Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si 2 ta i PEUGEOT ^ POOBLAŠČEN SERVIS IN ^ PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788Jpgg: Aktualno Podravje • Mladih lastnikov kmetij premalo zaradi starokopitnosti očetov O Stran 2 « > S Hi tn m -OO O c ce v- T) M Sí 2 Q = > CO Štajerski Ptuj, petek, 25. oktobra 2024 Letnik LXXVII • št. 84 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Zaposleni v domovih upokojencev se trudijo, a država jim mora prisluhniti »Nižje ne gre več!« »Tako več ne gre. Starajoča se družba in zaposleni si zaslužijo urejene razmere. Mogoče pa je kolaps sistema edina rešitev, da se bo nekaj premaknilo,« pravi direktorica ptujskega Doma upokojencev Vesna Šiplič. Domove upokojencev pred tem rešuje le požrtvovalnost zaposlenih. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Slov. Bistrica • Tudi bistriški zdravstveni dom brez direktorice O Stran 3 Podjetništvo Ptuj • Novi zapleti pri načrtovani gradnji dveh blokov O Stran 5 V središču Slovenija • Evropsko povprečje 22 sodnikov, v Sloveniji 41 O Strani 6 in 7 Turizem Slov. gorice • Puhovi Juršinci: Menjaj prestavo in pridi v naravo O Stran 9 Aktualno • Ptujčane bo treba zaprositi, naj igrajo lotoft Markovci • •1 "i i* i 'ijj. nove ceste čaka prometni kotel NAROČITE ŠTAJERSKI IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno petek m 25. oktobra 2Q24 Slovenija • Manj kot pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let Slovenija na repu Evrope tudi zaradi starokopitnosti gospodarjev Le 4,6 % gospodarjev kmetij v Sloveniji je mlajših od 35 let, opozarjajo v Zvezi slovenske podeželske mladine. Posledično se sprašujejo, kdo bo v prihodnosti še prevzemal kmetije, saj na vsakega mladega prevzemnika trenutno prihaja kar 12 kmetov, starejših od 55 let. Generacijska pomladitev slovenskih kmetij mora biti ena glavnih politik kmetijskega ministrstva, a žal so prvi rezultati razpisov za mlade prevzemnike izrazito klavrni. S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse evropske države, saj je le 11 % imetnikov kmetij mlajših od 40 let - torej mladih kmetov, Slovenija pa je za nameček pri repu evropskih držav z neugodno povprečno starostjo lastnikov kmetij. Povprečna starost gospodarja 60 let Povprečna starost slovenskega gospodarja kmetije je okrog 60 let, s čimer ne moremo biti zadovoljni, pravi Rozka Saje z agencije za kmetijske trge. »Starejši gospodarji niso tako odzivni na novosti, inovacije, ob tem starost vpliva na produktivnost in tudi ekonomski vidik samih kmetij. Menim, da če bodoči gospodar ali gospodarica do 30. leta ne dobi priložnosti, da ambicioznost, načrte ali poslovno idejo na svoji kmetiji razvije in izpelje, si bo verjetno poiskal priložnost nekje drugje. Prepozni prenosi kmetij so naporni za obe generaciji - starejšo in mlajšo.« A razlogov za pozen prenos kmetije na naslednike, če ti sploh so, je več. Eden je nestanovitno ekonomsko okolje - visoke cene reprodukcijskega materiala, kmetijske mehanizacije ter nihajoče odkupne cene, drugi relativno nizke pokojnine kmetov, tretji navezanost na zemljo in kmetijo -ustvarjeno delo. Slednjemu pritrjuje tudi Simon Bela s kmetije Bela v Zgornji Se-narski v občini Sveta Trojica, ki je sicer primer uspešnega prenosa kmetije na mlado generacijo. Leta 2021, ko je bil star 25 let, sta mu starša predala kmetijo, kjer je prireja mleka že dolgo glavna kmetijska panoga. »Oče je bil pobudnik, kajti uvidel je, da sam nima toliko možnosti na razpisih in da s sabo ne bo ničesar odnesel. Na drugi strani sem bil jaz zagnan in mlad.« Kot mladi prevzemnik je imel olajšan dostop do razpisov oz. višje sofinanciranje projektov. Kmetija Bela je tako zgradila nov hlev za 85 krav molznic, molžo pa roboti-zirala. »Ni mi žal, da sem se odločil za prevzem kmetije, prav tako ne očetu, ki je star le 54 let. A kot pravi oče, nič se ni spremenilo na naši kmetiji, razen ime nosilca.« Zakaj Družina Bela (oče Milan, mama Lea, ben hlev lani osvojila naslov Naj hlev več mladih oz. nosilcev kmetij ne razmišlja tako kot družina Bela? »Spremenili so se pogoji, največji Foto: Arhiv kmetije Bela Osrednja investicija mladega prevzemnika Simona Bele je bila investicija v nov hlev za 85 krav molznic. Foto: Arhiv kmetije Bela sinova Simon in Gašper) je za sodov kategoriji Sampion ljudstva. izziv pa je staromodnost starejših, ki razvoja oz. vodenja kmetije ne zaupajo mladim,« meni mladi kmet Simon Bela. Razdelili manj kot polovico denarja V Sloveniji naj bi bilo po podatkih statističnega urada okrog 54.000 kmetij, kar pomeni, da ima le okrog 2.500 kmetij gospodarja, mlajšega od 35 let. Na ministrstvu so, da bi spodbudili predajo kmetije na mlajše generacije še pred morebitno upokojitvijo gospodarjev, sprejeli dodaten ukrep v vrednosti 10.800 evrov za t. i. medgeneracij-ski prenos znanja in izkušenj kmetovanja. Osrednji ukrep za izboljšanje starostne strukture kmetij v Sloveniji pa je še vedno pomoč pri prevzemu kmetije. Kmetijsko ministrstvo je v okviru preteklega Programa razvoja podeželja za ta Lani le 84 vlog V novem obdobju skupne kmetijske politike je ministrstvo za pomladitev gospodarjev kmetij predvidelo 66 milijonov evrov, kmetom pa omogočilo, da pridobijo do 57.600 oz. do 31.920 evrov. Odziv je bil klavrn. Na lanski razpis je ministrstvo oz. agencija za kmetijske trge prejela le 84 vlog, od 12,2 milijona evrov pa razdelila zgolj 2,6 milijona evrov, kar znese v povprečju 30.000 evrov po upravičencu. Odziv na letošnji razpis je boljši, a ne more biti zadovoljujoč. Kmetje so oddali 224 vlog, od razpisanih 16 milijonov evrov pa je bilo odobrenih 8,4 milijona evrov oz. 37.500 evrov po vlogi. namen rezerviralo 110 milijonov evrov, a razdelilo le 66 milijonov evrov. Izvedli so osem javnih razpisov, prejeli 2.025 vlog, od tega jih je bilo 88,9 % odobrenih. 1.220 kmetov, ki so zaposleni na kmetiji, je prejelo po 45.000 evrov, 578 kmetov in kmetic pa 18.600 evrov pomoči. Mojca Vtič Markovci • Nova cesta Ormož-Ptuj bo razklala občino na dvoje Ali občino ob odprtju nove ceste čaka prometni kolaps? Regionalna cesta iz Zavrča do Ptuja skozi Markovce je že zdaj zelo frekventna, zlasti ob prometnih konicah, saj predstavlja edino cestno povezavo dela haloških in hrvaških občin do avtoceste. Ob izgradnji težko pričakovane ceste Ptuj-Ormož, ki se bo na to re-gionalko priključila prav v Markovcih, nekoliko pred prvim krožiščem (gledano iz smeri Zavrča), pa se lahko zgodi pravi prometni kolaps. Novo cesto iz Ormoža bodo, kot so zatrdili pri DARSu, namreč takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja sprostili za promet in ne bodo čakali na dokončanje celotne trase do Ptuja. Nova cesta naj bi bila dokončana v dveh letih in pol, dela so se že začela. To pa pomeni, da se bo v Markovcih, na priključku nove ceste, združil ves tranzitni promet z ormoške in haloško-hrvaške strani na sedanjo regionalno cesto. Markovčani se že sedaj soočajo z občutnim povečanjem tranzitnega prometa, v jutranjih in popoldanskih konicah so ponekod zastoji. Zato ni malo voznikov, ki ubirajo razne bližnjice, predvsem skozi naselje Nova vas in nato naprej čez jez proti Vidmu in avtocestnemu križu. Na omenjene težave so opozorili tudi udeleženci javne razprave o stanju in prihodnosti cestne infrastrukture v občini. Poudarili so, da se bo zaradi izgradnje nove ceste promet skozi Markov-ce prav gotovo zelo povečal, in to tako dolgo, dokler ne bo zgrajena celotna nova cesta do Ptuja, na kar pa bo treba, kot je že jasno, čakati še precej let. Prav tako so nekateri udeleženci srečanja poudarili, da bo nova prometna glavna cesta dodatno presekala občino in nekatere poti morebiti celo podaljšala. Za začetek asfaltiranje poljske poti proti jezu Na občini Markovci se zavedajo pričakovanih negativnih učinkov izgradnje nove prometne povezave od Ormoža do Markovcev, ki jih bodo poskušali v čim večji meri zmanjšati. V prvem koraku si zato prizadevajo urediti eno od poljskih poti, ki je delno (vzporedno z regionalko) že asfaltirana, drugi del (vzporedno ob kanalu naravnost do jezu) pa želijo asfaltirati v prihodnjem obdobju. Tako bi lahko ubili »dve (manjši) muhi na en mah«, saj bi to pot lahko uporabljali domači kmetje s kmetijskimi stroji, pa tudi lokalni prebivalci. S tem bi tudi zmanjšali promet na zelo obremenjeni lokalni cesti sko- Občina Markovci je začela izdelavo Občinske celostne prometne strategije (OCPS). Na prvi javni razpravi so tisti, ki so se je udeležili, povedali svoje predloge za izboljšanje prometa v občini. Korošec: »Noua ccsta bi morala iti skozi Šturmouce« Kljub temu daje trasa odseka do Ptuja načeloma že dogovorjena, med Markovčani zanjo ni enotnega mnenja oz. soglasja. Svetnik Daniel Korošec je naklonjen izgradnji južne variante, saj bi tako ohranili prvovrstne kmetijske površine. »Povsod gradijo obvoznice stran od mest, samo na Ptuju bomo očitno spet izjema. Na tem mestu bi res morali nekoga vprašati po zdravju. Brez težav bi se lahko vsemu temu izognili in preostanek hitre ceste speljali skozi Šturmovce proti Dražencem. Pristojni se izgovarjajo na Naturo 2000, vendar to ne vzdrži. Vsi vemo, da so na tovrstnih območjih že gradili ceste, pa daljnovode in tako naprej,« je kritičen Korošec. Novo »obvozno lokalno cesto« so umestili tik ob kanalu, promet pa bi radi speljali vstran od naselja Nova vas. zi gosto naseljeno Novo vas. Preden se bo modernizacija omenjene poljske poti sploh lahko začela, pa mora občina odkupiti potrebna zemljišča in začeti po- stopke prostorskega umeščanja. Čeprav je ureditev te ceste vsekakor dobrodošla, pa po mnenju domačinov ne bo reševala povečane frekvence prometa, saj se lahko potem kolone nabirajo pred jezom, ki ga zaradi ožje enosmerne ceste vozniki namreč lahko prečkajo le izmenično. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK petek • 25. oktobra 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • S predlogom proračuna 2025 ni zadovoljen nihče, vendar so ga svetniki potrdili Ptujčane bo treba zaprositi, naj igrajo loto ... Čeprav s predlogom proračuna za naslednje leto na ptujski občini niso zadovoljni ne svetniki ne županja Nuška Gajšek, je bil na mestnem svetu potrjen kot primeren za 30-dnevno obravnavo. Večkrat so poudarili, da so zgrešene investicije v preteklosti in prenizka povprečnina terjali svoj davek. Eden izmed svetnikov je celo dejal, da če bo šlo tako naprej, sploh več ne vidi smisla v tem, da mestni sveti obstajajo, saj na občinah izvajajo le še obvezne naloge. Denarja pa ni niti za vzdrževanje, kaj šele naložbe. Foto: DK Svetniki so opozorili na to, da trenutno stanje v občinski blagajni ne prinaša ničesar spodbudnega z vidika razvoja občine. Dejstvu, da v naslednjem letu ne bo nikakršnih omembe vrednih investicij, financiranih iz občinskih sredstev, je bila praktično v celoti posvečena zadnja seja mestnega sveta. Stanje je zelo resno, s tem so se strinjali vsi svetniki. Županja je povedala, da so vsi odbori potrdili predlog proračuna kot primeren za nadaljnjo obravnavo, seveda pa tudi sama s takšno vsebino, kot jo imajo, ni zadovoljna: »34 milijonov evrov je predvidena višina proračuna, upamo, da se bo na prihodkovni strani kaj popravilo. Drugo leto zapored smo brez nekih večjih investicij in zadolževanja, prenašamo sredstva iz preteklih let, kolikor nam je še ostalo rezerve. Nekaj manjših investicij, nujnih vzdrževalnih del bo izvedenih. Vemo pa, da je vse to premalo, da bi bili zadovoljni. Glavna naložba bo postavitev sončnih elektrarn. V preteklem mandatu je bilo več investicij, ker se je zaključevala finančna perspektiva, temu primerno je bilo tudi kreditiranje. Dve leti že pripravljamo projekte za naslednjo perspektivo, ki naj bi se začela že v 2025. Nekaj postavk je nastavljenih v proračunu, niso pa še finančno ovrednotene, stvari bi, če nam uspe dobiti evropska sredstva, popravljali z rebalansom,« je povedala Gajšek in priznala, da to, kar imajo na mizah, še zdaleč ni tisto, kar bi si želeli. Poudarila je še, da so po izračunih, ki so jih prejeli na občini, bistveno podfinancirani. Samo v letih 2022 in 2023 naj bi na račun obveznih nalog, ki so jim jih dodeljevali, prejeli za 4,4 milijona evrov manj kot bi jim pripadalo. Prepričana je, da bi to lahko bil investicijski denar. »Mestne občine smo v nezavidljivem položaju, na to opozarjamo že dolgo!« Glavarina naj bi bila 115 evrov prenizka, razkorak v občinskih proračunih pa vedno večji. Napačne investicije bodo Ptujčane še dolgo teple po glavi Drugi razlog za pomanjkanje investicij v zadnjih letih je dejstvo, da je bilo v preteklosti izvedenih več napačnih naložb. Mestni svetnik Alen Hliš je izpostavil pro- jekte, izvedene v obdobju 2019-2022, in dejal, da pogreša vlaganja, ki bi izboljšala stanovanjski problem na Ptuju in spodbudila gospodarski razvoj. Prav na teh dveh segmentih bi po njegovem mnenju občina morala narediti več. Spraševal se je tudi, če sta 2024 in 2025 investicijsko podhranjeni leti, kaj bo leta 2026. Ogromno pripomb na predlog proračuna, pa tudi stanje v državi, je imel svetnik Alen Iljevec. Kot je dejal, se že nekaj let na mestnem svetu ob potrjevanju predloga proračuna ponavljajo. Posebej je opozoril, da v naslednjem letu praktično investicij ne bo in da gre zgolj za vzdrževalna dela: »Pravih investicij sploh ni, mi zgolj vzdržujemo stvari, ki jih imamo. Te generacije smo očitno nek talec strategij iz preteklosti, ki so si postavile standard, ki ga mi ne moremo niti vzdrževati, kaj šele nadgrajevati. Očitno bo zmanjkalo denarja tudi za vzdrževanje. Ne moremo plačati niti košnje trave tolikokrat, kot bi želeli, da bi bilo mesto urejeno. Kam to vodi?! Ne vem, ali sploh ima smisel, da sedimo tukaj, ker obvezne naloge na občini se tako peljejo same!« Dodal je še, da razdrobljenost na 212 občin očitno ni peljala v pravo smer, in se spraševal, kako bodo manjše občine vzdrževale postavljene standarde. Apeliral je na tiste, ki lahko kaj vplivajo na politiko na državni ravni, naj čim prej ukrepajo. Rezi v javne zavode, prireditve in občinsko glasilo? Sergeja Puppis Freebairn je mnenja, da bo glede na trenutno situacijo v občinski blagajni reze treba narediti tudi na odhodkovni strani. Pri tem je posebej s prstom pokazala na javne zavode, kjer bi bila po njenem mnenju potrebna racionalizacija: »Nekoliko v šali, nekoliko zares, Ptujčane je treba zaprositi, naj igrajo loto.« Rezerve bi na podoben način iskal tudi svetnik Milan Klemene, ki je opozoril, da je četrtina občin podfinanciranih in da so na meji zdržnosti. Sam možne prihranke vidi tudi na račun festivalov, pa glasila Ptujčan ... Uroš Vek je poudaril, da seje iz preteklosti treba tudi kaj naučiti in paziti, da v prihodnje ne bo več investicij, ki ne nosijo dodane vrednosti. Pogrešal je predvsem namenska sredstva za ureditev industrijskih con. Metka Petek Uhan pa je opozorila, da mladi odhajajo v druge občine, ker na Ptuju ni primernih stanovanjskih kapacitet: »Ne pozabimo - prebivalci pomenijo tudi več prihodkov v občinskem proračunu.« Kljub nezadovoljstvu tako na strani županje kot svetnikov je bil predlog proračuna potrjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Kakšnih čudežev v tem mesecu javne razprave seveda ne gre pričakovati. Razen, če bi se uresničil scenarij svetnice Puppiss Freebairn in bi občinski proračun zapolnili s kakšnim občutnim davkom od iger na srečo. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Odstopi v zdravstvu se kar vrstijo, odhajajo tudi direktorji Bistriški zdravstveni dom ostal brez direktorice Pred dobrim tednom je zaradi kadrovskih težav odstopil dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger, pred nekaj dnevi je enako storila direktorica slo-venjebistriškega zdravstvenega doma Urška Sedmak, ki je bila na čelu te zdravstvene institucije od leta 2020. Odhodi zdravnikov, predvsem pa nedavni fiasko ob vpisu k novi zdravnici, ko so številni po več ur zaman čakali v dolgi vrsti pred zdravstvenim domom, so rezul-tirali v odstopu direktorice, ki naj bi sicer odšla iz osebnih razlogov. Urška Sedmak je bila v ZD Slovenska Bistrica zaposlena 11 let, sprva kot pomočnica direktorice za fi-nančno-računovodske zadeve, od leta 2020 pa kot direktorica. Svet zavoda je Sedmakovi aprila letos podaljšal mandat, torej v obdobju, ko je zdravstveni dom že trpel odhod pediatrov, obenem pa se je že napovedovalo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Predstavniki občine, zaposlenih in pacientov so se sredi tedna ponovno sestali in opredelili do razrešnice direktorice, obenem pa imenovali vršilca dolžnosti. To je postal Peter Vukovič, dosedanji strokovni direktor. Milan Keršič, predsednik sveta zavoda, pa je povedal, da delo v ZD Slovenska Bistrica nemoteno poteka naprej ter da bodo začeli postopek iskanja novega vodje. Vprašanje pa je, kdo bo želel zagristi v slovenjebistriško kislo jabolko. Na zadnji razpis za direktorja so prejeli le vlogo Sedmakove. Foto: Aleš Kolar, Studio Bistrica Urška Sedmak, ki je na čelu ZD Slovenska Bistrica od leta 2020, je pred dnevi podala odstopno izjavo. Foto: Mojca Vtič Odhod zdravnice Alenke Antolinc Košat sta nadomestili dve zdravnici, ki menjaje delata v ambulanti, a le tri dni na teden, preostali program pa je prevzela zdravnica, ki je prišla konec septembra. Občina Slovenska Bistrica medtem koncesije še ni podelila, saj za minuli razpis ni bilo zanimanja, ponovljen se izteče danes. »Kot župan sem odgovoren za stvari, kjer lahko ukrepam« Dolge vrste za vpis k osebnemu zdravniku konec septembra, obenem pa razočaranje ljudi, ki so ostali brez možnosti izbire osebnega zdravnika, je odmevalo po vsej državi, tudi v državnem zboru. Predsednik vlade Robert Golob je za kaos okrivil vodstvo ZD Slovenska Bistrica, odgovornost za primarno zdravstvo pa pripisal lokalni skupnosti. A notranji strokovni nadzor, ki ga je ZD Slovenska Bistrica izvedel v povezavi z evidentiranjem pacientov pri novi zdravnici, ni ugotovil nepravilnosti, glede odgovornosti občin za delovanje primarnega zdravstva pa župan Ivan Žagar odgovarja: »Da je občina zadolžena za primarno zdravstvo, drži, a odgovorna je za zagotavljanje prostorskih pogojev. Stroka naj se usede za mizo, naj poišče rešitev. Če imamo toliko in toliko zdravnikov, potem naj se služba organizira tako, da se dostopnost enakomerno porazdeli. Ne bežim pred odgovornostjo, vendar sem kot župan odgovoren le za stvari, kjer lahko dejansko ukrepam.« Žagar je še dodal, da občina štipendira številne študente, tudi s področja medicine, prav tako razpolaga s posebnim štipendijskim skladom doktorice Zore Janžekovič, a da vsaj za slednjega ni zanimanja, saj študente obvezuje k delu na območju Slovenske Bistrice. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek • 25. oktobra 2024 Podlehnik • Odprtje podjetniškega inkubatorja v začetku leta 2025 Ne le tehnološka podjetja, ampak tudi čistilni servisi Končno podobo že dobiva podjetniški inkubator v centru Podlehnika, ki ga Cestno podjetje Ptuj gradi za 1,2 milijona evrov. V zgradbi ob vhodu v center te haloške občine bo lahko prostor za razvoj našlo do 20 podjetnikov oz. oseb, ki bi na podjetniško pot rade stopile. Gre za projekt, ki presega le meje Podlehnika, poudarja župan Sebastian Toplak. »Projekt se zaključuje s koncem leta in smo znotraj predvidene časovnice,« je povedal župan. Rok za gradnjo je bil namreč izjemno kratek, nekje pol leta od aprila podpisane pogodbe. Gradbena dela izvajalci sedaj zaključujejo, ob tem pa poteka intenzivno dogovarjanje za vsebine, kajti januarja 2025 je predvideno odprtje. »Sodelujemo z različnimi deležniki, največ z ZRSZ Bistra Ptuj. Še letos bomo izvedli okroglo mizo s potencialnimi podjetniki. Bistvo pa je, da je inkubator odprt za vsa novoustanovljena podjetja in podjetnike oz. za vse, ki imajo dobre ideje, ne pa tudi svojih prostorov.« V inkubatorju bodo namreč začasne pisarne, podporno okolje, v katerem bo podjetnikom na voljo znanje računovodstva, prvin podjetništva. »Podjetnikom bomo pomagali, da idejo razvijejo do mere, da bi bili tržno konkurenčni. Ko pa to dosežejo, je čas, da zapustijo inkubator in se postavijo na lastne noge.« Trenutno je v Podlehniku registriranih nekje 100 podjetij, a glavnina jih ima že daljši rok obstoja od treh oz. petih let, kar je nekakšna starostna omejitev. »Tako stavimo na tiste, ki jih še ni, na posameznike, ki imajo idejo in bi želeli stopiti na podjetniško pot. Ciljamo na celotni bazen Spodnjega Podravja, torej Haloze z 20.000 prebivalci, Ptuj, Kidričevo ... Želimo si, da mlada podjetja tukaj zrastejo, postanejo samostojna, nato pa najdejo prostore za nadaljnje delovanje ali v naši občini ali nekje drugje v Spodnjem Podravju.« »Nismo na nivoju Nemčije« Pred dnevi so si predstavniki občine ogledali in prisluhnili zgodbi razvoja podjetniških inkubatorjev Kovačnica v Kranju in Lokomotiva v Škofli Loki. »Kovačnica je inkubator, ki uspešno deluje. Prostore uporabljajo mednarodni delavci, torej takšni, ki raziskujejo države, obenem pa delajo na daljavo, to bo zagotovo ena izmed naših ciljnih skupin, ter številni ostali podjetniki z najrazličnejših področij, tudi na primer čistilni servisi.