako leto znatno več. kakor je bilo m proračuna no. S tem. da je Salazar omejil vse neproduktivne izdatke prejšnjih koruptmh rczimnv. ie lahko uporabil javna sredstva za splošno koristna javna dela. za katera izdaja vsako leto najmanj 25% celokupnega proračuna. Izboljšal je vse ceste, ki jih danes občudujejo avtmno-Mlisti vsega sveta, pomnožil železniško mrr/o in ustvaril ozorna pristanišča tako v Portugalu kakor v kolonijah. Vzporedno s leni so se zvi-felj dohodki takn poljedelstva kakor industrije. tako n. pr. je narastln produkcija riza od 22 milijonov kilogramov na 40 in pol milijona in proizvodnja /iia od 300 milijonov kg na b:> milijonov, tako rla se danes v Portugalu. ki \e uvažal preje okroglo 100 milijonov kilogramov žita na leto. žito sploh ne uvaža več. In kar je Slavno. Portugal nima danes niti enega brc/po-»elnega človeka! šele. ko je Salazar na ta nnetn ustvaril trdno podlago za nadaljnji napredek, se ic lotil izgradnje novega družabnega redu in pred par dnevi sn otvnrili v Lishnni stanovsko zbornico, ki ho nadomescevala urcistnji nartanjeni.
Nada no mirno Testtev gpofot
Italija pripravljena, da se pogaja
Italijanska in angleška vlada izjavljata, da nimata sovražnih namenov
Pariz, 28. septembra.
Po daljši dobi hudega vznemirjenja, napetosti in pesimizma, ki je zaradi spora mWI Italijo in Abesinijo pričakoval neizogibne nove svetovne vojne, je naenkrat razsvetlil ozračje močan žarek nade. Brez dvoma moramo pripisati vtisu koncentracije pomorskih sil Anglije v Sredozemskem in Rdečem morju, da so vse stranke postale naenkrat bolj popustljive. Kakor znano, je, bil namreč tako 'zvani odbor petih, ki ga je izvolila Zveza narodov, sestavil predloge, kako doseči med Italijo in Abesinijo kompromis. Predlogi odbora pelih siccr še niso ofieielno objavljeni, vendar pa so v glavnih črtah znani.
Kompromisni predlog petorice
Kompromisni predlog, ki ga je sestavila pe.lo-riea in ki golovo predstavlja v glavnem načrl, ki ga ima glede rešitve abesinskega vprašanja Anglija. odstopa Italiji nekatere abesinske poiirajine v nižavi, ki se razteza od morske obale do podnožja abesinskega visokogorja- V tem je izražena želja Anglije, da se ne bi nihče dotaknil abesinske visoke planote, kjer izvirajo pritoki Modrega Nila. Vrli tega naj bi Italija dobila velike gospodarske koncesije po vsej Abesiniji, ne dn bi se seveda količkaj prikrajšale pravice drugih velesil do gospodarske eksploatacije dežele: vendar pa bi Italija imela svoje vrste prvenstvo. Za In pristrižen je Abesinije pa naj bi sc le-temu cesarstvu, ki mora ostati snvereno, odstopilo pristanišče Zejla t angleški Somaliji, tako da hi Abesinija imela prost dostop do morja po svojem lastnem ozemlju.. ker razpolaga danes samo s prislaniščein Džibuti-jem. ki je v francoskih rokah.
Mussolini ne odgovarja več: Ne!
Dočim se je i/.početka zdek>, da bo Italija le predloge Zveze narodov kategorično odklonila in se o njih sploh ne bo hotela pogajati, se je stališče llalije nepričakovano izpreme.nilo. Italijanski listi trdijo, da se je zgodilo to zaradi lega, ker je popustila Anglija, dočim drugi pravijo, da se je Ilalija odločila za ta korak zaradi tega, ker bi v nasprotnem primeru morala italijanska vlada vzeli nase odgovornost za to. če bi izbruhnila obenem z vojno z Abesinijo tudi vojna z Anglijo. Ni važno, kdo je popustil, pač pa je po zadnjih informacijah bilo čisto gotovo, da bi bila Velika Britanija branila svoje stališče z orožjem, ako hi se Italija nc bila nanj ozirala. Znani žurnalisl I,a Rruvere je v Journal de Geneve objavil, dn je Britanija zbrala v Sredozemskem morju uprav ogromne sile.
Premoč Vefilte Britanije
Anglija ima pripravljenih že 50.000 indskih vojakov, rja jih prepelje v Egipt, ki je sploh namenjen za bazo angleških vojnih operacij, ako bi v Afriki do lega prišlo. Kar jia jiride najbolj v po-štev, je to. da je Anglija, kakor trdi .lournal de Genevec, pripravljena zapreti vso italijansko armado v Abesiniji. Egiptska in angleška vlada sla se namreč že sporazumeli, da zapreta Sueški prekop in Anglija ima ludi že vse pripravljeno, da zastraži Ade.nsko ožino. V tem primeru bi se mogla italijanska armada 250.000 mož, ki se nahaja v Afriki, pretolči le skozi Egipt, kjer pa bi seveda naletela na odpor. Angleški Homefleet pa je pripravljen ob gibraltarskih vratih, da vdre v Sredozemsko morje in se združi s tamkaj nahajajočim se angleškim sredomorskim brodovjem. — V tem primeru bi hila italijanska obal izpostavljena najhujši nevarnosti. Angleško brodovje znaša v razmerju % italijanskim 804.500 ton napram 294.040 tonam. Izvrstno italijansko brodovje kakor tudi letalstvo hi gotovo napravilo angleškemu zelo veliko škodo, toda premoč Velike Britani je je le prevelika. Kar se Hče Malte, pa so Angleži ležišče svoje moči s tega otoka sploh že premaknili proti vzhodu, to je v Abnkir, Kajfo in Akabo. Hladna .pamet torej govori m to, da je sporazum boljši nego riziko strahovite vojne.
Italija ne odklanja pogajanj in stavlja svojo predloge
Baron Aloisi je 23. t. m. oficielno odgovoril predsedniku odbora petih Madariagi. da je Italija pripravljena pogajati se dalje glede rešitve ahe sinskega vprašanja, (talija izjavlja, da nekateri predlogi odbora petorice niso dovolj jasni. Istočasno zeli Italija, da bi se. upoštevalo njeno stali šče glede mnogih vprašanj, ki jih je odbor rešil v taki obliki, da jih Italija nn noben način ne more sprejeti. Predvsem stoji Italija nn stališč«:
1.	Abesinija naj dobi izhod oa morje skozi italijanska Ha. ker bi se sieer mogla oboroievati še dalje,
2.	Italija w> ne more ladovnljjiti r, Ogadennm rn Hararjem. ampak bi morala dobiti se druge teritorij«, ki sn bili nd Abesinije šele v zadnjih desetletjih osvojeni.
3.	Italijanska Suma I i in Eritreja se morata med seboj »vezali po abe-inskem ozemljil.
Oliveira Salazar je poučen vzgled velikopotezne. nesebične pa obenem intelektualno in moralno kar najibolj usposobljene državniške osebnosti, ki sc je pojavila istočasno / drugimi v Kvropi. dn jo pomaga rešiti iz velikih sodobnih težav in kri/ v novo dobo. Sicer ne veni", kaj vse še čaka evropske narode, toda delo iu poizkusi lakili mož gotovo ne bodo oslali brez sadu in uspehu ker bodo tndi v okoliščinah, ki jih more prrdvideti »• bodočnosti, imeti blago dejni učinek in posledice.
4. Mednarodna kontrola Ahe.sintje mora biti pod italijanskim vodstvom.
h. Abesinija se mora razoroziii.
Vprašanje ni rešeno, toda napetost je popustila
Vprašanje torej še davno ni rešeno, kar so li italijanski predlogi v hudem nasprotju z angleškim stališčem, kakor s stališčem Abesinije, ki je svoje zahteve ludi že predložila. V Londonu pravijo. da niti ena od teh italijanskih zahlev ni sprejemljiva v taki obliki, kakor je formulirana. Zlasti odklanja Anglija vsak italijanski protektorat.
Da pa je jiolitična napetost med Kalijo iu \n-gtijn nekoliko ponehala, sledi iz lega. da sta 20. in 21. l. m. imela razgovor hritski poslanik v Ri-
ma in podtajnik Supeti Rezultat leli razgovorov je bil komunike, da iu eni slrniii italijanske vojaške priprave v Sredozemskem morju nimajo iiuhe nega napadalnega značaja, ampak pred-t >> Ijaji samo odredbe iz previdnosti, ua drugi -Irani |>a da ofenzivnega značaja ludi nima gibanje ingle škegu brodov ja v Sredozemskem morju
To je torej uspeh, s katerim moramo z.m ii krni bili zadovoljni.
Tajna pogajanja
Ženeva, 23. sopl. Dopisnik 'iVmpsa športna, da se baron Aloisi /.a kulisami >e pogaja. \einlar pa se la pogajanja vodijo lajno in zasebno i/.* en okvira /N. Svel ZN s«* forej najbrž ue bo poprej, dokler baron Uoisi ne pojasni stojib no vih predlogov in namer.
Položaj se je popolnoma poslabšal
Velika angleška eskadra dospela v Kri
Ženeva, 2K. se|>t. T(i. Položaj se je zopel katastrofalno poslabšal. Odbor pelnriee je sklenil, da so njegova prizadevanja zn mirno poravnavo spora med Italijo in Abesinijo ostala brez uspeha in da se bo zato v ponedeljek razšel. Vzrok temu je dejstvo, da so tudi oni člani petorice. ki so zavzemali napram Italiji vseskozi .simpatično stališče, prišli do zaključka, da bi nadaljne diskusije bile brez pomena, ker so predlogi, ki jili je sedaj slavil baron Aloisi v imenu Italije, v popolnem nasprotju s predlogi odbora petorice. i Zato se pričakuje, da bo v torek Zveza nar«-' dov morala načeti diskusijo o sredstvih, ki i so še preostala, da hi se spor mirno rešil. Ogromna večina Zveze narodov ho vztrajala na leni, da mora Abesinija ostali neodvisna, česar pa Italija nn noben način noče priznati. Zaradi tega ni skoraj nobenega upanja več. da bi se mogla zadeva poravnati drugače, kakor da se sklenejo proti Ilaliji sankcije.
V IC i 111 ii pa s« mnenja, da hi se pogajanja lahko nadaljevala toda izven okvira Zveze narodov, nakar pa Anglija p« vsej priliki ne b« pristala.
Angleško brodovje na Krlu
Mene. 2*1. sepl. Tli. Vngleška eskadra, sesio-ječa iz 15 Indij, je prispela v pristanišče na Krtu. Ostaia bo zasidrana v tem pristaniščn do III. oktobra, če se ne hudo zgodili nepredvideni dogodki. Kskadro spremlja bolniška ladja. Ta okolnost daje mnogo misliti, ker angleško brodovje na vajah ▼ mirnem času takih ladij nima.
Turško brodovje mobilizirano
Carigrad. 23. sepl. Tli. Tukaj se je zdrnziln lirrškn in grško brodovje kakor tudi letala, ki bodo v prizorila v llardanelnb vojaške vaje. Teh vaj >e bosta udeležili tudi dve romanski lor|M-dov ki. Vodil jih l>o grški admiral, ki Im svojo za i -lavo imel na turški križ,trki ».lavuz,<.
Podban dr. Majcen
Dr. Pirkmajer vpokojen
Belgrad. 23. sepl. AA. A imenu Nj. \ el. kralja Petra II z ukazom kraljevskega naincslnišlva iti na predlog "notranjega ministra sn upokojeni: Dragulin Anlir. pomočnik notranjega iiiinislra. dr. 0 I m a r Pirkmajer. pomočnik bana dravske banovine
in .lanicije Krasojevič. pomočnik bana v ar darske banovine.
V imenu Nj. Vel. kralju Petra II. i ukazom ' kraljevskega namestnišlva in na predlog notrn-| njega ministru so imenovani:
Za pomočnika bana primorske banovine llum-liort Lnger. načelnik notranjega ministrova.
za pomočnika bana dravske banovine ilr i Stanko Majcen, inšpektor notranjega mini-! slrstva.
Okrožnica ministra dr. Korošca:
Novotmcnovani pomočnik bana dravske banovine gosp. dr. Stanko Majccn, ki uživa v tukajšnjih pravniških krogih sloves enega od najboljših jugoslovanskih pravnikov ter velja v upravi kol ■vseskozi nevtralen, slrog ter objektiven uradnik, sc jc rodil leta 1888 v Mariboru. Diplomiral Ier promoviral je na pravni fakulteti na Dunaju. Od lela 1913, izvzemši vcijn« leta, je prebil neprestano v politično-upravni službi in to v Ljubljani in v Mariboru, nato je pa bil leta 1927 poklican v Belgrad. Novoimcnovani pomočnik bana dr. Majcen s-je posebno izkazal pri pripravljanju najrazličnejših zakonskih projektov ter je zn nekatere zakone ludi napisal znanstvene in praktične komentarji Za pomočnika bana dravsko banovine prihaja s polo-l žaja inšpektorja v notranjem ministrstvu.
Uradniki notranje uprave morajo biti strogo nestrankarski
Belgrad. 23. sept. AA. Ci. notranji minister je poslal podrejenim ohlaslvom okrožnico K. br. 1220 od 21. septembra 1935. Okrožnica se glasi:
Pn čl. II* zakona o notranji upravi je nameščencem resornv notranjega ministrstva prepovedan« vsako ka/.anjc strankarske pripadnosti i" J strankarsko delovanje na kakršenkoli način. I're povedano jim je ne sam« uporabljanje oblasti in položaja r strankarske svrhe. vplivanje na pml rejene državne in samoupravne nameščence in državljane, sploh v smeri slruHkarsko-pnlrtičncga delovanja, kakor mili pristransko ravnanje v sluz hi iz Strankarskih ra*l»g»v - temveč je pod ka j žensk« sankcijo prepovedano tudi podpiranje deln- i
vanja političnih strank. repraT s« dmnljciie
Nameščenec reMirnv notranjega ministrstva bit najbolje služil državi, ec bo dalci nd vsakega strankarskega vpliva vršil svoje del« veslu« in zvesto in bo imel pred očmi sani« zakonitost, jira-vieo in enaknsl vseli pred zakonom, ustanavljanje, in organiziranje političnih strank pa prepustil ilr zavijHiinni samim
Ko jim sporočile lo mojo okrožnico, izvolil' ojiozoriti starešine podrejenih Vam oblasti iu usta nov na jasne določbe čl. 118 zakona o notranji upravi in glejle, rla se, bodo na poverjenem Vam področju povsod |x> njeni ravnali.
Velika komunistična
vohunska zarota
Pariz, 23. sept. A A. Listi že nekaj dni prinašajo obširna poročila n aretaciji nekega Danca in neke Nemke, nemške državljanke.
I Aretirali so ju v Strasbourgu. kakor se rlo-znava, sla oba komunist«.
Po pisan iu .loura gre /a zelo resen primer vohunstva. Pri aretirafteih so našli velikanske zneske denarja in dokumente n katerih se vidi, dn sla delala za sovjete. V teh dokumentih so bili izključno podatki o francoski vojaški obrambi. Med drugimi so našli do najmanjših podrobnosti izdelan načrl «
I lak tik i komunistov v francoski vojni mdie I Siriji. Najdeni dokument je lak« važen, da se je z njim ukvarjal v soboto celo ministrski svet. Kakor govore bo zaradi lega odkritja prišlo do diplomatskih intervencij.
V zvezi s lo afero ni i/.kljočemi. da pride še do velikih presenečenj, ker se Im) p« podrobni proučitvi najdenih dokumentov dalo po vsej priliki ugotoviti, dn gre za organizacij«, ki zbira na Francoskem podatke in poročil«, ki jih potem prenaša kurir z diplomatskim potnim listom v inozemstvu.
VH/>VFWBO<, rtne 24> »npteoihr« 1S8S.
■iSteiu ^JK)-
Pravniški kongres v Belgradu
lielgrad, 23. sept. m. Predsedstvo kongresa jugo«lovuiiskih pravnikov jc snoči prire-ijflo vinein udeleaenoeiii kongresa svečan banket v prostorih oficirskega domu, katerega so se u-deložili tudi jire-dsednik vlade dr. Stojadinovič, z gospo soprogo, prometni minister dr. Spaho ter pravosodni minister dr. Mile Miškuliii. Dalje so liili navzočni predsed-nik narodne skupSčine Stevan Cirie, bolgarski pravosodni minister Angel Karndžosov, "olgurski iMinlanik nn našem dvoru Dimo Kaosov, češkoslovaški poslanik dr. Vaelav (lir- f sa in zastopniki bolgarskih, poljskih, češko- j slovaških pravniških društev in ustanov. Predsednik stalnega odbora kongresa pravnikov dr. Milan Stojadinovič je prvi govoril in je najpreje napil zdravioo Nj. Vel. kralju Petru II. kateremu ko vsi navzočni udeleženci priredili burne ovaoije. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Nato je udeležence pravniSkega kongresa pozdravil v imenu vlade dr. Spaho, ki je med drugim izjavil, da vlada želi. da postaneta pravičnost in zakonitost tudi temelj nnše državo in je vse na: vzočne pravnike iz vse države pozval, naj bodo pri tem delu zvesti in iskreni sodelavci kr. vlade. Svoja izvajanja jc prometni minister dr. Spaho zaključil z besedami: »Prepričan sem, d« so boste tudi vi h(rio'i •/. menoj, če I/,povem, dn je n«š končni cilj, da povsod zavladajo taksno pravil« načela In Okšen pravni red ki bo omogočil našemil na-i"dii. da zavzame zaviden položaj v zajednlei civiliziranih držav, našo državo pn postavila nn čvrste temelje večnega obstoja in na-predka.«
Zn prometnim minislrom je govoril vse-t i I i š k i prof. dr. Arundjelovič, ki je zagovoril ustanovitev enotne kasiieije za vso dr-ivn, "a n,ii in.ic govoril (Ir. Politeo, predsed-i k odvetniške 'liornice v Zagrebu, na kate-' '.'n i V.i.iiin.iii je odgovoril dr. Stojadinovič i de.inl, da sprejme vse želje, ki jih bodo P".ivniki izrazili v svojih resolucijah.
Xa snoenoiii banketu pu je kongres pruv-t ;kov pozdravil lutli univerzitetni profesor i -. Melod Dolenc iz Ljubljane v imenu dru-- va Pravnik*. Zu njim so govorili še za-• upniki bolgarskih, poljskih in češkoslovaških pravniških društev.
Domači odmevi
Danes dopoldne je kongres pravnikov nadaljeval svoje delo po sekcijah iu jc ruzvrav-I ta i o referatih, ki so bili pravniškemu kongresu predloženi o štirih pravnih vprašanjih, o kalerih je »Slovenec« žč poročal. Omenjene štiri sekcije so sprejele tudi resolucije,, v katerih pravniški kongres kraljevine Jugoslavije, ugotavljajoč, ila danes sodniki rednih kakor tudi upravnih sodišč ne uživajo jamstva sodne j neodvisnosti, ki predstavlja temelj vsake mo- \ derne kulturne države, na svoji 7. skupščini v Belgradu smatra: da jc potrebno, dn se jamstvo sodne neodvisnosti prične takoj izvajati. Kot jamstvo smatra kongres, dn je potrebno podčrtati kot posebno važno ia nujno stalnost in nepremestljivost postavitve in imenovanja na podlagi volitev sodnih kolegijev in na podlagi razpisa. Napredovanje naj l>o v načelu I avtomatično. Kongresu je posebno do tega, do podčrta velik pomen materielnega zavarovanja sodnikov. Posebne resolucije so bile sprejete glede vprnšnnja privatnega zavarovanja in v ioni pogledu jugoslovanski pravniki predlagajo, da hi bilo potrebno nemudoma, po,možnosti pa istočasno izenačiti pravo o privatnem zavarovanju s posebnim zakonom'o pogi dbi o zavarovanju ter z zakonom o nadzorstva nad zavarovalnimi družbami, le resolucije, kakor tudi o ostalih vprašanjih, o katerih jo pravniški kongres razpravljal, je sprejel plenum, ki jr začel zasedati ob h. popoldne.
Po sprejeti resoluciji jc bil izvoljen stari odbor predsedstva kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije. Izvoljeni so bili za predsednika dosedanji predsednik ilr. Milan Stojadinovič, med trami podpredsedniki se nahaja tudi vso-učiliški prof. dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, nato pu jc v odborih šo sedem članov iz Belgradu. pet iz Zagreba, iz Ljubljane pa so dr. Rudolf Sajovic, dr. Anton Urbane, dr. Sto j a n Bnjič in dr. Jure Adlešič.
Iz ostalih mest, kol so Novi Sad, Dubrov nik, Podgorica. Skoplje in Sara;--" p- je bil izvoljen po en član v odbor.