« Inkubatorji torej niso namenjeni le razvijanju idej ali iskanju bodočih tehnoloških velikanov. »Vsako delovno mesto, ki se ustvari iz neke podjetni- ške ideje, je uspeh.« Pomislek, da je morda mala haloška občina z inkubatorjem pred časom, pa župan Toplak zavrača: »Dejstvo je, da še nismo na nivoju južne Nemčije in Avstrije, kjer smo si tudi ogledali primere dobrih praks, namreč dela na daljavo je pri nas manj. Vendar pa je bil v času epidemije kovida narejen preskok, vedno več podje- tij se odloča za delo od doma, morda tudi za kakšen dan ali dva na teden, prav tako je zaznati primere, ko posamezniki za tuja podjetja delajo od doma. Vendar pa tudi ob delu od doma potrebuješ socialni stik, interakcijo z drugimi sodelavci, podjetniki ..., kar omogoča ravno inkubator.« V pripravi 2,6 milijona evrov vredna nadgradnja Celotna vrednost projekta PUNKT - torej podjetniškega inkubatorja Podlehnik, ki obsega 460 m2, je okrog 1,5 milijona evrov, od tega je delež občine nekje 260.000 evrov, preostalo so sredstva ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Obenem pa je občna že pripravila projekt nadgradnje projekta, in sicer dograditev v obsegu 1.000 m2, kar je ocenjeno na 2,6 milijona evrov, od tega 670.000 evrov lastnega denarja. »Določen del bo namenjen potrebam Vinarske zadruge Haloze, sicer pa moramo slediti usmeritvam države. V Pod-lehniku smo se odločili za področje trajno-stne prehrane, kjer bodo v ospredju novi prehranski proizvodi, nove tržne poti.« To pa pomeni, da v novem delu ne bodo le pisarne za mlada podjetja s področja prehrane, temveč tudi del, ki bo namenjen tehnološkim raziskavam, preizkusom. »Torej prostori, kjer bodo lahko podjetniki raziskovali in razvijali produkte. Kakšno opremo bomo vključili, še ni znano, namreč šele maja 2025 bo znano, ali bo projekt podprt.« Mojca Vtič Energija plus - zavezani ljudem in lokalnemu okolju Promocijsko sporočilo Energija plus, največji dobavitelj električne energije v severovzhodni Sloveniji, na prvo mesto postavlja skrb za svoje odjemalce in izpolnjuje svoje poslanstvo družbeno odgovornega podjetja in že vrsto let posebno pozornost namenja trajnostnemu razvoju. Zavezani smo načelom družbene odgovornosti ter vračamo okolju, s katerim sobivamo. S sponzorskimi in donatorskimi sredstvi v največji meri podpiramo lokalne športne, kulturne, izobraževalne, znanstvene in dobrodelne projekte. Ponosni smo, da smo že vrsto let podpornik Nogometnega kluba Maribor, Odbojkarskega kluba Maribor in Kolesarskega društva Branik. Poleg tega s sponzorskimi sredstvi podpiramo še Teniški klub Branik Ma- ribor, Hokejsko-drsalni klub, Plavalni klub Branik Maribor in mnoge druge manjše klube in društva. Zavedamo se, da s podporo različnim športnim društvom, klubom in mladim športnikom, katerih talent in trdo delo sta navdih za vse generacije, spodbujamo pozitivne vrednote športa. Prav tako v večji meri spodbujamo traj-nostne in zelene projekte. Letos smo kot e-Mobility partner podprli Poli Maraton, izvedli smo dogodek Zzrolano mesto in še bi lahko naštevali. Vsako leto z veseljem doni-ramo sredstva tudi različnim humanitarnim društvom in kulturnim ustanovam. Med drugim smo podpornik Umetnostne galerije Maribor in Slovenskega narodnega gledališča. Redno pomagamo tudi lokalnim gasilskim društvom in drugim društvom, ki priskoči- jo na pomoč lokalnemu prebivalstvu takrat, ko le-ti pomoč najbolj potrebujejo. Zavedamo se, da s tem, ko pomagamo enemu, pomagamo mnogim. Z aktivnostmi družbene odgovornosti tako prispevamo k širšemu družbenogospodarskemu razvoju in iščemo načine, kako lahko še bolj pomagamo lokalnemu okolju. V septembru smo tako izvedli Kino dan Energije plus, ko smo skupaj s partnerji in Centri za socialno delo v kino brezplačno pripeljali okrog 200 otrok iz severovzhodne Slovenije. Zavedamo se, da lahko prehod v bolj trajnostno prihodnost uresničimo samo skupaj. Veseli nas, da lahko na različne načine vračamo lokalnemu okolju, v katerem delujemo, in cenimo hvaležnost odjemalcev za naša dejanja. Ptuj • Domovi so si prizadevali za drugačen status Sončne elektrarne tudi na domovih upokojencev 300.000 evrov sije Dom upokojencev Ptuj skupaj z vodilnim partnerjem, Občino Kidričevo, že zagotovil za postavitev sončnih elektrarn na več enotah. Če bodo uspešni še na drugem razpisnem roku, se nadejajo še dodatnih sto tisočakov. To je toliko pomembneje, ker ne nazadnje vsi stroški, tudi električne energije, pomembno vplivajo na ceno oskrbe. Cene oskrbe u domovih upokojencev so se v zadnjih letih konkretno povišale, brez varčevanja (tudi na račun nižanja stroškov električne energije) je tudi v prihodnje podražitev neizogibna. Dom upokojencev Ptuj se je prijavil na drugi rok razpisa za izgradnjo sončnih elektrarn. V prvem so prijavili enote Žabjak, novi del enote Juršinci in paviljon Muretinci. Vodilni partner je bila občina Kidričevo. Bili so uspešni, skupaj so si za ta projekt zagotovili nekaj več kot 300.000 evrov. Na drugi rok so prijavili enoto Ptuj, kjer bi sončne elektrarne namestili nad jedilnico in dodatno na enoti Kidričevo. Do prvega roka jim namreč za ti dve naložbi ni uspelo dobiti soglasij Elektra, zato prijavo oddajajo nekoliko pozneje. Za ptujski del investicije so zaprosili za nepovratna sredstva v višini 80.000 evrov, za enoto Kidričevo pa 26.000 evrov. Visoki stroški elektrike za tako velike zavode, ki delujejo na več lokacijah, predstavljajo izjemno veliko finančno breme. »Vsi smo si obetali, da bomo imele socialnovarstvene ustanove glede na specifiko dela priznan status gospodinjskega odjemalca. Skladno z zakonom o socialnem varstvu ljudem nado- meščamo funkcijo družine, zato smo to upravičeno pričakovali. Na trgu plačujemo tako visoke stroške energije in energentov, zato enostavno moramo iskati vse vire in dodatna sredstva,« je pomen te investicije predstavila direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič. Vsi takšni ukrepi in varčevanja pri stroških se na domskih položnicah še kako poznajo, posledično pa to pomeni vsaj ohranitev obstoječih cen za uporabnike. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 25. oktobra 2024 Podravje Štajerski 5 Cirkulane • Za participativni proračun občina prejel 13 predlogov Od lokalne televizije do učne poti Občina Cirkulane je letos prvič uvedla participativni proračun. Prebivalci so tako lahko prvič oddali svoje predloge za uresničitev manjših projektov in izboljšav v lokalnem okolju, kijih bo občina izvedla v prihodnjih dveh letih. Med zavrnjenimi predlogi tudi dom upokojencev Občina seje tudi odločila, da bo 10.000 evrov namenila izključno za projekte mladih. Prispel je samo en predlog: ureditev igrišča ob cesti Mali Okič-Slatina. Ker zemljišče ni v občinski lasti, soglasja zasebnega lastnika pa predlagatelji vlogi niso dodali, so ga izločili. Med preostalimi zavrnjenimi predlogi, ki niso ustrezali kriterijem, so še: ureditev razsvetljave v Gradiščah, ogledalo na križišču ceste Cirkulane-Medribnik, čiščenje dela struge potoka Pristava, oporni zid proti zdrsom zemlje na cesti Dolane, gradnja optičnega omrežja in celo gradnja doma upokojencev v Cirkulanah za pol milijona evrov... Večina predlogov je bila zavrnjena zaradi krepkega preseganja določene (finančne) vrednosti, nekaj pa zaradi tega, ker občina ni pristojna za izvedbo (npr. gradnja optike ali čiščenje vodotokov) ■ 1 ' > liV.f i j Foto: š. Zupančič Med petimi sprejetimi predlogi, za katere bodo Cirkulančani glasovali od ponedeljka do srede, je tudi izvedba lesenega objekta v Malem Okiču za druženje in društvene dejavnosti. (Fotografija je simbolična). Županja Antonija Žumbar je zadovoljna s prispelimi predlogi, saj so zanimivi, raznoliki in odražajo različne interese ter potrebe občanov. V postopku zbiranja predlogov za participativni proračun v letih 2025 in 2026 so namreč prejeli 13 predlogov. Komisija jih je skrbno pregledala in ugotovila, da je skladnih s kriteriji za uvrstitev na glasovanje samo pet v skupni višini 33.110 evrov. Med njimi je postavitev lesenega objekta v Malem Okiču za pot- rebe medgeneracijskega druženja in društvene dejavnosti. Okvirna vrednost investicije je 10.000 evrov. Občani in občanke bodo lahko glasovali tudi za obnovo oglasnih panojev v naselju Gradišča v višini okoli 2.000 evrov, dela bi vaščani izvedli sami. Tretji predlog predvideva nakup in postavitev kompleta mize in dveh klopi na razgledni ploščadi v Gradiščah. Z nakupom in postavitvijo omenjene infrastrukture, ocenjenimi na 2.300 evrov, bi kraj postal bolj privlačen za turiste in lokalne prebivalce. Vzpostavitev lokalnega televizijskega programa je četrti predlog, ki je ocenjen na 9.000 evrov. Njegov namen bo predvsem promovi-ranje lokalnih aktivnosti. Zadnji, peti predlog, pa je vzpostavitev naravoslovne in kolesarske učne poti iz Cirkulan v Gradišča in nazaj. Ocenjen je na 10.000 evrov, vključuje pa postavitev informativnih tabel, ki bi pojasnjevale naravne, geološke, zgodovinske in biološke značilnosti območja. Glasovanje do srede Glasovanje bo potekalo zadnje tri dni oktobra na sedežu občine, v ponedeljek in torek med 7. in 15. uro ter v sredo med 7. in 17. uro. Občina namerava sicer v naslednjem letu za izvedbo predlogov v okviru participativnega proračuna nameniti 35.000 evrov, enak znesek pa bo predviden tudi za leto 2026. Estera Korošec Podravje • Kdo bo novi smetar v štirih občinah V rokah ena sama ponudba Na razpis štirih občin za novega smetarja je prispela samo ena ponudba. Predložil jo je konzorcij podjetij Čisto mesto, Saubermacher Slovenija (lastnik Čistega mesta), Javne službe Ptuj in Komunala Slovenska Bistrica. Foto: CG Komunalno podjetje Ptuj se z odpadki več ne bo ukvarjalo, zato štiri spodnjepodravske občine iščejo novega koncesionarja. Nosilec konzorcija je Čisto mesto, Saubermacher in Javne službe sta partnerja, Komunala Slovenska Bistrica pa podizvajalec, so pojasnili v upravi občine Markovci. Finančne podrobnosti ponudbe, od katerih bo odvisna cena, ki jo bodo plačevali uporabniki, za zdaj javno še niso znane. „Preden posredujemo kakršnekoli finančne podatke iz ponudbe, moramo ponudbo v celoti preveriti, z vidika izločitvenih pogojev kot tudi finančno," je dejala direktorica uprave občine Markovci Valerija Horvat Majcen. Ali bo konzorcij štirih podjetij tudi dejansko izbran za 15-letno koncesionarsko dejavnost, ni moč napovedati. „Sledi preverjanje ponudbe, po dokončni preveritvi podatkov bomo izdali odločitev," je povedala direktorica Horvat Majcen. Preuranjeno je tudi govoriti, kdaj bi novi koncesionar začel delati. Če bi vse teklo gladko, bi to morda že lahko bilo z novim letom. „Če ne bo kakšnega zapleta oziroma bomo presodili, da je prispela ponudba skladna s predpisi, upamo, da bo novi koncesionar lahko začel dejavnost izvajati z novim letom," je dodala sogovornica. Lani so v občinah Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci, ki imajo skupaj nekaj manj kot 15.000 prebivalcev, zbrali 1.416 ton mešanih komunalnih odpadkov, 790 ton bioloških, 421 ton papirja in kartona, 584 ton mešane embalaže (pločevink, plastenk, tetrapaka) in 288 ton steklenic. Kosovnih odpadkov na zbirnih centrih in zbranih v okviru zbiralne akcije je bilo 583 ton. Na zbirnih centrih so zbrali skoraj 600 ton odpadkov: izrabljenih avtomobilskih gum, bele tehnike in elektronske opreme, lesa, kovin, biorazgradljivih odpadkov ... Gradbenih odpadkov je bilo 408 ton, nevarnih odpadkov, med katere sodijo barve, lepila, doze, zdravila, baterije in akumulatorji, pa 582 kilogramov. MZ Ptuj • Strokovne službe SOU vztrajajo: predvidena zasnova dveh novih blokov ni skladna z OPN Bloka na Zadružnem trgu morata biti drugače zasnovana Čeprav je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo dveh stanovanjskih blokov na Zadružnem trgu, tik ob peš mostu, izdano že pred skoraj tremi leti, do gradnje zaradi različnih zapletov še vedno ni prišlo. Investitor in strokovne službe se ne strinjajo glede zasnove blokov na tem območju. Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravjajimje pred nekaj dnevi izdala negativno mnenje na pripravljeno projektno dokumentacijo. TRG OTROŠKI IGRIŠČE! Projekt načrtovane izgradnje dveh stanovanjskih blokov na Zadružnem trgu na Ptuju se vleče že leta. Čeprav je marsikdo predvideval, da bi lahko investitor, podjetje GP Drava, imel težave pri pridobivanju dovoljenj in soglasij Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bilo to zelo hitro urejeno. Sledili so novi zapleti. Gradnji so nasprotovali lastniki sosednjih nepremičnin, a tudi te težave so sčasoma uspešno uredili. Zadnji, očitno precej velik zaplet pa se nanaša na pridobivanje soglasja Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Strokovne službe so jim namreč izdale negativno mnenje o skladnosti projekta, razlog za to pa so pojasnili tako: »Negativno mnenje je izdano na podlagi predložene projektne dokumentacije. Na podlagi določil veljavnega občinskega prostorskega načrta je na obravnavanem zemljišču dopustno graditi večstanovanjske stavbe karejske zasnove.« Karejska zasnova stavbe pomeni, da ima takšen blok nepozidan prostor v sredini zgradbe oz. če gre za več blokov, morajo biti ti postavljeni v obodu, na sredini med njimi pa mora biti prazen, nepozidan prostor (zelenica, igrišče ...). Tovrstna zasnova, kot kaže, ni zahtevana na drugih lokacijah mestne občine, kjer investitorji lahko gradijo »klasične« bloke, večinoma pravokotne oblike. Na Mestni občini Ptuj so sicer zaradi izkazanega interesa za gradnjo na celotnem obdravskem območju v četrtni skupnosti Breg- JAVNI PROGRAM parkirišče: MHAÍH' Primer karejske ureditve blokovskega naselja. Blokovsko naselje vse do Term Neuradno je slišati, da imajo investitorji namero na tem območju ob strugi reke Drave nadaljevati gradnjo stanovanjskih blokov (v smeri proti Termam). Dogovori naj bi tekli v smeri, da od lastnikov obstoječih hiš odkupijo nepremičnine,jih porušijo in zgradijo novo naselje blokov. Glede na odgovor občine je to zelo možno in verjetno. Na območju ob Dravi, tik ob peš mostu, se gradnja dveh načrtovanih blokov še vedno ni začela. -Turnišče začeli s strokovnim pregledom področja od Term Ptuj do železniškega mostu. Cilj je celovito analizirati razvojni potencial širšega območja, pri čemer bodo podali strokovne prostorske usmeritve za gradnjo in aktivacijo enega od največjih prostorskih in razvojnih potencialov mesta. Dženana Kmetec Foto: Arhiv Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 25. oktobra 2024 Slovenija, Podravje • Zaposleni v domovih upokojencev se trudijo, a država jim mora prisluhniti Domove upokojencev pred kolapsom rešuje le Plačilo in pogoji dela za zaposlitev v domovih upokojencev očitno niso stimulativni v zadostni meri, zato imajo velike kadrovske težave. Te se odražajo tako na organizaciji dela kot kakovosti storitev za stanovalce. V domovih se trudijo na vse možne načine, a če država ne bo sprejela nujno potrebnih ukrepov, aktiv vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri Skupnosti socialnih zavodov napoveduje proteste zaposlenih. »Trenutno še zmoremo poskrbeti za naše stanovalce, kar je naša prioriteta, vendar pa je skrb vzbujajoče, kakšne bodo razmere v skrbi za starejše čez nekaj let, če se ne bodo spremenili pogoji dela v smislu normativov, plačnega sistema in zavedanja, kako pomembno je poskrbeti za ljudi, ki so za našo družbo storili marsikaj dobrega in si zaslužijo dostojno preživljanje svoje jeseni življenja,« kljub optimizmu, ki ga ohranja, priznava direktorica ormoškega Centra za starejše občane Janja Jurkovič. Zaveda se, da imajo kadrovsko stisko tudi v drugih dejavnostih, saj delavcev primanjkuje tudi v gostinstvu, šolstvu, industriji ... Trenutno imajo v ormoškem domu zapolnjena delovna mesta, kot jih predpisujejo normativi, a Jurkovič priznava: »Res pa so normativi postavljeni nizko. Imamo 193 stanovalcev in 136 zaposlenih (z javni- mi deli in pripravniki), občasno si pomagamo tudi z začasnim delom upokojencev in študentskim delom. Težje pridobimo kader zdravstvene stroke, predvsem srednje medicinske sestre in bolničarje, na trgu dela ni socialnih delavcev in kuharjev.« K sreči si tudi oni pomagajo s tujimi delavci, nekaj zaposlenih prihaja iz sosednje Hrvaške. Vprašanje pa je, kako dolgo bo to delna rešitev... Ogromno bolniških odsotnosti, razporejanje dela izjemno težko »Z velikimi težavami se srečujemo že pri mesečnem razporejanju dela, saj je zaradi pomanjkanja delavcev izredno težko upoštevati zakonska določila o prostem času in počitku. Zaposleni v domovih so vse starejši in preobremenjeni, srečujemo se s številnimi kratko- in dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi, kijih ne moremo nadomestiti. Pred popolnim kolapsom sistema nas trenutno rešuje le še neverjetna požrtvovalnost zaposlenih,« je povedala Alenka Vipavec Mahmutovič, predsednica Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe. Zaradi starostne strukture zaposlenih in večje obremenitve pri delu se pojavljajo tudi bolniške odsotnosti. Vse to otežuje organizacijo dela. Kljub vsemu temu v domovih skušajo delati najbolje možno za stanovalce, jim ponuditi aktivnosti, ki jih razveseljujejo, dobro prehrano ... Sistem trenutno še funkcionira, da bi ga ohranili oziroma da bi bil zelo dober, pa so potrebne sistemske spremembe. Skupnost socialnovarstvenih zavodov napoveduje proteste V Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije priznavajo, da kadrovska kriza v domovih za starejše postaja tako nevzdržna, da ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce ter zdravje zaposlenih. To so izpostavile vodje služb zdravstvene nege in oskrbe na strokovnem srečanju, ki so ga pred nekaj dnevi imeli v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Visoke delovne obremenitve, zahtevno delo, nepredvidljiv delovnik in podobno, vse to so dejavniki, ki vplivajo tudi na večji delež bolniških odsotnosti. Prav tako veliko je odhodov v druge panoge, na lažja delovišča. Rešitev vodje služb zdravstvene nege in oskrbe vidijo v dodatnem zaposlovanju, zagotavljanju sredstev za nove sodelavce, in kar je V! I Kadrovske težave domov upokojencev se očitno le še zelo pomembno, sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov za področje zdravstvene nege, oskrbe in rehabilitacije. »Če nujno potrebni ukrepi ne bodo sprejeti v kratkem, Aktiv vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije napoveduje organizacijo javnih protestov zaposlenih v domovih za starejše,« so jasni. Foto: MM Podravje, Slovenija • Slovenija v evropskem vrhu po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev Evropsko povprečje je 22 sodnikov, v Sloveniji 41 Svet Evrope v najnovejšem poročilu o oceni pravosodnih sistemov v evropskih državah ugotavlja, da Slovenija za pravosodni sistem, tako kot že v preteklih letih, namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu, ki vključuje analizo 44 držav, ima Slovenija tudi skoraj dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev, kot ostale države. Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da je v letu 2022 za pravosodje namenila 107 evrov na prebivalca, kar je nad povprečjem držav članic Sveta Evrope, ki znaša 85,4 evra. Slovenija nameni sodnemu sistemu 0,38 odstotka BDP, kar prav tako rahlo presega evropsko povprečje (za 0,31 odstotka). Je tudi v skupini držav, ki so v letu 2022 več kot 80 odstotkov proračuna svojega pravosodnega sistema namenile sodiščem, ob njej so še Češka, Malta, Španija, Monako in Srbija. Za Slovenijo poročilo navaja 87,3-odstotni delež, kar je eden od najvišjih deležev med državami članicami. V desetletju število sodnikov skrčili Ko govorimo o številu poklicnih sodnikov, poročilo med drugim navaja, da je za večino držav srednje in jugovzhodne Evrope značilno, da imajo več kot 20 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je močno nad evropskim povprečjem, ki je v letu 2022 znašalo 22 sodnikov. V obdobju 2012-2022 se je sicer število sodnikov v Sloveniji zmanjšalo za 13,6 odstotka. Trend padanja je sledil tudi v lanskem letu, ko je sodniško funkcijo prenehalo opravljati 32 sodnikov, zapriseglo jih je 14. Konec leta 2023 je bilo po podatkih Vrhovnega sodišča v Sloveniji 861 sodnikov, njihova povprečna starost je bila 53 let. Na Ministrstvu za pravosodje so v odzivu na poročilo Sveta Evrope navedli, da je Slovenija po številu sodnikov na prebivalca na tretjem mestu, za Hrvaško in Črno goro. „Število sodnikov zmanjšujemo, hkrati je treba ob interpretaciji statističnih podatkov upoštevati, da je obseg sodniških nalog in pristojnosti v Sloveniji širši kot v Okrožno sodišče na Ptuju, pod okriljem katerega poslujejo ptujsko okrožno ter ptujsko in ormoško okrajno sodišče, je konec leta 2023 zaposlovalo 27 sodnikov in 125 sodelavcev sodnega osebja. Število rešenih zadev je bilo 26.432, v primerjavi z 2022 so število nerešenih zadev nekoliko zmanjšali (za 67). Konec leta je na vseh treh sodiščih ostalo nerešenih 3.414 zadev, so navedli v letnem poročilu. Zaradi nestimulativnih pogojev dela, predvsem plač, se sodišča srečujejo s pomanjkanjem kadrov. Akutna rana slovenskega pravosodja so tudi zapori, ki pokajo po šivih, po drugi strani pa zaradi slabih pogojev dela, predvsem plač, kronično primanjkuje pravosodnih policistov (paznikov). večini ostalih držav. Po drugi strani je Slovenija po številu odvetnikov na dnu primerjalne tabele, po številu državnih tožilcev pa v spodnji polovici, vendar pa desetletni podatki kažejo na 6,5-odstotno rast števila državnih tožilcev. Za redna sodišča pripravljamo spremembo zakonodaje, ki bo omogočila optimizacijo poslovanja, so povedali na pravosodnem ministrstvu ter spomnili še na problematiko plač sodnikov in državnih tožilcev, ki so glede na podatke Sveta Evrope pod povprečjem. Področje plač naj bi se celovito rešilo z reformo v začetku naslednjega leta. Sodišča najučinkovitejša v kazenskih zadevah Glede učinkovitosti sodišč poročilo navaja, da so sodišča v Evropi v letu 2022 izkazala znatno izboljšanje v primerjavi s podatki iz leta 2020. Najučinkovitejše pravno področje ostaja kazensko pravosodje, najmanj pa upravne zadeve, kar velja tudi za Slovenijo, ki ima povprečni čas trajanja postopkov v kazenskih zadevah na prvostopenjskih sodiščih 146 dni, v civilnih postopkih 337, v upravnih pa 540 dni. Pomemben kazalnik učinkovitosti dela sodišč je uporaba informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Na indeksu uvajanja IKT je Slovenija dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano. Zaradi (pre)nizkih plač malo zanimanja za delo v sodstvu V Sloveniji posluje 66 sodišč, po podatkih letnega poročila Vrhovnega sodišča je bilo konec lanskega leta na sodiščih 861 sodnikov in 3.308 javnih uslužbencev. Opravili so 84.500 narokov in rešili 795.000 zadev. Okrajna sodišča zaposlujejo 42 odstotkov sodnikov, okrožna 31 odstotkov. Vrhovno sodišče v letnem poročilu opozarja na deficit sodnega osebja, razlog je predvsem nestimulativni plačni sistem. petek • 25. oktobra 2024 V središču Štajerski 7 požrtvovalnost zaposlenih stopnjujejo. Ne mladi ne tuji delavci niso več pripravljeni delati pod takimi pogoji V domovih upokojencev ugotavljajo v zadnjem obdobju različne trende, in sicer na eni strani pomanjkanje zanimanja za zaposlovanje med mladimi, na drugim pa vedno manj interesa tujcev za delo. Na razpise za prosta delovna mesta se pogosto ne prijavi prav nihče. Neugoden delovni čas (vse dni v tednu, tudi ob praznikih, delo v popoldanski in nočni izmeni) je za marsikoga pomemben razlog, da si raje zaposlitev poišče v drugih panogah. Tudi za tujce Slovenija ni več privlačna. Nekateri pridejo, poskusijo, pa zelo hitro odidejo. »Stanovalci v domovih za starejše so zaradi kadrovske krize prikrajšani že pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot je pomoč pri dvigovanju na invalidski voziček, osebni higieni in prehranjevanju. Čas, ki ga lahko preobremenjeni zaposleni še namenijo izvedbi posameznih aktivnosti, je pod pričakovano ravnjo kakovostne in varne zdravstvene obravnave in oskrbe, da o dostojni obravnavi sploh ne govorimo. Kot družba bi se morali globoko zamisliti ob dejstvu, da stanovalce v domovih za starejše danes zmoremo okopati le še enkrat na sedem oziroma deset dni ali pa še to ne,« je dejala Alenka Vipavec Mahmutovič, predsednica Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe. Kdaj bodo posodobili kadrovske normative? Skupnost socialnih zavodov Slovenije od Ministrstva za zdravje, Ministrstva za solidarno prihodnost in celotne vlade zahteva izboljšanje pogojev dela. Pričakujejo, da bodo zagotovili sredstva za zaposlovanje dodatnih delavcev in sprejetje posodobljenih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege ter rehabilitacij. Kljub obljubam in zavezam tega do danes niso realizirali, čeprav naj bi šlo za ključen ukrep za izboljšanje kadrovske problematike v socialnovarstvenih zavodih. Skupnost zahteva, da ministrstvo nemudoma uresniči zavezo iz stavkovnega sporazuma iz leta 2022 ter sprejme kadrovske standarde in normative, sicer grozijo s protesti. Dženana Kmetec DU Ptuj: »Stanje je že alarmantno« Tudi Dom upokojencev Ptuj se tako kot številni drugi srečuje s kadrovskimi težavami. Zgovoren je podatek, da so lani imeli razpisanih 547 prostih delovnih mest, le 133 prijav je bilo uspešnih. Letos je statistika še nekoliko slabša: 563 razpisov, le 131 uspešnih. »Tako več ne gre. Starajoča se družba in zaposleni si zaslužijo urejene razmere. Nižje ne gre več. Mogoče pa je kolaps sistema edina rešitev, da se bo nekaj premaknilo,« pravi direktorica ptujskega doma Vesna Šiplič. Trenutno sicer izpolnjujejo kadrovske normative, po njih bi morali imeti 539 zaposlenih, imajo 548 rednih zaposlitev. Pomagajo si s študenti, pripravniki, a veliko je bolniških odsotnosti, ki jih je treba nadomeščati. »Stanovalci si želijo več časa, pogovor, lepo besedo, pa jim tega žal ne moremo dati. Bojim se bližnje prihodnosti, ko bomo v treh letih izgubili še 42 najbolj lojalnih delavk, ki se bodo upokojile. Dejansko gorijo vsi alarmi,« je zaskrbljena Šiplič. Foto: CG Foto: CG Promocijsko sporočilo Foto: Sodni svet Slovenski sodniki z več nalogami kot njihovi kolegi v drugih državah „Slovenija ima res nadpovprečno število sodnikov na število prebivalcev, vendar to ne pomeni, da delamo manj kot kolegi sodniki v drugih državah. Visoko število sodnikov je treba pripisati posebnostim našega pravnega sistema, v katerem v pristojnost sodišč spada tudi odločanje v izvršilnih, zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in prekrškovnih zadevah ter brezplačni pravni pomoči. Našteta področja v drugih pravnih sistemih, zlasti romanskem (Francija, Nizozemska) in skandinavskem, niso v pristojnosti sodišč, temveč drugih organov ali nosilcev javnih pooblastil (izvršiteljev, notarjev, upravnih služb za izterjavo ...). Slovenska sodišča imajo torej več pristojnosti kot sodišča v mnogih drugih državah, zato je povsem razumljivo, daje število sodnikov pri nas višje od povprečja v Evropi," je razložil podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, član Sodnega sveta in sodnik Višjega sodišča v Mariboru dr. Andrej Ekart. Dodal je, da je Slovenija v obdobju 2012-2022 skrčila število sodnikov za 13,6 odstotka. Kljub zmanjšanemu številu sodnikov je odpravila sodne zaostanke do te mere, da od leta 2016 več ne predstavljajo sistemskega problema. „Slovenska sodišča že leta rešimo več zadev, kot jih prejmemo, število nerešenih zadev zmanjšujemo, čas reševanja zadev krajšamo," je poudaril dr. Ekart. Cilj sodišč je, da bi imeli na sodnika 4,3 javnega uslužbenca, ob sedanjem številu sodnikov do tega cilja manjka okoli 400 zaposlenih. „So-dišča se soočajo z neuspelimi razpisi za strokovne sodelavce (pravnike s pravniškim državnim izpi- tom), pa tudi za druge profile, na primer sodne zapisnikarje in vpi-sničarje. Zaradi (pre)nizkih plač je zanimanja za delo v sodstvu malo. Pomanjkanje določenih profilov sodnega osebja lahko pripelje do motenj pri izvajanju sodne oblas- ti. Za razliko od prejšnjih let višja sodišča, ki vodijo sezname kandidatov za opravljanje sodniškega pripravništva, opažajo velik upad števila sodniških pripravnikov," so pojasnili na Vrhovnem sodišču. Mojca Zemljane Jesen, polna lepote - v Ocentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, smo še pod vtisom enkratnega dogodka, ki je minulo soboto združil vse ljubitelje zdravja, lepote in dobrega počutja. Številni razstavljavci, bilo jih je štiriindvajset, in še številčnejši obiskovalci so na Qbeauty sejmu napolnili nakupovalne ulice Ocentra, obiskovalci pa so uživali v predstavitvah, ličenju, nasvetih, druženju in izmenjavi izkušenj. Kako izjemen je bil dogodek, priča tudi višina nagrad, saj smo med obiskovalce razdelili za 15.000 evrov nagrad. Glavne nagrade so prispevali VBO digitalno zobozdravstvo, TOŠ kirurški center in NEE Make up Slovenija, glavno nagrado, bon VBO v vrednosti 5.000 evrov, pa je prejela Vita Boršič. Čestitamo! Glede na obisk in zasedbo razstavljavcev lahko zatrdimo, da je bil Qbeauty sejem prvi, največji, a nikakor nezadnjitovrstni sejem v Ocentru. Iskrena hvala vsem razstavljavcem in obiskovalcem, ki ste bili del tega izjemnega dogodka. Pred nami pa so nove dogodivščine - v četrtek, 31. oktobra, se nam pridružite v šotoru pred Qcen-trom in uživajte na Villa mondini noči čarovnic. Čaka nas nepozabna zabava, saj bodo za noro zabavo poskrbeli najboljši glasbeni gostje - skupine Colonia, ET in Karma ter Domen Kumer in Firbci. NOČ# ČAROVNIC Villa t^ONDE CET I 31 10|jj| FLASHBACK COLONIA ET KARMA DOMEN KUMER FIRBCI Ne pozabite pa, da je pred nami dan spomina na mrtve, torej bo treba poskrbeti tudi za cvetlične aranžmaje, s katerimi boste okrasili grobove. Oglasite se v cvetličarni Sončnica v Qcentru Ptuj, kjer bodo poskrbeli, da bo spomin na vaše najdražje še lepši. Vse za okrasitev grobov dobite tudi v OBI-ju, za to priložnost so pripravili širok izbor sveč, cvetja, okrasnega kamenja ter drugih deko-racijskih materialov - nagrobne sveče, dekorativni pesek, zemljo za rože in grobove, nagrobne ikeba-ne in aranžmaje ter dodatke za grobove. Prijetnejesenske dni vam želi vaš Qcenter Ptuj. 8 Štajerski Podravje petek • 25. oktobra 2024 Mala Nedelja • Nova enota ZUDV Dornava »Uresničujemo strateški cilj« Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je v Mali Nedelji v občini Ljutomer odprl varstveno-delovni center (VDC), organizacijsko enoto za vzgojo in izobraževanje ter bivalne prostore za uporabnike. Foto: ZUDV V ZUDV Dornava so oktobra zaznamovali dva pomembna dogodka. Najprej so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001, nato so odprli še novo enoto v Mali Nedelji. Prostori so v treh nadstropjih in so namensko prilagojeni posameznemu programu. „Uresničujemo strateški cilj, da ločimo šolo in bivanje otrok od odraslih. Otroci in mladostniki potrebujejo prostor, kjer se lahko razvijajo v varnem in spodbudnem okolju, ločenem od sveta odraslih, ki pogosto prinaša drugačne izzive in odgovornosti. Dislocirana enota bo omogočila individualizirano obravnavo, ki je ključna za njihov razvoj in napredek. Ustvariti želimo bolj vključujoče in podporno okolje, kjer se bodo lahko učenci učili in razvijali brez strahu pred stigmo ali morebitnimi drugimi vplivi. V takšnem okolju bodo imeli priložnost za socializacijo, izražanje svojih potencialov in pridobivanje veščin, ki so potrebne za uspešno vključevanje v družbo. Dodatna pridobitev za otroke in mladostnike je tudi neposredna bližina lokalne šole in vrtca. Slednji so nam prijazno ponudili v souporabo dvorišče in igrišče,," je pojasnila direktorica ZUDV Dornava Ivanka Limonšek. Varstveno-delovni center v Mali Nedelji je že na šesti lokaciji. „Uspešno delujemo v Mariboru, Dobrovcih, Ormožu, Dornavi in na Ptuju. Na novi lokaciji v Mali Nedelji želimo uporabnikom z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ponuditi dostopnejšo možnost vključevanja v program varstveno-delovnega centra. Vključenim nudimo takšne oblike dela, ki jim omogočajo ohranjanje pridobljenih znanj, razvoj novih sposobnosti in da vidijo sebe kot enakovredne člane družbe. Naši cilji in želje so usmerjeni predvsem k večanju zaposlitvenih sposobnosti uporabnikov, njihovemu dobremu počutju in zadovoljstvu na delovnem mestu. Neprestano iščemo nove zaposlitvene možnosti. Verjamemo, da bo nova delovna enota postala svetel zgled in prostor, kjer se bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami in uporabniki varstveno-delovnega centra počutili sprejeti, razumljeni in podprti na svoji poti do samostojnosti," je podarila direktorica Limonšek. Slovenske gorice • Obnova vodovodnega omrežja v sklopu Spodnjega Podravja »Če se ne bi poenotili, bi nam vlak spet odpeljal« Po 15 letih razpravljanja in dogovarjanja seje večini spodnjepodravskih občin le uspelo dogovoriti za ključ delitve stroškov pri obnovi in nadgradnji primarnega vodovoda, na katerega je vezanih približno 30.000 prebivalcev, in sicer po številu hišnih priključkov. »Če se ne bi poenotili, bi nam vlak spet odpeljal in lahko bi se od projekta poslovili,« je dejal trnovski župan Alojz Benko, pri tem pa mislil na sofinanciranje iz Dogovora za razvoj regij. Denarja je na voljo manj, kot bi ga potrebovali, tako da je bilo treba prvotni projekt celovite obnove vodovodnega sistema Spodnje Podravje oklestiti ter preoblikovati v obnovo in nadgradnjo vodovodnega sistema Ptuj. Kot je znano, sporazuma med občinami niso podpisali na Hajdini in v Star-šah, iz osrednjih Slovenskih goric pa so v obnovo vodovodnega sistema vključene občine Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž in Jur-šinci ter Sveta Trojica in Cerkve-njak, kjer se prebivalci delno oskrbujejo z »mariborsko«, delno pa tudi s »ptujsko« pitno vodo. V Juršincih in Svetem Andražu brez trase Skupaj naj bi obnova in nadgradnja 33 kilometrov povezovalnega vodovoda ter novogradnja preko Puhovega mostu stala nekaj manj kot 17 milijonov evrov, investicija pa bo, kot rečeno, sofinancirana iz Dogovora za razvoj regij v višini dobrih 12 milijonov evrov. Razliko - slabih pet milijonov evrov - bodo morale prispevati občine, njihovi deleži pa so po letih gradnje med letoma 2026 in 2029 določeni po številu priključkov, ne glede na to, ali se bo na njihovem območju tudi dejansko kaj gradilo. Projekt je po prioritetah razdeljen na sklope: v prvem bodo obnovili 11,5 kilometra cevovodov, v drugem 15, v tretjem slabih pet, novogradnja preko Puhovega mostu bo na vrsti zadnja, dolga pa bo poldrugi kilometer. V prvem sklopu bodo stroji v Slovenskih goricah dejansko Med slovenjegoriškimi občinami bodo največ lastnih sredstev, dobrih 192.000 evrov, prispevali na Destrniku, sledijo Juršinci s 172.000 evri, Cerkvenjak s skoraj 121.000 evri, Trnovska vas z 98.000 evri, Sveti Andraž s 70.000 evri in Sveta Trojica z 39.000 evri. zabrneli na Destrniku, v drugem pa še v Trnovski vasi, Sveti Trojici in Cerkvenjaku, ne pa tudi v Juršin-cih in Svetem Andražu. Direktor občinske uprave v Juršincih Viljem Mar je svetnikom pri sprejemanju investicijske dokumentacije pojasnil, da gre za financiranje izgradnje posameznih odsekov povezovalnih vodov omrežja, ki bodo zagotavljali transport kakovostne pitne vode, šele nato pridejo na vrsto sekundarni. Župan Robert Horvat pa je dodal, da bodo občine svoj vložek v obnovljene transportne vode vknjižile; v juršinskem primeru gre za 3,1-odstotni delež, s katerim bo občina postala solastnica sistema. Med slovenjegoriškimi občinami bodo največ lastnih sredstev, dobrih 192.000 evrov, prispevali na Destrniku, sledijo Juršinci s 172.000 evri, Cerkvenjak s skoraj 121.000 evri, Trnovska vas z 98.000 evri, Sveti Andraž s 70.000 evri in Sveta Trojica z 39.000 evri. Benko je pri tem spomnil, da DDV v tem primeru ni strošek investicije, saj imajo občine pravico do odbitka, zato si bodo DDV v celoti poračunale. »Veseli me, da nam je uspelo doseči dogovor, s katerim bomo v naši občini obnovili 3,7 kilometra primarnega vodovoda od Biša do Gočove. Vendar obenem znova opozarjam, pravzaprav se že kar ponavljam, da bi morali že danes začeti razmišljati tudi o sekundarnih vodovodnih priključkih.« Dogovor partnerjev za tako velik regijski projekt, kot je obnova vodovoda, je bil vse prej kot lahka naloga, zato pravzaprav ne prese- neča, da je trajalo toliko let, da je do njega sploh prišlo. Pred štirimi leti je že kazalo, da bo stvar stekla, saj so se občine zedinile glede sofinanciranja projektne dokumentacije, nato pa se je zataknilo pri tem, kdo bo pripravil razpisno dokumentacijo za izbiro projektanta. Ker se je mudilo, če so hoteli računati na denar iz takratne finančne perspektive, so zadevo skušale pospešiti omenjene slovenjego-riške občine (brez Juršincev), in sicer tako, da so zagrozile s samostojnim nastopom na razpisu, a je bilo kmalu za vse prepozno; ker dokumentacija ni bila pripravljena, je projekt obnove vodovoda izpadel iz sofinanciranja, namesto njega pa so občine nato začele graditi kolesarske povezave. Senka Dreu Kidričevo • V Lovrencu odprli nov vrtec Investicija za 2,3 milijona evrov V Lovrencu na Dravskem polju od septembra deluje nov vrtec. Občina je za novogradnjo zagotovila 2,3 milijona evrov, dobrega pol milijona je za investicijo prispevala država. Kidričevska vrtca na lokacijah Kidričevo in Cirkovce sta se več let srečevala s prostorsko stisko, za potrebe vrtca so uporabljali tudi šolske učilnice, kljub temu so ostajali seznami čakajočih otrok. Vodstvo občine se je odločilo, da obstoječih vrtcev, ki delujeta v okviru osnovnih šol in sta oba s šolskimi poslopji povezana, ne bodo širili, temveč bodo vrtec zgradili še na tretji lokaciji v občini, kot prizidek k podružnični osnovni šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Gradnja je trajala leto dni, izvedlo jo je Cestno podjetje Ptuj. V vrtcu je prostora za 76 malčkov, za zdaj so odprli dva od štirih oddelkov. Pritlični objekt je montažne gradnje, njegova bruto površina je 650 m2. Igralnice so prostorne, svetle in prijetne. Na južni strani Za kulturni utrip so poskrbeli najmlajši iz vrtca in šole, ki so recitirali, peli in zaplesali. objekta so terase in zelenica z igrali, kjer se bodo malčki lahko družili ob lepem sončnem vremenu. Čakalnih seznamov za vpis ni več Z odprtjem tretjega vrtca v občini Kidričani čakalnih seznamov za vpis v vrtec več nimajo. Župan Anton Leskovar je na otvoritveni slovesnosti med drugim izpostavil bogato zgodovino kraja, ki je v pisnih virih omenjen že v času 12. stoletja, prvo šolo so v kraju imeli okoli leta 1.800. Leskovar se je v nagovoru dotaknil načrtov o prihodnjem urejanju krajevnega središča, kjer bodo ob šoli in vrtcu zgradili večnamensko dvorano, poslovno-stanovanjski objekt in nov gasilski dom. Vrtec in osnovna šola Lovrenc delujeta pod okriljem OŠ Kidričevo, ob odprtju novega vrtca je na govorniški oder stopila rav- nateljica Alenka Kutnjak. „Danes imamo čudoviti razlog za druženje, novega vrtca se vsi veselimo. Zagotavlja nam odlične pogoje za delo, pomembno je tudi to, da je v domačem okolju otrok," je poudarila ravnateljica ter dodala, da so vrata vrtca druga najpomembnejša v otroštvu malčkov. Zahvalila se je vsem za potrpežljivost, tudi staršem, zaposlenim in otrokom v šoli, saj je gradnja potekala med šolskim letom. Zadovoljna je, da so med gradnjo projekt v določenih detajlih glede na potrebe in predloge šolske stroke prilagodili. Veseli jo tudi, da je objekt z okolico arhitekturno domišljen do potankosti in bo dejansko omogočal kakovostne pogoje za delo vzgoje in izobraževanja. „Seveda pa je naša želja, da bodo prostori polni," je dejala ravnateljica, ki ji je župan Anton Leskovar na dan odprtja izročil ključe objekta. MZ Foto: CG petek • 25. oktobra 2024 Turizem Štajerski 9 Slovenske gorice • Zaživela destinacija Puhovi Juršinci Menjaj prestavo in pridi v naravo V občini Juršinci so oblikovali mikro turistično destinacijo Puhovi Juršinci, ki jo promo-virajo tudi pod nazivom Visit Juršinci. Iniciativo povezovanja in promocije pod sloganom Visit Juršinci vodi podžupanja Nataša Žajdela Lah. Mitja Vesenjak s kmetije Kouačec, podžupanja Nataša Žajdela Lah in Klemen Vršič (Vina Bakus) „Destinacijo smo poimenovali po izumitelju in industrialcu Janezu Puhu, ki je rojen v Juršincih. Društvo rojaka Janeza Puha je njegov pomen v svetu prepoznalo že pred več kot 20 leti ter gradilo na njegovem imenu. Ime Puha smo kot prepoznavno znamko vključili v ime destinacije. Letos smo zasnovali srednjeročno strategijo razvoja destinacije, prvi cilj je bila vzpostavitev spletne strani, na kateri smo predstavili turistične ponudnike, znamenitosti in možnosti za rekreacijo. Vključenih je okoli deset ponudnikov, še vedno se nam lahko priključijo novi. Predstavitev za ponudnike na spletni stani www.visitjursin-ci.si je brezplačna. Vsebine lahko prilagajamo in posodabljamo. Ponujamo kulturno, kulinarično in vinsko doživetje, lepo se razvija tudi ribolovni turizem," je pojasnila Žajdela Lah. Eden od ponudnikov Mitja Vesenjak je dodal, da so prizadevanja oblikovalcev destinacije usmerjena k čim večjemu sodelovanju in povezovanju. „Med lokalno skupnostjo, ponudniki, obiskovalci ... Upam, da bomo vzpostavili močno verigo. Res pa je, da bo treba tudi vztrajati." Domače dobrote in odlična vina Kmetija Kovačec iz Rotmana, s katere prihaja Vesenjak, se je projektu priključila s produktom piknik doživetja. „Na katerokoli lokacijo v občini lahko dostavimo piknik košaro z domačimi, Občina Juršinci je v nakupu mini tovornega vozila za prodajo hrane in pijače na terenu (foodtruck). Vozilo bodo kupili s pomočjo denarja, ki jim je na voljo v okviru LAS Bogastvo podeželja, oblekli ga bodo v celotno grafično podobo destinacije. Predvidoma bo za volan „foodtrucka" sedel Mitja Vesenjak, ki bo izdelke destinacije na terenu tudi prodajal. „Vozilo bo služilo promociji destinacije in prodaji naših izdelkov. Z njim bomo obiskovali sejme, prireditve, prodajali na tržnicah. Seveda bomo vozilo koristili tudi v domači občini," je dejal Vesenjak. sezonskimi izdelki. Pridelujemo suhomesne izdelke, mikro zelenjavo, imamo domača jajca, sezonsko sadje in zelenjavo, tudi vloženo. V ponudbi imamo tudi slano in sladko pecivo, torte, pogače . Pridelke, ki jih sami ne pridelujemo, na primer vino, sire, sokove, nabavimo pri lokalnih ponudnikih v okolici. Smo družinska kmetija, trudimo se, da čim več pridelamo doma in to ponudimo obiskovalcem." Klemen Vršič iz Zagorcev sodeluje s ponudbo vin, ki jih prodaja pod znamko Vina Bakus. „Na kmetiji ponujamo pokušino vin, lahko tudi z narezkom. Ukvarjamo se s trsničarstvom, pri nas je možno kupiti trsne cepljenke. Proces pridelave trsnih cepljenk lahko obiskovalcem prikažemo. Skozi celotno leto smo na voljo za ogled vinske kleti, ob koncu poletja ponujamo degustacijo namiznih sort grozdja. Obdelujemo dva hektarja vinogradov. Prepričan sem, da je sodelovanje med nami ponudniki in lokalno skupnostjo ključnega pomena. Puhov muzej, na katerega se na- vezujemo, je med ljudmi dobro poznan. Računamo, da bi obiskovalce muzeja v Juršincih zadržali na več točkah in jim ponudili celosten produkt." Avtodomarji so dobrodošli V Juršincih si želijo tudi avto-domarski turizem. Nekaj lokacij, kjer lahko sodobni nomadi brezplačno prespijo, so v občini že določili. Pri lokalnih ponudnikih si lahko gostje avtodomarji naročijo hrano, vino, napitke, sladice ... „S kolesom, avtomobilom, motorjem ali avtodomom menjaj prestavo in pridi v naravo, se glasi moto, ki nas vodi pri delovanju destinacije. Slogan je povezan s tehnično dediščino in zapuščino rojaka Janeza Puha. Želimo, da postavimo temelje nadaljnjega turističnega razvoja. Turizem je gospodarska dejavnost in sloni na zasebni iniciativi, kot lokalna skupnost lahko nudimo podporno okolje," je poudarila juršinska podžupanja Nataša Žajdela Lah. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Razpis za spodbujanje podjetništva Vloge oddalo 36 podjetij Mestna občina Ptuj je razpis za spodbujanje podjetništva objavila poleti, rok za prijavo pa seje iztekel 1. oktobra. Prijavilo seje 36 podjetij, na voljo pa je 60.000 evrov. Največ vlog je za materialne in nematerialne investicije. Kot kaže, pa bo še trajalo kar nekaj časa, preden bodo rezultati na voljo. »Trenutno pregledujemo, ali so vloge formalno popolne. Sledijo pozivi za dopolnitev vlog in z vsemi roki za dopolnitev bo vse to rešeno nekje sredi novembra,« so terminski plan predstavili na ptujski občini. Šele nato sledi vsebinski pregled ter točkovanje vlog. Ko bo vse to urejeno, bodo pripravili sklepe o sofinanciranju in pogodbe o dodelitvi sredstev. »Pred izdajo sklepov pa v državnih evidencah preverjamo še, ali so podjetniki že prejeli kakšno drugo pomoč za te iste namene,« so še povedali. Postopek bo torej trajal še kar nekaj časa, zneski, ki jih občina razdeli med upravičence, pa so zelo različni, od nekaj sto do 5.000 evrov. Iz tega naslova občina ne omogoča zgolj financiranja investicij, pač pa tudi komunalnega prispevka, zaposlovanja ... Tudi letos je odziv podjetnikov pričakovano dober. Dženana Kmetec PREDBOZICNI VULKANLAND IN AVSTRIJSKA KOROŠKA r 11 m nil Mm n m«it1 II, ¿ . . i biiia >, u. L i U ill 1 < II K. . 1. POSLUSALCI Radia-Tedni, preživite vikend v naši družb DOŽIVELI BOMO: • božično vzdušje v Celovcu in Beljaku • Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba Grad Kornberg in božična razstava 30. november in 1. december Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali ''šunkarno'' Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo. Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot. Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice. CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** -1 x polpenzion voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico - panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskem jezeru -vodenje in organizacija potovanja Zagotovite si svoj sedež se danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK ; radioPTUI SONČEK 10 Štajerski Kultura petek • 25. oktobra 2024 Knjigarnica TAKA NISEM BILA NIKOLI Dragi bralci, tokrat vam priporočam noviteto 160 strani, vezano v mehke platnice in natisnjeno bralsko prijazno, z naslovom Taka nisem bila nikoli avtorice Melite Forstnerič Hajnšek. Sama sem se temu branju nekaj časa izogibala, saj nekako težko berem avtobiografska poročila o zahrbtni bolezni, ki je doletela avtorico ali avtorja. Hm, še vedno bežim pred dramatično življenjsko izkušnjo, ne maram, da me literatura pahne v leta nazaj ... Ja, tudi bralce lahko premagujejo literarni stereotipi in občutja, ki jih ne želimo podoživljati. Tako smo lahko krivični do dobrega branja. Torej izogibala sem se knjigi Melite Forstnerič Hajnšek, ki jo cenim kot dolgoletno novinarko, urednico kulturnih strani časnika Večer, poznavalko gledališča, zborovske in druge glasbe, recenzentko in esejistko, urednico in avtorico spremnih besed ... Tu in tam sva se srečevali na kulturnih dogodkih, poklepetali in obudili kak spomin na pesnika Franceta Forstneriča (njenega očeta) in na njeni teti, ki sta bili znani ptujski učiteljici (Zinka Gajzer in Katica Vičar) na OS Breg, kamor sem hodila tudi sama. Pa se je zgodilo, da mi je o tej knjigi navdušeno pripovedovala prijateljica Nevenka, tudi novinarka in sopotnica na mnogih raznovrstnih kulturnih poteh. Kar prinesla mi jo je, naj jo le preberem in bom videla, da mi bo všeč. Začela sem brati, na mah premagovati stran za stranjo in jasno, kaj pa drugega, pomišljam zdaj, knjiga Melite Forstnerič Hajnšek je kakor soba z velikim, razkošnim razgledom. V več ozirih in po različnih življenjskih, bivanjskih poljih. To je enostavno odlična knjiga! Med drugim je Tone Partljič v spremni besedi z naslovom Leposlovni prvenec Melite Forstnerič Hajnšek (str. 155 do 159) napisal: ... Knjiga ni sentimentalna, to dimenzijo je povsem zaobšla, je pa ganljiva, tankočutna, vsestranska in, oprostite, lepa, čeprav bi imel tudi sam velike težave, da bi to besedno ustrezno razložil . Nekaj podobnega sem občutil, ko sem bral Cankarjevo Moje življenje, Vorančeve Solzice, Forstneričevega Srakača in nekaj takega sem poskušal napisati sam v knjižici spominov na svoje otroštvo in svoje ljudi Hotel sem prijeti sonce . V knjigi so nanizana kratka, naslovljena poglavja, kjer se tematika izmenjuje: diagnozo bolezni in zdravljenje blažijo in hvalevredno gladijo spomini iz otroštva in druge spominske slike, da bralec sploh nima občutka resnične zdravstvene drame, čeprav se avtorica v nekaterih poglavjih temeljito in natančno loti medicinskega izrazja in poteka zdravljenja. Taka nisem bila nikoli (Ljubljana: Beletrina, 2024. Knjižna zbirka Žametna Beletrina) je tudi domoznanska knjiga. Na strani 71 je naslov Čudakinja z Oblakov, kjer pisateljica obudi svoj spomin na prof. Štefko Cobelj in drugod na mnoge druge. »Moja zdravnica pa mi je, ko sem se vendarle opogumila in jo po enem letu »najinega druženja« vprašala, spodbudno rekla: »Z mano boste šli v penzijo.« Glede na njeno mladost res lep obet.« To ni knjiga za enkratno bralsko kratkočasje, marveč branje za premišljevanje o sebi in drugih, za tolažbo, zaupanje, vedoželjnost, umetnost, zdravje, pozornost do sebe in drugih . Liljana Klemenčič Dragonja vas • Dan odprtih vrat zasebnega muzeja Pangea Svet pod nogami, ki vse bolj navdušuje V zasebnem geološko-paleontološkem muzeju Pangea Vilija Podgorška v Dragonji vasi je nedavno potekal že 17. dan odprtih vrat, ki so ga že po tradiciji povezali s kulturnim programom, druženjem ob sladkih dobrotah in dobri kapljici ter pečenih kostanjih. S prvo razstavo mineralov Od ahata do granata seje predstavila Tjaša Podgoršek, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi eno najpomembnejših paleontoloških odkritij na območju Slovenije v zadnjih desetletjih, zob dlakavega nosoroga. Njegova najdba je povezana z zanimivo zgodbo, ki jo je ob tej priložnosti predstavil vodja Kustodi-ata za geologijo prirodoslovnega muzeja Slovenije Matej (Matija) Križnar, kjer so zob dlakavega nosoroga, ki je tudi njegov prvi fosilni ostanek, dobili v hrambo v letu Dlakavi nosorog je bil še eden zadnjih predstavnikov ledenodobne favne, ki je manjkal na seznamu izumrlih velikih sesalcev v Sloveniji. Njegov ostanek je najditelj, danes je star že okrog 100 let, našel med kazenskim delom v delovnem taborišču pri Strnišču blizu Ptuja, ko je bil star 18 let. Pri njem je tudi ostal kot spomin in opomin. Odkopal ga je v tamkajšnji gramozni jami, na območju današnjih tovarniških kompleksov. Po njegovem pripovedovanju je fosilni zob ležal okoli štiri metre globoko med gramozom. Že ob prvem ogledu so sumili, da gre za zob večjega ra-stlinojedca, šele temeljite preiskave pa so pokazale, da je najditelj izkopal zob dlakavega nosoroga, prvo najdbo te ledenodobne živali v Sloveniji. Zadnji predstavniki te vrste so živeli pred okoli 14.000 leti. Danes najbližji sorodnik rodu dlakavega nosoroga je ogroženi sumatrski nosorog. V zasebnem geološko-paleonto-loškem muzeju si je mogoče ogledati največjo slovensko zasebno zbirko mineralov, kamnin in fosilov s celega sveta. Vili Podgoršek, profesor geografije na II. gimnaziji v Mariboru in svetovni popotnik, pove, da se z vsakega potovanja vrne s kakšnim kamnom v žepu, tako da zbirko sproti dopolnjuje. S sistematičnim zbiranjem mineralov, kamnin in fosilov, po poklicu je profesor geografije in zgodovine, se ukvarja že od devetdesetih le prejšnjega stoletja. Na terenu jih zbira sam, občasno pa jih tudi kupuje na različnih evropskih razstavah. V samem muzeju pa posebno pozornost posveča do- Zob dlakavega nosoroga je bil od 15. maja do 10. oktobra na ogled v vitrini Prirodoslovnega muzeja Slovenije, nakar so ga za en dan preselili v muzej v Dragonjo vas. S prvo razstavo se je predstavila Tjaša Podgoršek. mačim najdbam, kot sistematični zbirki mineralov in kamnin s Pohorja ter najdbam s trase avtoceste Draženci-Gruškovje. Muzej je vrata odprl leta 2007, vsako leto pa z dnevom odprtih vrat, ki ga sprem- lja kulturni program, svojo edinstveno zbirko, ki presega 10.000 evidentiranih eksponatov, ki imajo inventarno številko in jih predstavlja po tematskih sklopih, želi še bolj približati obiskovalcem, vsem, ki jih zanima to naravno bogastvo. V vitrinah jih je na ogled okrog 70 odstotkov, preostanek hrani v de- Matej (Matija) Križnar, muzejski svetovalec, vodja Kustodiata za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, in Vili Podgoršek sta popeljala skozi program letošnjega dneva odprtih vrat, ki je vabil s kar tremi razstavami. pojih, občasno pa jih predstavlja tudi na drugih razstavah. Tudi letošnji 17. dan je pritegnil številne, ki so ta dan doživeli kot neke vrste praznični jesenski dogodek, na katerem ni manjkalo dobrot. Letno zasebni geološko-paleontološki muzej obišče čez 1.000 obiskovalcev, več kot polovica jih prihaja iz tujine. Nazadnje so ga obiskali gostje iz Estonije. Ni ga obiskovalca, ki ga ta zbirka ne bi navdušila, tako da mnogi po obisku na svet pod nogami in okrog sebe začnejo gledati drugače. Muzejsko zbirko, ki že od nekdaj navdušuje, je obogatila še manjša prva razstava Tjaše Podgoršek, nečakinje Vilija Podgorška, ki se je predstavila s svojo prvo razstavo Od ahata do granata. Minerale zbira že okrog sedem let, v zbirki je trenutno okrog 300 eksponatov. Stric je bil tisti, ki jo je navdušil za zbiranje mineralov, podprl pa tudi pri nastajanju razstave. Manjši muzej mineralov si želi urediti tudi sama. MG Že po tradiciji se je dan odprtih vrat zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea Vilija Podgorška začel s kulturnim programom. Zaplesali so veterani FS Vinka Koržeta Cirkovce (na fotografiji), na gongu pa je bila Mojca Šalamun. Foto: MG petek • 25. oktobra 2024 Podravje Štajerski 11 Haloze • Lani 550 obiskovalcev, letos že 700 prijav V treh letih od praznih avtobusov do polne zasedenosti Povezovanje je beseda stalnica, ki se pojavlja v razpravah o razvoju in priložnostih kmetijstva, pa tudi turizma. Običajno povezovanje ostane pri besedah, a ne v Halozah, kjer je Turistično društvo Ptujska Gora z idejnim vodjem Miranom Senčarjem ob podpori haloških občin pred tremi leti izvedlo krstni dogodek Martinovanje v Halozah. V zgolj treh letih je sprva vikend dogodek prerastel v šest zaporednih sobot ter dosegel, da so avtobusni sedeži zasedeni že tedne vnaprej. Projekt Jesen v Halozah je letos povezal 25 haloških ponudnikov, ki obiskovalce v tej vinorodni pokrajini gostijo vsako soboto v oktobru in prvi dve v novembru. Obisk prvih treh sobot je zadovoljiv v primerjavi s preteklimi leti, obenem pa zgolj uvertura v martinov mesec. »V prvih treh sobotah smo zabeležili okrog 250 obiskovalcev, ki so se zapeljali z avtobusi v naši organizaciji, skupaj pa smo do 20. oktobra prejeli 700 prijav,« je zgovorne številke navedel Senčar. Največ prijav imajo seveda na martinovo soboto, ko se bo v okušanje in raziskovanje vzhodnih Haloz (smer Borl) podalo 150 prijavljenih obiskovalcev, medtem ko za obisk zahodnega dela Haloz trenutno beležijo 75 prijav (prijave za zahodni del še sprejemajo). »Tudi sicer opažamo, da so avtobusi za zahodne Haloze bolj polni, morda ker imajo že dalj časa stalno ponudbo,« ugiba sogovornik. Sicer pa je novosti letošnjega programa precej: od novih ponudnikov, na primer grad Borl, Park etnografske dediščine Cirkulane, do enkratnih dogodkov, kot so martinovanja po občinah in celo odprtje degusta-cijskega prostora vinarne Kobal v Spodnjem Gruškovju. »Novost je tudi turistični vodnik na avtobusih in harmonikarski orkester Modrasi - gre za harmonikarje, ki izletnike zabavajo na poti.« Vse to je dodatna ponudba, ki se je izkazala za nujno spremljavo Foto: Lidija Bezjak Finančni okvir projekta Jesen v Halozah obsega 22.000 evrov, dobršen del, to je 18.000 evrov, so prispevale občine Majšperk, Podlehnik, Zetale, Videm, Cirkulane in Zavrč. vinu, moštu v vinorodnih Halozah. In ponudba je temelj za obisk, slednji pa je merljiv rezultat dela. Od bolj kot ne praznih avtobusov (vsaj v zahodnem delu Haloz) pred tremi leti je do polne zasedenosti organizatorjem dogodka uspelo priti v treh letih, k temu V okviru Jeseni v Halozah se je s tržnico v Majšperku sredi oktobra predstavilo tudi Društvo sadjarjev in vinogradnikov Majšperk. »Ponudili smo letošnji in lanski letnik, zadovoljni smo tako z odzivom okuševalcev kot z obiskom,« je dejal predsednik Anton Marčič. Dodal je še, da njihovo društvo šteje 60 članov, ki se ponašajo s sortnimi vini, prevladuje pa zvrst. »Sicer pa je letošnji letnik bolj skromen v primerjavi z lanskim, saj smo imeli na našem območju pozebo, točo, velik vpliv pa ima tudi rumenica, ki še dodatno spodbuja krčenje vinogradov.« Foto: Mojca vtič pa je treba dodati še obiskovalce, ki Haloze obiščejo v lastni režiji. »Moram priznati, da nisem pričakoval takšnega razvoja v tako kratkem času, še manj pa so verjeli ponudniki, ki so sprva rekli, da tak projekt pri nas ni izvedljiv,« je priznal Senčar. Rezultat je prišel, nikakor pa se ne gre z njim v celoti zadovoljiti. »Morda bi bilo smiselno razmišljati o agenciji, ki bi obiskovalce v Haloze vozila celo leto, sedaj smo v več primerih vlogo organizatorja izleta prevzeli v TD Ptujska Gora,« je dejal, prav tako pa je v ponudbi zaslediti pomanjkanje prenočitvenih kapacitet - tudi v obliki razpršenih hotelov po vzoru dolenjskih lastnikov zidanic. Mojca Vtič Podravje • Pomanjkanje brezplačnega počitniškega varstva Prosta mesta so hitro zapolnjena Pred vrati so krompirjeve počitnice, kijih bo marsikatera družina izkoristila za krajši dopust. Tistim staršem, ki dopusta nimajo, pa počitnice povzročajo glavobole, predvsem zaradi varstva otrok, ki še ne morejo ostati sami doma. Veliko staršem na pomoč priskočijo stari starši ali drugi sorodniki, nekaj je možnosti za organizirano počitniško varstvo, ki pa je večinoma plačljivo, cene pa zasoljene. Nekateri ponudniki za dan organiziranega varstva zaračunajo od 30 do 50 evrov po otroku, kar za en teden znese okoli 200 evrov in več. V Kidričevem brezplačno za 10 otrok Prav zato starši iščejo predvsem brezplačno varstvo, ki pa ga v času jesenskih počitnic skorajda ni na razpolago. Brezplačno počitniško varstvo v času jesenskih počitnic organizira na novo ustanovljen Večgeneracijski center Spodnjega Podravja Stičišče+, in sicer v Kaju-hovi ulici 6 v Kidričevem. Na voljo imajo samo okoli 10 prostih mest, ki pa še jih niso zapolnili. Varstvo je brezplačno za otroke od prvega do šestega razreda, dobrodošli pa so otroci iz vseh občin Spodnjega Podravja. Za otroke bodo organizirali različne dejavnosti, varstvo omogočajo od 8. do 15. ure, za prehrano pa morajo udeleženci poskrbeti sami. V Špajzi modrosti varstvo in topel obrok Brezplačno varstvo v času jesenskih počitnic nudi tudi ptujska Špajza modrosti, in sicer v ponedeljek, torek in sredo med 7.30 in 15.30. Okrog 10 prostih mest je že zasedenih. Poleg bogatega animacijskega programa varstvo vključuje tudi malico in topel obrok. Po besedah izvajalcev je v času jesenskih počitnic povpraševanje po varstvu nekoliko manjše v primerjavi s poletnimi meseci. V torek in sredo dodatno organizirajo družin- sko druženje s konji, na katerega pa se je treba predhodno prijaviti. Brezplačnih možnosti varstva otrok v času počitnic, ki bi razbremenilo starše, je torej izjemno malo, kar odpira vprašanja o potrebi po bolj sistematičnem reševanju problematike s ciljem, da se zagotovi širša dostopnost varstva med šolskimi počitnicami. Estera Korošec Podravje • Dela na Ptujskem jezeru Nova etapa sanacije brežin Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v zadnjih petih letih na Ptujskemjezeru sanirale dobrega pol kilometra brežin. Poškodovano asfaltno prevleko nadomeščajo z betonsko oblogo. Foto: CG Na delovišču na Ptujskem jezeru: sodelavec DEM, pristojen za nadzor del, Miha Horvat, odgovorni vodja del pri RGP Jožef Fujs, izvršni direktor DEM Sašo Kreslin in Vitoslav Dobnikar iz podjetja Apros, ki izvaja tehnološko kontrolo. „Vsako leto obnovimo okoli 600 m2, skupaj v petih letih je to med 2.500 in 3.000 m2 površin," je povedal Sašo Kreslin, izvršni direktor DEM za področje obratovanja in vzdrževanja. Vsako leto pred sanacijo vodostaj v jezeru znižajo za dobra dva metra. Tako je bilo tudi ta teden, ko so izvedli za letos predvideno sanacijo. „Ptujsko jezero je bilo skupaj s HE Formin v uporabo predano pred slabimi 50 leti. V tem času so zaradi obratovanja in negativnih vremenskih vplivov nastale na oblogi jezera določene poškodbe. S sanacijo zaključnega tesnilnega sloja preprečujemo, da bi voda iz jezera pronicala v nasip, s tem zagotavljamo stabilnost konstrukcije nasipa. Dela izvajajo sodelavci družbe RGP, ki je, enako kot DEM, del skupine Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Sanacija brežin Ptujskega jezera sodi med redna investicijska vzdrževanja, obnavljamo dele brežin, ki so najbolj poškodovane. Splošno stanje nasipa in brežin sicer ocenjujemo kot dobro, da so varni in ne ogrožajo okolice," je pojasnil Kreslin. Obnova zapornic, kanala, elektrarne V Dravskih elektrarnah zadnja štiri leta obnavljajo tudi zapornice v Markovcih. Tri od šestih prelivnih polij so že obnovili, zdaj je v delu četrto, na katerem se bodo dela nekoliko zamaknila v leto 2025. Do konca 2026 bodo obnovili še preostali dve prelivni polji in nato začeli temeljito rekonstrukcijo kanala med Markovci in Forminom ter elektrarne Formin. Ta je zadnja v verigi osmih velikih elektrarn na Dravi, ki še ni bila obnovljena. Obnova vodne oziroma energetske infrastrukture bo omogočila varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije za naslednja desetletja. Lanski zmagovalec v proizvodnji elektrike DEM so eden ključnih stebrov slovenske elektro proizvodnje in vodilno podjetje na področju učinkovite izrabe obnovljivih virov energije. Lanska ugodna hidrologija je dala odličen rezultat, podra-vski energetski velikan je pridelal največ elektrike v državi. S proizvodnjo je prehitel krško nuklearko (slovenski del), ki je po podatkih elektroenergetske bilance proizvedla 2.661 GWh. Termoelektrarne so proizvodnjo zaradi opuščanja fosilnih goriv zmanjševale, letna količina je bila 2.841 GWh. DEM so tako s 3.008 GWh električne energije bile lanski največji proizvajalec elektrike v državi. Glavnino elektrike so proizvedli na osmih velikih hidroelektrarnah (2.959 GWh). Pri 80 milijonih evrov prihodkov so ustvarili slabih 15 milijonov evrov dobička. Tudi letošnji proizvodnji kaže dobro, zastavljeni plan so dosegli že septembra, je pojasnil izvršni direktor Sašo Kreslin. MZ Premik ure na zimski čas V soboto ponoči bomo ponovno premaknili urine kazalce za eno uro nazaj ter pridobili eno uro spanca. 