Ob zaključku kongresa je biki sporočeno, da se bo prihodnji kongres jugoslovanskih ; pravnikov vršil v Novem Sadu -— Jutri bodo 1 udeleženci kongresa odšli nn Oplcnac, dn se poklonijo tam mnnom pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja.	\
e	»
M'n sirski predsednik v Črni gor«
ir
tlclirrinl "H. sepl. tli. Kavi ob pol K jo odpo-il v ' i no goro s svojo go. soprogo predsednik inisirfikega sveta in zunanji minister g. dr. M. 1 o i n d i n o v i i'1 v spremstvu prosvetnega minira jiobrivojn Siošovifa. gradbenega ministra ing. iloša Bobini in nekalerih drugih narodnih po-ancev. Predsednik kr vlade bo na svojem poloniju obiskal v i rni gori sledeča mesta: Plevlje, ribo], kjer bo prisostvoval ludi otvoritvi ceste v udi-ševHM. nalo pa bo odšel v Nikšič. Danilovgrad. ndgorico. Celinje, Bar. Ercegnovi, Trebinje, Bi-■ e. Nevcsinje in še nekatera druga mesta. Predalnik vlade bo po določenem načrtu na potovanju i HO, t. ni. ter se bo v Belgrad vrnil čez Sara-•vo. Po |K>rofcilih. ki so doslej prispela Semkaj
iz mest v šumadijo, skozi katero potuje produ .1 . nik vlade, je razvidno, da je Iiil v vseh leh meslih prirejen dr. Stojadinoviča prisrčen sprejem, ki je bil iHisebuo slovosen v Užlcah, kamor je predsednik vlade prispel ob I in se je podal v hotel Pariš. Čeprav prebivalstvo lega mesta ni bilo obveščeno o prihodu predsednika vlade, se je vest o njegovem prihodu z bliskovito naglico razširila po mestu In je pred bolel, v katerem se je mudil pri kosilu dr. Stojadinovič s spremstvom, prispelo veliko število pristašev JRZ, s katerimi se je predsednik vlade delj časa razgovarjal. Ob 14.30 pa je dr. Stojadinovič odpotoval iz IJžir proti Plev- j lju čez Vardište.	|
Potreba nrrše zveze z morjem
Balgrad. 23. sept. ni. Nocojšnja -Pravda« objavlja pod naslovom Knjiga o polrebi zgraditve proge Kočevje Delnice v dolžini 50 km- daljši C i-k. v katerem povdarja potrebo železniške zveze Slovenije z Htv*rjem.
Nov predsednik Cnimaca
Belgrad. 23. sept. m. Snoči je bil na konferenci Ciainaka soglasno /voljen za predsednika za pri-l.odnje leto Lev Sihrava. znani češkoslovaški politik in časnikar.
E,ks'uurziia monSrmistov
Bs"i ;ul 23. sept. m. Danes se je mudilo tu-k.i^ ;v. .i vodsivom starešine rudarskega oddelka na ljubljanski univerzi, vseučiliškega prof. Viktorja Gostije, -ti članov ekskurzije, ki so jo napravili p Bosni iu Srbiji absolventi montanističnega oddelka ljubljanske univerze. Abfolventi tega oddelka na ljubljanski univerzi so se podali najprej v Preko, kjer so si ogledali zaloge lignita ter instalacije, ki so v zvezi s pridobivanjem soli. Od tu so se podali v rudnik Zenico, za leni pa v Vareš. Iz Sarajeva so nadaljevali ekskurzijo v Kraljevo in Kosovsko Mitrovieo, kjer so si ogledali velike Instalacije društva Trenča »Milnes Limited«. Odtod so se )xxl a I i v Skoplje in v Radušo pod Ljubctiiiom. kjer so kromovi rudniki. Ogledali so si' tudi rudnik v Aleksincu, v katerem ic zaposlenih precej slovenskih rudarjev. Slednjič pa so obiskali še rudnik Bor.
Osebne uesll
Beulrad. 23. sejit. AA. Odlikovan jc / redom sv. Save lil. stopnje Milan Savii-Sčhwarz, generalni konzul kraljevine Jugoslavije v ( u-r i Itn. /u n uči I n i k a splošnega oddelka ministrstvu /n pošlo in brzojav jo imenovan gosp. Milorad Nikoli,. ravnatelj Pl) I v Sarajevu. — Za načelnika splošnega oddelka finani nivgii miri i st r-s i va je imenovan ministrski svetnik llastko Drugič, s kraljevini lika/on je postavljen za načelniku devi/no-valotnegn odseka v finančnem ministrstvu Nikola Stanarevič. — Otvorita se nova konzulata kraljevine Jugoslavije na Krfu in v Temlšvaru.
Belgrad. 23. sept. m. Z dekretom finančnega ministra so postavljeni: v glavno carinarnico v Belgradu za carinika 8. pol. »kup. Ojorgje Alem-pijevič, dosedaj v Mariboru, /a pomožnega carinika 0. pol. skup. Dušan Mitrovič, dosedaj v Mariboru; v glavno carinarnico v Maribor so prestavljeni za carinika 8. pol. skup Ivan Medanič, sedaj v Zagrebu, za pomožnega carinika o. pol. skup. Angjel Kovačevič, dosedaj v Metkov ič.u. V Novi Sad jc prestavljen za pomožnega arhivarja 10. pol. skup. Peler Mihajlovie, dosedaj v Mariboru. Na glavno carinarnico v Sušak je prestavljen za carinika 8. pol. skup. Vidko Brolili, dosedaj v Djakovim ter Bo/idar Milivojevič v Gornjo Radgono Za carinika v Veliko Kikindo julij Tot. do sedaj v Zagrebu. V Virovitico za poni. carinika 0. pol. skup. Albert Kocbek, pomožni carinik v Subolici. V Gornjo Radgono 7.a pomožnega carinika o pol. skup. Slavomir Jurkovič iz carinarnice Dravograd Meža. Na carinarnico v Koloribo za carinika 8. pol. skup. Dragotin fivacov, carinik v Ljubljani. V Metkovič za carinika S. pol. skup. Božidar Klobučar, dooedaj v Gornji Radgoni.
Izvoz krme prepovedan
Belgrad, 23. sept. A A. Da se prepreči izvoz krme, neobhodno potrebne za prehrano živine, in špekulacije / dražitvijo te krme. je ministrski svet nu podlagi sklopu ministrskega gospodarskega odbora odredil, da sc v interesu prehrane živine začasno prepove vsak izvoz krme, in sicer sena. detelje in lucerne, semena grn-šnice, slame, otrobov in sušenih repnih rezancev.
Koalicijska vlada v Španiji
Madrid,. 23. sept. c. Predsednik parlamenta Suntiugo Alha je sprejel mandat /.a sestavo vlade, Albu se je danes ves dan pogajul z vodilnimi politiki, posebno z Lerrouxom in Gilom Uoblesom. Vlado Suntiaga Albe zahteva predsednik republike, ker želi. da bi sc sestavila vlada, v kateri bi bilo zastopanih čim več strank, posebno onih / levice. Na sporedu so namreč važna vprašanja notranje politike, posebno nov volilni zakon in pu izvedba občinskih volitev. Zaradi sporu med Anglijo in Italijo pa je tudi mednarodni položaj Španije ,tako kočljiv, da je nujna močna vlada narodnega sporazuma.
Nacistična nevarnost v Avstriji
Dunaj. 23. .sept. AA. Policija je na nekem gradbenem prostoru odkrila skrivno skladišče orožja, 1 laze n mnogih pušk in več strojnic so ohlastva našla tudi popolno opremo za instalirauie malhue rn-lHske oddajne postaje. Razen tega so prišli na sled tudi tajni nnci jonn Inosoei ja I isticiii propagadni centrali, ki je imela svoje podružnice v vseh dunajskih krajih. Mnogo oseb je aretiranih.
Ford kandidat za oredsednika USA
Wnsliingto 11, 23 sept. C. Nove virlitve predsednika so bodo vršile leta 1936. Dasi je še dovolj času /.a izberi) kandidata sc vendarle zmeraj češče govori, da Ivo llenrv Ford. avtomobilski kralj, kandidiral proti Boo-eveltu. Pripravlja se akcija, (lil bi se združilo konservativno krilo republikanske stranke s konservativnim krilom demokratske stranke. <"'c bi prišlo do združitve, bo Ford kandidaturo gotovo sprejel.
Rusija se vrača k staremu
»Maršal sovjetske unije«
Moskva. 23. sept. b. V zvezi z organizacijo sovjetske vojske je centralni izvršilni odbor svet n ljudskih komisarjev izdal nnredbo, po kateri se zojx>t uvajajo rdečo armado naslednji čini: v vojski na kopnem in pri letalstvu: poročnik, nndporoenik, kapetan, major, polkovnik in generali, v mornarici: fin I. čina, zastavonoša 1. in 2. čina. Kavoen lega se uvaja naslov maršala sovjetuke unije, ki ga Inhko izvrši centralni izvršilni odbor posameznim poveljnikom zn izredne zaslugo. Reorgallizi-run bo tudi štab rdoče armade.
ŠPORT
Diihltn. 23. sept. b. Tmi'w tekma med Za j grelnim iu Varšavo se .je končala s 5 : t (1:1) I za Zagreb.
Organizacija JftZ v ljubljanskem okoliškem arezu
Ljubljana, JS sept
Na povabilo ministra dr. Mihe Kreka se je sešlo danes dopoldne v Ljubljani preko 100 funkcionarjev pripravljalnih in deloma že delinitivnih krajevnih odborov JRZ iz sreza Ljubljana-okolica. Sestanek je otvoril s pozdravom ministra Kreka, katerega so navzoči z burnim ploskanjem in Hiranjem sprejeli, g. Sever. Minister dr. Krek je v nad polurnem |x>ročilu podal sliko trenotnega političnega položaja. Omenjal je uvodoma ležave, s kalerimi se je imel borili nov kurz z ozirom na številne sile, ki so se ohranile na površju iz prejšnjih dni. Glavni del njegovega od vseli z živahnim odobravanjem sprejetega govora je veljal organizaciji JRZ v srazti Ljubljana-okolica. G mi-itislcr je mogel z zadovoljstvom ugotovili, da je : nova politična organizacija v tem srezu malone I dovršena in da je ljudstvo s polnim razumevanjem ; sprejelo ne-le program nove politične skupine, tem- | več tudi delo in to težko delo sedanje vlade. Izčrpno je g. minister obrazložil vprašanje' redukcije plač državnih uslužbencev ter vprašanje kmet-ske zaščite. Med prisotnimi je bilo lejx> števito državnih uslužbencev, ki so z razumevanjem sledili ministrovi besedi. G. minister je obljubil, da sc bo z vso ivloriteto zavzel za zboljšanje položaja, ki je z novo uredbo nastal za nižje uslužbence. Prisotni so g. ministru razložili številne svoje želje, ki jih jc obljubil g. minister v polni meri izpolniti.
Ob koncu uspelega sestanka je g. minister omenil gorostaslne vesti, ki se širijo zadnje čase samo po Sloveniji in kalerih edini namen je be-ganje ljudstva. Apeliral je na samozavest, politično'zrelost in ponos ter zatrdil, d« ni nikakega razloga za kakršnokoli vznemirjenje. Vlada uživa prej-' koslej jiolno zaupanje vseh činiteljev in nima nikjer resnega nasprotnika.
Logičen zaključek postavljenih premic
Ing. t. St. sc v »Sloveniji« zavzema za osno- . vanje -enotne slovenske fronte, v kateri naj bi zapostavili vse posebne poslulate [»edinih političnih strank in sociahlih skupin, bodisi delojemalcev ali delodajalcev, kmeta ali delavca do tistega trenutka, ko si bomo zagotovili po ustavni poti svojo kulturno, politično in gospodarsko samostojnost v naši državi«. Ne da bi se spuščali v razglabljanja o umestnosti in jjotrebi takšne »enotne slovenske Ironte«, kakor si jo zamišlja pisec, hočemo le ugotoviti piščevo mnenje glede politične skupine in oseb, ki naj bi prevzele |x>budo za takšno giibanje. Clankar namreč ugotavlja: »Odkrito moramo priznali, da se brez dvoma nahaja v vrstah bivše Slovenske ljudske stranke večina slovenskega naroda. Priznati moramo nadalje, da je ta politična skupina najbolje organizirana in da ima najširši aparat za delo združitve vseh narodnih, sit. Zato je po mojem mnenju v današnji zgodovinski dobi prav ta skupina najsposobnejša, da jc zaupamo to veliko nalogo. Poleg tega pa je politični voditelj tc skupine neomadežievan politik, ki ne uživa samo zaupanja večine slovenskega naroda, ampak tudi spoštovanje pri poštenih pripadnikih drugih političnih skupin in ki jc ena redkih političnih osebnosti, ki je tudi v srbski politični javnosti splošno spoštovana Zato brez strahu in jasno i z povem, da je po mojem mnenju prav ta voditelj določen, da posveti svoje moči temu zgodovinskemu pozivu.« Mi bi še pripomnili, da je ta voditelj že pokazal pot slovenskemu narodu. Minister Krek, ki je žc večkrat prinesel njegove (»zdrave slovenskemu narodu, je na shodu v Konjicah dejal: »Vse poštene in odkrite Slovence« vabimo v JRZ Delati hočemo za skupnost države, dokazati hočemo, da so naši slovenski interesi prav lepo združljivi z interesi skupne države. Ker Slovenec, zato Jugoslovan, čimbolj Slovenec, tembolj Jugoslovan.« Jasne besede, ki vsebujejo program. Treba samo slediti voditelju, ki mu vsi priznavajo, da vodi veliko večino slovenskega naroda in enotnost v nastopanju bo dosežena brez posebnih front!
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, ponekod dež, hladneje, kmalu nato zboljšanje.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, tomperatnra sc bo dvignila
Brez strank ni demokracije
Na velikem shodu v, Virovitioi je mini-Jitar iuui in m<l G jura Jankovič imel tehten fovor. V njem je med drugim dejal: »Kesnios je,v da smo v tej državi enakopravni prod državnimi zakoni. 'Poda jirav tako je res. dti smo v svoje življenje uvedli precejšnjo mer.) nezaupanja enih jiroti drugim in strah, dn 'm en del naroda nadvlatial drugega. V leni strahu pred neenakopravnostjo smo 17 let skupnega življenja porabili zn razpravljanje, kako hočemo urediti državo, a nismo (>o-svetili dovolj pažuje goni>odnrsko-sooiHli!oiiiii vprašanju, ki je na vsem svotu najvažnejše, ker zadovn naš želodec. Mesto da bi roševnli gosiKidnrsko krizo, še dano« razpravljamo o driavno-pravnili vpenjanjih. Mnogi politiki so pričeli trositi med ljudstvo sovraštvo, kar je vzbudilo odpor. Pojimo se, d« ta strup ne zaide tudi v našo mladino. Za časa volitev v narodno skupščino sino slišali strašne obtožbe proti nekaterim ljudem, kakor da bi bili oni nasprotniki Jugoslavije, samo radi tega, ker so bili drugačnega političnega nazlran.j«. Takšne obtožbe so stvorlle na eni strani strah za enakopravnost. Ce je kdo nasprotnik države, ga je treba postaviti pred sodišče; nihče ga ne sme obtoževati na shodih, kajti tisti, kateremu se dokaže, da podira skupno hišo, mora hrez. usmiljenja okusiti zakonske posledice. Dovolj Rino se obtoževali in sumničili, skrajni čas je, da se lotimo konstruktivnega dela. Naredimo križ čez vso, kar na« je delilo v jireteklo«l,i in delajmo za splošni blagor našega naroda. Stojadinovičeva vlada liočo narodu vrniti državljanske pravice, uvesti hočo demokracijo, katere program je: »Z narodom za narod«. Naša naloga je. da . pomirjamo strasti, ki so jih zbudile zadnjo volitve. Zato jc bilo treba dati narodu svobodo, čeprav ,so mnogi ugovarjali, čoš, da je to nevarno. Vsak narod Ima pravieo, da zahteva vladavino, kakršno sam hoče; naš narod je bil vodno za vladavino, demokracijo In svobodo. Nekateri govorijo, da so stranke luksus; toda brez strank ni demokracije, ("'e jo stranka luksus, potem je tudi svoboda luksus. Ta svoboda jo pripomogla do tegiv, da dr. Maček, dr. Vildor in ostali politiki prihajajo v Belgrad na razgovor s političnimi možmi. Prod nekoliko loti si tega ni bilo mogoče misliti ne zato, ker bi tega ti politiki ne bili hoteli, ampak radi tega, ker ni šlo nekaterim patentiranim politikom v račun, da bi prišlo do teli sestankov. Na teh sestankih se rešujejo mnog« sporna vprašanja. Tisti, ki kritizirajo vlado dr. Stojadinoviča, ker jo dala narodu svobodo in trdijo, da bo s tem kompromitirana državna in narodna misel, naj vodo. dn je Stojadinovičeva misel, ohraniti in okropiti. narodno in državno misel prav s pomočjo svobodo.
Hmelj
Žalec, 25. septembra, Pri nekoliko bolj mirnem razpoloženju se je danos nadaljevalo z nakupovanjem letošnjega pridelka jio ncizpremenjenih cenah 18 do 28 dinarjev z« boljšo blago, za večje partije res prvovrstnega blaga se je plačalo tudi nekaj čez-/,a najboljše in zlasti tudi v barvi brezhibne blago je tendenca čvrsta.
Žalec, 23. septombra. Pri m*ispremenjenem položaju se nadaljuje / nakupovanjem po 30 do 35 Kč. tc jc 54 do 63 Din za kilogram. Tendenca je mirna in nestalna. Prav tako je v Roudnici in Uštehu položaj nespremenjen in se polagoma nadaljnje r. nakupovaujein po 22 do 2fi Kč to je 40 do 47 dinarjev za kilogram. Računa se, d« je prodano iz prve roke v žatcu 45%, v Roudnici in Uštehu l>a nad 50% letošnjega pridelka
Pariz. 23. septembra. A A. Današnja pariška izdaja lista »Ncw York Herald« poroča iz Monakovega, da je že v torek strmoglavilo pri Borgenu v Bnvarskih Aljiab neko vojaško letalo in da so se ubili pilot in šewt častnikov, ki so se vračali z manevrov. Ker so je nesreča pripetila v neohl.iudonom kra.iu. so v Monakovem šele snoči izvedeli o katastrofi,
Dva prosvetna tabora
V Ptuju
V soboto dne 21. iu v nedeljo £2. sept. se je vršila v Ptuju velika narodna slovesnosi — narodni tabor, ki jo je priredilo Prosvetno društvo v Ptuju ob priliki svoje 40 letnice obstoja. Tega velikega narodnega tabora se jo udeležilo ljudstvo Iz vsega Plujskega polja in iz raznih drugih krajev. Že v soboto se je oblekel Ptuj v praznično Obleko, raz hiš so plajKilnle zastave, ljudstvo j)a Je bilo veselo razpoloženo. Pester sjx>red prireditve, posebno Petancičeva igra »Miklova Zala«, ki jo je igralo 150 igralcev, je naše ljudstvo izredno zanimala. V soboto po slovesnih večernicah v minoritski cerkvi se je vršil pohod konjenikov v narodnih nošah z mestno godbo na čelu k cerkvi sv. Ožbalda, kjer je imel g. dr. Remec Alojzij na množico pozdravni govor, v katerem je na kratko orisal zgodovino i'tuja in težke boje s Turki pred 400 leti. Sledila je igra Pelančičeve Miklove Zalo ob veliki udeležbi občinstva, ki je navzočega avtorja igre noprekidno burnO uklnmirala. Usjieh igre je hil v vsakem oziru brezhiben.
V nedeljo 22. t. m. ob 5 je bila budnica, ob 10 pa se je vršila pontifikalnn služba božja na Tyrševem trgu, kojo je daroval ptujski prošt g. Iv. Ctreif ob šlovilni asistenci- med lomi ludi mgsr. Vreže iz Maribora. Službo božjo je spremljala mestna godba in cerkveni pevski zbor jmd taktirko g. Ferdo Krasa. Po službi božji je bilo veliko zborovanje. ki ga je olvoril z. lepim govorom g. dr. Remec, ki je pozdravil vse navzoče, med tonil ludi ministra g. dr. MIha Kreka. Sledili *o govori gg. prof. Franca Sušnika, Marko Krajnen. ministra dr. Kreka in dekana (loinilška. Vsebino leh govorov je prinesel »1'onedeljski Slovenec«. Mestna godim je zusvirala drž. himno, nalo pa pesem >Hej Slovani-. ki jo je pola navzoča množica ljudstva.
Popoldne oh Ifi so sc vršile slovesne večemire v minoritski cerkvi, nato pohod konjenikov v narodnih nošah z mostno godbo na čelu nn prostor pri cerkvi sv. Dthalda, kjer sc je ponovno vršila slavnostna priredllov Pelančičeve igre '»Miklova Zala«. Naval k lej igri je bil lako velik, dn so reditelji in stražarji le z muko vzdržali red. Gledalcev je bilo visoko nad 8000, kar prireditelji od daleč niso rnčunai. Uspeli je lako v moralnem, kakor materialnem oziru nadVne zadovoljiv. Elit
beleži igra lako dober uspeh. Je zasluga neumornega avtorja bogosloven g. Petančlču, ki je vodil igro osebno in se ni ustrašil ne časa ne trudu ter ie s svojo energijo in disciplino dosegel tudi po-jKiln uspeli. Množica tudi ni sledila z burnim priznanjem, da se mu oddolži za njegov trud in požrtvovalnost. Njegova igra »Miklova Zala« se ho na splošno žeijo v kratkem ponovila. Prosvetno društvo v IHuju jc lahko ' ponosno na uspeli, pač pa priporočamo, da odredi potrebno pri prihodnji predstavi, da bo kos velikemu navalu ljudslva. — Udeležencem toga velikega dvodnevnega narodnega labora |>a bo ostal v najlepšem spominu.
V Ljutomeru
Ljutomer je včeraj s svojo okolico doživel praznik vstajenja katoliško prosvote. Domače prosvetno društvo je poleg 35 letnice svojega obstoja proslavilo tudi 10 letnico svojega Doma. Včeraj se je okoli tega našega hrama zbrala tisočglava množica ve-' selih fantov in deklet in obujala spomine | preteklih desetih let. l.epšo bi našo prosvetno | društvo ne moglo proslaviti tega dno, kakor | dn si je za to slovesno priliko dalo blngoslo-: viti nov prapor. Tn prapor nas bo v bodoče | združeval in vodil. Novi prapor je vzbujal I prav posebno pozornost Res je 1,ako lop, da i ga nima Slovonija. Blagoslovil ga je domači g .župnik, monsignor Lovrec, ki Je zatem I opravil tudi sv. mašo. Istega dno je g. monsignor Lovrec obhajal tudi 2Ti letnico svojega j pastirovanja v Ljutomeru.
I Pn sv. maši je bilo na vrtu Kat doma | slnvnost.no zborovanje, na katerem je govoril ! bivši poslanec g. Hohnjee o bodočih nalogah katoliško prosvote. Notranjemu ministru, ki .10 liotor našemu novemu praporu, je hil« odposlan« pozdravna brzojavka.
Za tem sc je vršila slavnostna akademija s petjem, simboličnimi vajami in z vprizori-tvijo inistcrijn ^Tcofil«. Kot slavnostni go vornik jc nastopil tudi nkndemik Oiril Zebol.
Nn večer |)fi se jo na vrtu kat. donna razvila prijateljska zabava.
Mogočen tabor pri Novi Štifti
S pravniškega kongresa v Belgradu
Marij Avčin:
Nekaj slih iz Poljske
(Nadaljevanje)
Rtirjc ogromni bazeni, v njih prepolno tovornih ladij, tako, da morajo druge čakati pred litko, kdaj bodo mogle odložjti svoj tovor. Dvigala krcajo, prenašajo kar cele vagone ia jih stresajo v trup ladij. V sredini bazena poglobujejo dno, vlačilci odvažajo blato. Ogromna skladišča za sladkor, premog, melaso, olje, največja ledenica v Evropi tn luščitnjca riža, so na obrežju. Vso je novo. »Dvožec pomorski« — pomorski kolodvor nudi potnikom vso udobnost. Kapitanat hike, signalne naprave in radio postaja. Vsi napisi tudi v angleškem jezika.
Odbija je krasen, ličen vzor luke, le škoda, da je tako od rok in neugodne poUtičnc lege. Vkljub vsemu pa je žo zdavnaj prekosila svobodno luko Gdansk.
Povem naj, da si je »kttrčak« ogledoval vse to z obema kovčkoma v rokah. Tudi je zanimivo, kako so se naši sopotniki prelevili. Kar celi letoviščarji so postali — vse v belem, elegantno, kakor da ne Ki stanovali v emigrantskem domu. MojSkrie skoro nisem spoznat, injeH sta umi pentlji, ki sta jih na hitro roko ureza li pred teletom. Le kurčak jn mi ■» ostali nespremenjeni.
not V AZILU 11» KLET ▼ GDANSK.
Če š« tako lepo zveni ime »emigrantski hotel«, ji to le samo azil. In 6e te v kavarnici vpraša kakšna Valevska, kje stanuješ, g nikar oe odgovori: »V emigracijnem hotelu«. Tega se je narod tudi zavedal in se temu primerno ravnal.
Predvsem smo prihajali v -hotel, zelo pozno zvečer, ko jc bila žc trda noč. Hodili smo pa po •Iranskih ulicah in če se je srečalo novo poenan-stvo iti se je vprašalo: »Kam pa kam?« M je odgovorilo: »Malo na sprehod.« V resnici smo pa hodili skozi žumo v — »hotei« k te * arecaio novo
skozi okno in osvolljcvali rejena bedra mojega soseda veleposestnika., ki je nosil tesno opete spodnjice z dolgimi trakovi. In kurčak v spalni srajci ie prenašal oba kovčka in stari gospod v negli-žcjti je z vrvico vezal vse dele svoje vrhnje obleke in si jih končno privezal na roko. Vse to prekladanje beder, premetavanje teles, ki so iskala znosen položaj na trdih slamnjačah; kriljonje rok, ki ko naravnavale odejo, vse to jc zgledalo prav tako, kakor če bi nesrečnike Dantejevega pekla oblekli v nočne srajec, le da nam ni bilo prav nič vroče, nasprotno, prav hladne so noči ob Baltiku. In tako fmo zaspali, takoj ko je popustil krč srnejalnih mišic. Le dva, trjic mojstri smrčavci so skrbeli, da smo spali v etapah.
Drugo jutro se nas je precej prijavilo za skupen avtobusni izlet v Gdansk. Osem zlotih jc veljalo, če si sc bohotil nn pravem sedežu, šest zlotih, če si sedel na platneni pručjci, tam kjer so sicer stojišča. Mi trije Slovenci smo plačali skupaj osemnajst zlotih. Vsi smo jz razpoložljivih oblačil spravili vso možno elcganco, in smo bili res, kakor da nc bi bili iz emigrantskega hotela. V Orlovem, mondenem poljskem letovišču smo sprejeli nekaj pravih letoviščarjev, ki so stanovali v samih vilah in penzijonalih z zvenečimi imenj.
Brez večjih sitnosti so nas spustili čez mejo. Prva cesta se imenuje po Hitlerju, prva aleia po Hindenburgu. Kmalu smo izMopili v Gdansku.
Gdansk jc bajka srednjeveške trgovske opu-lence, žc nordijske tmine in protestantskih legend. Cerkev Devicc Marije in povest o uri v njej. ki so njenemu mojstru jzteknili oči, da bi še drugim mestom ne ustvaril enakega umotvora, božja mar-tra, m katero ie mojster kipar križal svojega učenca, da ji je lahko vdihnil tisti bolni izraz obraza, ki ga ima, mestna hiša z belo, sjnjo rdečo in zeleno dvorano, ječe z mučilnim orodjem, dvorce Arhisa s sliko, na kateri je županova hči upodobljena v peklu, ker je mojstru slikarju odklonila ples, stara iuka z znamenitrm žoriavom — vse lo je ena sama pesem lepote.
Srcdj le bajke, na glavnem Irgu velika Hitlerjeva slika, kljukasti križi in marširajoče uni lorme. Pač skladnost.
Luka jc mrtva, saj ii je ves poljski delež prevzela Gdinja,
O Gdansku naj povem šc tn, da je pred leli nekemu znanemu Slovencu, ki jc bolel ptačalj vstopnino za neko cerkev in ni imel gdanskih »guldnov«, temveč le poljske zlole, zvonar zabrusil v obraz: :>Da wcrden sie hali dic Kirche nicht sehen!« Danes jc v tem oziru drugače. Kar tepo sc za poljske zlotc, ki jjli potem s pridom zmenjajo. Vsak nazor gre pač skozi želodcc.
V -hotelu-. KURcAKOVO MONSTRE-POŠTENJE.
Sopotc so znano nemško letovišče ob Baltiku Tam je oelo kazino, kjer se vsak večer vrti rolet;, L Gdanska nazaj grede smo te ustaviti tamkaj Takoj so pričeli siliti kurčaka, kj je postaj najpopularnejša osebnost, v avtobusu, tv*j gre igrat.
Filozof nima sreče«, jc izjavil, nato pa sc jc obrnil do najelegantnejšega sopotnika, »Zakaj pa »i nc greste igrat, gospod?*
\i bofj prijaznega kraja na našri Dolenjski t kot je Nova Štifta. V nedeljo zjutraj so od vseh j strani hiteli možje in fantje v staro in lepo romar- ' sko cerkev, da opravijo svojo nedeljsko dolžnost. Po vseh potih, ki vodijo na hrib, so prihajali krepki dolenjski možje in fantje. Od vseh strani so prišli: peš, na kolesih in na vozovih. Toliko jib je bilo. da bi bila še ribniška cerkev premajhna, kaj šele Marijina cerkvica pri Novi Štifti.
Po opravljeni nedeljski dolžnosti so se zbrali možje in lantje pod starodavno lipo pred samostanom in napolnili ves prostor, ki je pred cerkvijo za samostanom. Bilo jib je nad 3000 mož in fantov. Z njihovih obrazov je zrla zavest, da bodo vendar enkrat slišali pošteno besedo.
Gospod Andolšek, ribniški rojak, je otvo-ril shod in sporočil pozdrav ministra dr. Korošca in prebral pismo ministra dr. Kreka, kar je hilo sprejelo z velikim navdušenjem.
Na govorniški oder je stopil ravnatelj
Ponikve-Dobrepolje
poznanstvo v »hotelu* samem, se jc lingiralo glavobol in migreno, da je imel smisel držati roke pred obrazom. Koliko aspirinov bi bilo treba, da bi ljudje prišli k zdravi pameti?
g. Gabrovšok.
Spomnil je poslušalce, na lote trpljenja in uničevanja vsega kar je naše«. Presenečene sadil je volitve in ustanavljanje Pola je končno izpod-neslo nusilstvu lla. Misel, da,je treba vrniti državljanom svobodo, da je treba pošteno in sporazumno urediti Jugoslavija Je omogočila našemu voditelju, da je stopil v vlado. Ker smo Slovenri majhni, smo morali iskati zaveznike med tistimi, ki hočejo delati na obnovi države. Zakon zahteva državne stranke, zato smo ustanovili s temi zavezniki Jugoslovansko radikalno zajednico. Ker hočemo dobro tej državi in narodu, zato se naši voditelji niso ustrašili prevzeti strašno dediščino po prejšnjih vladah. Ker je toliko zavoženega, ker je na tleh gospodarstvo in veljava oblasti, ho treba ogromno dela in silne potrpežljivosti, da pridemo do nrejenih razmer. Govornik se je obrnil proti tistim, ki že skušajo z lažmi in očitki ovirati delo nove vlade. Ko je omenil, kako dvolično vlogo igrajo nekateri poslanci, je izbruhnil vihar ogorčenja proti dr. Lavrencifii. Kraj. kjer je hil »izvoljene, je. pokazal dovolj jasno, da ta poslanec nima nikogar za seboj in Ha'je končno oHbil še, tiste, ki so ga volili. Neki bivši bojevniki so raztrosili letake, proti Korošcu, češ da jo izdal slovenstva Ko je govornik zavrnil tr klevete in pokazal na delo našega voditelja za slovensko stvar v dobi, ko je bilo treba za sloven stvo trpeti, so zhorovalr.i navdušeno vzklikali dr. Korošcu in obsodili »nove« slovenske. »Fiihrer-je'.
Govornik se je itotaknil Mačkove agitacije in poudaril: Hrvatje so naši bratje. Blizu s« nam po svoji krščanski kulturi pa tndi pn trpljenju, ki s« ga z nami prenašali. Zato je neumno govorjenje. Ha smo proti njim. Vlada, v kateri sedi dr. Korošec. se zaveda. Ha je sporazumno delo v državi nemogoče brez Hrvatov. Prav oni hi morali hiti hvaležni Korošcu, Ha je s svojim vstopom v vlado pomagal ustvariti predpogoje za bodoče svobodne volitve. Mi ljubimo Hrvate, toda nočemo nikake hrvatske agitacije na slovenskih tleh. ker velja taHi nasproti njim. Ha hočemo hiti na svoji zemlji svoj gospod. Pogumno smo vzdržali dobo nasilij, pogumno bomo vzdržali tudi v dobi, ko je treba z naporom in samopremagovanjem popravljati škodo, ki so jo drugi napravili. Naša moč je bila v tem. da smo držali skupaj, v tej slogi bomo tudi zmagali.
Te jasne in odločne besede so možje navdušeno pozdravljali.
Drugi govornik g. S m e r s u K u d o I f jo v kratkem in jedrnatem govoru obrazložil socialni položaj kmeta in delavca: »Naša zemlja zahteva od kmeta za skromen pridelek trdega dela. V takih razmerah prevladuje mala in srednja kmetija, ki komaj preživlja. Naši fantje morajo navadno prijeti še za drugo delo v obrti in industriji. Včasih so hodili v Ameriko. Tu je naša rana. Kam z Ijud mi? Industrijo je treba enakomerno razdeliti. To je ena izmed dolenjskih zahtev.«
Govornik je resno opozoril na zanemarjanje zadružne misli tudi od strani ljudi in spodbujal k resnemu delu za stanovsko združitev. Končal je: --Prišli so lepši časi. Bodimo jih vredni in tako bo tudi za našo Dolenjsko zrasel dober kas kruha, kar nam Bog pomagaj! :
K besedi sc je oglasil tudi domačin g. R i g-ler. Spominjal se je raznih krivic, ki so se godile zlasti v Ribniški dolini in opozarjal ljudi, naj bodo disciplinirani in kakor en mož. za svojimi voditelji.
Toplo je bil pozdravljen hivši poslanec g. Š k u 1 j, ki je z navdušenjem in veseljem nad svobodo svojih ljudi budil upanje na boljše čase. Dejal je: »Stiskali smo pesti in škrtali z zobmi, ker je naša volja. Ha nikdar več ne bomo šli navzdol kot smo šli. Nikdar pa nismo dvignili pesti, ker smo imeli vero in ljubezen do Jugoslavije. Spominjal se je zlasti krivic, ki so «e godile kočevskim Slovencem in je zaključil svoj govor: Ta shod naj ho kres, ki bo vžigal nove male kresove po vaseh.-.:
G. Andolšek je nato prebral pozdravni brzojavki. ki sla bili odposlani dr. Korošcu in dr. Kreku. Zborovalci so jih z navdušenjem sprejeli.
Nato je zaključil zborovanje z geslom: Z narodom za narod. — Možje in fantje pa so se razšli v vedrem razpoloženju.
Pravniški kongres v Belgradu se je slovesno začel 1. ni. N;i kongresu i-- nn slavnostni » ji *pre govoril tudi predsednik vlade g. dr. M. Stojadinovič, kakor kaže naša slika.
Velika sleparija Petra Bauka
Ljubljana, 23. septembra.
Vse varnostne oblasti v državi, zlasti po mestih se močno zanimajo za velesleparije. ki jih je vršil kar na debelo in na rafiniran način pustolovec Peter Bauk, rojen v Moslarju. star okoli ti let in prav eleganten. Bauk je pred leli ustanovil v Belgradu posebno podjotje Slovenski jug»', ki jo imelo nalogo publicistično delati propagando za našo državo. Vozil se je v t. in II. razredu povsod po državi, obiskoval i«* razna inesta. predstavljal se jo uglednim in odličnim osebnostim in navezaval stike osobito z raznimi kulturnimi in drugimi faktorji. .Ie lo samozavesten pustolovec, kavalirskega nastopa, a tudi zelo prebrisan, ki je umel celo oblasti speljati na led. Kakšno vsoiu dosegajo njegove sleparije, so ni natančno dognano.
Peter Bauk. ki se je po raznih krajih predstavljal tudi poti napačnim imenom k<»l Vladimir Markovič ali Nikolič, jo obiskal na svoji sleparski turneji tudi Slovenijo. Posebno lani je bil po na šili krajih zelo agilon. Pravijo, da jo od raznih osebnosti izmamil na račun projektirane velike knjige o pokojnem kralju, prav čedne tisočake. Nekatera podjetja in razne korporacije so mu na-
Šmihel pri No veti t mestu
Za Dom kraljice Marije, je tudi ta leden prispevalo precej bivših učenk-dohrotnic, u bomo so. znam z daljšim člankom še objavili.
Blagoslov Zdravstvenega doma in zdravstveni tabor v Ponikvah se vrši ob vsakem vremenu prihodnjo nedeljo, dne 'JS. septembra t. I. Spored: ob poldevetih sprejem udeležnikov. oh !1 sv. maša z govorom, nalo blagoslov Zdravstvenega doma. Potem bo na istem mestu zdravstveni tabor z zanimivimi govori.
Gospodinjski tečaj v Ponikvah, l-i bo trajal tri mesece, se prične I. okt. t. 1. Dekleta stanujejo v zavodu. Katera se misli udeležiti tega tečaja, naj se. čimprej še ta leden priglasi. Vse potrebne informacije daje Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje.
Predsednik senata g. dr. Tnmašir, predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, predsednik narodne skupščine g. S. Čirič, minister notranjih zariev g. dr. Korošce in general g. Peter Živkovič, minister vojske na pogrebu za g. dr. Voj. Marinkovičem.
.	t Gdimji, Id prenaša cele vagon«.
Povsod je bjla i* tema, ko smo sc priplazili da apaintoe. Le atebfiii žarki mesečin« so lili
Ljubljanske vesti s
Tečaj o raku za zdravnike
Ljubljana, 28. sept.
Danes dopoldne se je pričel v predavalnici ženske bolnišnice tečaj o raku za zdravniko, ki ga je priredilo društvo za proučavanje in zatiranje raka. K otvoritvi se je zbralo lepo število ljubljanskih in podeželskih zdravnikov. Predsednik društva dr. Alojzij Zalokar se je najprej zahvalil banski upravi za gmotno pomoč, ki je omogočila tečaj. Dalje je |K>zdravil upravnika obeh bolnišnic dr. llerlo-viea in dr. Hadmana, direktorja tligijenskega zavoda dr. Pirca, zastopnika mariborkega pododbora društva In mariborskega zdravniškega društva dr. M. Cerniča in predsednika Slovenskega zdravniškega društva dr. V. Meršolja.
V svojih izvajanjih je dr. Zalokar nnglašal, da smo v vprašanju raka sredi najživahnejšega razpravljanja o bistvu te bolezni in o načinu njenega zdravljenja. Ze desetletja ugibajo, eksperimentirajo in iščejo poti do razvozljanja tega medicinskega problema, vendar pa nismo še tako daleč, da bi mogel žc ta tečaj podati zaokroženo in vsaj nekoliko delinitivno sliko o stanju vprašanja. Vendar pa se je v zadnjih letih izoblikoval sistem diagno stike za zdravljenje raka. ki zasluži, dn se z njim
spozna vsak zdravnik. Posimizem in nihiliaem nista več upravičena.
Rak je bolezen, ki zahteva volikih sredstev za preiskovanje in za zdravljenje. Naši zavodi pa so materijalno slabo podprti in marsikatere drage metode ne morouio uporabljati. Toda tudi s tem, kar imamo, se da nekaj doseči.
Dr. Zalokar jc pozdravil predavatelje in slušatelje ter se jim zahvalil za sodelovanje, poudarjajoč da je v medicinskih stvareh resničen rek, da kdor počiva, zaoslaja. Zaostajanja v problemu raka ne smemo trpeti, ker je odgovornost zdravnika do bolnika prevelika.
Dr. M. člernlč )o pozdravil tečaj v imenu ina riborskegn društva in poudaril enako nujno potrebno planinsko zdravilišče za jotiko, kakor je potrebna uspešna akcija proti raku.
Dr. V. Meršol jo pozdravil tečaj v imenu Slov. zdravniškega društva, ki je že samo namoravalo prirediti podoben tečaj.
Nalo je začol redno vrsto predavanj primarij dr. Cholevva s temo: »Eksperimentalno proučevanje raka*.
Za tečaj se je oglasilo okoli 30 zdravnikov.
Pri zaprtlu, motnjah v prebavi
vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. »oe. pol. In nar. /dr. 8. br. 15.485 od 35. V. 193,'..
Mariborske vesti:
Nemške manjšinske šote
Ijani smo ob pričotku šolskega, leta v »Slovencu« priobčili kratko statistiko o manjšinskem šolstvu na sevorni meji. Gotovo bo naše žitanje zanimalo, kako je z nemškim šolstvoinv letošnjem šolskem lotu. Tudi letos ho je pri vpisovanju v manjšinsko šole pokazalo rezvesoljivo dejstvo, du pada ger-manizaoija v obmejnih krajih. Interes staršev za vpisovanje otrok v nomške razrode je bil prav neznaten in je v nekaterih šolah nazadovalo število otrok v taki mori, da ne odgovarja voč tozadevnim zakonskim predpisom in bi imele oblasti že zaradi tega upravičen razlog, da dotično manjšinske razrede zaprejo. Po zakonu mora biti namreč v šolskem okolišu najmanj 25 otrok za otvoritev manjšinske osnovne šolo Najmanj pa jih mora biti 20, da oblast na zahtevo starsov šolo odpre. V nekaterih krajih, kjer so manjšinske šole, pa je število šoli obvoznih otrok padlo že pod ta minimum. Tako na primer v Lokavcu v Apački kotlini, kjer jo bilo lani šo 23 otrok, letos sla se vpisala v prvi razred samo 2 ter je vseh otrok v manjšinskih razredih samo 16. v Št. Ilju je manjšinski razred letos zaradi premalega števila prijav povsem odpadel. Vpisovanje se je sicer vršilo, starši pa so hili zaradi tega sami začudeni in so nekateri pri vpisovalni komisiji izrecno za-
htevali, da se vpišejo otroci v ulovenske razrede, ker uvidijo, da je pouk v slovenskih razredih na višje organizirani stopnji. Tudi v Apački kotlini so številni starBi israzili željo, naj hi so otrooi šolali v slovenskih razredih, naj bi pa se še poleg tega za nemško otroke poučevala gotica, ker imajo doma v gotici tiskane protestantske katekizme. Od vseh manjšinskih šol ob severni meji je edino mariborska manjšinska šola napredovala v številčnem oziru. Lansko leto jo zahajalo v nemške razrede 71, lotos pa 78 otrok; vendar je to normalon poja-v, ker se giblje število otrok v tej šoli že lota sem med 70 in 80. Omeniti moramo, da se ne vrši od slovonske strani nikak pritisk na nemško manjšino in so ji v vsakem oziru ugodi. Da pa štovilo nemške šolsko mladine kljub temu padat je dokaz, da gine vpliv in pritisk nemških organizacij na prebivalstvo naše krvi, ki se je pod tem pritiskom ponomčilo. Tudi leto« si jo zlasti mariborski Kulturbund silno prizadeval, da bi vzbudil ob meji večje zanimanje za manjšinske šole, prav tako so prihajale j velike pobude od Stidmarke in Schulvereina, I vondar pn končni rezultati kažejo, da je bilo I vse to nenaravno prizadevanje zaman in da I se naša meja čimdalje bolj utrjuje tudi v narodnostnem oziru.