12 Štajerski Kronika petek • 25. oktobra 2024 Makole • Koga je motila hitrostna ovira? Storilca pozivajo k vrnitvi »ležečega policaja« Po občinah se vrstijo pobude po umiritvi prometa po lokalnih cestah skozi naselja, zaselke, v ulicah. V Makolah so pobudi krajanov Mostečnega (zaselek Gaj) prisluhnili. Namestili so prometne znake za označitev skupnega prometnega prostora in hitrostno oviro - ležečega policaja. A glej ga zlomka, cestna grbina je nekoga tako motila, da jo je na lastno pest odstranil. Foto: Mojca Vtič Občina želi odtujeno hitrostno oviro namestiti drugje, eden izmed predlogov je v bližini vrtca. Občina se na tega dotičnega občana sedaj obrača s posebno prošnjo: »Prosimo akterja, ki je ležečega policaja odstranil, da ga dostavi vsaj do občinske zgradbe, ker ga želimo postaviti na drugi lokaciji.« V Makolah so letos vzpostavili dve območji skupnega prometnega prostora, ki označuje prometno površino, ki ni deljena na vozne pasove in pločnike in kjer je najvišja dovoljena hitrost 20 km/h. Eno območje je pri vrtcu, drugo v kraju Mostečno oz. v zaselku Gaj, skozi katerega je speljana slepa ulica. Medtem ko je bila označitev prvega območja samoumevna, je drugega občina označila zaradi prošnje krajanov zaselka, ki so želeli doseči znižanje hitrosti voznikov. »Postavili smo tablo, ker pa ni vplivala na zmanjšanje hitrosti, smo namestili še hitrostno oviro. Najprej se je pojavila peticija, da je ovira moteča, nato pa sem prejela klic, da je hitrostna ovira izginila, prav tako prometna znaka,« je povedala Matea Bahtijaraj z makolske občinske uprave. Razočarana nad dejanjem (najverjetneje) občana sedaj akterja poziva, da prometna znaka in hitrostno oviro vrne. »Za ukrep, ki bi izboljšal prometnovarnostno situacijo, smo namenili 500 evrov, in če smo ga že plačali, želimo, da služi namenu, če ne v Mo-stečnem, pa kje drugje, na primer pri vrtcu,« še pravi. MV Slov. gorice • Tragična prometna nesreča Cesta vzela še dve življenji V sredo nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti Lenart-Be-nedikt v kraju Spodnji Porčič zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, v kateri sta umrli sopotnici v osebnem vozilu. Foto: PGD Gornja Radgona (Aleš) Po poročanju Generalne policijske uprave je devetinšestdesetle-tni voznik osebnega avtomobila slovenskih registrskih označb peljal po regionalni cesti iz smeri Benedikta proti Lenartu in trčil v kombinirano vozilo tujih registrskih označb, ki je tedaj pripeljalo nasproti. Prometna nesreča naj bi se zgodila zaradi nepravilnega prehitevanja. Na kraju nesreče sta zaradi hudih poškodb umrli 58- in 59-letni sopotnici v osebnem avtomobilu. Preostali trije udeleženci prometne nesreče, oba voznika in še en sopotnik, so hudo hudo poškodovani in se zdravijo v UKC Maribor. Gre za 11. prometno nesrečo letos, v katerih je skupno umrlo 12 udeležencev. V enakem obdobju lani so na PU Maribor obravnavali 11 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 udeležencev. Sta Ptuj • Prometna znaka na regionalni cesti sama sebi namen Mostiček čez potok Grajena neprimeren za težke tovornjake Glavna cesta Maribor-Ptuj skozi Grajeno je izjemno prometna. Tako osebnih vozil kot tovornjakov je na tej relaciji zelo veliko, kar se pozna tudi na samem stanju cestišča, kije na marsikaterem odseku potrebno obnove. Velika frekvenca vozil teče tudi čez mostiček nasproti podružnične šole Ljudski vrt. Gre za mostiček preko potoka Grajena, ki je ob križišču pri podružnični osnovni šoli Grajena, z regionalne ceste Ptuj-Vurberk v smeri Rdeče kapice. Veliko število novogradenj pomeni več prometa in več tovornih vozil, prav tako tudi poškodovanih cest. Težava so predvsem ozke lokalne ceste, ki so marsikje dotrajane in potrebne obnove že v osnovi. Vsaka gradnja stanje še poslabša. Tak primer je naselje Rabelčja vas na Ptuju. Zgradili so ogromno novih hiš, stanovanjski blok, ustrezne cestne povezave pa ne le, da je ni, tudi obstoječa cesta je po vseh teh gradnjah še bolj uničena, kot Svetnik Milan Klemene pa opozarja še na en odsek, kjer je precej veliko naselje hiš in bi mu bilo treba nameniti več pozornosti. Gre za območje Grajene. V izogib nadaljnji škodi mostu in lokalnih cest, pa tudi z vidika varnosti v cestnem prometu, je predlagal, da se preveri, kako je z osnimi obremenitvami in nosilnostjo vožnje težkih tovornih vozil na mostu nasproti šolske stavbe po lokalni cesti v smeri proti Krčevini pri Vurberku. Na navedenem odseku je veliko prevozov s težkimi vozili, ki po njegovem prepričanju presegajo najvišjo dovoljeno maso in osne obremenitve, ki jih še prenesejo mostovi. „Prav tako širina lokalne ceste ni primerna za tovrstna vozila in občani se pritožujejo nad vožnjo velikih tovornih vozil. Osne obremenitve in širina te lokalne ceste ni konstruirana za tovrstne prevoze, prav tako poteka tu šolska pot," je svoj predlog argumentiral Klemenc. Po preverbi stanja mostu popolna prepoved? Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe SOU občin Spodnjega Podravja, sicer zatrjuje, da so občinski redarji v preteklosti izvajali nadzor nad spoštovanjem omejitve vožnje za tovorna vozila na območju Maistrove ulice: „Več-je število tovornih vozil smo ugo- Most je dejansko ozek. Ali je primeren za vožnjo vozil nad 7,5 tone, pa bodo ugotavljale pristojne službe. Na regionalki Ptuj-Duplek že splošna omejitev Na občini so pojasnili, daje že na začetku Maistrove ulice in v krožišču v Dogošah iz obeh smeri postavljen prometni znak, ki po celotni regionalni cesti prepoveduje promet za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. A mu je dodana dopolnilna tabla »razen za lokalni promet«. To pa pomeni, da lahko težke tovornjake vozijo vsi domačini in zunanji izvajalci (dostavljavci) v primeru kakršnihkoli gradbenih del na celotnem območju. tavljali v času cestnih del, ki pa glede na definicijo lokalnega prometa niso bila v prekršku." Čeprav se torej nekatera vozila, tudi težja od 7,5 tone, lahko vozi- jo preko navedenega grajenskega mostu, Brkič priznava, da lahko pride zaradi skupne mase ali velike osne obremenitve do poškodovanja lokalne ceste ali zaradi širine vozišča do ogrožanja varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Stanje na terenu bodo na podlagi predloga svetnika preverile tudi strokovne službe: „Če bo ugotovljeno, da most ni primeren za vožnjo tovornih vozil nad 7,5 tone, bomo zaprosili za soglasje za postavitev prometne signalizacije, ki bo vozilom nad najvišjo dovoljeno maso prepovedala vožnjo čez most." Za postavitev prometne signalizacije pred mostičkom potrebujejo soglasje Direkcije RS za infrastrukturo, saj gre za postavitev znakov ob regionalni cesti. Šele ko bo to urejeno, bodo občinski redarji lahko izvajali nadzor na lokalni cesti in ugotavljali spoštovanje omejitev s pomočjo listin o tovoru in vozilu: „Po potrebi bomo najeli tehtnico in stehtali skupno maso vozila in tovora ter vsako os posebej, ker tovor ni linearno razdeljen na vse osi." V tem primeru bi tako tudi v primeru gradnje cest ali hiš ipd. promet moral steči po drugi strani in ne preko navedenega ozkega in majhnega mostu. Dženana Kmetec Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita. .8/16 10/16 11/15 12/20 14/20 9/17 7/16 8/17 9/17 12/16 Danes bo pretežno oblačno, oblačnost se bo ponekod trgala. Predvsem v zahodni polovici Slovenije se bodo še pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 18, na Primorskem okoli 20 °C. OBETI: V soboto se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo pretežno oblačno, tam bodo možne krajevne plohe. Zjutraj bo po nižinah vzhodne Slovenije možna megla. 10/17 Napoved za Podravje 9/16 20v - N W E S delno oblačno Nedelja 27,10. jasno rm etct Ponedeljek 28.10. C* pretežno jasno Vir: ARSO Badminton V 30 letih zabeležili več kot 300 aktivnih tekmovalcev Stran 14 Nogomet Dva zadetka Cimermana za zmago Zavrča Stran 14 Strelstvo Ptujski prvaki in Urška Kuha-rič zmagovito v novo sezono Stran 15 Šolski šport Napredovali ekipi OŠ Gorišni-ca in OŠ Ljudski vrt Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik {Poiluïajtz naí na íudounzm íjilttu! RADI O PTUJ tut. áflle&t www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nova močna testa za Aluminij in Dravo Zelo različni sta bili razpoloženji v začetku tedna v nogometnih taborih Aluminija in Drave. Kidričani so prišli z derbija proti Gorici z neodločenim rezultatom, medtem ko so Ptujčani doživeli boleč poraz proti Taboru. Sežančani so jih nadigrali predvsem v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu igralci pokazali, kako se bori za ptujski nogometni grb. To borbenost in konstantnost v igri pa kažejo nogometaši Aluminija, ki jih uspešno vodi in usmerja Jura Arsič. Kot mlad trener jih usmerja v pravo smer proti zmagam in te si želijo v »rdečem taboru« tudi v petek, ko bodo v svojem športnem parku gostili Beltince. Gre za pravi test, s katerim bo ekipa preverjala svojo stabilnost in nesporno kakovost. Kakovost pa imajo tudi nogometaši Drave, ki je ob vrnitvi v 2. ligo še niso v popolnosti pokazali. Ptujski igralci se iz tekme v tekmo „lovijo" in po odhodu trenerja Saša Gajserja so zabeležili polovičen uspeh - zmago proti Slovanu in poraz proti Taboru. Sedaj jih pod vodstvom Eda Flega (na mestu trenerja bo najverjetneje ostal do konca jesenskega dela prvenstva) čaka primeren tekmec, ekipa Bilj. Modri si za dvig samozavesti želijo novo zmago, ki jim lahko • •••• ;• : + ...... ■ Foto: DAMN Jaka Domjan se je doslej izkazal za primerno okrepitev za Aluminij. odpre poti do bolj pozitivnega nadaljevanja jesenskega dela prvenstva. Nova zmaga, nova kljukica Pogled na prvenstveno lestvico napoveduje zanimiv dvoboj med Aluminijem in Beltinci, saj se bosta merili tretje- in petouvrščena ekipa. Oboji so pred začetkom prvenstva nakazali ambicije za preboj v 1. ligo. „Zaenkrat smo v prvenstvu pokazali dobre predstave in smo stabilna sredina. Smo pri vrhu prvenstvene lestvice in mislim, da bo tako tudi Rokomet • Pokal EHF, 2. krog V pričakovanju čudeža na Hardeku Ekipi Jeruzalema se je nastop v Banjaluki popolnoma ponesrečil, to je bila zagotovo daleč najslabša predstava Ormožanov v letu 2024. Slab vstop v tekmo in slab zaključek tekme oz. 20 minut katastrofalne igre sta bila kriva za visok poraz s kar šestimi zadetki razlike (20:26). Na drugi strani je Borac odigral eno boljših tekem s to prenovljeno ekipo in optimistično prihaja na Hardek. „Naša prednost je lepa, a je lahko tudi precej varljiva. Zavedamo se, da odhajamo v goste ekipi, ki je znana, da svoje najboljše predstave kaže v svoji dvorani. Glede na moje igralske in trenerske izkušnje iz preteklosti bi dejal, da je še vse odprto. V Ormož prihajamo po še eno zmago, v Slovenijo ne gremo branit prednosti šestih golov. Zelo se veselim te tekme, saj uživam v tem, kako naša ekipa iz tedna v teden napreduje. In zdaj je pred nami še ena težka preizkušnja, ki nam bo le pomagala pri grajenju ekipe za nadaljevanje sezone," je po tekmi v Banjaluki povedal trener Borca Irfan Smajlagic. Ormožane poleg slabe predstave pred svojimi 250 navijači, ki so odpotovali v Banjaluko, najbolj boli to, da so jih tekmeci praktično premagali z le tremi odličnimi posamezniki. „Bo-rac ima v svojih vrstah tri res odlične igralce: 40-letnega veterana, vratarja Grahovca, 28-letnega levega zunanjega Krivokapica in mogoče celo najboljšega igralca BiH lige, 24-letne-ga Hadžica, ki igra na poziciji desnega zunanjega. Tudi ostali igralci prispevajo pomemben del k uspehu svoje ekipe. Ne vem, mogoče smo jih celo podcenili pred prvo tekmo, ob tem pa podlegli še odlični atmosferi, ki so jo pripravili naši navijači. Moram priznati, da smo za povratno tekmo maksimalno motivirani, da jo Rokometaši Jeruzalema Ormoža bodo poskušali izničiti zaostanek šestih golov iz prve tekme. po jesenskem delu. Tudi spomladi bomo naredili vse, da bomo prvenstvo končali na prvem mestu," je dejal Jaka Domjan. Prvi strelec Aluminija v tej sezoni je doslej dosegel pet zadetkov, v Kidričevo pa se je pred sezono preselil iz Prekmurja. O svojem učinku je mladi napadalec dejal: „S svojim dosedanjim učinkom doseženih zadetkov in podaj sem zadovoljen. Zavedam se tudi, da je vedno lahko bolje in zato bom stremel k temu, da izboljšam svojo strelsko statistiko in tudi samo igro." Proti zahtevnemu tekmecu iz Prekmurja želi Domjan pomagati svoji ekipi do zmage. O tem je dejal: „Beltinci so za nas nov izziv, ki si ga želimo dobro opraviti in doseči novo zmago. Nasprotniku moramo vcepiti naš način igre in v tem primeru mislim, da bomo uspešni. Želja je vsekakor zmaga, nove tri točke in še ena kljukica za dobro opravljeno delo." »S povezano igro lahko premagamo Bilje« Bilje so na lestvici tri mesta pred Dravo (11 - 14), na računu imajo štiri točke več (12 - 8). Ptujska ekipa ima precejšnje težave v fazi branjenja, saj je prejela največ zadetkov med vsemi moštvi v ligi (26), v fazi napada je nekaj ekip v tem oziru za njimi (12 golov). Seštevek vsega je 14. pozicija na prvenstveni lestvici, ki pa se lahko v soboto popravi. zmagamo. Samo da ne pregorimo v tej preveliki želji. Trudili se bomo nad svojimi sposobnostmi, to obljubimo. V katero smer se bo tekma odvila, pa bomo videli v soboto. Verjamemo v preobrat in v napredovanje v 3. krog," je povedal Aljoša Munda, ki je tudi priznal, da ormoška ekipa po tekmi v Banjaluki že dolgo časa ni bila tako razočarana zaradi slabe igre kot tokrat. Še vedno v taboru Jeruzalema ne gre brez poškodb. Med vratarji je pod vprašajem nastop Aleša Zemljiča, vendar lahko Filip Ranfl in Tomislav Balent to luknjo zakrpata. Večja težava je na desni strani, kjer je Tinček Hebar za to sezono že izgubljen, s poškodbo zadnje lože pa se ukvarja Tadej Sok. Iz tega razloga bo v igralskem kadru v soboto 18-le-tni levičar Luka Ude Tkalčec, ki si že drugo leto nabira izkušnje pri 1. B-li-gašu iz Velike Nedelje. Tu bo seveda tudi Staš Krabonja, ki je po poškodbi Soka dobil priložnost za igro že na prvi tekmi v BiH. V ekipo se vrača Gašper Pungartnik, ki je prebolel virozo, ki jo je staknil v Banjaluki in je tik pred tekmo moral iz dvorane Borik v hotel Bosna, kjer so bivali ormoški rokometaši. Trdnjava Hardek bo v soboto polna, saj je zanimanje za vstopnice odlično in se pričakuje obisk okrog 700 gledalcev. Za napredovanje v 3. krog Pokala EHF Ormožani potrebujejo zmago s pravljičnih sedem. „Nekega dne se za sedmimi gorami, sedmimi vodami, sedmimi travniki, sedmimi oceani in sedmimi puščavami zbudi zmaj ... " V nedeljo zjutraj bomo izvedeli, v kakšno jutro se bo zbudil ormoški zmaj ... Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Klemen Mlakar je za Dravo zadel na treh zaporednih tekmah. Za gole bo tudi tokrat zadolžen Klemen Mlakar, ki je na zadnjih treh tekmah dosegel tri zadetke. „Vesel sem, da sem dosegel te zadetke in da po poškodbi počasi prihajam v pravo formo. Sam pa sem še bolj kot zadetkov vesel, ko moja ekipa doseže zmago." V defenzivnem delu ima Flego precejšnjo težavo s tem, da zaradi kartonov ne sme igrati centralni branilec Aljaž Džankič. „Vsi moramo stopiti skupaj kot ekipa in odigrati povezano. Dokazati moramo, da znamo igrati nogomet in da smo dobra ekipa. S povezano igro lahko premagamo Bilje, morebitna zmaga bi pomenila nov zagon za nadaljevanje jesenskega dela prvenstva," je zaključil Mlakar. David Breznik 2. SNL, 12. KROG: Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek (v petek ob 16.00), Bilje - Drava Ptuj (v soboto ob 15.00). Milan Zupane se je začel ukvarjati s športom leta 1946, ko je bil član rokometne dijaške ekipe, ki je bila predhodnica ptujske rokometne vrste. Nekaj let kasneje je bil med ustanovitelji Nogometnega kluba Aluminij, za katerega je tudi odigral nekaj tekem. Po prihodu iz vojske je naredil rokometno trenersko šolo in je leta 1954 prevzel žensko ekipo Rokometnega kluba Drava. Treniral jo je štirinajst let in jo pripeljal celo do kvalifikacij za preboj v 1. jugoslovansko rokometno ligo, ki so jih Ptujčanke odigrale v Beogradu. V rokometu je bil igralec, trener, sodnik in delegat. V vmesnem času je v Rovinju opravil tečaj za vaditelja plavanja in je na različnih tečajih naučil plavati več kot tisoč otrok. Iz plavalnega vidika je deloval tudi kot sodnik in trener, prav tako pa je bil leta 1977 eden izmed ustanoviteljev Plavalnega kluba Toplice Ptuj. Tretji šport, s katerim se je Milan Zupanc ukvarjal, je bil moto šport - član Avto moto društva Ptuj je bil več kot štirideset let. Bil je profesionalni sekretar društva, sicer pa je na dirkah v kartingu in motokrosu najdlje časa opravljal funkcijo totaliza-torja. V moto športu je tekmovalce kondicijsko pripravljal in je bil njihov trener v cestno-hitrostnih dirkaških tekmovanjih, speedwayu, motokro-su in kartingu. Deloval je tudi kot trener v Društvu slepih in slabovidnih Ptuj, v katerem je pomagal pri vadbi atletike, ruskem vrtnem kegljanju in igri z zvenečo žogo. Ob različnih vlogah v športu je bila njegova zelo pomembna vloga tudi v šolstvu, saj je bil sedemnajst let učitelj telesne vzgoje na Osnovni šoli Franca Osojnika, Osnovni šoli Ivana Spolenaka na Bregu in na Kmetijski šoli na Turniščah. V okolici teh šol se je trudil pri gradnji igrišč, prav tako pa je sodeloval pri gradnji rokometnega igrišča Mali stadion. Več kot sedemdeset let je bil Milan Zupanc na različne načine povezan s športom, med drugim je kot športni dopisnik dolgo časa sodeloval s časopisom Štajerski tednik. Tako kot je bila pisana paleta športov, s katerimi se je ukvarjal, je bila pisna tudi paleta njegovih člankov in zapisov. Za svojo dolgoletno predanost športu je dobil več kot deset priznanj, med drugimi je leta 1991 prejel tudi Bloudkovo plaketo, leta 2015 pa nagrado za življenjsko delo na področju športa v mestni občini Ptuj. 14 Štajerski Šport petek • 25. oktobra 2Q24 Nogomet • 3. SNL - vzhod, zaostala tekma Dva zadetka Cimermana za zmago Zavrča Zavrč-Šmartno 1928 2:1 (2:0) STRELCA: 1:0 Cimerman (13.), 2:0 Cimerman (39.), 2:1 Turinek (83.) ZAVRČ: Maroh, Hren, Lovrec, Boj-nec, Kajzer, Koren, Jambriško (od 89. Kelc Vnuk), Kukovec, Potočnik (od 80. Letonja), Predikaka (od 93. Poštrak), Cimerman. Med tednom je bila v Športnem parku Zavrč odigrana prestavljena tekma 5. kroga med Zavrčem in Šmartnim 1928. Gledalci so videli igralno dokaj enakovreden obračun, medtem ko so imeli domačini bistveno več priložnosti. Dve je realiziral Ivan Cimerman, kar je bilo dovolj za dragoceno zmago. Pogled na tekmo je podal kapetan Zavrča Denis Potočnik: „Z disciplinirano in borbeno igro smo si v zahtevni tekmi priigrali zmago. Ekipa Šmartno 1928 se je izkazala kot dobra ekipa, a mi smo si bolj želeli zmage '."V-K'."'.. ■ Foto: Črtomir Goznik Ivan Cimerman (Zavrč) in to je odločilo tekmo. Te tri točke smo zelo potrebovali, saj smo se z njimi priključili sredini prvenstvene lestvice." Zavrč z osvojenimi 13 točkami zaseda 7. mesto, Šmartno je s točko manj na 11. mestu. Ekipo Zavrča je s strani vodil San-di Petrovič, ki je uspešno usmerjal svoje igralce na poti do zmage. Ha-loški ligaš je prvič zadel v 13. minuti, ko se je strel Alena Jambriška odbil od ene do druge vratnice, nato pa je žogo iz bližine v gol pospravil Ivan Cimerman -1:0. Omenjeni igralec se je drugič vpisal med strelce po podaji Gregorja Predikaka, ko je zaključil akcijo z natančnim strelom s strani s približno enajstih metrov - 2:0. V obeh polčasih so si domačini priigrali še ogromno zrelih priložnosti, nekaj priložnosti pa so zapravili tudi gostje. Ti so znižali rezultat na 2:1 v končnici tekme, ko je po podaji iz kota z glavo zadel Tim Turinek - 2:1. Do konca tekme so gostje še iskali izenačenje, vendar si kljub manjši premoči niso priigrali nobene resne priložnosti za zadetek. Glede na število priložnosti na tekmi bi lahko bila zmaga izražena še z bistveno višjim končnim rezultatom, kot je 2:1. David Breznik Badminton • Badminton klub Ptuj V 30 letih zabeležili več kot 300 aktivnih igralcev Skupinska fotografija ob 30-letnici Badminton kluba Ptuj Z začetkom septembra so v Badminton klubu Ptuj zagnali novo vadbeno sezono. Redna vadba se izvaja štirikrat na teden, kar pomeni, da se ljubitelji tega atraktivnega športa v ponedeljek, torek in četrtek od 20.00 do 21.30 dobivajo v telovadnici OŠ Breg, medtem ko se ob sredah med 19.30 in 21.00 dobivajo v telovadnici športne dvorane Mladika. O številu članov in vadbenih pogojih je predsednik Badminton kluba Ptuj Dušan Bosilj dejal: „Imamo dva sklopa terminov, kar pomeni, da ob ponedeljkih in sredah vadijo bolj rekreativni igralci badmintona, medtem ko ob torkih in četrtih vadijo nekoliko bolj izkušeni igralci, ki že dalj časa trenirajo badminton. Trenutno pri nas vadi 37 članov kluba, kar je za naše delovanje kar optimalna številka. Nekaj članov še lahko sprejmemo, ampak veliko več pa ne, saj smo omejeni s številom terminov v telovadnicah in s številom igrišč.