Franjo Rakovič
Danes obhaja 50 letnico g. Franjo Rakovič, revizor Zadružne zveze v Ljubljani. O. Rakovič se je rodil 24. septembra 1885 v Selnici ob Dravi, (iimnnzijo je študiral v Mariboru. Še mlad je stopil v uredništvo jSIov. gospodarja«, kjer je delal od I. 1908 do aprila 1011. Julija 1912 je dobil mesto v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani kot korektor. Ves čas pa se je zanimal za zadružništvo, zato je 1. 1921 dobil službo pri Zadružni zvezi, kjer sedaj opravlja težko in odgovorno službo zad. revizorja. Bog ga živil
0 Ohletniea-iadu.šniea ia blngopokojnega gospoda Vekoslava Vrtovca, predsednika Pokojninskega zavoda bo jutri ob 7 v frančiškanski cerkvi. Vsi njegovi prijatelji in znanci so vljudno vabljeni in naprošeni, da se ga spominjajo v molitvi.
© Huda borba za vsakdanji kruh. Nedeljsko »Jutro« je priobčilo pod tem naslovom članek, v katerem sprva filozofira o trdotah življenja. o borbi in protckciji, ki vlada pri oddajanju služb, nato pa piše: »Tiste močne osebnosti, ki so svojim miljenccm pomagale do kruha, bi morale vedeti, da so s svojimi intervencijami morda odjedle kruh mnogim večjim siromakom, ki so stab z eno nogo že skoraj v tovarni.« Bravo! Vse podpišemo. Samo pripoin nili bi. da so bili dolga leta časi. ko so službe in delo dobivali le taki. ki so se mogli izkazati s kakršnokoli legitimacijo te ali one JNS organizacije. Ti časi so sedaj minili, toda nanje bo ostal trajen spomin, kako so jencosarski veljaki razdeljevali juvne in zasebne službe, tiste, ki niso bili pristaši, pu metali ven. Poglejmo na magistrat, v prosvetno upravo, na pošto in celo v tovarniške obrate, povsod, kamorkoli, in ugotovili bomo. da je Jutro« zadelo zebe I j na glavo, ko je nehote tako lopnilo po slavni JNS. Saj num bodo tovarnarja lahko potrdili, da niso takorekoč smeli jemati v službo drugih ljudi, kakor Ic take z. legitimacijami... Kazina pa je bila pravcata borza dela.
0 Prošnje za brezplačno delo. Kakor smo !><>-ročali, se je dosegel sporazum med bansko upravo in zdravniškimi volonterji, ki so bili tri tedne v stavki. Zdravniški volonterji so se po večini včeraj že zglasili na delo. v bolnišnici pa jih je čakalo čudno presenečenje. Uprava bolnišnice se je namreč (»ostavila na stališče birokratskih predpisov ter zahteva od vsakega volonlerja, naj vloži pismeno prošnjo, ki jo mora kolkovati s kolkom 25 Din. Mladi zdravniki se seveda jeze in pravijo: »Torej moramo plačali še kolek, ako hočemo brezplačno
delati in zdraviti ljudi v bolnišnici I« Tudi naše mnenje je, naj bi bila uprava bolnišnice sploh ve- | sela, da so se mladi zdravniki vrnili na delo in bi j morala iti mimo lakih predpisov. Takle pretirani . birokratizem preseda vsakomur, pa no hi razburil mladih zdravnikov, ki brezplačno garajo.
O Akademski slikar Fran Klcnicneič bo je mudil več tednov v planinah okoli Bohinjske Bi- I strice in je v tem času pridno slikal. Dovršil je več barvastih slik z motivi z naših planin, kakor Bohinjsko jezero s cerkvijo ter koče naših planšarjev visoko gori pod gorskimi velikani. Slike razodevajo skoz in skoz umetnika in morajo s svojo veliko toplino pridobiti vsakega, še tako razvajenega estela. Slike so razstavljene v umetniškem salonu pri g. Kosu.
0 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi vse, ki jim je slovensko gledališče in njegov obstoj pri srcu, da stopijo v krog stalnih obiskovalcev abonentov. Cene nbonmanu so v razmerju z. dnevnimi cenami za okroglo 40% znižane, tako dobi abonent za ceno od 20 do 75 Din mesečno stalni sedež v operi in drami za 88 predstav v sezoni. Priglasi se sprejemajo v pisarni gledališke blagajne v dramskem gledališču dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Na željo plača abonent prvi obrok lahko tudi meseca oktobra, nadaljne obroke pa v nadaljnih develih mesecih.
0 Gospodinjska šola Nah. zadruge uslužbencev dri. želcznic v Ljubljani. Vpisovanje gojenk v štirimesečni dnevni gospodinjsko-kuharski tečaj Nab. zadruge, uslužbencev drž. železnic v Ljubljani se vrši samo še ta teden in sicer dnevno oh 10 v pisarni železničarske menze v Pražakovi ulici. Z rednim poukom se prične dne I. oktobra t. I. Ukovina je zelo nizka in s tem pouk vsem omogočen. Vse podrobne informacije se dobe pri vpisu.
Kamila krema
vnetij i. L d. in io ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto.
© Preiskava proti Jožku Bevcn končana. Preiskovalni sodnik je nedavno končal dobrih 8 mesecev trajajočo kazensko preiskavo proti 32 letnemu dentisu Jožku Bevcu iz, Ljubljane. Ogromni spis je predložil državnemu tožilstvu, ki je po proučitvi spisa pred dnevi vložilo proti Jošku Bevcu obtožnico zaradi zločinov zoper javno moralo po §§ 275 in 288 k. z. in po S 334 k. z. zaradi prevare. Obtoženi Joško Bevc ima pravico ugovora proti obtožnici na višjo inštanco. Kakor hitro bo obtožnica pravomočna. bo okrožno sodišče razpisalo glavno obravnavo, ki bo najbrž sredi oktobra.
0 Ponesrečenci. Včeraj je v Mostah na domačem dvorišču padla nad pasjo verigo 61 letna Marija Novakova, žena posestnika. Novakova si je zlomila levo nogo. — V Godiču pri Kamniški Bistrici je klatil orehe 17 letni krojaški vajenec Niko-I laj tlančič. Mladenič je pri tem padel 8 m globoko | z drevesa ler dobil hude notranje poškodbe. Nje-| govo stanje ni nevarno. — S kolesa je padla In si 1 zlomila desno nogo 24 letna Josipina Kobi iz Paka pri Borovnici.
□	3000 ljudi je šlo v nedeljo v procesiji iz stolnice na Kalvarijo, kjer se je izvršila slovesna blagoslovitev prenovljene cerkvice in v pročelju vzidane krasne novo kalvarijske skupine, ki jo je izdelal iz umetnega kamna znani mariborski kipar Ivan Sojč. Na čelu procesije je šel knezoškof dr. Ivan Tomažič, ki je imel na vrhu krasen nagovor, nato pa je opravil blagoslovitvene obredo. Ogromna množica je kalvarijski hribček skoro docela napobiila tlo vznožja.
□	Kaj ho z avtobusnim prometom? Glasom gospodarskega obračuna Mestnih podjetij je liil mariborski avtobusni promci v letu 1934 pasiven za 768.922 Din. Da jo ta pasivnost v resnici najbrž še višja, dokazuje obračun zu prvo četrtletje letošnjega leta, glasom katerega izkazuje isti obrat Din 200.201 primanjkljaja. Poleg tega pa je ves avtobusni park že v takem stanju, da komaj zmaguje obrat in je resna nevarnost, da nekega lepega dne vse skupaj zaspi. V nove vozove se namreč zadnja leta nič več ni investiralo, stari so pa že vsi izrabljani. Upravni svet Mestnih podjetij je zaradi lega naročil vodstvu MP, da mora v teku 2 mesecev izdelati in predložiti načrt za sanacijo avtobusnega podjetju.
□	Zadnjikrat letos pelje Putnikov avtokar v Maria Zeli v četrtek in petek 26. in 27 septembra. Ceno Din 200, prijave sprejema Put-nik v Mariboru in pri vseh podružnicah (Celje, Gor. Iladgona, Dravograd, št. Ilj).
□	Usmiljenim srcem. Družinski oče z. ženo in več otroki, brez dela, v veliki bedi in pomanjkanju, prosi dobre ljudi za aelo ali pa \saj za skromno podporo. Darove sprejema uprava »Slovenca«, Maribor.
□	Blagoslovitev razglednika pri Sv. Pan-kraciju. V nedeljo je bila tik meje na najvišji točki na.šega Kozjaka pomenljiva slovesnost. Blagoslovili so nov razgledni stolp, ki bo gotovo visoko dvignil zanimanje za prelepo izletno točko Sv. Pankraca. Krasno jesensko vreme je privabilo več tisoč izletnikov na vrh Kozjaka. Med njimi je bilo več stotin Mariborčanov, veliko je prišlo Avstrijccv, poleg tega pa domačinov iz vse okolice. Dopoldne so bile v cerkvi tri sv. maše. Kanonik dr. ?agar je imel slovesno sv. opravilo, igrala je godba od Sv. Ulrika v Avstriji. Ob pol I popoldne je klepar Gričnik iz. Podvclkc pritrdil na streho stolpa jabolko in križ, nato pa jc remšniškii župnik g. Vid Pavlic, ki si je pridobil največ zaslug za zgradbo lepega stolpa, blagoslovil stavbo. Navzoči so bili mnogi odlični predstavniki n'šega planinstva, tako dr Tomin.šek zu osrednji odbor SPD, ing. Jelene, Gajšek, kap. Novak za inari-l>orsko podružnico SPD. Po blagoslovitvi se je okrog cerkve razvilo pravo planinsko veselje.
□	Kobila ubila otroka. V Prepolah se jc pripetil tragičen dogodek, ki je. zahteval življenje dve in polletnega Ivana Rozmana. Starši so dali malčku k stari materi, ker so imeli opravka na njivah. Ivanček se je pri stari materi igral na dvorišču v družbi drugih otrok. Proti večeru so gonili kobile s paše. Ivanček se je postavil med vrata, ki vodijo na dvorišče, ko je v naglem galopu privihrala kobila ter ga
podrla na Ila. S kopitom ga je zadels na glavo za levim ušesom s tako silo. dn mu je počila lobanja ter jc na mestu izdihnil
□	Gledališki abonma je znatno cenejši v primeri z običajno vstopnino Mesečno stane najdražji sedež v abonmunu 49 Din, najcenejši ložini sedež pa 14 Din. S temi cenami je vsakemu omogočeno obiskovati gledališče Čas z.a prijavo abonmana je do 1. oktobra.
Zdravnik dr. Metod SPINDLER
zopet redno ordinira od 9—11 in od 14 11
v Strossmajerjevi 28.-I1.
□	Nova trgovina. Na Glavnem trgu je otvoril trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom g. Ivan Lah. Glej današnji oglas
□	Prah na cesti proti Kamilici. Vrlianovo eesto škropi mestni škropilni avto samo do zadnjih vil, dočim je ostali del do konca drevoreda neprestano zavit v oblake prahu. Svoječasno je škropilni avlo vozil do konca drevoreda.
□	Otvoritven« predstava letošnje gledališke sezone bo Debevčeva dramatizacija Dostojevskega »Bratje KaramszovU, Dejo je naStu-diral glavni režiser Jože kovič, v vlogah pa nastopijo Kraljeva, Starčeva, Kovič P., Furijan, Na krst. Blaž. Gorinšek, Kovič J.. Košič, Ras-berger, Košuta, Verdonik, Standeker.
Ptuj
Ptuj vabi!
Le še nekaj dni nas loči od velike kmetijsko-obrtne razstave, ki bo v Ptuju od 28. septembra do 6. oktobra l. 1. Ta razstava bo obsegala vse panogo kmetijstva in obrti: sadjarslvo, kletarstvo, čebelarstvo, živinorejo itd. A tudi naša žlahtna kapljica iz vinorodnih Haloz in protestnih Slovenskih goric bo imela svoj oddelek. Razstavljeno ho najboljše, naj-žlahtnejše sadje in grozdje, da si ga bo lahko vsak nabavil v poljubni količini in po nizkih cenah. Tej razstavi bo pa priključena prvič velika lovska in šumarska razstava. Iz smrekovega in borovega gaja, kjer imajo fazani svoja bivališča, nas popelje pot na livado z jerebicami in nato zopet v kraj samih lovskih trofej itd. Vsega pa seveda izdati ne smemo. Obiskovalci razstave pa bodo imeli ludi priliko, da si ogledajo lepoto slikovitih Haloz in obširnih Slovenskih goric. Povsod bo našlo oko nekaj novega, lepega in vabljivega, povsod se bodo odprle prekrasne razgledne točke. V trajnom spominu bodo gotovo ostali ti kraji slehernemu, kjer prijaznost in gostoljubnost domačega ljudstva kar tekmujeta. Zato pa se vsi odzovite vabilu na lo veliko razstavo v zgodovinskem Ptuju z njegovo : pestro okolico. Saj Vas že vabijo in kličejo mnogo-brojni »K 1 o p o t c k po obsežnih z žlahtnim groid-| jem obteženih goricah, posejnnih z ličnimi zidani-cami. Dovoljena je polovična vožnja pri povratku, i kakor hitro pa dobimo drugo rešitev, bomo to raz-j glasili v dnevnem časopisju. A obiskovalci in izlet-| niki se sedaj poslužijo lahko »vokend« voznih list I kov Iz vseh krajev do 260 km.
Kulturn* obzornik
Pomorska biblioteka Jadranske straže
Jadranska stra-ža je ustanovita lani svojo posebno knjižnico v svrho propagande morja ter poznavanja vseh problemov, ki so rvezani z našim : Jadranom, tako političnega, zgodovinskega in leposlovnega značaja. Tako je v svojem prvem kolu lani izdala znamenito zgodovinsko razpravo prof. Šišiča: »Predratna politika Italije i stvaranje Lon- i donskog pakta«, ki naj razjasni eno največjih ne- ; varnosti našega morja ter njega usodo na mirovni ! konferenci. Dalje naravoslovno studijo U. Čirometa »Življenje našega Jadrana«, spomine kapetana Ive-liča »Uspomene iz pomorskog života«, Jadranskega opis »Zadra in okolice«, ter roman znanega norveškega pisatelja, ki sta ga pri nas prevajala Serko in Voduišek, J. B-ojerja »-Poslednji Viking«. Vse te knjige, ki so razstavljene tudi na letošnji Jadranski razstavi, veljajo skupaj 70 L>m. Drugo kolo, 1 ki je izilo letos, pa obsega štiri nove knjige in | sicer:
1. Ntko Bartulovič: Jadranska antologija. Strani 307.
Znani splitski kulturni delavec, pisatelj in publicist, urednik »Javnosti«, poznavalec slovenske književnosti, ki ji je posvetil že več e6cjcv in pre- 1 davanj v radiu, ter bojeviti jugoslovanski nacionalist Niko Bartulovič j« že svoj čas napisal večjo *<udijo o ^Morjti v naši književnosti«, ki jo je priobčil v Strpskem književnem glasniku ter v Češko-jugoslovanski reviji in še v posebni brošuri. Zdaj jo je razširjeno porabil za to Antologijo kot uvod. V njem razbira glavne pesnike morja od narodnih pesmi, preko dubrovni-ške književnosti do romantike, realizma m modernizma, predvojno in povojno morsko Irriko pri Hrvatih, Srbih in Slovencih. Označuje posamezne pesnike ter njihovo pesniško
razmerje do morja. Tako vidimo, da Gundulič sploh ni videl morja kot pesniški predmet, da jc Vojno-viču samo sredstvo za simbole, Nazorju enakovredno kot gozd, ter šele Tresiču prava vsebina kot potem samo še mlajšim. V izbiri pesmi se Bartulovič ozira na vsebinsko in estetsko plat. Tako imamo sedaj zbrane najboljše morske pesmi v vsej jugoslovanski književnosti. Slovenski donos predstavljajo v tej zbirki narodne: Barčica, Riba taro-nika ter Lepa Vida. Izmed pesnikov pa so zastopani Prešeren, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Medved, Kette, Sardcnko (plastična pa malo znana S Krka jadram proti domu), Gradnik Samec, Bevk in Gruden. Vidi se, da Bartulovič dobro pozna našo književnost, kjer bi po lahko šc našel kak nov motiv (n. pr. A. Debeljak, Vuk, A. Remccj. Čudim se pa, da med hrvatskimi ni zastopan Tin Ujevič, ki je pel patetične himne morskemu življenju. Antologija je zelo na mestu. Omenim naj še, da so slovenski teksti tiskani po prvotiskih, torej Prešeren v jeziku svojega časa (pervil), hrvatski pesniki v cirilici in srbski v latinici. Uvod in pripombe v latinici.
2. Ljubo Karaman: Dalmacija kroz vjekove, S»tr. 176 (v cirilici).
Ce je prejšttja knjiga opisala življenje jugoslovanskega morja v leposlovju, prinaša ta knjiga opis Dalmacije »v zgodovini in umetnosti., kar po-nazoruje pridodanih 74 reprodukcij zgodovinskih podob in stavb ter izkopanin. Karaman riše pred našimi očmi to zemljo, »postavljeno med vzhod in zapad, med dve kulturi« in nje zgodovino od najstarejših časov do naiših dni. V starem veku se ustavlja pri Iricih, Grkih in Rimljanih. pTi stari Saloni. Dioklccianovi palači, pri krščanstvu. Posebej opiše arheološki muzej v Splitu in njega zaklade ter pomen. Predvsem toplo opisuje -azdobjo hrvatskih kraljev ter umetnost tistih časov, orožje in stavbarstvo, Sredina knjige je posvečena ogrsko-hrvatskim kraljem ter času dalmatinskih svobodnih občin, predvsem Kotorju in Dubrovniku ter umetnosti tega časa, gotiki, bizantinskim vplivom, graditvi novih katedral, samostanski umetnosti in književnosti. Četrti del sc ozira na dobo beneške nad-
vlade (od 1420—1797), torej novi vek ter na vse . važnejše dogodke, ki so prav v tem času razburjale Dalmacijo. Največ mesta je odmerjeno umetnosti tega časa, trem strujam začetkom XV. stoletja, renesansi in baroku. Kot zaključek tvori razmeroma kratko poglavje v XIX. veku, veku napoleonskih vojska ter vse prav do poloma Avstrije. Kot rečeno jc ta poljudna in jasno pisana zgodovina bogato ilustrirana, zlasti z umetnostnimi spomeniki, kar jo dela izredno uporabno predvsem za naše šole, obenem pa bo dober priročnik tudi vsakomur, ki bo hotel med letovanjem spoznali tudi zgodovinski razvoj Dalmacije in pomembnost njene starodavne in bogate umetnosti.
3. Jnkša Ravljič: Makanka 1 njeno Primorje. Str. 316. — (Cirilica.)
Poleg celotnih pregledov dalmatinske zgodovine, si jc Jadranska straža stavila v svoj knjižni program tudi kratke monografije o posameznih manjših krajih, pa toliko podrobnejše opisanih. Žc prej je posebej izdala »Split ln okolico, od prof. Rubiča, ter njegov opis »Naših otokov na Jadranu«, ter lani v prvem kolu »Zadar in okolico«. V letošnjem kolu pa j« izdala »Makarako in njeno okolico«, kajti Makarska tn njeno Primorje sta kot center nekdanje Nerctljanske oblasti doživljala posebno zgodovino. Najprej sta se junaško borila za svojo samostalnost, ko sta jo izgubila, je večkrat menjala gospodarje, tako Hrvatsko, Bosno, Turke, Benetke, Francoze in Avstrijo. Vsi ti boji za politično samostojnost in kulturno rast so opisani v tej knjigi. Ravljič da najprej opis geografskega položaja, potem pa pregled zgodovinskih dogodkov od predzgodovinske dobe do naših dni. V posebnem poglavju se ozira na kulturne razmere ln turizem. Knjiga ie namreč predvsem namenjen« tujim gostom, ki prihajajo v te kraje. Ta knjiga jc obenem prvi zemljepisno zgodovinski pregled Makarske in njenega Primorja, ter ima kot taka svojo posebno ceno. Iz vse razprave vidimo jasno, kako je Makarska kljub raznim političnim spremembam vendar Ir ohranila kolikor toliko svojo "samostojnost, ki jo jc znala izkoristiti v svoj prospeh.
4. Dr. Petar Skok: Dolazak Slovena na Medl-teran (latinica).
Pisatelj, znani jezikoslovec in nacionalist, opisuje na podlagi številnih znanstvenih raziskovanj najprej položaj na Mediteranu ,kakor je obstojal pred prihodom južnih Slovanov. Podrobno se peča z rimskim in grškim vplivom, ki je razviden šc danes, na naše kraje ter doselitev Slovanov in njih vlogo v prvih stoletjih na Jadranu, ko je bila njih ekspanzija največja. Dr. Skok trdi, da ie bila z -padna meja naseljevanja Slovanov na zapidu Til-ment, vendar so Slovenci bili naseljeni tudi na za-padni strani Tilmenta in tako Tilmcnta ne moremo smatrati za točno mejo. Sploh sc opaža, jla it avtor zelo dobro podkovan v jezikoslovju in si z njim pri oceni zgodovinskih dejstev zelo mnogo pomaga. To prihaja prav tedaj, ko ni dovolj družili virov in momentov z« presojo. V knjigi je več ilu stracij, ki pa so slabo reproducirane, prav tako kot tudi v zgornji knjigi.