« 30 let BK Ptuj Organizirano igranje in treniranje badminton sega na Ptuju na konec leta 1993. Že prej je bil 18. avgusta 1993 ustanovljen iniciativni odbor, ki ga je vodil Miran Muhič, z namenom ustanovitve društva Badminton klub Ptuj. Ustanovna skupščina je bila sklicana za 26. avgust 1993, kjer je deset prisotnih izvolilo prvega predsednika kluba, to je bil Iztok Trafela (blagajnik je postal Alfonz Zavrnik, tajnik pa Borut Fekonja). Na tej skupščini so sprejeli pravila kluba ter se dogovorili za najem telovadnice na OŠ Mladika za treniranje badmintona. Glavni poudarki sestanka so bili včlanitev v Športno zvezo Ptuj in Badmintonsko zvezo Slovenije, začetek izobraževanja kadrov in seveda igranje badmintona. V prvem letu delovanja je klub štel 12 članov. Vodstvo kluba je na začetku vlagalo veliko naporov v nabavo opreme kot tudi v popularizacijo badmintona med otroki na osnovnih šolah. Leta 1994 je vodenje kluba prevzel Aleksander Čeh. Pod njegovim vodstvom je klub razširil svoje delovanje, čeprav je še vedno imel težave z neprimernimi prostori za vadbo. Do leta 1995 so te težave rešili, saj je klub pridobil termine za vadbo na OŠ Videm, OŠ Breg in OŠ Mladika. Na teh šolah so organizirali tudi vadbo za otroke. Proti koncu devetdesetih je klub začel pridobivati današnjo podobo, z rednim izobraževanjem in povečevanjem števila članov, predvsem rekre-ativcev. Organizirali so prve turnirje za osnovnošolce, mladince in člane, leta 2000 pa se je klub dokončno ustalil v dvoranah na OŠ Breg in OŠ Mladika. Člani so se redno udeleževali turnirjev D in C ter rekreativnih tekmovanj po Sloveniji. Klub je prav tako začel organizirati tekmovanja za otroke v širši ptujski regiji. Leta 2001 je delo prevzel današnji predsednik kluba Dušan Bosilj. Klub se je v zadnjih 20 letih delovanja us- pešno spopadel z upadom članov, katerih število se je skozi leta ustalilo med 25 in 30. V tridesetih letih delovanja so v Badminton klubu Ptuj zabeležili več kot 320 aktivnih članov. Bolj rekreativno kot tekmovalno igranje badmintona Badminton klub Ptuj sicer skozi bogato zgodovino ni imel članov, ki bi dosegali vrhunske rezultate na državnem nivoju, vendar so se rekreativci večkrat uvrstili med najboljše na tekmovanjih po Sloveniji. O tekmovalnem delu kluba je Dušan Bosilj dejal: „Že v začetku delovanja kluba smo leta 1996 pod okriljem Badminton zveze Slovenije organizirali C-turnirje, ki sodijo v osnovni rang rekreativnega tekmovanja v badmintonu. Kasneje smo izpeljali tudi nekaj turnirjev v mladinski kategoriji. Klub je dve leti tekmoval tudi v 1. slovenski badminton ligi. Člani kluba na prostovoljni ravni ob podpori Športne zveze mestne občine Ptuj že osem let organizirajo rekreativni turnir dvojic 'Ptuj Open', ki se ga udeležujejo tako domači kot tuji igralci badmintona.« Popularizacija badmintona na Ptuju Cilj Badminton kluba Ptuj je predvsem popularizacija badmintona ter promocija športa in druženja. Na dolgi rok si želijo, da ljudje spoznajo ta čudoviti šport in ga začnejo množič- Kikboks • Balkan Open v Tešnju (BiH) Med zmagovalci tudi ptujski in ormoški borci Foto: Franc Slodnjak Ptujčani v BiH V soboto je v Tešnju v BiH potekal 18. Balkan Open turnir v kikboksu, na katerem je nastopilo približno 300 tekmovalcev iz 64 klubov iz osmih držav. Med nastopajočimi so bili tudi člani KBV Ptuj in KBV Ormož. Dve zmagi za KBV Ptuj Tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting, le Maj Štru-cl je nastopal še v light kontaktu. Ekipo sta vodila Filip Janžekovič in Vladimir Sitar, sodniški del je zastopal Edvard Štegar. Rezultati: 1. mesto sta osvojila: - Jaka Kozel, ml. kadeti do 42 kg; - Rok Jagarinec, dečki do 24 kg. 2. mesto sta osvojila: - Rok Jagarinec, dečki do 27 kg; - Tim Arnuš, st. kadeti do 52 kg. 3. mesto sta osvojila: -Vito Goričan, st. kadeti do 52 kg; - Maj Štrud, st. kadeti nad 69 kg v point fightingu in light kontaktu. Štiri zmage za KBV Ormož Ormoški klub je zastopalo šest tekmovalcev, vodila sta jih trenerja Milan Korotaj in Žan Tomažič. Dosegli so odlične uvrstitve. Rezultati (Point Fighting): - Neja Šut: 2. mesto, st. kadetinje do 60 kg; Light Contact: - Leja Trstenjak: 1. mesto st. kadetinje do 60 kg in 5. mesto do 55 kg; - Neja Šut: 2. mesto st. kadetinje do 60 kg, - Elena Hudin: 1. mesto mladinke do 60 kg in 3. mesto do 55 kg, - Ana Hudin: 2. mesto mladinke do 55 kg in 2. mesto do 60 kg, - Denis Haliti: 1. mesto st. kadeti nad 69 kg, - Gal Emeršič: 2. mesto mladinci do 79 kg. Kick Light: - Denis Haliti: 1. mesto st. kadeti do 69 kg. Franc Slodnjak, Nejc Korotaj Foto: arhiv Badminton kluba Ptuj neje igrati. Igranje badmintona prinaša številne zdravstvene koristi, saj izboljšuje kardiovaskularno kondici-jo, krepi mišice in povečuje gibčnost. Gre za intenzivno vadbo, ki pomaga pri izgubi teže in izboljšuje koordinacijo ter agilnost. Badminton je primeren za vse starostne skupine. David Breznik Na turnirju u BiH so nastopili tudi Člani KBV Ormož. Kegljanje • KK Drava Ptuj Gladka poraza ... Minuli konec tedna je bila odigrana večina tekem 5. kroga v državnih ligah. Prvoligaši so ga odigrali že pred štirinajstimi dnevi, ker je bil minuli konec tedna namenjen svetovnemu in evropskemu klubskemu pokalu. Slednji je potekal na prenovljenem mariborskem kegljišču v dvorani Tabor, kjer se je za uvrstitev na Final Four bojeval tudi domači Konstruktor. Mariborčani so bili na koncu peti, za uvrstitev med najbolje štiri ekipe jim je zmanjkalo samo 19 kegljev. Njihov najboljši posameznik je bil Mirko Steržaj, ki je podrl 639 kegljev. Zmagali so igralci Neunkirchna iz Avstrije. Velja omeniti še najboljšega posameznika. Srb Congor Barany (aprila je podrl kar 738 kegljev in je dosegel svetovni rekord, op. a.), član slovaške ekipe SKK Trstena-Starek, ki je bila na koncu druga, je podrl kar 724 kegljev. Gre za fantastično kegljanje in rezultat, ki je za člane ptujske keg-ljaške ekipe »prava Amerika«. To je drugi kegljaški svet ... 1. B SKL - vzhod (ž) 5. krog: Remoplast 2 - Drava 6:2 (3053:2825) DRAVA: Nada Fridl 506, Marjana Šauperl 405, Tjaša Kramberger 445, Lidija Hrenko 496, Milena Štamfer Golob 482, Melita Krušič 491. Foto: arhiv Kegljaškega kluba Ptuj Milena Štamfer Golob Igra Ptujčank je bila tokrat nekoliko boljša kot v prejšnjih kolih. Najboljši igralki Nada Fridl in Melita Krušič sta sicer naleteli na močnejši tekmici, zato pa sta točki z dobro igro osvojili Lidija Hrenko in Milena Štamfer Golob. Pri domačinkah je bila najboljša Majda Paradiž Verdi-nek s 540 keglji. 2. SKL - vzhod (m) 5. krog: Dormeo - Drava 7:1 (3189:3034) DRAVA: Mitja Kramberger 496, Janez Čuš 464, Bojan Krušič 481, Marko Godec 511, Boris Premzl 549, Robi Golob 533. Ekipa Dormea se je v 2. ligo uvrstila pred ekipo Drave. Sestavljena je iz nekaj mladih in nekaj izkušenih kegljačev. Vodja ekipe Bogdan Hribar, ki je bil tokrat rezerva, je v najboljših letih igral za Konstruktor iz Maribora. Po štirih dvobojih so domačini zanesljivo povedli s 4:0. V zadnjih dveh dvobojih je Boris Premzl s 549 keglji osvojil častno točko za Ptu-jčane, medtem ko je bil Robi Golob za nekaj kegljev prekratek. Pri Dormeu iz Zagorja je bil najboljši posameznik Anže Sivec s 562 keglji. David Breznik petek • 25. oktobra 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Šah • 1. liga vzhod Druga ekipa ŠD Ptuj osvojila 7. mesto Tekmovanje so zaključili tudi nastopajoči v 1. šahovski ligi vzhod, ki je potekalo v organizaciji ŠK Zagorje in pod pokroviteljstvom ŠZS. Med devetimi klubi in društvi je nastopila tudi zelo pomlajena druga ekipa ŠD Ptuj, ki se kljub osvojenemu 7. mestu po spletu okoliščin seli v 2. ligo -vzhod. Pravico nastopa v 1. ligi vzhod je sicer imelo deset ekip, vendar je ŽŠK Maribor Poligram iz nerazumljivih razlogov odstopil od tekmovanja in tako avtomatsko izpadel v nižji rang. Ker naj bi iz lige izpadli dve ekipi, so bili Ptujčani s 7. mestom na »varnem«. Ampak le za kratek čas, dokler se niso razpletli boji v najvišjem rangu tekmovanja, državni ligi, iz katere se kot 9-uvrščena seli v 1. ligo vzhod prva ptujska ekipa. In to po sedmih letih neprekinjenega nastopanja v tem najvišjem rangu in tretjič v 34-letni zgodovini državne lige v samostojni Sloveniji. Ker lahko po pravilih tako v državni kot 1. ligi in 2. ligi nastopa samo ena ekipa istega kluba oziroma društva, bo v prihodnjem letu priložnost v 1. ligi vzhod izkoristila prva ekipa in se ponovno poskušala vrniti med najboljše. Bodo pa imeli Ptujčani po letu premora tudi v 2. ligi vzhod svojega predstavnika, kakor seveda tudi v 3. ligi, kjer pa število ekip iz istega kluba ni omejeno. Velja pohvaliti borbenost nekaterih članov druge ekipe v 1. ligi, ki so v treh kolih nastopili z nepopolno postavo. Gotovo pa bo tudi nastop v 2. ligi vzhod dovolj dobra motivacija za napredovanje. Tako kot lani sta bila tudi letos najboljša posame- Foto: arhiv društva Tom Crnjakovič (ŠD Ptuj) znika Tom Crnjakovič s 5,5 in Tilen Kovačec s 5 točkami, ki sta ob tem osvojila še nekaj ratinških točk. Je pa vsak tak ligaški nastop na državnem nivoju neke vrste odskočna deska za napredovanje v prvo ekipo. Takšno pot so prehodili štirje današnji standardni člani prve ekipe Andraž Šuta, David Murko, Žan Belšak in Klemen Janžekovič. Prav gotovo so njihovi uspehi dovolj velik motiv za mlajšo generacijo, da počasi začne »trkati na vrata« prve ekipe. Zmagovalec 1. lige vzhod ŠK Impol Slovenska Bistrica se po letu premora vrača v državno ligo. Končni vrstni red 1. liga vzhod: 1. (2.) ŠK Impol Sl. Bistrica 16 točk, 2. (1.) ŠK Kostak Krško 14, 3. (7.) ŠD Pomgrad2 12, 4. (6.) ŠK Zagorje 10, 5. (4.) ŠK Sl. Gradec 7, 6. (10.) ŠK Trbovlje 6, 7. (5.) ŠD Ptuj 2 3, 8. (8.) ŠK Šentjur 2, 9. (9.) ŠK Lendava 2 točki. Silva Razlag Tenis • Pokal BJK Slovenke novembra z Nizozemkami Slovensko žensko teniško reprezentanco čaka v pokalu Billie Jean King dvoboj z Nizozemsko, izveden bo 15. in 16. novembra v Velenju. Gre za polfinale kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju pokala BJK. Selektor Andrej Kraševec je objavil seznam igralk, ne katerem so Veronika Erjavec (181. na lestvici WTA), Tamara Zidanšek (199.), Pia Lovrič (517.), Živa Falkner (526.) in Alja Se-nica (1261.). „Vesel sem, da imam na voljo trenutno najboljše slovenske igralke," je dejal kapetan in dodal: „Tokrat bo zaradi poškodbe manjkala Ela Nala Milic, del ekipe pa bo od četrtka tudi Kaja Juvan, ki pa še ne bo igrala. Vesel sem, da je del ekipe znova tudi Tamara Zidanšek, njene izkušnje bodo še kako pomembne v dvoboju z Nizozemkami. Kot vedno sem optimist in verjamem, da se lahko znova Planinski kotiček 12. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti Sobota, 26. 10. Planinsko društvo Ptuj 26. 10. organizira 12. Pohod po SGPP. Tokratna etapa se začne na Vurberku in se konča v Trnovski vasi. Izpred železniške postaje nas bo popeljal posebni avtobus ob 7.30 do izhodišča na Vurberku. Nadaljevali bomo preko Grmade, ki je s svojimi 460 metri najvišji vrh tega predela slovenskih goric in bo KT 1. Pot nas vodi ponekod po gozdni cesti proti Gomili - KT 2 v občini Destrnik. Po krajšem počitku bomo sestopili v dolino potoka Rogozni-ca. Vse bolj se nam odpirajo razgledi na pokrajino. Nadaljevali bomo v Jiršovce, kjer bo pri Turistični kmetiji Lovrec KT 3. Po počitku bomo nadaljevali med vinogradi in sadovnjaki po vse bolj razgledni poti in v Trnovsko vas do gostišča Siva čaplja, kjer je KT 4 - cilj ter zaključek pohoda. Sledi podelitev jubilejnih značk in priznanj za večkratno udeležbo na organiziranem pohodu po SGPP. Ob topli malici bomo nadaljevali druženje. Vrnitev na Ptuj in izhodišče bo z avtobusnim prevozom. Strošek pohoda je 15 € (prevoz, čaj, kartonček pohoda) oz. 22 € (prevoz, čaj, kartonček pohoda, topla malica). Prijave na www.pd-ptuj.si ali v pisarni do petka, 25. 10. Foto: Strelski klub Ptuj V Ljubljani so se na otvoritveni tekmi nove sezone v 1. A državni ligi s pištolo odlično odrezali aktualni prvaki iz SD Ptuj in osvojili prvo zmago v sezoni, oz. že četrto zaporedno (vključno z lansko sezono). Z nastopom svojih varovancev - Saša Stojaka, Majde Raušl in Matije Potočnika - je bil zelo zadovoljen glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec. Tamara Zidanšek (195. na WTA) je v tem tednu nastopala na turnirju serije WTA 125 v Tampicu v Mehiki, kjer se dekleta potegujejo za nagradni sklad 106.000 evrov. Konjičanka je v prvem krogu s 6:1 in 7:5 premagala Kolumbijko Emiliano Arango (224.). V drugem krogu se je pomerila s 4. nosilko, Nemko Tatjano Mario (95.). Po uri in pol je bila Nemka boljša z izidom 5:7, 2:6. vrnemo med najboljše reprezentance na svetu." Slovenija se je doslej z Nizozemsko pomerila trikrat. Leta 1999 sta za zmago Slovenk poskrbeli Katarina Srebotnik in Tina Pisnik. Enajst let kasneje je bila Slovenija znova boljša z 2:1. Med posameznicami sta zmagali Katarina Srebotnik in Polona Hercog. Nizozemke so do edine zmage prišle leta 2013, ko so slavile s 3:0. JM Strelstvo • 1. turnir 1. A in 1. B Državne lige z zračno puško in pištolo 10 m Ptujski prvaki in Urška Kuharic zmagovito v novo sezono S prvim turnirjem 1. A in 1. B dr- R 1\ V " f^J _. žavne lige z zračno puško in pištolo ft\ j. / V I «S!^ I na 10 m se je minuli konec tedna na '' " centralnem strelišču v Ljubljani - v organizaciji SD Trzin - začela nova strelska sezona 2024/25. Prvoligaški naslov prvakov s pištolo branijo Ptu-jčani, s puško Olimpija, tretji so bili lani Ormožani Kovinarja. Zelo uspešno so novo sezono začeli trikratni prvaki iz Ptuja, ki so slavili na uvodnem turnirju, med posamezniki pa je v 1. A-ligi s puško z novo zmago zables-tela tudi Ormožanka Urška Kuharič. 1. A-liga pištola: Ptujčani nadaljujejo zmagoviti niz, Stojak in Hodžic v finalu V 1. A državni ligi s pištolo so Ptu-jčani začeli tam, kjer so lansko sezono končali - na vrhu. Na drugem mestu so jim sledili podprvaki iz Velenja, ki v letošnji sezoni znova veljajo za glavne izzivalce prvakov. Ormo-žani Kovinarja so osvojili 9. mesto, povratniki v prvoligaško konkurenco iz Juršincev pa so v uvodu pristali na 12. mestu. Med posamezniki je z najboljšim rezultatom kvalifikacij (580) zables-tela svetovna mladinska podprvaki-nja iz Lime (september 2024) Manja Slak iz Gorenje vasi, ki sta ji sledila Velenjčan Blaž Kunšek (575) in Ptu-jčan Sašo Stojak (572). V finale se je uvrstil tudi Ormožan Emerik Hodžic (564), ki je v finalu prehitel bivšega sotekmovalca Nenada Vignjevica (563) iz Proarmisa Maribor (novinci) in finale končal na 7. mestu. V zaostreni konkurenci finalistov je aktualni ligaški prvak Stojak tokrat tekmovanje končal na 5. mestu in ostal brez odličja. Odlična Manja Slak je prav tako ostala brez odličja na 4. mestu, zmago pa je slavil rečiški strelec Jože Čeper (570), pred Blažem Kunškom in največjim presenečenjem uvodnega turnirja - mladim Sevničanom Alešem Mitjo Jancem na 3. mestu. Ekipni rezultati - 1. turnir: Povprečje Točke 1. PTUJ 1684 15 2. MROŽ VELENJE 1678 12 3. GORENJA VAS 1674 10 4. DUŠAN POŽENEL REČICA 1673 9 5. PROARMIS 1668 8 6. MAROK SEVNICA 1658 7 7. BREŽICE 1653 6 8. GROSUPLJE 1648 5 9. KOVINAR ORMOŽ 1645 4 10. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1644 3 11. TRZIN 1636 2 12. JURŠINCI 1614 1 Posamezno: 1. Jože Čeper, D. Poženel (570) 30(1.) 2. Blaž Kunšek, Velenje (575) 26(2.) 3. Aleš Mitja Janc, Sevnica (565) 24 (3.) 4. Manja Slak, Gorenja vas (580) 22 (4.) 5. Sašo Stojak, Ptuj (572) 21 (5.) 6. Anja Prezelj, Železniki (568) 20 (6.) 7. Emerik Hodžic, Ormož (564) 19 (7.) 8. Nenad Vignjevic, Proarmis (563) 18 (8.) 9. Klemen Tomaševič, Železniki (563) 17 (9.) 10. Peter Tkalec, D. Poženel (562) 16 (10.) 11. Bojan Fras, Proarmis (562) 15 (11.) 15. Matija Potočnik, Ptuj (556) 11 (15.) 17. Majda Raušl, Ptuj (556) 9 (17.) 23. Gregor Polajnko, Ormož (547) 3 (23.) 29. Mirko Moleh, Juršinci (541) 0 (29.) 31. Ludvik Pšajd, Juršinci (540) 0 (31.) 33. Petra Vernik, Ormož (534) 0 (33.) 34. Rok Pučko, Juršinci (533) 0 (34.) 1. A-liga puška: Ormožani Kovinarja drugi - Kuharičeva začela šampionsko V 1. A državni ligi s puško so na domačem strelišču novo zmago slavili aktualni prvaki Olimpije, pred Ormo-žani Kovinarja in Rušani. V kvalifikacijah je najboljši rezultat dneva dosegla v lanski sezoni skupno tretje-uvrščena Ormožanka Urška Kuharič (629,1), pred reprezentančnima kolegicama Rušanko Urško Hrašovec (628,7) in Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (626,7). Zelo uspešni sta bili tudi Ljutomerčanka Anamarija Turk (624,6) na šestem mestu in druga Ormožanka Nuša Žnidarič (623,2) s sedmim najboljšim rezultatom. V finalu Kuharičeva ni dovolila presenečenja in je v tesnem ter razburljivem zaključku le za štiri dese-tinke kroga premagala Jerovškovo. Slednja je po dvaindvajsetih strelih le za desetinko premagala Turkovo, ki se je po lanskem naslovu podpr-vakinje v 1. B-ligi odlično odrezala tudi v najmočnejši konkurenci in je osvojila odlično 3. mesto. Zelo blizu osvajalkam odličij pa je bila tudi druga Ormožanka - Nuša Žnidarič, ki je osvojila 4. mesto in bila z dosežkom prav tako zelo zadovoljna. Ekipni rezultati - 1. turnir: Povprečje Točke 1. OLIMPIJA 1869.5 15 2. KOVINAR ORMOŽ 1867.4 12 3. I. POH. BATALJON RUŠE 1866.1 10 4. GROSUPLJE 1862.0 9 5. TRZIN 1850.3 8 6. KAMNIK 1846.5 7 7. KISOVEC 1844.4 6 8. MESTO LJUTOMER 1839.9 5 9. TRIGLAV JAVORNIK 1837.6 4 10. CERKNICA 1835.0 3 11. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1834.7 2 12. 1956 TRBOVLJE 1816.2 1 Posamezno: 1. Urška Kuharič, Ormož (629.1) 30 (1.) 2. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (626.7) 26 (2.) 3. Anamarija Turk, Ljutomer (624.6) 24 (3.) 4. Nuša Žnidarič, Ormož (623.2) 22 (4.) 5. Nika Skubic, Kisovec (626.5) 21 (5.) 6. Urška Hrašovec, Ruše (628.7) 20 (6.) 7. Maksimilijan Žarič, Olimpija (626.1) 19 (7.) 8. Sonja Bencina, Olimpija (623.0) 18 (8.) 10. Tjaša Kužnik, Grosuplje (622.3) 16 (10.) 12. Blaž Lužar, Olimpija (620.4) 14 (12.) 14. Luka Lukič, Trzin (620.1) 12 (14.) 22. Brina Stajnko, Ljutomer (616.1) 4 (22.) 23. Eva Petek, Ormož (615.1) 3 (23.) 35. Bianka Vogrinčič, Ljutomer (599.2) 0 (35.) 1. B-liga pištola: Miklavški strelci v uvodu šesti Ekipni rezultati - 1. turnir: Povprečje Točke 1. JOŽETA KOVAČIČA ŠENTVID 1644 15 2. VREMŠČICA 1641 12 3. GORJANCI 1640 10 4. DOMŽALE 1636 9 5. CELJSKA ČETA MALA B. 1627 8 6. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1626 7 7. KAMNIK 1622 6 8. POSTOJNA 1621 5 9. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1607 4 10. ŠKOFJA LOKA 1607 3 11. MORIS KOČEVSKA REKA 1603 2 12. OLIMPIJA 1101 1 Posamezno: 1. Boris Filipovac, Olimpija (569) 30 (1.) 2. Franci Vidmar, Šentvid (558) 26 (2.) 3. Sebastjan Kordiš, Škofja Loka (557) 24 (3.) 4. Matija Kecelj, Domžale (557) 22 (4.) 5. Denis Bola Ujčič, Postojna (557) 21 (5.) 15. Aleksander Ciglarič, Miklavž (545) 11 (15.) 18. Simon Simonič, Miklavž (543) 8 (18.) 24. Miran Miholič, Miklavž (538) 2 (24.) Simeon Gonc Nogomet • Mlajše selekcije Kadetska ekipa precej višje od mladinske Mladinska in kadetska ekipa Aluminija sta med tednom odigrali srečanji 1. mladinske in 1. kadetske lige. Zabeležil sta polovični uspeh. Mladinci so v sredo gostili vrstnike iz Radomelj, ki so imeli pred srečanjem točko več. Z uspešno predstavo so šumarji upali na preboj v zgornji del prvenstvene tabele, a je bil to račun brez krčmarja. Gostje so prikazali učinkovito predstavo in zmagali, za domače je edini zadetek prispeval Lukas Čeh. Ta je s štirimi zadetki tudi najboljši strelec ekipe. Uspešnejši so bili kadeti, ki so po re-zultatsko slabšem uvodu v sezono sedaj nanizali izjemno serijo: na zadnjih šestih tekmah so vpisali kar pet zmag! To jih je pripeljalo na trenutno visoko 5. mesto. Tudi pri kadetih je najboljši strelec Aluminija doslej dosegel štiri gole, to je uspelo Tinetu Goršetu. I. mladinska liga II. krog: Aluminij - Kalcer Radomlje 1:5 (0:1); strelci: 0:1 Beljkaš (37.), 1:1 L. Čeh (49.), 1:2 Milojevic (52.), 1:3 Beljkaš (76.), 1:4 Jelen (90.), 1:5 Corn (92.). ALUMINIJ: Jan Petek, Vito Koren (od 81. Blaž Lipavšek), Aleks Repina (od 61. Vid Huber), Lan Mesarič, Alen Colnarič, Pino Novak, Lukas Čeh (od 73. Jaka Žerjav), Michael Zuo (od 12. Jure Boršič), Martin Marinkovič Borovnik, Veno Špička, Luka Pučnik. Trener: Tin Kuzma. 1. DOMŽALE 1 8 1 2 30:11 25 2. BRAVO 1 8 1 2 25:9 25 3. MARIBOR 0 8 1 1 15:6 25 4. A2S CELJE 1 6 3 2 19:9 21 5. MURA 1 5 2 4 23:15 17 6. RADOMLJE 11 5 2 4 20:18 17 7. OLIMPIJA 11 4 5 2 14:15 17 8. BRINJE GROSUPLJE 11 5 1 5 16:20 16 9. RUDAR VELENJE 11 4 2 5 20:17 14 10. ILIRIJA EXTRA-LUX 11 4 1 6 20:20 13 11. ALUMINIJ 11 4 1 6 12:19 13 12. KOPER 11 4 1 6 15:24 13 13. FUŽINAR RAVNE 11 3 1 7 12:22 10 Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija po desetih odigranih tekmah zasedajo visoko 5. mesto na lestvici 1. kadetske lige. 14. KRKA 11 1 5 5 11:22 8 15. IB LJUBLJANA 10 2 1 7 16:22 7 16. GORICA 11 1 2 8 7:26 5 1. kadetska liga 10. krog: Aluminij - Brinje Grosuplje 2:1 (2:0); strelca: 1:0 Novak (3.), 2:0 Novak (7.), 2:1 Globokar (66.). ALUMINIJ: Taj Onič, Luka Petek, Aljaž Dovečar, Marko Pečnik, Peter Rahle, Jaša Maričic (od 80. Jan Čuček), Tine Gorše (od 83. Timotej Kocbek), Timi Šmigoc, Vito Novak (od 86. Leo Janžekovič), Marcel Av-dagič (od 69. Urban Pukl), Tai Luka Modrič (od 86. Anže Pušnik). Trener: Jani Polič. 