Te knjige je poslala v svet Jadranska straža z namenom, da ga seznani z zgodovino slovanskega živila v Dalmaciji In da poudari umetnostno bogastvo, ki ga hrani na svojih tleh. Ker so knjige pisane strokovno, bodo imele ceno tudi same po sebi, ne samo kot propagandni materijal. Tako kulturno delo Jadranske straže n«m je zelo simpatično in ga pozdravljamo. Upamo p«, da ho dalo mesta tudi — slovenskemu morju, ki j« bilo n« letošnji Jadranski razstavi popolnoma pozabi jun.
t4
MaK pUr.fat. Glasbena Matica l|ublj«nski {•
izdala in z»lo*ila zbirko slovenskih narodnih pe-seme, ki jih je zelo enostavno, primemo za po-četni pouk klavirja, priredil Josip Paviič, Zbirk« ie zelo prikladna za malčke in njihovo igro št zlasti, ker je vsaka pesemca tudi preprosto ilustrirana, kar je oskrhet slikar Olon Gaspari Zals i bo na«im malim pianistom, ki pritiskajo prve tipke, prav dobrodošla.
Okrog Afrike	%SCK°">° ~ Fi"
XIX.
Pointe Nolre, blizu Konga, 8. avgusta
Obrežja Francoske Ekvatorialne Afrike pripada že Guinejskemu zalivu, ki se končuje ob Kongu, moji te kolonije. Velika jo ta naselbina za pot Jugoslavij in sega gori do Padskega jezera. Gospodarske vrednosti nima posebne: je vse premalo prometnih sredstev. Samo ona žoluzniea vozi od pristanišča Pointe Noire do glavnega mesta Bruzzaville ob Kongu in še ta jo kratka (500 km). Zgradili so jo prav zadnja leta. V sprednjem delu kolonije je dosti gozdov; zalo Je les najvažnejši del izvoza. V ozadju se domačini pečajo z živinorejo; letno izvažajo 50.000 govedi in '20.000 ovac.
Obal nima pripravnih krajev za pristanišča. Kdina boljša lttka jo Pointe Noiro prav ob južni mejj naselbine. Tega mesta ne najdete v zemljevidu, Jo tisto novo in šele v povojih. Tod smo se ustaviii in izklndali poldrug dan. Iztovorilt smo 000 ton blaga, to Jo za 30 vagonov naloženih po '20.000 kgl So pa tudi poli žrjavi neprestano, na levi in desni, na predzadnjem in zadnjem koncu. In vendar je pristanišče francosko. Blugo je namreč vse >prehodno« (tranzitno); ostalo ni v koloniji, ampak železnica ga je postavila v Hrazzavillo, tam so ga naložili na ladjo in prepeljali v Lpo-poidville, glavno mesto Belgijskega Konga, kamor je bilo namenjeno. Nekaj posebnega je to, da glavni in največji masti obeh kolonij težita ob Kongu, drugo drugemu nasproti. Belgijska kolonija Ima to neprijetnost, da morejo ladje od izliva Konga le malenkostnih 150 km po reki navzgor; nalo pa se prične 32 j.ivingstonovih Hlapov, ki se jih je Iroha izognili z železnico. Pointe Noire ho tudi izvozna luka Belgijskega Konga, inta torej še lopo prihodnost. Preložili so največ* manufakturo (obleke).
('e pomislimo, koliko blaga smo iztovorili že v Afriki — za 70 vagonov, če ne več — boste razumeli, kako velike prostore ima takle parnik. Pravijo, da se nam je ladja že znatno dvignila, več kol en meter, to poznamo po višini naiih knblnskih oken nad morsko gladino. Zalo bi bil parnik zmožen, da bi se ob času viharja močneje zibal. Pravijo pa, da le nevarnosti ni. Tole morje do Knpskega mosta je izredno mirno.
V Pointe Noire smo stopili tudi na suho. Videli res ni veliko, pa je vendarle zanimivo. Parnik oslune precej daleč na morju. Pristanišče ni zavarovano. Treba ho še mnogo mlljonov frankov, da se luka uredi. Dolg tnosl drži v morje; po njem drsp železniški vozovi. Ob bregu jo carinska koliba. Nato pa se — samo oh levi — vrste »pa-lača« paroplovnlh in trgovskih podjetij, vmes kak moderen holol, vse v primerni medsebojni raz dalji. Prva novost, ki je doslej še nikjer nisem videl: nekako »rikšo« mi ponujajo, vozilo z entm
samim kolesom, nad katerim ja sedež za potnika; spradai oje, zadaj oje, oboje kratko, v kateri se vprežeta dva zamorca, ki vozita, kakor hilro najemnik želi.
Edina cesta in Se ta le za silo asfaltirana, vodi v mesto, ki ga prav za prav nikjer ni. Tu in tant jc ob cesti par zidanih lili, nalo daljši presledek. znova nekaj hiš in zopet nič. Morebiti bo to iez HO lel veliko, čedno mesto, vsaj zasnovano je na široki podlagi; zdi se p», da narašča zelo počasi. Blizu morja sloji kraj cosle veliko, lepo, novo poslopje: kolodvor, ravnokar so ga dodelali, v obratu še ni.
Po ont url počasne liojc pridem do visoke liiSe s križem na vrhu. Pred njo visita ua Štirih drogovih dva zvonova, drug nad drugim, znamenje, da Je hiša — cerkev. Glavna vrala so odprla: velika dvorana tvori lopo okraSuno kapelo, vse šele novo. Spredaj kipa dveh francoskih svetnic: Te. rezike in Device Orleanske. Zgornjo nadstropje poslojija uporabljajo za slanovanja.
Vse na okrog sama puščava z rjavim peskom, iz kalorcga rastejo rodke, ne košate palme. Le ob morju se Je razvilo rastlinje. Na nekem gričku jo celo gozd, ob vznožju, ob vodi, pa raste bambus. V ono stran Je menda tudi zamorsko selo. Ornci so prijazni, |>rav nič vsiljivi. Na vzvišenem kraju sloji visok, pisan svetilnik. To je vse, kar lil bilo povedali o mestu, in tega je bore malo.
Preidem k lastnemu jazu. Pred mnogimi dnevi sem užival velike množine sladoleda In pil ledeno-mrzlo limonado; čeprav ni tropske vročine, gorko je pa vendarle, da me je žejalo. Pokvaril sem si žolodec, dn je sprejemal le tekočo ali mehko hrano, branil pa se je vsake mesno jedi, — Potožim vladnemu svetniku, vsestransko praktičnemu Človeku. Svetuje mi, naj opoldan in zvečer pred jodjo izpijem kozarček angleškega žganja -»džin , ki je izvrstno zdravilo za žclodor. Ubogal sem in v kratkem sem ozdravel. — Tako sem zašel med žganjeptvco, ki pred vsakim kosilom In večerjo zvrnejo šilce grenkega.
Ta dogodek navajam kol dokaz za trditev, ki sem jo stavil že v prvem pismu, da »nisem pri polni pametk, česar morda kdo ni verjel ali pa je dejal: »Trditev je obenem že njen dokaze (kar ; je logična nosmisel), ali pu: >Vsakdo sebe naj- ! bolje poznam, kar pa praktično dostikrat ni res. j Moj dokaz je znanstven; sllogizem se glasi takole: Kdor hrano vedoma uživa tako, da mu škoduje na zdravju, ni pri polni pameti; alqul: jaz delam lako; ergo: jaz nisem pri polni pameti, quod erat deiiionstrandum. Ta način sklepanja se zove »Ce-larent* in je Jako uporabljiv. Za posredovalni po- i jem vzemi kako slabost, ki so je sam zavedaš ali pa ti jo prav radi povedo drugi, sklepaj na isti način in hoš prlšol do istega presenetljivega zaključka.
Koledar
Torsk, 34. septembri: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov
dvojni zločin
Celje, 28 septembra.
Davi sc je odigral na Spod. lludinji žalosten dogodek, ki ie zahteval dvoje mladih življenj. Na hpod. Hudtnji št. 72 je stanovala pri svojih starših 22 letna šivilja Pepca Zupane. Kakor ponavadi je ob tri četrt na »edem vstala, pospravila svojo podstrešno sobo, nalo pa šla po stopnicah v prilličje, kjer je drugo stanovnnje Medtem se je splazil |io stopnicah v njeno sobo 20 letni ku-plar obmejne čete Mirko Maksimovič. Ko Je Popca odšla zopet v svojo sobico, se jo dogodilo nekaj strašnega. Odprla je vrala, takoj nalo jo pa Maksi-movlč ustrelil proti njej iz revolverja lipa From- 1 mer naravnost v srce Pepca je padla po stopnicah nazaj v prilličje. Takoj nato Je po' il drugI strel, Maksimovič si je pognal kroglo sebi tudi naravnost v srce. bil na mestu mrtev in se pre-vrgel nazaj v sobo na posteljo. Maksimovič, ki je Idi |ioročon in oče dveh otrok, jp doma iz Toplice v moravski banovini. Pred nekaj meseci sta so spoznala z Zupunčevo. Starši so hčerki Maksimo-vlča branili, izogibala so ga je pa tudi sama. Že pred nekaj dnevi se jc baje Maksimovič izrazil, da mora biti Pepca njegova. V nedeljo zvečer je bil v družbi 1'epce in njenih staršev na neki veselici in |ih je tudi spremil do hiše Ko so se ločili, jp šp dvakrat ustrelil v zrak. Kakor smo že omonili, jp bil Maksimovič takoj mrlrv, Zu-pančpva jp pa izdihnila čez četrt ure. 1'opoldne je od da na kraj nesreče sodna komisija.
Strašna nevihta nad Hercegovino
Trebinje, 20. sept.
Preteklo noč pred zoro je nad južno ttercego-ftno in Dalmacijo hesneln strašna nevihta. Nebo je bilo v pravcatem žaru bliska, a grom zn gromom je neprenehoma treskal. Ploha je bila iako močna, da je voda po hudournikih valila navzdol ogromno kamenje.
Kar naenkrat se Je strahovito zahliskalo, potem pa je tako močno treščilo, da so okna zaškle-jietala. Strela Je udnrila v lii&o g. Hadžija Itadžl-busanoviča, sokrplarjn finančne direkcije v Sarajevu. V stanovanju pa jr spala la čas družina l.avoslava Grušovnika. Strela jp udarila skozi dimnik v spalnico, potem |>a skozi zid v kuhinjski štedilnik, katerega je popolnoma razdejala.
Vsa sreča v nesreči pa je, da od Grušovni-kovih nikdo ni bil huje poškodovan. Grušovnikova družina je iz Maribora in Je že dalj časa v Tre-binju, kjer služi g. Grušovnik kol narednik-vodnik I. ki.. Srečni smo in hvalimo Boga, da je dobro slovensko družino obvaroval strašne nesreče.
Zborovanje skavtov
I/etnn skupščina Zmajevega slega skavtov r Ljubljani
LJubljana, 23. sept.
Ob navzočnosti vsega članstva, zastopnikov staršev in javnosti se je vršila v slavnostni dvorani OUZD preteklo nedeljo dopoldne letošnja skupščina ljubljanskega slega skavtov.
Potek skupščine je bit več kot zadovoljiv. Ob polni dvorani jc slogov starešina g. dr. Stanislav Revk otvoril skupščino. Po kratkem pozdravu in nagovoru na navzoče, je predlagal pozdravne hrzo-jaw«e visokemu pokrovilolju Nj. Vol. kralju in g. ministru za fiz. vzgojo.
.Sledilo je izčrpno poročilo Rtegovega načelnika, ki Je s svojo preglpdno vsebino moralo zadovoljiti vsakogar. Ze jasen pregled razvoja slega od reorganizacije 1. 1932 do sedaj, je nazorno dokazal zavidanja vredne uspehe, ki so se v preteklem letu le še množili.
Sledila so poročila slegovih funkcijonarjev, ki so v svojih resorih mogli pokazati le red, uspeh" In napredok.
Po končanih poročilih, ki so jih prisotni z veseljem in odobravanjem sprejeli, je starešina
imenoval za načelnika za bodoče leto dosedanjega načelnika g. Mitjo Sviglja, ki jo s svojim požrtvo- | valnim delom dokazal velike zmožnosti in mu tudi i pripada največji del uspohov. Načelnik se Je na ! kratko zahvalil za priznanje ter pozval članstvo k j ; Se plodonofinejšemu in požrlvovalnejšenui delu.
Slodila so imenovanja novih vodij in volitve , .upravnih funkcijonarjev, ki so prinesle dosti iz- ! j prememb, zlasti novih in mladih delavcev.
Po predlogih za zvozina odlikovanja, ki so ! j bila z odobravanjem sprojotn, se je starešina za-| hvalil vsem, ki so pripomogli k tako lepi bilanci preteklega lota in |>riflostvovalt skupščini.
Po zaključku jr zaorlla v dvorani skavtska himna.
rw *	litv v
Zdravutsce v potnem pomenu
Rog. Slatina, 22. sept.
Vsako Jesen, kadar zaključujemo sozono in se poslavljajo zsdnji goslje iz naših zdravilišč, stno dolžni, da damo obračun ne samo o tem, kar smo v prometu od naših gostov prejeli, marveč tudi o lom, kar so dobrega in lejiega naši gostje prejeli od nas. Bolj ko zdravilišče zadovolji svoje gosto, bolj more bili tudi zadovoljno saino v sebi. Še so nam ohranjene besede, s katerim je škof Slomšek ln škof Strossmayer označil — vsak v svojem času ali v Istem kraju — Rogaško Slatino kot vele-važno pozoriSčp kulturnih mednarodnih stikov In sestankov.
Vsaku zdravilišče ima kol zdravstvena In socialna ustanova odlično in odgovorno nalogo tudi v kulturnem pogledu: seznanjati mora širši kulturni svet z vrednotami naše duše in našega ljudstva ter zaeno pokazati, kako poznamo in cenimo resnično kulturo drugih narodov. Služiti zdravju in zabavi, kakor bi se moglo glasiti zdraviliško geslo, to je sicer v vročih dneh In jio preslabih naporih človekoljubno delo: u to človekoljubje in gostoljubje Je treba vršiti s plemenitim čutom In načinom. Nič bolj ne. odbija izobraženega gosla kakor prlredilvo in programi, ki se jim preveč |x>zna pečat, ne: kulturne marveč: gmotne pridobitve.
No gre za to, da bi nam gosle vcdril in zabaval kdorkoli in s čemerkoli, marveč naj jih. v naših zdraviliščih šc prav |>osebno, razveseljuje la in na lak način, ki more in hoče našim gostom posredovati boljši in lepši dol riaše duše In prosvete. Stvari,, ki imajo le preveč trenutno in krajevno korist, ki v ničemer ne zadeva gostov, naj bodo 7. vsestransko previdnostjo in razsodnostjo pripuščene v program zdraviliških sezonskih prireditev. V istem duhu in smislu naj se vodi in urejuje tudi zdraviliška čilalnica in knjižnica. Pripominjamo, dn ni vzgojno in torej neprevidno, da so v čitalnico pripuščajo tudi otroci, ki so, kar zadeva slike, šo posebno Iznajdljivi in radovedni.
V	splošnem je treba poudarjati, da gostje no prineso v zdravilišče samo telesa, marveč tudi dušo, ki je na tujih tleh bolj ko na domorodnih do-
i vzetna za duhovne vplive, ker je sproščena mnogih ovir In predsodkov. To vam more polpg drugih n. pr. spričati zdraviliška kapela v Rogaški Slatini, ki je ob visoki lezoni np Ip oh zapovedanih marveč ludi ob nazapovedanih hogoslužnlh dneh polna in prejioliia vernih obiskovalcev, sevedn gostov.
1 S tem zgledom smo le v podobi izrekli, kar sp sicer tako težko jiovp z besedo, razen če |e prav izbrana, kakor je bila svoj čas don Bullčova. ki je zdraviliškim sogoslom iz kapele gredoč dejal: tfula cl animap acitia salulari sustendandae suni: Knr si moramo tudi duše ohraniti z blažilnim studencem-.« Ali ni s tem tn veliki mož lepo povedal: kaj mora biti zdravilišče v pravem In polnem pomenu to bcaodoV
Poizvedovanja
V	nedeljo dopoldne sem izgnhila zlato žensko zapestno uro od milnice za garnizijsko bol-
nišnico po stezi do Domžalske ceste do Vod-matskega liga. Pošten najditelj sc lepo prosi, da io vrne za nagrado upravi »Slovenca«.
Novi grobovi
+ Hotelir Krano Rehiuincheig. Celjske gospodarske kroge je zopet zadela huda izguba. Zu Janlčem, Žunirom, Bernardljom, Ravnikarjem je neizprosna smrt iztrgala Iz naše srede sedaj še nolollrja RehaiucheggH V nedeljo jp Sel po opravkih v Ljubljano, v torpk ga bomo spremili na njegovi zadnji poli na celjskem mestnem pokopališču. Pokojni Rebeuschogg Je vse svojp moči in sposobnosti posvetil gospodarstvu, Rojen je bil lela INKti, dne 2*. septembra v Mariboru kol sin i mesarskega mojstra. Poznejp se je njegov oče ' preselil v Celje m prevzel znani hotel Pri Pošti. Danes pokojni Franc Rebeuschogg je prevzel gospodarstvo od svojega očela leta 1917. llolollr Ite-lipuschogg se je dolgn vrsto let udejslvoval v raznih goB|)odarskih institucijah. Član mestnega svetn | celjskega in obenem referent za klavnico. I<i se Je pod njegovim vodstvom modernizirala, j« bil "d lota 1921. Ril jp tudi dolgo vrsto lel načelnik Uo-stilničarske in mesarske zadruge, dalje načelnik Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, član upravnega sveta mestne hranilnice in uprav-iipga odbora avtobusnega podjetja mesta Celja. Poleg tega pa sc je udejslvoval še v raznih drugih organizacijah. Njegov hotel je bil znan daleč po celjski okolici, |xisnbno so s« pri njem ustavljali okoliški kmetje. Bil je miriip in tihe narave, v občevanju prijazen in vljuden. Življenjsko družico si je izbral iz znane družine hotelirja Juvančlča na Zidanem mostu. Poleg gospe soproge zapušča tudi dva sinova, od katerih obiskuje starejši VI. razred drž. realne gimnazijo v Celju, mlaji! pa trgovsko šolo v Ljubljani. Pokojnika so prepeljali iz Ljubljano v Colje in bo pogreb danes, v torek, ob pol 5 popoldne na mestnem |Hikopališču Naj počiva v miru, ložko prizadeti družini izrekamo svojo iskreno sožalje.
Ostale vesti
—	Spominske poštne znamke s sliko viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v vrod-liostlh po 0.75, 1.50, 1.75, 3.50 in 7.50 Din bodo dane v promet dne 9. oktobra t. 1.. na dan obletnice njegovo tragične smrti. — Direktor pošle in telegrafa.	•
—	Vinogradniško iborovanjo v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinogradniško zborovanje v Ljutomeru v nedeljo 20. sept. ob pol 9 v gostilni g. Rosnlkn. Dogovorili so bomo o cenah za novi vinski moSt, o zaščiti ljutomerskega vina in drugih potrebah. Razdelile sc bodo pri loj priliki tudi diplomo in prlznanico. Vabimo vinogradnike od blizu in dalnč. — Odbor.
—	Seje gasil*kc zajednice dravske banovine.
V	soboto, 21. t. m. so Ju sestalo članstvo starešinstva- osrednjega odbora in obrainbito-iiapudalnega odseka k rodnim sejam v Ljubljani, v katerih so se poleg tekočih zadev odobrila poročila uprave in gasil, nadzornlšlv« o izvršenih pregledih župnih in četnih uprav ter storili potrebni sklepi in ukrepi.
V	kulturno-prosvetni odsek je vpoklican starešina GZ okraja Dravograd, g. Mravljah Josip. Ustanovitev GZ, okraja Maribor muslo je v načelu sprejela. Odredil se je nadaljnji pregled nekaterih zup in čet, določila prva polovica novembra t. 1. za vaditotjski tučaj župniin poslovalcem, za poklo-nitveni pohod na Oplenac je izbran čas letošnje •zgodnjo jeseni v okvirju zajednice ob zadostnem številu udeležencev vsaj za on posebni vlak 400 potovalr.ov. Končno jo izrekel osrednji odbor razstavnemu odseku toplo zahvalo in priznanje za velik trud pri skrbno pripravljeni in okusno aranžirani gasilski razstavi nn tukajšnjem spomladanske in velesejmu, ki jo dosegla vseskozi priznano lepe in trajne uspehn.
—	Cndno postopanje. Iz krogov železniških upokojencev emo prejeli: »Službene novine« štev. 14 z dne 1. julija 1035. pod štev. GD 71.081/35 pri-občujejo, da je bil spremenjen pravilnik o voznih ugodnostih za železniške ujiokojencc v loiiko, da imajo upokojenci ter njih družinski člani pravico na 24 režijskih voženj letno. Vsled loga bi morala železniška direkcija v Ljubljani vsem prizadetim dostaviti za lelo 1935 Se on vložek. Pretekli bodo že trije meseci in zaman čakamo na drugI vložek. Prvi vložek zn IG režijskih voženj smo porabili že za svojo potrebe, nabavo žlvljonsklh potrebščin za zimo, pota v zvezi « šolanjem otrok, in sedaj v najnujnejših potrebščinah moramo plačati colo karto. Prosimo železniško direkcijo v LJubljani, da nam takoj Izda drugi upravičeni vložek.
—	Tudi Vam velja lo obvestilo: preberite in drugim povejte! Pojdite z nami bo božjem svetu I
V	sončno Dalmacijo za 850 Din 4 dnovnl avtobusni izlet; LJuhljana — Kočevje — Sušak — Crikvenlca
—	Sonj — Šibonik — Skradln — Trogir — Split
—	Stnj — Knln — Plltvička Jezera — Karlovec Novo mesto — LJubljana; trgalnv grozdja In izlet z ladjo na Hvar. Odhod iz Ljubljane 27. septembra. — V Nazarje, čez Črnivec — Novo Štifto — (iornji grad za 70 Din (en dnn z avtom) 0. oktobra. Na Sveto gor« pri Oorici bo VIL (in zadnje) letošnje romanje z avtobusi 7. in 8. oktobra. Kdor gre z nami. naj ne odlaša s prijavo. — V Benetke in Pnilovo čez Gorico—Trst — Redlpuglia (Srpdi-polja; -znamenito vojaško pokopališče, kjpr počivajo vojaki III. Hal. armade — 120 tisoč mož) tridnevni avtobusni izlel 12. do 14. okt. za 390 Din vključno potni list in vizum. — Na kraljev grob na Oplenac (celodnevno bivan je v Belgradu j z brzini vlakom 19. do 21. okt. za 225 Din. Podrobna pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite so po dopisnici nn naslov: »l'o božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov Irg 4 (Šentpeterska vojašnica).
—	Avtobusni izlet na Jezersko 25. septembra ob I1* Din 60.—. v Logarsko dolino 29. septembra Din '>5.—, v Opatijo y>. septembra Din 1f>5___ Prijavp sprejema Putnik. Ljubljana, za nebotičnikom.
—	Strašna smrt otroka. V nedeljo so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 2 Iptnegn Metoda Rozmana, sina hišarja iz Kamenja pri Boh. Bistrici. Deček je nase prekucnil lonec vrele vode ler dobil hude opeklino. V bolnišnici so se zdravniki trudili, da hI otroku rešili življenje, vendar pa so bile opekline prehude ter jp malček včeraj oh 8 r>onoči v hudih bolečinah umrl.
—	Drzen *knk i drvečega vlaka. Ljutomerski orožniki so imoli nalog, da odpravijo po železnici proli Mariboru mednarodnega potepuha. SOlelne-:a Georglja Bnrlčevskpgn. poljskega državljana. Co Je vlak drvel od Llutomern naprej, je Rari-čpvskl prosil, iln gro na klospt. Iz kloseln pa |p napravil pravi Raitomortalr skozi okno In kakor mučkn priletel na tir, ne da bi se huje poškodoval. Orožnikom je v slovo še z roko pomahal, nalo pa neznano kam izginil. Baričevski je pravi poliglot, govori polpg materinščine Se nemško, rusko,' madjnrsko In npkollko srhohrvalsko.
—	Opnmlnttka tnžhn. ,ltigoslov. knjigarna v LJubljani Je založila praktičen obrazec za opominja tožbe do zneska 6260 Din, nn ohrnzcu je tudi lestvica za kolkovanje prvo In drugopisn. Besedilo tp tožbe - tiskovno je Irebn le malenkostno izpopolniti, pa jo zadoščeno predpisom. Tiskovina
Ako Tvoja iena še ni oblečena, v gledališču pa se je že davno pričelo prvo dejanje, nc vznemirjaj se, . , . |C|
bonbon
PROI/.VOD »UNION-, ZAGRF.B.
ho dobrodošln prod vnem nitim, ki miini vlagajo ložbe. Tiskovina slano poln I Din za prvopis. drugopis (kopija) 75 para.
—. Motnje v tclodeu in črevomi, ščipanje v trebuhu, zastajanjc v žilnem sislcinu. razburjenost, nervoznosl, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Fran/ .loseluve« grenčice.
Duhovniške spremembe pri minorilili. Mi
norilski samos:an v Ptuju je imel |H> svetovni vojni tnko ni«lo duhovnikov, da je moral odstopiti celo dve župniji v Halozah, t. j. župnijo S\ Irojice in Sv. Vida svetnim duhovnikom Sedaj |xi 15 letih pa že ima toliko slovenskega naraščaja, da lahko pošilja mlade, goreče duhovnike v misijonc Lansko leto jc odSel na Kitajsko p. Rupar, kamor mu bo sledil letos šc njegov hrnt-duhovnik, V Ameriko odide p. Božidar v dušnopaslirstvo na žu|>iiijo v C:ikagi, kjer že deluje kol župnik p. Viktor. Tudi so že zasedli očetje minoriti župnijo Sv Vid pri Ptuju. Po smrti sedanjega župnika I ranca Jazbin-ška bodo dobili nnzaj Hajj župnijo S;. 1 roji Jo, kjer delujeta zdaj še dva svetna duhovnika, kamor pa l>rideta s I oktobrom p Bernardom Šalamun za 2 kaplana In p. Danici za ekonoma minoritsklli posestev.
Dobro jutro
Lutz
Cenik Tovarna Lutz-peči. Ljubljana
šiška
Celje
0- Cinkarna odpovedala vsemu delavstvu. Položaj o Cinkarni poMaJt. ml dne do dno bolj napet. Due'18. t. in. je vodstvo t'in karne pozvalo delavstvo, naj se v 24. urnh vrne nit delo, če no, se smatrajo vsi zn odpuščene. Ker se v leku lega pumi nihče ni od /.val, jp podjetje tukoj milu objavilo, du so vsi odpuščani jn nuj dvignejo do 21. t. m. v podjetju svoje delavske knjižice iu obračun. Tudi tetra delani vo ui .storilo. Nulo je vodstvo Cinkarne izjavilo, da liodo vsi delavci dobili svoje delavske knjižico na pristojnem občili skom uradu. Delavstvo se nj odzvalo no enemu iio drugemu pozivu ter odločno vztrajajo v Cinkarni in tovarniškega poslopja ne za-imste. Velika večina občinstva simpatizira s stavku,jočim doluvjstvoni in mu je tudi zelo naklonjena kakor ludi nekateri Kosjiodarski krogi, ki skrbe zn prehrano. Podjetje se ne nkloni in ne pristane nn nobena pogajanja Želimo in sum trdno prepričani, naj lii se ta konflikt čimprej povoljnu končni in dn bi delavstvo zopet začelo z. delom. Vsekakor bo morala popustiti ena kakor druga stran,
f (»las iz občinstva. Iz občinstvu miio prejeli sledečo vrsliee, ki jih radevuljo ob javljamo. Na celjski poslali se dogroil! ludi j točnemu človeku, dn zamudi vlak. Zakaj! i Prvič, kor so vHi vhodi in izhodi zadelani in I traja dolgo, da so človek prerije skozi mno 1 žico zijal na peron, posebno pa ob popoldanskih vlakih ob Iti, ko rine ninsii ml obeh strani. Drugič pu ludi zalo, ker se i/.dn.iojr prav pogosto lislki le pri eni blagajni: če pn so odprte vse blagajne, tedaj ni nikjer na zmičeno, za kntpru smer izdajajo blagajne , listke, kakor je tn urejeno nu vseli večjih poHtajnh. Prosimo g. postnjoiiiičclnlkn nn.i hi bile vsaj ob sobotah, nedeljah lit praznikih odprto vse blagajno, ki nn.i hi tudi imele napise, za katere |)rog» izdajajo listke.
O- Nesreča in napad. Vrečko Štefanija, "i Im I stara hči posestniku i/ Stražic pri Vnjnikii jc , doma padla in si zlomila levo roko. -
£
Radio
Program' Radio Liuhtiana i
Torek, !l. npptcnibra: M.iMi 1/ solin ih- spanij« (plo«*tM>) 12.45 Yrom»\ |x>roflila	Oi*. obvestil«
Narodni nn ppvi s spn-ml.lrv »in ient Un«li.|««koKa ork«' stm (jr«l<\ Korpn^nnovn, Hiipnlkovn.	Fran*/!. IV
Lrovt*'i<-) 14.H0 Vrenm, lx>rzii IH nn Vnlčkova ura Hailijski orkester: (iilson: Širita dunajskih vnlHov. Translntonr: Torero. FuHk: Idnali Manj. Milir: V lopi dolini Isar IS.4(1 Kitajske nravi (Frane Toriotflav) 10.<m ras. vreme, poročila, spored, obvestila KUHI Xae. ura: Uorlie oko!. Helprada iesonj IfKKi (M. ('rnjaimki i/ Bel^rnada) Nuni Revija naših tenorjev: Ikinovee S vetov.« r. nnryer Dr« po, Der mota AnUm. Franr.l .lean. .lejaoin Mirko, Marčee Stjepan, Stibernik \';tl«"ii!ln, fciv.ko Avjri^t 21.1 ."> Oporni zvoki. Rad. ork 22.0(1 ('ns, porodila, »poroti, vreme Oporni zvoki, Rad ork. S2.JI0 a mrliške ploSeo. Kon«v oh 23.
Drugi programi i
Torek, !l. septembra: Relijrad: 2<l.(>0 Konc. «led. orkester 22..'Mi Prenos iz kavarne Zanreb: 2«.(Hl Klnv koaeert :*n.:to Koncertni večor 22.1.*) N'ar<Mlne po*mi Dunaj: 17.20 Koneertna ura Dunajska ulasba (vojaška podbti in radijski orkester, pevci) 22.10 Uialnnsov fkladln- 2.1.10 Avstrijska ljutkska fflasba 24.00 Plesna glasba (ploš<*e) Rmlimpeita: 10.n.". ( iranska ^lasnn 20 00 Beolinijev koncert 22.10 PlofiPc 23.1"» Plodna irlnsha - Trst-M i lav: 17.0"» Zabavna glasba 20.4."» Prenos oporoto Rim-Bari. 17.a*i Lah-ka irlasha 20.40 Pestra ura 22.(Mi Klavirska crlasba in potjo Praf/a: 10.:((» Pren.Ks operf "•30 Plošče -- Urno: 10.2"» Šlauor.ii 20.:Nl Iirra 21.00 T/ upore 21..Vi Komorna trlasba Bratislava: 10."50 Prcno-oporo I aršava: 20.00 (>i»crcta 21.i>.*» Ork. -tralna irlasba 142.45 Plesna prlasba (ploščo) - t'.«« A 'emfiija: 20.1." Hitrojša ladja, r,-ul balad«,
Naznanila
I Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-Seva c. 41; mr. Trnkoczv deil. Mestni trg 4 iu mr Ustar, Selenburgova ul. 7.
I Vngleško društvo v Ljubljani bo pričeli počcnSi / oktobrom zopet redno delovati. Pri redili sp bodo tečaji, (Iništvpin sestanki, čitai nične ttrp itd. Vse podrobue informacije se da i j p jo vsako srislo in .oboto od 6 do \ drtišlve iipm lokalu \Vulfova 1-1. Oni, ki se nameravaj' udeležili tečajev, nuj se čimprej priglase.
Pošljite naročnino!
Stran N-
st««, m
Zoper Abesince
Železni generali
Največja vojna ladja sveta: Angleška križarka -llood«, ki ima 42.000 ion. i a plavajoča trdnjava je iz. Gibraltarja priplula v Sredozemsko morje.
Nedolžni dobički vojne
v Ameriki: 1800 odstotkov
Najcenejše mesto:
Več ko 100 let se Anglija ukvarja s politiko vojnega brodovja in vec ko 400 let je uspešno delovala na to, da se je postavila vedno tja, kjer je mogla nadzorovati tržišča svetovnega poslovanja. V dobah, ko so druge države le mislile na politiko s kolonijami, st je znala Anglija z raznimi mirovnimi pogodbami pridobiti, navidezno prav brezpomembne točke, s katerimi si jc pa pozneje utrdila svojo svetovno nadoblast. Na Dunajskem kongresu prejšnjega stoletja je pridobila Anglija otok Malto in nihče ji ni zavidal puščobne, kraške postojanke. A dandanašnji je baš otok Malta najvažnejša pošto jauka za obvladanje- Sredozemskega morja. Anglija ima v rokah tudi vhod v Sredozemsko morje Gibraltar —, in hidi izhod iz njega, — Port Said.
Malta je prav za prav majbna skupina otočja: Gozo, Connino in Conissoto jo obkrožajo. Prebivalstva je komaj za 200.000 in so menda sami Italijani, ki so pomešani z arabskimi priseljenci. Več ko 100 let so Angleži gospodarji Malte, vendar so govori ondi večinoma laščina. A za 10 odstotkov' je na Malti angleškega vojaštva, kar je pač veliko število in kar ludi pomeni, kako se Anglija zaveda važno-
Tokio
nej.se pa je glede na ozemlje, ki ga zavzema.
saj so hiše ..... pravilno — le nirke, enonadstrop-
ne. A v Tokiu sp moreš — vsa čast Takaha-ši.ju! — s srede mesta Ho skrajnega konca peljati z avlom (s taksijem!) za 4 dinarje in pol; za frt km dolgo vožnjo iz Tokia v Jokohamo in nazaj (z avtobusom) plačaš 40 dinarjev! In vse to je mogoče, čeprav japonska skoraj ves bencin uvaža, japonska zna tudi to umetnost, čeprav nima pšenice: dn vendar prodaja Italiji makarone — in sicer cenejše, kot so v Italiji lastni italijanski. Japonci so tako izvrstni ra romarji in praktični trgovci, da kupiš v Tokiu fotografske aparate, kemične izdelke /a poln vico ceneje ko v Nemčiji. Izvrstno narejena moška oblrka i/ pristnega angleškega -oikna starne 1000 dn 1200 Din. Ra/.en teh ra/.lik v rr-nah spričo naših, pa je prehrana ilt sploh preživljanje na Japonskem * drugačnih številkah. Če hočeš na japonskem živeti po evropsko, je to zek) drago, in sicer M4)0 do sooo Din porabiš na mesec. A če sc prilagodiš japonskemu načinu življenja: jedi. stanovanju itd., boš izvrstno jedci in jako pnrrni stanoval jafMinska kuhn je dobra in cenena: za Din 4.5o dobiš odlično kosilo, f.vropra neznansko zanima vzhodno azijsko /»ivljenjr. vendar sc mu kmulu sto/i po domovini, če prebije Evropo- It) let nn J apnu skem. je v nevarnosti. Ha duševno propade i-postane kar japonski.
*
sti Malte. Ker je Malta 100 km oddaljena od Sicilije in T00 km od Azije, je angleškemu brodovjn lahko, da zajire, kadar le hoče, Tirensko in jadransko morje in sleherni fM-ehod v Afriko. Tudi za druge države je Malta velikega pomena in je ondi nad 50 raznih konzulatov. Na lejo se prijielje k Malti več ko 40.000 ladij; pristanišče je najmodernejše, poleg njega je tudi izborno letališče. --- Trgovska bilanca Malte v zneskn 3 milijonov funlov na leto, je navadno velika in največ prihaja iz Itar H je.	Navidezno je Malta samoupravna, in jo
upravljata senat in parlament. A nad obema je vladar angleški guverner, v sjrorih odloča angleški tajni svet.
Nekako šest tednov je odtlej, ko se je lice Malte po|iolnonia spremenilo. Vojaška posadka se je povečala od 10.000 mož na 25.000, a to število še raste dan na dan. Pri Malti je več skupin jiodmor-nic m minerjev, ki morejo vse otočje čez noč obdati z minami. Pristanišče je zaklenjeno: z verigami zaprto. Nobena ladja ne sme pristati, preden ne dobi dovoljenja firistaniškcga poveljstva. — Prebivalstvo je kajpada v strahu radi teh vojnih priprav. Kakor ves svet, je se bolj otok Malta, v napetem jvričako-vatijn.
*
V restavrariji.
»Zakaj pa tako malokdaj pridete., gospod doktor?«
-Ja veste, pri nas človek ne more jesti! Komaj flobim grižljaj v usta, pa nc morem več jesti.«
-Zakaj pa ne?«
-Ker ni potem nič več na krožnika.«
| Italijansko poslanislvo \ Addis Abebi. Slraza na kontu.
Slevilo milijonarjev iu milijarderjev jc med vojno \ Združenih ameriških državah naraslo a 21.0li(i glav. Vsaj toliko jih je, ki so v davkariji napovedali dohodninski davek Koliko teh vojnih milijonarjev je kdaj nosilo puško in se kdaj plazilo po strelskih jarkih? Koliko leh milijonarjev ve. kaj se pravi biti lačen na bojišču? Koliko leh je prebilo brez spanca v onih strahotnih nočeh, ko si se moral sključen držali spričo granat in izstrelkov mrtvaških ragelj? Koliko teli je moralo odbiti sovražnikov naskok z bajonetom?
Naravni dobički ameriških podjetnikov znašajo » USA po b. 8. 10 in ludi po 12 odstotkov. A vojni dobički lo jc nekaj drugega ti so donašali po '20, 0(1. 100, JOO in celo |>o 1800 odstotkov, brezmejnih dobičkov! Izrabijo pač, kar se izrabiti da, seveda, nc naravnost, ne odkrito, marveč je vse zavito \ palrijotične govore in o letu, -da moramo vsi iti po isti poli« . a dohodki sc kopičijo v ne-izinernost in mirne vesli jih "vtikajo v žep. /a primer si oglejmo ljudi smodnika du Ponle. Kako jim je bilo v vojni? Du Politi so bili domoljubni kartel. A so na lelo pov prečno zaslužili (od leta 10(0-14 - ) 0 milijonov dolarjev. Med vojno pa na lelo: 58 milijonov dolarjev! Dobički jeklenih kraljev, Bellehem Steel Cotnpanv so bili v letih 1010-1014 povprečno t) milijonov dolarjev. Nato jc prišla vojna in slučajno je začelo lo podjetje izdelovali iminicijo. Zaslužili so v letih I014-|o|8: 40 milijonov dolarjev!	Naravni dobiček United
States Steel Corporation v pclili letih pred vojno jc bil na leto 105 milijonov dolarjev/ a meti vojno: 240 milijonov dolarjev. V zadnjih treh Iclili pred vojno je zaslužila neka kemična družba krog 2 milijona funtov šterlingov. A leta 1010 je bil dobiček 15 in pol milijonov, torej jc zrasel na 1100 procentov-. Generalno kemično podjetje jc imelo pred vojno po 8000 dolarjev dobička; med vojno pa 12 milijonov dolarjev! Dohodki mednarodne družbe za nikelj so sc jvovcčali od 4 milijonov do 7t milijonov dolarjev ua leto. lorej za 14t)0 procentov.
Razne tvornioe za čevlje so tJnclc Samo prodale 75 milijonov parov čevljev, a bilo je 4 milijone vojakov, torej bi moral vsak vojak dobiti 8 parov čevljev, a dobil jih je samo cn par. Po končani vojni ie ostalo 25 milijonov jvarov čevljev. Razni statistiki in gos|->odarski krogi so izračunali, da so dale Združene ameriške države za vojno 52 milijonov dolarjev; dobiček je bil 1b milijard in iz leh jc nastalo onih 21.000 novih milijonarjev. Ameriški generalni major Smedley D. Buttcr. pravi v nekem spisu šc dalje: »Kdo pa daje te dobičke, le ljubke dobičke po 20. 100, 500. 15011 in 1800 odstotkov? Mi vsi jih dajemo z davki! A vojak plača največji del računa. Kdor nc verjame, naj gre na ameriška pokopališča na inozemskih bojiščih ali v invalidne zavode Združenih ameriških držav. Ko sem nedavno jioloval po deželi, sem obiskal IS državnih invalidnih zavetišč, v katerih je bilo 50.000 človeških razvalin, mri/, ki so bili pred 18 leli ponos nar<"nia. V državni bolnišnici v Marionti (lndia-na) jih je 51*1 v barakah, ki so omrežene z bodičasto žico. Ti ljudje so duševno propadli. Komaj da so še podobni ljudem. — Resnično, vojak plača naj-
I več tega računa. A twdi njegova druž-ina plačuje na I isti način ko on sam. Ponoči, ko jc on ležal v strel-! skem jarktt tn gledal, kako se krog njega cefrajo j šrapneli, so ležali svojci brez spanja doma in se ne-] mirno prekladali, vsi: oče, mati, žena. sinovi in i hčere Resnično, to je sleparija, in kaj ima narod od lega? Do 1808. leta nismo imeli niti za ped zemlje izven Severne Amerike. Tedaj je bil državni dolg 1 milijardo dolarjev velik. Nato smo se »ined-1 narodno zanimali«. Pozabili smo Washingtonovo svarilo spričo zvitih zvez«. Pridobili smo si |>reko-morske pokrajine. Ob koncu svetovne vojne smo imeli zaradi svojega vmešavanja v mednarodne zadeve več ko 25 milijard državnih dolgov
Zdaj spel se hočemo zavarovati zajier Japonce ] Kaj nas briga »politika odprtih vral« na Kitajskem? ! Pri Kitajcih zaslužimo na leto do 00 milijonov dolarjev. Ali čemu nas zanimajo Filipini? V '55 letih smo za Filipine izdali nekako 000 milijonov dolarjev in naši finančniki in industrijci in špekulanti imajo ondi 200 milijonov dolarjev zasebnega kapitala. In da bi si zavarovali onih 00 milijonov dolarjev nn Kitajskem in teh 200 milijonov dolarjev zasebnega kajvitaia na Filipinih, moranio sovražiti japonsko in se pripravljati na vojno, ki bi nas stala večkrat |io 10 milijard dolarjev in stotisoče človeških življenj.- In general konča svoja pametna in začno vnebovpijoča izvajanja z Ivesedami: -.-Naj bi dobili kapital, industrija in delavstvo za 'SO dni premisleka, ali so za to, da ne sme biti nobenih dobičkov v vojni in konec Ni ta. da ne bo nobene vojne. Tako bo tudi konec slc|varij z vojno.«
Abesinski vojaki kopljejo pod vodstvom bpl jrijskih častnikov strelske jarke.