1. MARIBOR 9 8 1 0 30:7 25 2. BRINJE GROSUPLJE 10 6 3 1 19:7 21 3. RADOMLJE 9 6 1 2 23:8 19 4. DOMŽALE 9 5 1 3 26:11 16 5. ALUMINIJ 10 5 1 4 17:18 16 6. A2S CELJE 9 4 3 2 16:9 15 7. MURA 9 4 2 3 11:10 14 8. OLIMPIJA 8 3 2 3 15:17 11 9. NAFTA 1903 9 2 1 6 11:32 7 10. KOPER 9 2 0 7 17:25 6 11. BRAVO OTP BANKA 6 2 0 4 7:15 6 12. TINEX ŠENČUR 8 1 3 4 9:17 6 13. ILIRIJA EXTRA-LUX 9 1 2 6 7:23 5 14. KRKA 8 0 4 4 5:14 4 M 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 25. oktobra 2024 Judo • JK Drava Ptuj Mladi uspešni v Mariboru, dekleti v Koper Judo klub Branik je v soboto organiziral Danhro cup, tekmovanje v judu za mlajše starostne kategorije in tekmovanje za kadetske in mladinske kategorije za nižje pasove. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Nika Vrabla. Udeležili so se ga tekmovalci iz 11 klubov, med njimi so bili tudi tekmovalci Judo kluba Drava iz Ptuja, katerih barve je zastopalo 17 tekmovalcev in tekmovalk. Mladi so prikazali veliko motiviranost in dobro tehnično pripravljenost. Medalje so osvojili Elin Slana, Jakob Kozel Jus, Matic Zavratnik, Enej Šmigoc, Rene Šmigoc, Hajdi Vogrinec, Leon Zotlar, Neža Vindiš Markež, Krašovec Taburin Jimi, Gregor Murko, Žane Zupane, Tim Brodnik, Tomaž Hager in Luka Bratušek. Vidovičeva in Frankova na evropskem pokalu Konec tedna bosta v kadetski reprezentanci Slovenije do 18 let na evropskem pokalu v Kopru nastopi- li tudi dve judoistki ptujske Drave. To sta aktualni državni prvakinji pri mlajših kadetinjah do 16 let; Aneja Vidovič bo tekmovala v kategoriji do 57 kg, Maruša Frank pa v kategoriji do 63 kg. Obe sta se za nastop pripravljali pod vodstvom trenerja Vlada Čuša. David Breznik Del ekipe JK Draua Ptuj na tekmovanju u Mariboru Šolski šport • Rokomet, učenke Foto: arhiv JK Drava Ptuj Foto: arhiv JK Drava Ptuj Aneja Vidovič in Maruša Frank s trenerjem Vladom Cušem Napredovali ekipi OŠ Gorišnica in OŠ Ljudski vrt V športni dvorani OŠ Markovci je tekme v času trajanja dvakrat osem v organizaciji Javnega zavoda Ptuj in minut. v organizaciji domače šole potekalo Največ so pokazala dekleta iz OŠ medobčinsko tekmovanje v rokome- Gorišnica, ki so zmagala na vseh treh tu za učenke letnika 2010 in mlajše. tekmah, s tem pa so osvojila naslov Nastopile so štiri ekipe, ki so odigrale medobčinskih prvakinj. Drugo mes- : eß : ^ ' ; s:..... ■ Kum BSiiir W .H to je z dvema zmagama zasedla ekipa OŠ Ljudski vrt. Obe prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati: Markovci - Olge Meglic 2:3, Ljud- ski vrt - Gorišnica 7:11, Gorišnica -Olge Meglič 10:8, Markovci - Ljudski vrt 2:7, Ljudski vrt - Olge Meglič 6:4, Gorišnica - Markovci 11:6. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 6 točk 2. OŠ Ljudski vrt 4 točke 3. OŠ Olge Meglič 2 točki 4. OŠ Markovci 0 točk UR Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Gorišnica je osvojila naslov medobčinske prvakinje v rokometu. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto in napredovanje v naslednji krog si je prislužila tudi ekipa OS Ljudski vrt. Šolski šport Zanimiva tekma, obe ekipi v nadaljnje tekmovanje Na medobčinskem turnirju v košarki za učenke letnika 2010 in mlajše sta v športni dvorani OŠ Markovci nastopili le dve ekipi, ob domači vrsti še ekipa iz OŠ Majšperk (na fotografiji). Po 30 minutah igre so bile boljše gostje iz OŠ Majšperk, rezultat je bil 12:19. Obe ekipi sta se uvrstili v naslednji krog tekmovanja. UR , ¡íür."? r wan si»!:;:; ;¡ . iMmsr^swm......sr *'|ừlíl'f^t - i^jp: '• -»»'S'! 1—1 >Mn*lCKSl¡ ■ iié s:s;n«sisf isas ■'«"■ mESSI ¡ass! ¡iiií a Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Primorje - Nafta 1903; OB 20.15: Mura - Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Koper - Bravo; OB 17.30: Kalcer Radomlje - Celje; OB 20.15: Olimpija Ljubljana - Domžale. 2. SNL RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 15.00: Krka - KetyEmm &Impol Bistrica, Jadran Dekani - Rudar Velenje; OB 16.00: Aluminij - Beltinci Klima Tratnjek; V SOBOTO OB 15.00: Bilje - Drava Ptuj, Ilirija 1911 - Gorica, TKK Tolmin - Triglav Kranj; V NEDELJO OB 14.00: Slovan - Tabor Sežana, Dravinja - Brinje Grosuplje. 3. SNL - vzhod RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: IBLO Podvinci - ZASE Videm, Maripol Starše - Hajdina; OB 18.00: Korotan Prevalje - Zavrč, Premium Dobrovce - Krško Posavje, Brežice 1919 Terme Čatež - Fu-žinar SIJ Ravne Systems; V NEDELJO OB 14.00: Šmartno 1928 - Avto Rajh Ljutomer; OB 14.30: Šampion - Čarda Martjanci. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Markovci - Gorišnica, Tržec - Bukovci, Apače - Središče, Ormož - Gerečja vas; V NEDELJO OB 14.00: Stojnci - Grajena Anpro, Boč Poljčane - Makole Bar Miha. Rokomet • Pokal EHF 2. KROG, POVRATNA TEKMA: Jeruzalem Ormož - Borac Banjaluka (v soboto ob 18.00 v Ormožu). Liga NLB RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO, 26. 10., OB 19.00: Misteral Krško - Urbanscape Loka, Slovenj Gradec - Koper, SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Gorenje Velenje; V SREDO, 30. 10., ob 19.00: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica. Tekmi LL Grosist Slovan - Celje Pivovarna Laško (23:23) in Trimo Trebnje - Krka (25:25) sta bili odigrani med tednom. 1. B liga (m) 7. krog: Drava Ptuj - Škofljica (v soboto ob 19.00), Velika Nedelja -Črnomelj (prestavljena na 8. 11.). Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) 3. krog: Turbina - ŽOK Ptuj (v petek ob 19.00 v Rušah). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 2. krog: Ptuj - Murexin II, Tempo - Cirkovce I (obe v soboto ob 10.00), Savinja ZIT - Cirkovce I (ob 16.00). Futsal • Razpis za zimske lige MNZ Ptuj za člane in veterane Medobčinska nogometna zveza Ptuj razpisuje tekmovanje v članski in veteranski ligi (35 in 50) v futsalu za sezono 2024/25. Tekme se bodo igrale v športni dvorani Center. Termini igranja tekem bodo ob sobotah in nedeljah čez dan. Tekmovanja se bodo začela predvidoma konec novembra. Članarina za tekmovanje v članski kategoriji znaša 300 evrov in jo je treba poravnati do 10.11. 2024 na TRR MNZ Ptuj štev. 610000007493306 s pripisom »za ligo malega nogometa«, z obveznim pripisom »ime ekipe«. Kotizacija za veteransko ligo bo določena takrat, ko bo znano število prijavljenih ekip. Tekmovalni sistem v posamezni ligi bo določen na podlagi prijavljenih ekip. Termin žreba tekmovalnih parov bo objavljen naknadno. Izpolnjene prijavnice je treba oddati po elektronski pošti mnz.ptuj@ gmail.com najkasneje do petka, 8.11.2024. Powerlifting • Člansko DP v Kidričevem V soboto in nedeljo, 26. in 27. oktobra, bo v Športni dvorani Kidričevo potekalo 9. člansko državno prvenstvo v klasičnem troboju moči - powerliftingu. Gre za športno panogo dviganja uteži, kjer se tekmovalci pomerijo v treh disciplinah: počepu, potisku s prsi in mrtvem dvigu. Zmaga tisti, ki doseže največji seštevek posameznih dvigov. Letos se bo pomerilo 64 tekmovalcev, od tega 22 žensk in 42 moških. Tekmovanje bodo v soboto ob 12. uri odprli tekmovalci z nižjim kvalifikacijskim seštevkom iz kategorij do 93 kg ter do 120 kg ter iz kategorije do 66 kg ter dekleta v kategorijah do 57 kg, do 63 kg in do 84 kg. V popoldanskem delu bodo ob 16.30 dalje končne odločitve v moških kategorijah do 74 kg in do 83 kg ter v ženskih kategorijah do 69 kg, do 76 kg in nad 84 kg. V nedeljo bodo od 11. ure naprej še končne odločitve v moških kategorijah do 93 kg, do 105 kg, do 120 kg in nad 120 kg. Več informacij najdete na spletni strani: https://powerlifting.si/ Jože Mohorič, DB Konjeniški šport Simon Slavič dobil dedkovo dirko Ob zaključku letošnje kasaške sezone je domači klub na ljutomerskem hipodromu pripravil šest dirk z dvema spominskima - Ludvika Slaviča st. in Vlada Plohla. V prvi je slavil Simon Slavič, Ludvikov vnuk, ki je s 4-letnim žrebcem Fe-nomenalom dirko na 2100 metrov dolgi stezi povedel in jo zanesljivo na prvem mestu pripeljal do cilja v kilometrskem času 1:19,0. Čas zmagovalca je na 2. mestu dosegel 4-letni žrebec Vagabund z voznico Ajdo Gorenc (KK Šentjernej). Tudi druga spominska dirka je pripadla ljutomerskemu tekmovalcu. Branko Seršen je s 5-letno kobilo Ruby v konkurenci šesterice nastopajočih (2100 metrov) prepričljivo slavil (1:19,1) pred 3-letnim žrebcem Liberom (1:19,7) voznika Reneja Hanžekoviča (KK Ljutomer). Dirko za pokal Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je dobil Vito Šadl s 4-le-tnim žrebcem italijanskega registra. NŠ Zmagovalec spominske dirke Ludvika Slaviča st. je postal Fenomenal (3). Foto: NS 4-letni Kolesarjenje Kolesarski festival Bioterme Mala Nedelja - uspešna rekreacijska promocija Športna zveza Ljutomer je v sodelovanju s ŠD MTB Prlekija Ljutomer in ŠD Stari hrast Rado-merje pripravila kolesarski festival Bioterme Mala Nedelja. Promocija rekreacijskega kolesarjenja, z vsemi vrsti koles vseh generacij, je odlično uspela. Udeleženih je bilo 90 kolesarjev, z najstarejšim Francem Horvatom iz Ključarovcev (77 let) in najmlajšim Erikom Žoharjem (7 let). Šentjur Power je bil najštevilčnejši klub z desetimi udeleženimi kolesarji. Celotna trasa s šestimi kontrolnimi točkami je merila okoli 82 km. NŠ petek • 25. oktobra 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK boranja z mesom, pire goveja juha s kašico, prežganka, testenine tortilje s piščancem, krvavice, kisla repa milijonska juha, chilli con carne, sočno krompir pečen piščanec, krompir, solata, jabolčno-skutin zavitek po bolonjsko, motovilec zelena solata perutničke, rdeča pesa jabolčno pecivo Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Tortilje s piščancem • 8 torti! j • 500 g piščančjega fileja • 2 čebuli • 2-3 korenčki • 1 rdeča paprika • 1 rumena paprika • 1 konzerva koruze • 180 g poljubnega sira • olje • sol po okusu • poper po okusu • 2 čajni žlički mlete sladke rdeče paprike (po želji lahko tudi pekoče) • 180 g kisle smetane • 3 žlice pikantne sirove omake Piščančji file narežite na poljubno velike kocke ali trakce. Čebulo olupite in nasekljajte, lahko jo tudi narežete na trakce. Korenček očistite, olupite in narežite na tanke kolobarje. Papriki narežite na tanke trakce. V ponvi segrejte olje, vanj stresite narezanega piščanca in ga na nižji temperaturi popecite, da meso zakrkne. Medtem naribajte sir, piščanca pa občasno premešajte, da se enakomerno zapeče. Ko je piščanec popečen, ga vzemite iz voka in ga dajte na krožnik. Na olju, ki je ostalo v ponvi, na hitro popražite čebulo, da porumeni. Dodajte korenje in oboje skupaj na srednji temperaturi štedilnika pražite približno 2 minuti. Dodajte še narezani papriki in koruzo, ki jo pred tem dobro odcedite. Premešajte in dušite 3-4 minute v pokriti ponvi, pri nizki temperaturi. Dodajte mleto rdečo papriko, solite in poprajte po okusu. Dodajte še kislo smetano in pikantno sirovo omako ter vse skupaj dobro premešajte. Nadev enakomerno razdelite na vseh 8 to rti I j in tortilje prepognite z obeh strani proti sredini. Na sredini vanje zapičite zobotrebce, da se ne bodo odpirale. Tortilje dajte v pekač eno poleg druge in jih posujte z naribanim sirom. Pecite pri 180 °C 10-15 minut oz. toliko časa, da se sir lepo zapeče. Pred serviranjem odstranite zobotrebce. Videm • Zaplesali v spomin na izjemnega Mirka Ramovša Polkaje ukazana Nedavno je dvorana KPC Majšperk oživela z ritmi ljudskega plesa, glasbe in pesmi na slavnostni prireditvi Polka je ukazana, posvečeni priznanemu folklornemu učitelju Mirku Ramovšu. Dogodek, ki ga je organiziralo Folklorno društvo Lancova vas ob pomoči Občine Videm, Občine Majšperk in JSKD OI Ptuj, je zbral številne ljubitelje ljudske kulture, ki so prišli počastit Ramovšev neprecenljivi prispevek. Nežka Lubej, ki s FD Lancova vas sodeluje od vsega začetka, je Mirka Ramovša dobro poznala in bila dolga leta njegova tesna sodelavka. V dneh, ko obujamo spomine nanj in njegovo delo, je dejala, da so tovrstna srečanja oblika simpatičnega druženja folklornih skupin, kjer ni tekmovalnosti, ampak veliko več, kar velja nadaljevati tudi v prihodnje. Na prireditvi je kot slavnostna govornica spregovorila Rebeka Kunej, znanstvena sodelavka Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani, ki je izpostavila pomen Ramovševega dela in njegovega prispevka k slovenski folklorni dediščini. Prireditev je bila polna nostalgije in čustev, ki so obiskovalce popeljali skozi spomine na čas, ko je Mirko Ramovš aktivno poučeval in navdihoval mlade plesalce. Njegov duh in strast do plesa sta še naprej O Mirku Ramovšu Mirko Ramovš, rojen 5. oktobra 1933, je bil ikona slovenske folklore. Kot utemeljitelj etnokoreologije na Slovenskem je preučeval ljudsko plesno izročilo ter raziskoval ples, glasbo in šege. Njegove knjige, med njimi »Plesat me pelji« in zbirka »Polka je ukazana«, so ključne za razumevanje in ohranjanje slovenske folklorne dediščine. S svojo dolgoletno mentorsko vlogo je vzgajal številne plesalce in oblikoval odrske postavitve, kar dokazuje njegov neprecenljiv vpliv na slovensko kulturo. Sočno jabolčno pecivo 1 lonček mletih orehov 1 lonček pšeničnega zdroba 1 lonček kakava 1 lonček sladkorja 1 pecilni prašek 3 jajca 1 vanilin sladkor (ali pol žličke vaniljeve paste) 1/2 lončka olja 1/2 lončka navadnega tekočega jogurta (lahko ga nadomestite tudi z mlekom) • 4 velika jabolka • čokoladni preliv: • 150 g jedilne čokolade • 50 g masla Jabolka olupite in grobo naribajte. Jajca s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem (ali pasto) dobro penasto stepite. Pri najnižji hitrost mešalnika dodajte olje in jogurt (ali mleko) ter dobro premešajte. Dodajte še orehe, zdrob, kakav, pecilni prašek in mešajte, da se sestavine dobro premešajo. Na koncu dodajte še jabolka in z lopatko vse dobro premešajte. Vlijte v pekač, obložen s papirjem za peko, in pecite pri 180 °C 45 minut (z zobotrebcem preizkusite, ali je pečeno). Pecivo ohladite in ga prelijte s čokoladnim prelivom, ki ga pripravite tako, da 150 g čokolade in 50 g masla na pari stalite in prelijte pecivo ter ga postavite za vsaj 1 uro v hladilnik. živa v vsakem gibu in ritmu, ki so jih prikazali nastopajoči. Na prireditvi so se predstavile različne folklorne skupine. Starejša odrasla skupina Folklornega društva Lancova vas je zaplesala Štefanovo. Akademska folklorna skupina KUD Študent Maribor je očarala z mežiškimi plesi. Mlajša odrasla folklorna skupina je predstavila Štelngo, medtem ko je Folklorna skupina KUD Beltinci navdušila s Šockanjem. Veteranska folklorna skupina Zlata generacija KUD Študent Maribor je predstavila rezijanske plese, medtem ko je Akademska folklorna skupina Franceta Marolta zaplesala plese ljubljanskega predmestja, kar je bila postavitev, v kateri je Mirko pustil pečat svojega dela. Ob zaključku prireditve so se organizatorji in sodelujoči poklonili zapuščini Mirka Ramovša, ki bo ostal v srcih vseh, ki so imeli priložnost učiti se od njega in ple- sati ob njegovem boku. Njegova zapuščina bo živela naprej skozi plese, ki jih je pomagal oblikovati in poučevati, kar dokazuje tudi obljuba o nadaljnjem sodelovanju in ohranjanju folklorne dediščine v prihodnje. Barbara Sitar Foto: BS 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 25. oktobra 2024 Ptuj • Ob 210. obletnici rojstva Oroslava Cafa Spomin na pomembnega soustvarjalca zgodovine Oroslav Caf je bil duhovnik, jezikoslovec, prevajalec, zbiratelj ljudskih pesmi. Letos mineva 210 let od njegovega rojstva in 150 let od slovesa. Ob tej priložnosti so v Knjižnici Ivana Potrča postavili manjšo razstavo v štirih vitrinah, katere avtorica je Anja Ogrizek. Foto: Črtomir Goznik V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so postavili razstavo ob 210. obletnici rojstva Oroslava Cafa in 150. obletnici njegovega slovesa. Avtorica razstave je Anja Ogrizek. Na kratko o Oroslavu Oroslav Caf se je rodil leta 1814 v Zgornjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. V duhovnika je bil posvečen kot 23-letni mladenič. 20 let je služboval tudi v Framu, kjer je pomagal ustanoviti občinsko bolnišnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in župno knjižnico. V Framu je začel tudi pesnikovati, največje pisal prigodnice, v katerih je opisoval prebivalstvo in pokrajino. Zadnjo pesem pa je napisal leta 1864 na Ptuju. Pomembno je tudi njegovo zbirateljsko delo. V času bivanja v Framu je začel zapisovati ljudske pesmi. Tako je njegova zbirka po obsegu druga največja zbirka ljudskih pesmi na Slovenskem, saj obsega skoraj 311 tekstov. Nastala je na pobudo nekdanjega ravnatelja OŠ Hajdina Jožefa Laha. V zborniku Poetovio - Ptuj: 69-1969 je v prispevku o zgodovini šolstva na ptujskem območju namreč zapisano, da je na šoli na Haj-dini poučeval slovenščino tudi slavist Oroslav Caf. Čas ni natančno naveden, sklepati pa je možno, da je bilo to v obdobju, preden se je ustalil na Ptuju. To je bilo tudi izhodišče za pripravo razstave, pri čemer je avtorica razstave želela pridobiti še več podatkov, ki bi še bolj osvetlili njegovo hajdinsko obdobje. Iz zloženke, ki spremlja razstavo, lahko veliko izvemo o njegovem življenju in delu. Njegovih del ni veliko ohranjenih, del zapuščine hrani NUK, tudi rokopisne zvezke, ki jih danes poznamo kot Cafovo zbirko ljudskih pesmi. V domoznanskem oddelku ptujske knjižnice pa hranijo knjigo nabožne vsebine v njegovem prevodu, z naslovom Romarska palica, ki je izšla na 416 straneh z dvema njegovima predgovoroma ter malim slovarčkom. Na Ptuju Oroslava Cafa niso najbolje sprejeli Življenje in delo Oroslava Cafa je povezano tudi s Ptujem, kjer je preživel 14 let, od leta 1860 do 1874, kjer pa ga kot zavednega Slovenca, duhovnika in jezikoslovca, niso najbolje sprejeli. Ptuj je bil namreč v tistem času izrazito nemško mesto. Potem ko so po Ptuju in Mariboru razširili vest, da je duševno bolan, so ga njegovi predstojniki poslali v umobolnico v Gradec, kjer je svoje življenje končal s samomorom. Oroslav Caf je pokopan na starem ptujskem mestnem pokopališču, danes Parku spominov. Na Ptuju nanj spominja Cafova ulica, ki povezuje Prešernovo in Dravsko ulico. Ob proštijski cerkvi so pred leti postavili tri pomnike zaslužnim Slovencem, Simonu Povodnu, Jožefu Muršcu in Oroslavu Cafu, katerih življenje in delo je bilo povezano s Ptujem. Žal so vsi trije bronasti kipi, postavljeni na betonske stebre, kmalu po postavitvi izginili. Morda je prav Cafova obletnica, na katero so spomnili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, priložnost, da se ti pomniki ponovno postavijo. To je najmanj, kar bi lahko lokalno okolje naredilo za ljudi, ki so pomembno soustvarjali ptujsko zgodovino. MG Majšperk • Slovenska pokrajina skozi folklorne korake Fajn večer v haloškem Cankarjevem domu V razmiku dveh tednov je majšperška kulturna dvorana, ki jo bojda nekateri imenujejo haloški Cankarjev dom, gostila dva imenitna folklorna večera: prvega v organizaciji FD Lancova vas, posvečenega Mirku Ramovšu, drugega pod okriljem FD Rožmarin Dolena. Slednji so pripravili letni koncert Nocoj je en fajn večer, kije prikazal plesno dediščino Slovenije. Foto: Mojca Vtič Primorskim in koroškim plesom so folklorniki iz Uolene dodali še plese z GoriČkega, slovensko pokrajino skozi ples pa so jim na dogodku Nocoj je en fajn večer pomagali zaokrožiti še Člani Folklornega društva Antona Jožeta Strafela Markovci s štajerskimi plesi in Folklorno društvo Kres Novo mesto z belokranjskimi in dolenjskimi plesi. FD Rožmarin Dolena deluje že preko 40 let, neguje haloško plesno dediščino, a tokratni večer je osvetlil širino dela odrasle folklorne skupine, ki se vrti pod umetniškim vodstvom Bojana Glaserja. Slednji je pred tremi leti, ko je obeležil 30 let udejstvovanja v folklori, priredil prvi letni koncert, s katerim je predstavil delo v skupinah, v katerih deluje, to je FD Rožmarin Dolena, Akademska folklorna skupina Študent Maribor in folklorna skupina KD Sveta Ana. Sprva enkraten dogodek Nocoj je en fajn večer je s tretjo izvedbo postal tradicionalen. In kdaj je za neumornega folklorista Bojana Glaserja 'fajn večer'? »Fajn večer je vsak petek, ko imamo vaje v Doleni,« je odgovoril brez trohice oklevanja. Vaje, trdo delo, pa tudi predanost folklornikov je bilo mogoče zaznati na odru, ko so plesalci in plesalke predstavili dve novi odrski postavitvi, v novih folklornih kostumih. »FD Dolena je že od samega začetka reproduktivno, kar pomeni, da ne plešemo le plesov svojega kraja in območja, temveč plese vseh slovenskih pokrajin. Letos smo uresničili dolgoletno željo in pokazali plese iz Primorske. Odločili smo se za odrsko postavitev plesov zgornjega Posočja. Na novo smo naredili in priredili tudi koroške kostume za uprizoritev koroških plesov iz Roža in Podjune. Ob tem smo zelo ponosni na novo kostumsko podobo, v katero smo vložili veliko truda in odrekanja, a če gre za ohranjanje kulturne dediščine, potem žrtev ni prevelika.