Port* «r tem (Sio — ie tisie* aotriU
svoja vzhodnoazijska potovanja, piše neki časnikar, sem sr deset let pripravljal i? knjig, a kn sem bil onrli. sem videl, da je vse drugačno, kot je v knjigah. Videl sem. rla ni nikjer	ek.sotiČTiega. marve* je vse la k -Tin.
kakršno mora biti glede na podnebje, ki sr po njem ravnajo načini življenja. Japonci n. pr. sr morejo čudovito vživeti v naše razmere in sj>o/nal sem. da so Japonci mnogo bolje ptmčr-ni o evropskih političnih prilikah, kakor smo pa mi o japonskih. Seveda izvira iz tega tudi njihovo diplomatsko znanje in vsi ukrej>i. ki / njiflii lako sjprrtno ribarijo v kalnem (-Kritičnem morju Evrope. Natančno vedo. kdaj morajo nastopiti odločno in kdaj popusti jivo rn kdaj morajo svoja pota spremeniti.
Na lica mrsla sem pretiraval tako /,vani jafionski dumping (jajvonsko povode.nj njih rr-nenih predmetov). Dognal sem pa. da mi pretiravamo ta dumpitur. Veliki izvozni čarovnik, bistroumni finančni minister T a k h h a š i je r/rvedel to inmptnr*sl. Ha jr japonski jen v inozemskih računih znižal /a 50 odstotkov, a do ma je zmanjšal kupno moč |p za 5 Ho b rvhtot-kos. ( r je prej dobival japonski delavec jv) hO jenov (45 dolarjev) plač e n« mPse<-. /r j teh hO jenov vrednih samo tO dolarjev. Zatorej mn-rr Japonska j>o smešnih renah izvažati svoje blapo
Tokfo. ki mia ^ nv pol milijon« prebivalcev. jf r«o največjih svetovnih mest. se r»twj>
Trdnrava sredi svetovne ceste: Malta
Pomen vojaškega pohoda v A lic sin i jo je prav usoden /a Italijo in zato je Mussoiini dal poveljstvo v roke svojim najboljšim generalom, ki so v kolonijskili bojih najbolj izurjeni.
Vrhovni poveljnik vseh ondotnih bojnih aH je general limilio de Bono, ki ima 00 lel in jc silno odločen, /.e med svetovno vojno se je osebno seznanil z Mussolinijem, ki je bil Mussoiini šc navaden vojak. De Bono je kmaht spoznal darovitost Mussolinija za organizacijo. De Bono je kot najvišji sotrudnik Mussolinija kaj naglo napredoval. Po pohodu v Rim, jc postal njegov vojaški svetovalec, kesneje je bil poveljnik fašističnih miličnikov in policije. Ko je bil guverner v Tripolisu. si je j>ridobil velike zasluge za kolonizacijo in leta 1020 je iirišel v Rim za ministra kolonij. Zoper uporne domačine > Libiji, je general de Bono uspešno nastopal in si pridobil mnogo izkušenj glede na boje v kolonijah Železna disciplina mu je temelj vojaštva. Vse svoje ukrepe izvaja z najstrožjo konse-kvenco.
Njegov generalni pribočnik pa je general Melkijad Gabba. ki je večina svojih vojaških let preživel v kolonijah. Leta 1807 je bil še nižji častnik, a lela 1011 že načelnik štaba kolonijske armade v Eritreji. V svetovni vojni je bil, zdaj bi letni general, vodja topnicarjev. L 1016 je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo in se je udeležit bojev ob Piavi in Soči. — Poveljnik pomožnih čet v Somaliji in Eritreji je 58 letni general Aleksander Bi roli, k>i je osivel v kolonijskih bojih. Mnogo odli-
kovanj sc je prihorii v neštevihuh bojih zoper domači nska |>lcmena. A ker je tako pravičen, dasi odločen, ga imajo domačini prav radi. Italijani ga pa čemijo za najboljšega jjoznavalca eritrejskih ple men.
General Rodotl Graziani, groemer Somalije in vrhovni poveljnik ondotnih čet, pa je najbolj zanimiva osebnost italijanske kolonijske zgodovine. Ker je 1. 1020 tako brezobzirno zatrl domačinske ttpore v Circnajki, mu pravijo Arabi, inohamedanci in kristjani, da je tripolifanski bič. Vsi krvavi boji z ttfiorniki so se končali tako, da so bili vodje pobe-šeni. V leh mesecih pa je bil večinoma le v Rimu, kjer se je zdravil zaradi kačjega strupa. Da bi laškim kolonistom dokazal, da sc mora zemlja, ki so jo z mečem pridobili, (poljedelsko obdelati, si je na Cirenajki postavil hišo in se bawi z kmetijstvom.
Eden izmed najstarejših Mrussotiirijevili tasi-stovskih tovarišev pa je general AttiHo Teruzzi, fioveljnik fašistovskih miličnikov, ki je tudi v Afriki. Nla libijskih bojiščih se je odlikoval s hrabrostjo. Iz svetovne vojne je prišel kot stotnik in je šei nato koj v Libijo. Ko jc v Italiji zavladal fašizem, se je odpovedal službi, odšel v Rim in je |X>sveti svoje moči Mussoliniju. Skupaj z Mussolinijem, dc Bonom, Grandijem in Balboiu je vkorakal v Rini L. 1021 je fiostal nemestniški fašistovski tajnik, lela 1024 podtajnik notranjega ministrstva in kesneje je bil guverner v Cirenajki.
V Abesiniji jc konec de/evne dobe, ki jo lakole obhajajo.
Gospodarstvo
Italijanske državne finance
Stroški za vzhodno Afriko 6 miljard dinarjev
Pravkar .io. objavljeno uradno poročilo o italijanskih državnih finaiieeh /.n mesec avgust iu s tom za dva mesena proračunskega leta 1985 -1986. saj se začne italijansko proračunsko loto L julija.
V avgustu so znašali državni dohodki l.f.99 (julija 1.553). izdatki pa 2.103, (2.054) milj. lir. Deficit zn. uv«u*t znaša 504 milj., za julij pu 501 milj, ttkupno 1.005 milj. lir. Lani jc znašal, v avgnstu deficit samo 181 mili, v juliju na 135 niilj., torej skupno v dveh mesecih 31(1 niilj. lir. Deficit hi gotovo ostal na lanski višini, ali pa bi bil šc manjši, č« ne hi bilo izrednih izdatkov /.a vzhodno Alriko. Ti izdatki so znašali v avgustu ;!37. v juliju 375 milj., skupno 712 milj. Ce hočemo dohiti točno sliko o italijanskih izdatkih /.n vzhodno Afriko, moramo prišteti šc izdatke v teku preteklega proračunskega leta, ki ko znašali 975 milj- lir, skupno z izdntki za julij in avgust je do,slej stnlii Italijo vzhodnoafri-ška ekspedicija 1.687 milj. lir ali preračunano na dinarje: fi.073 milijonov, zaokroženo nad šest milijard dinarjev.
Seveda se ti veliki izdatki ni.so dali kriti samo z izrednimi dohodki iu navadnimi posojilnimi operacijami in jo bilo ptrcbnoo sodaj razpisati veliko posojilo, ki pa ni fiksirano v svojem donosu in bo njegova višina pač odvisna od naporov Italijo in njenih državljanov. Seveda pu bo moruln hiti skupna vsoln posojila znatna, ker znašajo sedaj izdatki za vzhodno Afriko nad 800 milj. lir mesečno iu se hodo šc bolj poveča val i zaradi novih transportov tako da lahko računamo na potrebno vsoto najmanj 4 milijard lir v teku enega leta.
Oglas
Rešenjem Gospodina Ministra saobračaia QD-br. 52119/35 od 13. septembra 1035 g. odobren je raspis medjunarodnog natfčaja za izradti idejne skice konstrukcije novog žclezničkog mosta preko Save kod Zagreba.
Uslovi za ovaj natečaj na našem, francuskoin ili nemačkom jeniku mogu se dobiti na Pomoč'noj blagajni Finansijskog odeljenja Generalne direkcije železnica u Beogradu, Palata Ministarstva saobrafcaja ili na Blagajni Direkcije državnih železnica u Zagrebu po ceni od 48 Din u gotovu.
OcenjevaSki sud sačinjavaju: Članovi:
t. g. inž. Mato Sneler, direktor oblačne direkcije u Zagrebu;
2.	g. inz. Franjo Horvat, narodni poslanik i gradski vernik u Zagrebu;
3.	g. inž. Rajko Kuševič, vaitredni profesor Tehn. fakulteta u Zagrebu d glavni urednik Teh-ničkog lista;
4.	g. in i. Emil Krik, šef otseka Oeneralne direkcije železnica u Beogradu;
5.	g. 4nž. Nenad Lancoš, šef otseka Ministarstva gradjevina u Beogradu.
Zamenici:
1.	Jedan član Udruženja jugoslovenskih inže-njera i arhitekata;
2.	g. arli. Stiepan liribar, član Gradskog Poglavarstva Zagreb;
3.	g. inž. Borivojc Tošič, inženjer Generalne direkcije železnica u Beogradu.
Odredjene su sledeče nagrade: . Prva od 60.000 dinara, druga od 40.000 dinara i freča od 20.000 dinara, a osim toga tri nagrade od )x> 10.000 dinara za otkup drugih ra-dova.
Radovi uiakmičara sa motom i naslovom u zapečačenom kovertu imaju se predati Gradjevin-skohi odeljenju Generalne direkcije železnica u Beogradu najdalje do 11. .'januar* 1936 g a za utakmičare van Beograda radovi moraju biti u istoin roku predati pošti uz povratni recepis.
Posle izvršene ocene svi radovi če se iztožiti u:Zagrebu za vreme od 14 dana na javno rasina-tranie.
Bliži podaci mogii se dobiti n Gradjevinskom odeljenju Generalne direkcije železnica u Boegradu ili u Gradjevinskom odeljenju oblasne Direkcije u Zagrebu.
Za .sporna pitanja iz'oveg natečaja nadležan je izborili sud. Udruženja jugoslovenskili inženjera i arhitekata.
Iz Generalne direkcije Državnih železnica u Beogradu, O. D. br. 52119,35.
rnmmmmmmm
Likovič Joža:
Na jezerfšču
Q|j koncu meseca avgust n *o znaša In likvidna sredstva italijanske državne bln-gH.ine 1.881 fiiilj. lir. Državni dolg pa jc v avgustu narastel od 106.802 milj. lir v juliju na 107.185 milj. lir v avgustu,
indeks een v Italiji. V teku mesecu avgusta',jo indeks cen na debelo v Italiji narastel zn 3.16"o, t. j. url 319.12 na 899.21. Istočasno je torej kupna moč lire padla. Zmln.il teden so cene v veletrgovini zopet narasle posebno zn življenjske potrebščine.
Odkup Inozemskih vrednostnih papirjev. Kot znano so morali Vsi italijanski državljani odstopiti svoje inozemske vrednostne papirje državi, ki jim bo zanjo izdala 5% državne bone. V italijanski posesti se jc nahajalo zelo mnogo francoskih državnih papirjev, po tečajni vrednosti za približno 400 milj. lir. Vso te papirje skuša sedaj Italija prodati I!anque de France, ki hi .jili plačala z zlatom. To zlato pa bi Italija poranilu za nftdaljno nakupe sfrovin ia drugih potrebščin v Franciji in drugih državah.
Letošnji pridelek koruze v Italiji. Pret' nedavnim smo poročali, da bo italijanska letina pšenice dala 7.7 milj, met. stotov, torej 1.4 milj. stotov več kot lani. Ta dobri izpad pšenico pa jo kompenziran z manjšim pridelkom koruze, saj ceni kmetijski minister Ros-soni letino koruze letos, tla bo za 25—35% manjša kot lani, torej za okoli 10 milj. met., stotov. Zaradi takega izpada letine skuša italijanska vlada zadrževati dvig cen s prodajo vskladiščene pšenica. Trenutno ima ministrstvo na razpolago 1 milj. stotov italijanske in ravno toliko inozemske pšonice.
Hmelj
Uradno poročilo tržnega nadzornika: Žaleč, 23. sept. 1985.
Položaj nadalje zelo čvrst. Drugovrstno blago, za katerega so plačali preje Din 22 in 20, se je sedaj prodalo za Din 25. Prvovrstni hmelj gre za ceno od Din 28 do 30. V Maren-bergu je hila 21. t. m. kupljena večja partija za ceno Din 29.50 oz. 80 in je bila po tostvarni izjavi včeraj kupljena tudi v Žalcu ena partija po tej ceni.
Cenam škodljivo ponudbe so danes v Zal-ou v primeri z navalom hmeljarjev oh prvih ponedeljkih sezone, skoraj povsem isostale.
Zborovanje hmeljarjev v Žalcu
Od hmeljarjev iz žalske okolice sklicani protestni shod v nedeljo, 22. t. m. v Zaleti pn'd kolodvorom proti sistematičnemu tlačenju cen našemu hmelju vsled inoiiopulizaelje po
zastopnikih inozemskega kapitala sc jo kljub protiagitaciiji, omalovaževanju in 80%-ni letošnji prodaji hmelja razvil v mogočno zborovanje, na katerem jc spontano, u mirno-manifestiraio okrog 2ltOO hmeljarjev /.a takšno ureditev hnioljske trgovine, dn ho tn v korist na ruti u in državi.
U. Jošt Martin je med drugim povdaril. da je vsled stalnega, s imdpontidlianil v inozemstvu povzročenega padanja cen našega hmelj« odšlo lani 30, letos 50 milijonov dinarjev v inozemstvo. Trije zastopniki inozemskega kapitala so se polastili vse naše hmeljsko trgovine oz. izvoza v inozemstvo in diktirajo cene v Savinjski ilOlini. Dočiin drugod pridelujejo slabše blago, pa to dva- ali trikrat boljše vnovčijo. Končno je prečita! g. Jošt ua ministra za kmetijstvo naslovljeno resolucijo, katero so zborovalci soglasno odobrili.
Živahno nklamirani akademik g. Hodnik iz Žalca je v zanesenih besedah plediral zn soei.ialnost, pravičnost iu resnično demokracijo ler večjo aktivnost tudi v hmeljarskih organizacijah predvsem v Hmelj, društvu ter sc je zavzemal za slabo plačano delavstvo ili za prevzem hnioljske trgovine po domačem živ|ju v smislu predvojne vzorne ureditve, ko je 50 inozemskih tvrdk poslalo k nam 50 zastopnikov, ki so samostojno kupovali in med seboj tekmovali za naš hmelj, nc pa kakor jc danes, ko si .je znal en sam jnozemee s podponudbami pridobiti naročila po najnižji ceni za vseh 50 tvrdk.
V tem smislu je govoril tudi g, Maline A. iz Škofje vasi in sivolasi bivši trgovec g. Ma-rovt Martin, ki je s tresočim glasom v šte-vilkah in z navedbo imen obrazložil, kako mu je s podponudbami odvzel vsa naročila za dvo tvrdki semitski inozoinoc, ki ni plačeval naši državi nobenih davkov.
Navzočega tržnega nadzornika g. Wer-niga pa so ljudje zopet obsnli s pritožbami glede prevzema hmelja po nekaterih domačih trgovcih, katerim naj bi so na predlog manilostantov pri bodočem konccsijoniranju absolutno ne dalo pravice za trgovanje z hmeljem.
»Kakor čredo ovac nas je gonil okoli«, je menil eden od številnih kmotov-hmoljarjev, katerim jo neki trgovec sistematično zav račal hmelj pri prevzemu. »In v obraz se nam jc smejal, ko smo mu zapretili, da sc bomo pritožili pri oblasti«, so pripovedovali drugi, zadovoljni že, da so našli pri uradni osebi vsaj sočutje in razumevanje, če trenutno že no vse stvarno pomoči.
Borza
Denar
line '28 »epi.
Neizpremenjena sta ostala le ('tirih m Berlin, dočim so vsi drugi tečaji popustili.
V zasebnem ktiringo sc je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil nn H.tiO- .K.7II na /a-grobški boni na 8.54 tv<>l iu ua lieltfRij-ki ber.-i nn 8.515 8.(115. Grški boni sn uotlrall v Zagrebu 31.75-32.«), v Belgradu pa 31.05 32.35. Angleški funt se je v Zagrebu učvrstil nn 2.32.82 283.tr.'. v Rnlgradu pa popualil lin '231.70 233.30 s,,;, u> pezetn je v Zagrebu notiral« 5.511 5 011 v Itel Hladu pa .">.70 lihigo
Ljuhljuu«. Amsterdam 21Hii;.T3 2HS1 32. lici lin 175U.OS -1700.05, BrusoB 7HK82 V 18.8S London 214.01 210.97, ('urili 1121.22 1431 '0.	„rk
I347.ul—4383,82, Pari* 28R04 20|ii'K p,m :,. !>" !f do 182.80, Trsi 350.25 350 Hit
Promet nn r.ngrohškl boriti |i nnnšul bre/ kompenzacij 780.801 l>in.
furth. Belgrad 7, Paru. lO-Jii?.") London 15.1275, Nevv Vurk 307.75. Bruselj 51.115. Militi, .5 13, Madrid 42, Amsterdam 2()8.!5, Berlin 128.7". Dun.ij 57.40, stockholm 7H, Oslo 7(i. Kopchluiaeii li.".ft"i, Praga 12.72. Vnrfavn 57.1*1. \tenc 2.88, ('urlurnd 2.15, Bukareštn 2.50. Iletslngtors (1.(17. Iliienus A i res 0.8N5.
V rednost n i pnpirji
Tendenca zn državne papirje je bili' dnnes slabil In so tciViji popustili skoraj pri vseh pn pirjlh, Promet je hil tudi a|«l>
Ljubljana. 7"n inv pos. 70 8(1. agntrji 15 4", vojna škoda promptna 305 307, begi, olive/.. 03 do 04. H«; Bler. pos. 811 82. 71„ Bler. po*. 70 -72, 7% pos. liri. hip. b«nko 75 77 , 7', stali, pos 80 lilaoo.
Zagreli. Drž, papirji: 7"« invest. pos. 81 lil., vojn« škod« promptna 3il3.5(> 3or> (1)01), o., ltv. It. In 12. 3(i7 bi., begi. obvez. 03.50 - 04. 8"„ lllcr, (m)h. 79,80 -81,60, 7% Bler. pes. 08.00 VI. Del niče: Priv. agr bunku 220 233 (228). Trhovclj»l;:> 100—U0, Isis 40 bi.. Oslj. »lndk. tov 130 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7"i Invest. pos. 82 den. (81.50), vojnil škod« promptna Mdlt.SO 307..VI (3(18, 807.50), tK'gl. obvez. 00 00.5(1 ((ili,75, 0(1). 7",', Bler. pos. 70.50 bi., 7% slabil, pos. SI 82 (81.50). Delnlcc: Nurodna bank« (K»i(> N., Priv. agr. tunika 231—283 (283. 231).
Žitni trp
Novi Sad. IHtenica: 110 -150. hS. ladja Tisa 152.50- 155. hč. laifl« Bege) 152-151, slav. 147.50 ; do 15»), areni. 117.50 152,5(1, hnn, I Ki—150. Oves: j bo., »ioni. in slav. 112.50 115. Hi: ne uollrit. •leftnen: neizpr. Koruza: hf. In srem. 00 08. brni.
00. Moka: bf. in ban. Og in Ugg 215 'JIV.. 51.2 105 -215. št. 5 175 105. št. ti 155 175, 51.7 , 135—145, št. 8 107.50- 112 50, - Otrobi in fižol: neizpr. Tendencn čvrsta. Promet srednji.
MESTNA OBČINA CELJSKA
naznanja, žalostno vest, da je dne 22. septembra 1935 umrl dolgoletni član mestnega sveta celjskega, gospod
FRANC REBEUSCHEGG
Blagega in zaslužnega pokojnika, čigar izgubo bridko obžalujemo, ohranimo trajno v hvaležnem spominu.
Celje, dne 23: septembra 1935.
Zahvala
za premnoge pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli iz raznih krajev Dravske in Savske banovine ob priliki prehitre smrti naic nad vse ljubljene in nenadomestljive mame, gospe
Pepine Sardoč roj. Skof
soproge šol. upravitelja
kakor za prekrasne vence in cvetje, katere je pokojnica tako radii gojila, «e vsem, prav vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, kanoniku Čižeku iz Jarenine, domačemu duh, -svet. Vračku in učitelju Avgu-štinčiču za poslovilne in ganljive besede na grobu. Vsemu domačemu učiteljstvu, ki jc vodilo požrtvovalno pogreb in nam stalo oh slrani, g. dr. J. Pihlarju iz Maribora za njegovo neutrudljivo prizadevanje, skrb in pomoč, da bi io ohranil pri življenju; za prelepo petja učencev pred hišo žalosti, domačemu cerkvenemu zboru za ganljivo žalno petje v cerkvi in na pokopališču. Nadalje dom. gas, četi in šolski mladini, Posebno ^hvalo še izrekamo gg. prof. razrednikoma 111. e in IV. a razr. real. gimn. iz Maribora, ki ita prišla z vsemi svojimi gojenkami in pokazala prijetni čin do pokojnice, zastopnici Obl. odb. J. S. Maribor, ge. L. Miovič, P. J. S. z zastavo, učitetj.stvu iz razrih krajev ter končno prav vsem, vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, pa tudi domačinom cele fare, ki so pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, v tiho domovanje, kjer ni tug in nadlog. Vse to spremstvo nam daje novega poguma za nadallnje življenje in občutek, da nismo osamljeni.
Bog vsem tisočero poplačaj!
Prosimo, da ohranite blago pokojnico v lepem sipominu.
S t. 11 j v Slov. goricah, dne 22. septembra 1935.
Globoko žalujoči
Sardoč Adam z otroci Nado, Sonjo in Mirico.
Megle so zalegle jezerišča. Voda se ni premaknila, le nn ledlncah se je toliko odtekla nazaj v retovja, da se je pokazal« posvalkana trav«, ohlatcno resje in strto hlf.je ter so se dvignili koščki mahu * vselili bridkostmi In težavami, ki so se držale sleherne hllke in ruše. Ajdn se je pomeh-čala, glavice so se povesile; ko se Je za hip uprlo sonce iznad oblačnih hrbtišč, so padale v pripeki cele lehe skupaj in venele ter črnele.
Čez tri dni so pokopali Mreto in z njo zlat, droben mcdaljonček. ki mu pravimo materino srce. Radi vode ni bilo mogoče takoj pripraviti vseh poslednjih reči, oskrbeti čolne in pokop. Pogreb se jo moral izvršili po vodi; do goričevske trdine se hodo peljali s čolni, tam bodo položili rajnko na nosila. Janez je potrkal tudi pri Razor rnvlh, da posodijo čoln z« prev.oz. Z Mlcanko se |e srečal prvikrat, odkar Ju jc presenetil oče pod brezami. Oba sta zardela v otročji zadregi; toda vsaka posvetnost sc je umaknila pred tajno smrti. Mlcan-ka ga je potolažila in osrčevala, naj preboli niale-rino anirl. Njen oče mu je obljubil, da bo posbil roln z veslačem; tudi sami pridejo na pogreb. Anlol temu ni tigovarj«!, smrt izravna vsako na pprotstvo. Kri h krvi, kost h kosti!
Mretin pogreb je bil skromen in brez hljšča; čolni so neslišno drseli po vodni gladini, le vč«sih je zalirslel naloiuljen vrli preplavljene vrbe ali blč|a, ob katerega je zadelo veslo. Sveče so žalostne nirlele. Nobene lolnžba, nobene hodrc mislil Samo zvonovi so dvigali prastaro, vedno pretresljivo pesem: klenkali so s tožečim glasom, ki so mu ie nekam mudilo čez atržene, kjer je zamiral sredi debele vode. Prava pesem brez besedi
V prvem čolnu je držal pastir star križ, na katerem se jc režala mrtvaška glava, vsa rumena in neprijazna: črna tančica jc bil« zavezana preko posvečenih ramen, edino Icpoličje, spoininjajoče a
svojimi mrtvaškimi pentljami na žalost in večnost. Poleg njega je sedeta lilčarica Clla z veliko, na-škrebljano svetiljko, v kateri je gorela voščenka z nepremičnim, širokim plamenom. Poleg ihtečih žensk so se drenjali otroci z rožami, ki sn bile potrgane nn oknih In zapuščenih vrtičkih
V	drugem čolnu so se peljnll sosedje, med njimi tudi Razorčevt. Ob« gospodarja st« si pred pogrebom segla odkritosrčno v roke, jez« in ljubosumnost sta bili pozahljeni.
V	tretjem čolnu je ležala rakev. položena na leso in okrašena z rumenim cvetjem, ki ni dajalo duha. ampak je povečevalo žalost in turobo. č'rna barva je postala v vlažnem zraku motna, papirnate, pozlačene čipke na robu pokrova so zgubile prvotni lesk. Anžolov) so vso pol molčali.
Pri. neki topolki so čolnarji ustavili čolne in jih slisnili skupaj, povesili vesla in gc odkrili. Tu nekje je bilo malo znamenje, ki ga je tudi zalila vod«. To je bilo običajno počivališče, kjer so položili nosači mrliča nn tla. tu ae vidi še zadnji košček domače vasi, zadnjikrat sn utrnejo spomini, lepi in bridki. Lučarlca je postavila svetilnim s pobožno kretnjo k vzglavju krste, nekatere ženske sn vdano pokleknile, prah k prahu, solza k solzi Poslednjlkrat so »e dotaknile s tresočimi prsti krste in zmotile prošnje očenaie z« ranko. ki zapušča domače lehe. Pnhožn« zbranost jc objela pogrebe*. Tnnek veter se Je zaplel v črno tančico, ki se je vil« ob krftu, in jo razgibal, da je zaplapo-l»l« knkor bolestim slutnja, pn se zopet tesno oklenila odrešilnega kril«. To je bil poslednli pozdrav. poslednji doti kija J stvarstva, rahlo in Iju hoče slovo. Bog je položil prst na svoje pravične
ustnice ter delil milost ubogim In pozabljenim. *
Po smrti malere je postalo pri Anžolovih »e bolj puščobno. Večni propiri, veSn« voda, večna
samota! Debela megla je dolgo ležala nad poplavljenimi mahovi; iznad motne gladine so štrleli le oguljeni vrhovi jelš in brez, |>odobui skromnim oznanileem nekega drugega, prijaznejšega življe-
nja, ki ga je zakrivala kalna močvirnjc«. Vse je hiio potisnjeno v težko sivino: nobn In vodovje, ozko obzorje, poplavljene vasi, šotišča in lehe kraj Zablatenc. Iz zgrnjenih oblakov je še vedno enolično rosil dež, ki je z vsako kapljo povečal brez upnp otožno«! sredi voda. Oh jasnih večerih se Je vendar zganil« temačna, voden« planjava. Rele senre so strepetatc med mutastlml valovi; morda so talni tokovi dvignili truplo utopljene«; hel obraz se je poslednjikrat pojavil in vzbudil grozn. Ze se je zaznaval obris truplu, vidne so bile gube razmočene obleke, ko se je zopet ljubosumno strnila vodna gladina iu zadušila poslednji vzklik.
Voda se ni odtekla ves leden; gosta, modrikasta megla se nI dvignila zu ped .visoko. Anžolovi so z največjo muko preredili sch,^ in žival; sleherni dan so čolnarili po preplavljenih ledinah in mahovih ter vlekli iz vorln nagniti pridelek. Najtežje, delo JC moral vršiti Janez: očetove roke so odpovedale. smrl in voda sla ga postarali. Francka Je odpravljala žival ter s« dimvnn podaj«!« z bratom po krmo. d« je z« silo prehrani!« šlčke Komaj sla se pred poldan vrnila domov s premočeno zelenjavo, se posušil«, izplala vodo iz čolna in zamašila reže s »uhim Irehczeni. žo sin se mornhi zopet spustili nn vodo... Tn solvolni popoldan p« *l« morala zelo pohiteti, da st« še enkrat ndčolnnril« pred mrakom in nabral« zelenjavo zn nedeljo. Jniiez Je trudno potiskal čoln mimo vrste jelš, ki so počrnele v neskončnem deževju. Vsak f1«* se Je čolnov kljun zapletal med poplavljeno bičje in nnneienn šlrnjo. ki jo jc zadrževalo :'oslo kršijikovje, dn je lil mogel odnesti vrtinčasti tok. /.nov« jo mor«! naravnati čoln in g« potiskali proli sredini. Veslo ie nerodno dr»'lo po zglodani ternvnici, razmočene strenienica niso vzdržale enakomernih pogonov veslačevih rok, amjiHk so sc »vračevalo In radi spolzltosll onemogočale krepak potegi)«!.
Nn Žalostni gori so »e oglasili zvonovi in oznanjali bližajočo se nedeljo. Fant jo prisluhnil lo-pcmll zvoku. Iti se ni mogel razmahnili radi po plavljencga barju, lako življenje! Pol leta v vodi,
pol leta v blatil in nosnagi. Saj bo vso zgnilo, pridelki. ielšo. mnh. bajte z izjedenimi pragi, še rolo Usta skrita mrtvaška ur«, ki neprestano načenja in črviči sklepna bruna v' podstrešju ter moti nočni mir s presunljivim liktnknnjeni. 'skrivaj se jo ozrl n« sestro Francko, ki jo slonela na zuočnlcah. vsa premražen« in trudna. Pri njej ni mogel najti to-lažbe In vedrih mislit Ona jo bil« materine narave, trpel« bi in molčal« do onemoglosti, Uditril je /. veslom po r|nvl vodi In iskal primerno mesto. Tn da dolgo ni mogel najti lehe, edino povešene jelšo in okleščene vrbo so somu zdele znano, Kiiinor io seglo oko, povsod so Jo razgrinjala voda. pusta iu kalna vod«. Od Blslre do Ribjoka. od veliko ceste do Borovnice in novega železniškega nasip«.
Ustavila sta se pri grbnsti vrbi, pod katero so običajno puščali v košnji posodjo z Judjo: Janez jo jo prepoznal po velikem, nerodnem srcu, ki ga io hil nekoč urezal, ko je bila pri njih nn ž.ornndi Ra-zorčeva Micnnka. To so hlll lopi. mirni čnsi, od ka lorlh jo ostnlo snmo še lo srce, dn knleroga nI segla voda. Valovi so prinesli oil nekod prazno gno z.do In pljuskali z njim v hrnpitvo deblo. S trudom je ugotovil Jnmeljč poplavljene njive. Iz katero so štrlele zlomljene sončnice. Začela sta isknll bučo ki »o ležale globoko n« motnem dnu; delo je hiio zamudno, vod« ni mirovala, ampak neprestano oilplavljaln čoln na stržon. S kljuko si« dot I pava In buče, jih trgal« od ostale rasli in dvigalu I; sebi. Janoz se ni mogel otresti žalili misli. Prod njim »o je razprostirala mrka planjava brez svetlih sitni in zvezd, (Kilnn hladu, groze in moglo. /, vsakim valom je prihitela nov« misel, še hridkejš« in bolj črn« od prejšnjo. Vos novoljon so Je obrnil k sestri in omenil:
>Ja/. no vzdrži ni več tukaj. Z Lenussijem sem so dogovoril, da me vzame spomladi v železniško služIlo Tam rahljo čuvaje, krctnič«r|e. zHVlrače ju vse. Za zimo bom zadel alopo na ramo in šel tolči proso v Podkraj Spomladi pn grem! Tudi ti si lah Ko prebereš, v goslilni za Ljubljanico boš prevzela mesto točujke.«	(Dalje sledi.)
fifcram 8.
<61/WBMBT-<, dn« 24. »ptemb™ 199S.

MALI OGLASI
V m«teli oglas*	«wOu besetta Oia 1'—; ženi-
kovanjeki ogla« Da . Najmanj« anesek se mali oglas Dm	Hali oglasi se plačajo* takoj pri
naročila. — Pri oglas* reklamnega aaaeaja se ra-
ena enoketooska, 3 mm visoka petitna vrstica po Ma »Mi Za ptsmcoe odgovore glede malih oglasov treba pritožiti tnamko.
H^ppilrfiBHI
Kroj. pomočnika
w>r<e«me Koder, Predovi-12, Moste.
(b)
Dobro kuharico
periekfcio, i dolgoletnimi spričevali, sprejmem. Naslov » opravi Slovenca pod ŠL 11.822.	(M
Mesar, pomočnika
takoi spreiroe Jože Mn-«ar, mesar, Sv. Petra cesta 61, Ljubljana.	M
Služkinjo
pridno, pošteno in čisto, ki zna kuhati m je vajena otrok, takoj sprejmem. Starost 30—40 let. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 11.773.	(b)
Vezilke res (iranž)
.oe lakoj	sprejmejo, Ponudbe na	Tovarno Kune, Ljubljana.	Poljanski nasio št. 40.	(b)
Pletiljo
(sprejmem takoj proti do-l*ri plači. — Anica Prek, Karadičeva »t 16, Kole-ztja. Trnovo.	(b)
Iščem nameščenje
kot trgovski potnik, skladiščnik ali kaj sbčnega.
čez en mesec, femto* t upravi Slov.« pn d a. H .802.	la)
Prodamo
Zapet smo cenejši! b športni suknjič 95 Din, trencbcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modni hlač, perila itd. Preji«r. Sv. Petra c. 14. (1)
Železne postelje
zložljiv«. otroške, angle-0ee in Senc vložke atidi solidno Hovak. Koroška e. S, Vetrinjska c. 7. (1)
Nove srečke
dršavoc loLerije heograd-kolektnre prodaja Menialn. Reicber & Turk. Ljubljana.	(U
Ia sobe bosan. slive
zaboj tfl kg 84 Din, vreče 50 kg 325pm. franko vsaka postaja razpošilja G. Drechsler. Tuzla.	(I)
Akvarij
m JS litrov in šotor za t osebe ugodno prodam. Naslov v upravi -Slov.« pod si. 11.805.	fl)
Fotografski atelje
v cenlrumu Beograda naprodaj pod ceno radi družinskih razmer. Atelje dobro prosperira, je moderen, 7. inventarjem. Foto »liis , Beograd, Kralja Milana 39.	M)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nndi v veliki izberi najugodneje in nalcencie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (11
Trije veliki oleandri
poceni naprodaj, ška ulica 8.
Streli-0)
Nagrobni kamen
s podstavkom, otroški,, naprodai- - Vel. Mengeš št. 48.	(1)
Avtomatične
hladilne naprave
najboljše in oojcenej-š® Zahtevajte p.ospokle in breiobvsien obisk našega zastopnika.
luhlad, Ljubljana
FiančKItanska ulica it. 4.
I tovarna Skolja Lokal
Pouk
Angleščina
s fonetično pi«iavo. Naj točnejša metoda. Ponk y Rokodelskem domu. fu)
Klavir in francoščino
redno poučuje otroke m odrasle Aneta Potočnik, strokovno diplomirana ▼ Parir.u, Beethovnova ulica 15, visoko pritBčie. (u)
Posestva
Vabijo sc kupci
gostilničarji, trgovci, mesarji in peki na dražbo enonadstropne gostilničar-ske hiše v Ljubljani na Vidovdanski vesti 16, nasproti hiralnice. Hiša bo 9 podaljšanjem Ilirske ulice postala vogalna in ie zato pripravna za vsako obrt. Gotovine potrebno vsaj 10.000 Din. - Informacije: Einspielerjeva ulica 23, Bežigrad.	(p)
HBo ▼ Ljnb^am
takoj prodam. -
Mftfsvi ^ S4ow * pod št. 11.808. (p|
Lov bltzn Ljubljane
oddam. Več se poizve t upravi .Slovenca« pod
št. ltTOO.	(p)
Prostovoljno prodam
večjo v zorno opremljeno lesno industrijo; pogoji najugodnejši. Interesenti pošljite naslove opravi »Slovenca*. pod .Najugodnejše«.	(p)
GldSbd
Pianino
II
prvovrsten, prodam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 11710.	|g)
Muzika
proda.ia klavirje, Harmonije. violine kitare, strune In vse glasbilu? potrebščine. — Popravlja in oglašuje vsa glasbila stro-kovnjaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev
Liubliana
Miklošičeva cesta štev. 4
Denar
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite najbolje potom moie pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10
PoaojOa
i na vlo&M knjižic« daj« Slovenska banka, Ljubljana. Krekov ta« M)
\rmm
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviijih cenah CERNE, invelir, Lmbliana Woiiova aliea št. i.
Objave
Preklici
Prekticujetm žaljivke, katere sem izrekel o ge. Zupan Vilmi, ženi tovarniškega delavca na Jesenicah, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Ak>tz Legat.	(o)
!EZBB03?
Dve sobi
pripravni za delavnico, oddani. Sv. Petra e. 51, (n
Zaslužek
Postranski zaslužek
se nudi gg. zastopnikom v mestih, kjer so »rezka na-čelstva. Ponudbe prosimo do 29. t. m. na upravo »Slovenca- pod St. 15.095 11.801.	(z)
Razno
iJtoda■ ogtm r +itoi>enen o osestvo S kitni prod*; de že ne* gohmm denarjem nae kupca tt t km/Sum da
Kmetovalci
sejte jesen)
zimsko gpahopico
■/s svežo krmo, košnja že sredi majnika. Dobi »e pri tvrdki
Fran Pogačnik
d. z o. z„ Ljubljana, Tyrševa C. 33 v lavnih skladiščih.
ebehei
Stanovanje
eno- in dvoeohno, pritlično, m odda. Val. Mengeš
št. 48.	(€)
Dvosobno stanovanje
solnčno m čisto, oddam s I. oktobrom oa Gospo-svetski c 10. Cesar. (č)
Širile »Slovenca«!
Tudi v naši podružntci
Ljubljana, Miklošičema cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domoljuba« tn »Bogoljuba* naročate inserate tn dobit« razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zm-trai do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030
Tinekove in Tončkove prigode
135.
Tinček žrtvnje svojo rjuho.
ihiii —n
Šolske potrebščine
po najnižjih cenah nudi
trgovina H. NICNAN Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Ko je Primožek nepovabljene goste pregnal, ie spravil splav spe* k bregu in njegovi prijatelji so sc hitro ukrcali.
Na veliko presenečenje vseh je Tinček nenadoma prinesel iz kolibe velikansko rjuho s svoje postelje in jo začel s skrivnostnim obrazom razgrinjati.
»Kaj pa nameravaš z njo?« je vprašal Tonček in zmajal z glavo, kakor da dvomi, Če je Tinček še pri pravi pameti.
••»Imeniten načrt imam U je odgovoril Tinček in obraz mu je kai žarel od navdušenja. »Veš, .jaz sem se že naveličal poganjati splav z rokami.«
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, <ta sem otvoril na vogalu Glavni trg-—Stolna »lira novo
specerijsko in kotonijalno trgovino
Potrudil se bum poslreči. cenjene odjemalce vedno z najboljšim blagom po uiakih lionku-» renčnih cenah. Priporočam se za obilen obisk
IVAN LAH. spieerija — kolonijale. Maribor, Glavni tre 10-'
Potrti neizmerne bo I i javljamo vsem prijateljem	da j« rta* srčno
**oprog, predobri oce, sin, brat in *t.ric< go«pod
FRANC REBEUSCHEBE
hotelir in mesar, veleposestnik, občinski svetnik, predsednik tncRarsk« zadruge
včeraj ob Vi20 nepričakovano odšel v večnost.
Nepozabnega pokojnika spremimo v torek, dne 24- t. m. o+i	izpred mrtvašnice
na mestnem pokopališču k rodbinski grobnici istotam. k-»er ga položimo k večnemu počHk«.
Sv, maša «td«šnica se bo darovala v sredo 25. t. m. ob '41 »jutraj r Marijini cerkvi. Prosimo t »bega AOžalja. V C e i j « . dne 23. septembra W3&.
Mimi roj. Jnvattcič, soproga; Franc, Lodovtk, stnovj, Temirija Rebeaschegg.
mati, in v« c*taio sorodstvo.
Kaj je storil Tinček z rjuho? Obesil jo je na dva visoka droga in splav se je v hipu spremenil v jadrnico. Pihal je ugoden veter. Splav naših junakov je plul s polnimi jadri tja, kjer je čakal nanj* dragocen zaklad.
ZAHVALA
Ker t»i ni mogoče izreči vsakemu po-sebej zahvalo za vide-Ifržbo pri pogrebu moje srčnoljubljone žen-c
MARIJE INKRET
za lepe vence in za veliko sočutje, sc tem potoni najprisrčneiše zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam veleč. g. dtih. svetniku p. Valerijami Landergottu za globoko občutene poslovilne besede, g. okrajnem« glavarju v pok. Lajnšiču, zastopniku trg. gremija za okolico g. Blagoviču. godbi -Omladine« za pretresljive žalost inkc.
Globoko hvaležen sem tudi spoštovanim zdravnikom, gospej zdravnici ter čč. sestram zagrebške klinike za požrtvovalno skrb m nego.
Maribor, dne 23. septembra PX35.
Anton Inkret, soprog.
t Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustil na srčno ljubljeni soprog, a tek, Kral, stric, svak, gospod
Albert Matjašič
posestnik in costiln ičar
po mtikepolni te*ki holez.ni. previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreli blagega pokojnika bo v sredo 25. septembra ob 10 dop. iz liišc žalosti na pokopališče k Sw. jakobu v Slov. goricah.
Se. fcakob v Slov. gor. 23. 0 MB.
Ter«z»jau *sna — jnsti. Vertca, Vojieh. Srečko. Marica. Jožek. otroci — m ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
AB ste že poravnali naročnino?
UPRAVA ZDRUŽENJA GOSTILNIČARJEV IN KAVAR-NAR.1EV V CELJU naznanja tužno vest. da je njen dolgoletni član in bivši predsednik, blagi gospod
FRANC REBEUSCHEGG
hotelir, mesarski mojster itd.
dn« 22. septembra 1935, v f). let« starosti, nepričakovano t LjnMjani umrl.
Pogreb blagega pokojnika sc bo vršil v torek, dne 24. septembra 1935 ob pol petih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Uprava združenja in njeni člani zgobijo s pokojnikom neumornega sodelavca, ter ga bomo obdržali vedno v naičastnej-šeni spominu.
Celie. dne 23. septembra 1935.
UPRAVA ZDRUSENJA
UPRAVA ZDRUŽENJA MESARJEV IN KLOBAS1CARJEV V CELJU naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zaslužni predsednik in voditelj, gospod
FRANC REBEUSCHEGG
meeereki bi klobasičarski mojster, hotelir itd., v Celja
dne 22. septembra 1935, v 49. let« starosti, nenadonM v Ljnb-tjoii' umrl.
Pogreb blagega pokojnika sc bo vršil v torek, dne 24. septembra ob pol petih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča r Celju.
Uprava združen ia in njeni člani zgubijo v nmrlem gospodu predsedniku najboljšega voditelja in zagovornika, ter ga bomo obdržali vedno v nepozabnem in najčast.ncjscm spominu.
Celi«, dne 23. septembra 1935
UPRAVA ZDRUŽENJA