« Sicer pa v FD Rožmarin Dolena deluje šest plesnih parov. »Imamo še nekaj podmladka, želimo si ga še več, tako da kdor je željan plesa in petja, vabljen v Bolečko vas, kjer že 44 let generacije plesalcev urijo pete.« Plesalke in plesalci pa niso le iz Dolene, temveč tudi iz okoliških občin, pa tudi z Destrnika, Ptuja, Hajdine ... , kar kaže na energijo v skupini, ki odtehta čas in stroške poti. »Folklorniki smo posebni ljudje, ki z ljubeznijo in na prostovoljni bazi ohranjamo kulturno dediščino.« In kaj je za priznanega in prepoznanega koreografa folklornih skupin Bojana Glaserja folklora? »Vedno podam enak odgovor, to je: folklora je zame droga za dušo. Bila mi je položena v zibko, v folklori uživam že dobrih 30 let, me izpopolnjuje, na tem področju se najdem.« Na delo članov in uspehe, ki jih dosegajo na srečanjih folklornih skupin, je ponosna tudi predsednica društva Jana Potočnik. »So prava ekipa, Bojan Glaser pa je duša skupine. Izredno ponosna sem na vse,« je dejala. Na območju Vidma sicer delujejo kar tri folklorna društva, poleg že omenjenih Dole-ne in Lancove vasi še FD Pobrežje. Župan Brane Kolednik se je vsem folklornikom zahvalil za promocijo občine, za trud, delo in čas. Mojca Vtič Strnišče • Galerija FO.VI s sedmo letošnjo razstavo Šumonja - glasnik ekološke apokalipse V Galeriji FO. VI v Strnišču, ki jo programsko upravlja KUD Art Stays s sedežem na Ptuju, je na ogled že sedma letošnja razstava. S slikarskimi deli iz nedavne serije Kako zajebati kačo, ki se ukvarja s perečimi problemi sodobne družbe ter predvsem z ekološko apokalipso, ki nas čaka, se predstavlja Bojan Šumonja, eden najvidnejših sodobnih hrvaških slikarjev. Njegove slike velikega formata predstavljajo krajinsko opustošenje zemlje, polne dobesednih metaforičnih smeti naše kulture, pojasnjuje Jernej Forbici. Naslov same serije pa izhaja iz kart Taro-ta, kjer je kača simbol nevarnosti in modrosti, velikokrat pa predstavlja nevidno in neizrekljivo, nespoznavno sovraštvo, ki stoji za človeško ustvarjalnostjo in človeško destrukcijo. Njegovo slikarstvo je aktualno kot klasično v svoji motiviki. Bojan Šumonja je diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnosti leta 1984 v Benetkah. Doslej je razstavljal na več kot 200 skupinskih razstavah in več kot 100 samostojnih razstavah. Ljubitelji likovne umetnosti so njegova dela lahko občudovali na Dunaju, v Milanu, Benetkah, Hamburgu, Berlinu, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orle-ansu, Zagrebu, Dubrovniku in gale- p R T H Foto: Rok Golob Na sedmi letošnji razstavi v Galeriji FO.VI razstavlja eden najvidnejših sodobnih hrvaških slikarjev Bojan Šumonja. rijah po vsej Hrvaški. Za svoja dela je prejel več nagrad. Tako kot povsod, kjer je doslej razstavljal, je tudi razstava v Strnišču vzbudila veliko zanimanje. Obiskali so jo že številni ljubitelji li- kovne umetnosti od blizu in daleč. Na ogled je še do konca oktobra. MG petek • 25. oktobra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Spodnje Podravje • Ferdinand Humski - prejemnik najvišje državne nagrade Naloga učitelja: »Preprosta in jasna razlaga za vse dijake« Ferdinand Humski, učitelj na Šolskem centru Ptuj, je eden izmed letošnjih enajstih prejemnikov najvišjih državnih nagrad na področju šolstva. Ob prejemu nagrade za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva je izrazil svoje zadovoljstvo in ponos. Poudaril je, da mu nagrada zelo veliko pomeni, saj je to potrditev, da ljudje cenijo in spoštujejo njegovo delo. Poleg tega pa je to tudi močna motivacija za nadaljnje izzive in prispevanje k izobraževanju mladih. Humski se je z uveljavljanjem v pedagoškem okolju začel ukvarjati že v osemdesetih letih, ko je kot profesor matematike na drugi gimnaziji v Mariboru začel svoje prve korake v učiteljskem poklicu. Bogate pedagoške izkušnje je pridobil na Tehniškem centru Maribor in Fakulteti za strojništvo. Uspešno je deloval na različnih področjih, kot so strojništvo, mehatronika, farmacija, pedagogika, andragogi-ka, pri čemer se je osredotočil na napredek srednješolskega izobraževanja. Leta 2008 se je kot učitelj strojništva zaposlil na Strojni šoli ŠC Ptuj, kjer je postal prepoznaven kot inovator na področju tehničnega izobraževanja. Njegova želja po uvajanju novih tehnologij in metod poučevanja se je uresničila z vpeljavo učnega pripomočka Unimat CNC4, ki je dijakom omogočil praktično izkušnjo dela s CNC-stroji že v srednji šoli. Ta pripomoček je imel velik vpliv na povečanje vpisa v programe strojništva in meha-tronike, saj je sodobna tehnologija postala dostopna mladim in je v njih spodbudila zanimanje za tehnične poklice. Vodil je tudi tekmovanje v tehniški komunikaciji, in sicer vse do prvega državnega tekmovanja PIKO v letu 2014, ko je postalo tradicionalno. Avtorstvo strokovne literature in motivacija dijakov Humski je ploden avtor strokovne literature, ki se danes uporablja po vsej Sloveniji. Njegova dela vključujejo okoli 20 knjig, ki pokrivajo področja strojništva in mehatronike, med katerimi je še posebej izstopajoč Leksikon za pametne mehatronike, ki obsega več kot 5.600 gesel. Leksikon dijakom Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva so najvišje državne nagrade s področja šolstva in jih pod današnjim imenom podeljujemo že od leta 1994. Nagrade so sicer naslednice tako imenovanih Žagarjevih nagrad, ki so jih prvič podelili že leta 1966. Nagrajence na podlagi javnega razpisa izbere nagradni odbor, prejemniki pa so lahko posamezniki, skupine, zavodi ali druge organizacije, ki so izkazale izjemne dosežke ali življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. in strokovnjakom omogoča hiter dostop do tehničnih pojmov, kar je bistveno pripomoglo k izboljšanju njihovega znanja. Leksikon še ved- no dopolnjuje z novimi gesli ali pa nadgrajuje stara. Leta 2007 je izdal prvi slovenski farmacevtski slovar, ki je pomembno prispeval k izo- Foto: ČG Ferdinand Humski je na Strojni šoli ŠC Ptuj zaposlen že od leta 2008. Prejemniki najvišjih državnih nagrad na področju šolstva, med katerimi je tudi Ferdinand Humski. braževanju zdravstvenih delavcev. Poleg avtorstva je Humski znan po tem, da spodbuja dijake k inovativ-nosti in raziskovanju. Njegov največji dosežek na tem področju je bil primer dijaka, ki mu je pri komaj 16 letih uspelo patentirati svoj izum - redek in izjemen dosežek za tako mlado osebo. Humski verjame, da je izjemno pomembno, da dijake ne le poučuje, temveč jih tudi motivira, da uresničujejo svoje ideje in s tem prispevajo k napredku. Njegova filozofija poučevanja temelji na preprostem in jasnem razlaganju snovi, da bi jo razumeli vsi dijaki. Verjame, da mora učitelj znati motivirati tudi tiste, ki so manj zainteresirani, in jim pomagati razumeti, zakaj je znanje pomembno za njihovo prihodnost. »Pomembno je, da znaš neko snov razložiti prepros- to, da te vsi razumejo. Poučevanje je spretnost, ki se je moraš naučiti in nenehno izpolnjevati,« pravi Humski, ki je izjemno hvaležen svoji srednješolski učiteljici Mariji Mu-nda, ki ga je naučila, kako drugim čim bolj enostavno predajati svoje znanje in veščine. Po njegovem mnenju mora biti učitelj strog, a hkrati spodbujajoč. »Pri mojih učnih urah je veliko računanja, hkrati pa je treba izdelek tudi sestaviti. Dijaki si lahko med seboj pomagajo, svetujejo, ne smejo pa narediti nekaj namesto nekoga drugega,« je še dodal Humski. Pri svojem delu dijake nenehno ocenjuje in spodbuja k sodelovanju, saj verjame, da se morajo naučiti delovati kot tim, kar jih pripravlja na realne izzive v poklicu. Estera Korošec Foto: MV » SLOVE NIAI green' 30. MARTINOVANJE V ORMOŽU PETEK, 8. november 2024 • MARTINOVA TRŽNICA • FESTIVAL VIN DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA • OGLED PAVILJONA - MEDENA ZGODBA • SLAVNOSTNI PRIČETEK MARTINOVANJA S KRSTOM MOŠTA • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI • RAZSTAVA DOBROT DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ORMOŽ • VEČERNA ZABAVA V PRIREDITVENEM ŠOTORU: PERO LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI \ AR ' N' BI BAND &NON STOP BAND | VSTOPNINE NI! SOBOTA, 9. november 2024 • FESTIVAL VIN DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA • TEKMOVANJE V KUHANJU PRLEŠKEGA PISKRA • OGLED PAVILJONA - MEDENA ZGODBA • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI • 1. POTOP ŠIPONOV V REKO DRAVO • TEKMOVANJE PIHALNIH GODB SLOVENIJE • RAZSTAVA DOBROT DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ORMOŽ • ŠALJIV, AVTENTIČEN PRIKAZ DEL V VINOGRADU: ''JAZ PA V GORICE GREM'' • VOŽNJA Z AVTOBUSOM PO DESTINACIJI JERUZALEM SLOVENIJA: ''HODI GOR, IDI DOL!'' • VEČERNA ZABAVA V PRIREDITVENEM ŠOTORU: SKUPINA STIL | VSTOPNINE NI! NEDELJA, 10. november 2024 • OGLED PAVILJONA - MEDENA ZGODBA • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI PONEDELJEK, 11. november 2024 TRADICIONALNI MARTINOV SEJEM OGLED PAVILJONA - MEDENA ZGODBA RAZSTAVA DOBROT DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA JERUZALEM SLOVENIJA Info: Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož t: +386 (0)51 634 311 e: tic@jeruzalem-slovenija.si 20 Štajerski Za kratek čas petek • 25. oktobra 2Q24 TOVARIŠ, KOLEG* s® » " a POVZROČANJE AFER LJUDSKA DUHOVNA KULTURA PRIPRAVA ZA DOLOČANJE SMERI VETRA PLEMIČEV SLUŽABNIK POGOVORNI IZRAZ ZA KRASTAČO URHCEHOVIN INDUSTRIJSKO MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI RIMSKI PESNIK LILIJI PODOBNA RASTLINA STEBRC ZLATO JABOLKO NEKDANJI PREDSEDNIK MOK-a (JACQUES) 1. NASTOP REKA MED BIH IN HRVAŠKO KRANJ PTICA S PLOŠČATIM KLJUNOM SLAVKO OSTERC ZBEGAN ČLOVEK ZAVAROVANA OMARICA ZA DENAR EMILIO OnO ESTEVEZ UNVER- - DORBEN MNOŽICA LJUDI ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN IZTOK REMS imevec rusja-novih letal AMERIŠKI PIANIST (BILL) NAS IGRALEC (BERT) IGRALEC MARVIN LETOVIŠČE PRI OPATIJI IZREK MUSLI" AFORIZÉM "J"!*1 DRŽAVA V VELIKIH ANTILIH PREMIK, KRETNJA OKRAS NA KAPI plod Čebeli podobna žuželka ITALIJANSKI IGRALEC (FRANCO) OLGA GRACELJ MALO VREDNI, ODVEČNI PREDMETI BOKSARSKA TELEVIZIJA KATEGORIJA LOJZE VODOVNIK ISKALEC ZELO VELIKA PTICA UJEDA (BRKATI) KVARNER-SKIOTOK DOHODEK OD NEPREMIČNIN SEDMI PLANET VNASEM OSONČJU NAS ZGODOVINAR (ANTON) PRITOK SAVE PRI MEDVODAH »Biser Tihega oceana« je vzdevek otoka, ki se nahaja v Francoski Polineziji. Otok s površino 38 km2 je vulkanskega izvora in vključuje deset otočkov, obdanih z velikim koralnim grebenom. V središču otoka se nahaja ugasli vulkan, ki ima dva vrhova, Pahia (658 m) in Otemanu (727 m), ki je tudi najvišja točka. Na otoku je vegetacija tropska. Značilne rastline so orhideje in praproti. Leta 1777 ga je odkril James Cook, kmalu po odkritju so prišli prvi misijonarji, že leta 1842 pa je prešel pod francosko okrilje. Med drugo svetovno vojno je služil kot baza ameriškim vojakom. Zdaj je na otoku glavna panoga turizem. Na otoku živi 11.000 prebivalcev, največje in glavno mesto pa je Vaitape. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) Uživali boste v vsem tistem, kar je lepo in prijetno. Na delovnem mestu boste imeli v rokah čarobno palčko. Uživali boste v vsem, kar ustvarjate, in motivirali boste druge ljudi. Ljubezen bo nekaj prijetnega. Vzemite si čas zase. Dobro se boste znašli v intelektualnih dejavnostih. _^ BIK (21. 4. - 20. 5.) Pričakovati je povečano ravnovesje in užitke. Varovati se boste morali slabih navad. Odpravite se v naravo. Potreba po varnosti bo močna in iskana. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim. Posebno izpolnjenost boste doživeli na delovnem mestu Ç3 ¿ mh Življenje boste zajemali z veliko žlico in uživali. Tudi v tem tednu vam bo jezik tekel in s svojimi zgledi boste vzpodbujali druge. Čustveno boste razpeti in občutljivi. Bodite kreativni in ustvarjati. Finančno bo zelo prijetno in harmonično. Postavite si meje in pravila igre. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Harmonija časa bo tista, ki prinaša ravnovesje in skladnost. Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za uspehe, za delovne izzive in motivacijo. Seveda boste želeli živeti na veliki nogi. Počasi se daleč pride. V ljubezni bodo občutki mešani in pogovori konstruktivni. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Odprle se vam bodo nove poti in možnosti za osebno in duhovno rast. Stvari bodo šle naprej s svetlobno hitrostjo. Dogodkov ne boste mogli spreminjati, ampak jih sprejmite. Briljantno se kaže po zvezdnih namig v službi, morali boste zavihati rokave. Sledi čas preobrazbe. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Sledili boste tistim izzivom, za katere boste prepričani, da so pravilni. Upoštevati morate smerokaze. Ljubezen: doživeli boste adrenalinske užitke in poslušali sebe. V prostem času pojdite v naravo in se sproščajte. Če niste na dieti, si privoščite čokolado. HAITI - država v zahodnem delu Hispaniola v Velikih Antilih, OMSK - mesto v zahodni Sibiriji, ROGGE, Jacques - nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Ptuj • Alenka Viceljo v Galeriji Luna Razstava, kije nekaj posebnega Od 16. oktobra je v Galeriji Luna na ogleda nova razstava. S svojimi deli se predstavlja akademska kiparka Alenka Viceljo, ki se umetniško največ izraža v prestižnem materialu, porcelanu, kar je nekaj posebnega. V Galeriji Luna razstavlja akademska kiparka Alenka Viceljo. Umetnica je razstavo pripravila skupaj z umetnostno zgodovinarko in kustosinjo Dorotejo Kotnik. Gre za zanimiv izbor, ki prikazuje več ciklov umetničinega ustvarjanja, različne serije, v katerih so obrazi, intimni motivi, religiozna dela, tematika z erotiko. Posebej pa so na ogled še čudovite korale v različnih barvah. Razstava pokaže, da se umetnica bolj kot kiparka izraža kot slikarka. S porcelanom ustvarja belo površino, na kateri izrisuje reliefno risbo, ki je ponekod obarvana z rjavo, sivo in črno ter raztopinami zlata, platine in srebra. Med materiali, ki jih uporablja pri ustvarjanju, so še steklo, železo in keramika. Aktivna je tudi na področju grafičnega oblikovanja. V njenih delih je povsod prisotna figura, največkrat v povezavi z žensko figuro. Alenka Viceljo se je doslej predstavila na več kot 75 samostojnih razstavah v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem ter na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. Njena dela krasijo številne cerkve in javne ustanove v Sloveniji in na Hrvaškem. Avtorica je vesela, da lahko razstavlja v tako lepem okolju, kot Foto: Črtomir Goznik je prostor Galerije Luna, ki v svoji brezčasnosti razstavo le še bolj izpostavi in poudari. Zahvalila se je za strokovno in srčno pripravo razstave. Razstavo je odprl lastnik galerije Silvo Ambrož. Z igranjem na violino pa je navdušila Maruša Kolednik, učenka Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj. MG 11 n ¿J % RAK (21. 6. - 22. 7.) Na delovnem mestu se bodo dogodki zavrteli tako, da boste imeli koristi. Življenje vas bo učilo in pililo. V prvi vrsti bo dobro, da se boste postavili zase. Finančno se bodo stvari uredile. Imeli boste nekaj nepričakovanih izdatkov. Odzovite se klicu narave! %rLEV (23. 7. - 22. B.) Odkrivali boste strasti v sebi in uvideli lastno pomembnost. Kjer se boste pojavili, boste vzpodbudili pozornost in val navdušenja. Najbolj pestro bo na delovnem mestu, težko bo, ko ne bo vse po vaše. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vaše življenje, vas bodo osrečili. DEVICA (23. B. - 22. S.) Vzeli si boste čas za prijatelje in izmenjali mnenja. Uvidite harmonijo in spoznajte svojo osebno legendo. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni in na delovnem mestu bo lepo in prijetno. Poslušanje glasbe bo balzam za dušo. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Odgovornost bo nekaj, kar vam bo koristilo. Intelektualno boste bolj napredni in odšli naprej. Najdite tisto motivacijo, ki vam bo dala krila. Partnerjevi namigi se bodo okrepili in pravilno bo, da se poglobite v izražanje čustev. Blesteli boste - kje drugje kot v službi. VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Sledilo bo prijetno in harmonično obdobje. Spremljala vas bo sreča in z njo oaza priložnosti. Na delovnem mestu bodo v ospredju svetle in harmonične barve. Tako tudi uspeh ne bo izostal. Ne smete prehitevati dogodkov, ampak poslušajte svoje notranje občutke. RIBI (1S. 2. - 20. S.) Pričakovati je glasen in odločen teden. Končno boste znali reči bobu bob. Ljudje vas bodo občudovali, kajti naredili boste pomembne korake naprej. V ljubezni bo zapihal svež veter. Harmonično bo v pogledu denarja. Seveda, če se boste držali varčevalnih ukrepov. petek • 25. oktobra 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 U SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi u tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že enajst let organizira družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami iz različnih regij Slovenije, vključno s Podravjem, Savinjsko regijo, osrednjo Slovenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Novi tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato vabimo vse osnovne šole iz Slovenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo vključevala do 18 posameznikov ali skupin učencev iz treh kategorij: prva kategorija zajema otroke od 1. do 3. razreda, druga od 4. do 6. razreda in tretja od 7. do 9. razreda. Zmagovalci iz vsake kategorije bodo napredovali v polfinalni izbor, vsi nastopi pa bodo dostopni na uradnih profilih Facebook in Youtube Radia Ptuj in Radia Celje. Ce ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam svojo željo ali interes sporočite na e-naslov: otroripojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 4.350 OTROK V desetih letih je nastopilo več kot 605 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 103.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 55 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 3., od 4. do 6. in od 7. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si Lepi spomini ne bledijo! I TTT Ptuj. 7. junija 1979 IZ VSEBINE Človek siste«oustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanja območja Polslave (stran 71 Kulturni dnevi (strar 9) Osemdasetlatnikza volanom (stiar HI PETO BRIGADIRSKO POlETJf V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah J Jii HS| UP ■as-,- ¡aajSatSž sSgp-S Milan Kneževin kandidat za sveta ZKS Maribor S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci i sistema! liBSPi SBBfežsassSSa Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aLi vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase a[ijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelj i prihodnosti ležijo v preteklosti! I Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 25. oktobra 2024 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK y Tfi, www.tednik.si ^_^ Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 25. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 115 let tamburašev Gorišnica 10:50 50 let LD Podlehnik 12:00 Utrip Ormoža 12:50 Polka in majolka 13:50 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Gozdarsko tekmovanje v Žetalah 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:00 Dan odprtih vrat na Dominkovi domačiji 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 26. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:00 Kronika iz občine Markovci 10:10 Ptujska kronika 10:40 Utrip Ormoža 11:15 Za prijatelje 12:15 Nogomet 3. Slovenske lige vzhod 14:30 Seja sveta občine Dornava 16:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Gozdarsko tekmovanje v Žetalah 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 2. Slekovčev večer v Markovcih 21:30 Za prijatelje 22:30 Starpoint prodajno okno 23:35 Video strani NEDELJA, 27. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Igre dobre volje, Hajdoše 2023 11:00 Otvoritev oddelka vrtca pri POŠ Sela 12:00 5. razstava buč in bučnih izdelkov 13:00 14. Društvene igre na Polenšaku 15:00 Dan odprtih vrat na Dominkovi domačiji 16:00 26. dan gasilcev GZ in 90 let PGD Muretinci 17:10 Regijsko srečanje OFS, Cirkovce 2017 18:40 Otroci pojejo slovenske pesmi, Markovci 2016 20:00 27. Praznik Občine Starše 21:30 Starpoint prodajno okno 22:35 Video strani PONEDELJEK, 28. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Koncert - Polka je ukazana 10:20 Ptujska kronika 10:50 Utrip Ormoža 11:30 Gozdarsko tekmovanje v Žetalah 12:30 Polka in majolka 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev oddelka vrtca pri POŠ Sela 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 2. Slekovčev večer v Markovcih 21:20 Kronika iz občine Markovci 22:30 Starpoint prodajno okno 00:30 Video strani Več informacij in rezervacija: 0 041595 595 info@center-Lavie.si Ljubljanska cesta 10, 8311 Kostanjevica na Krki ENERGIJA PLUS KJER JE PRAVA ENERGIJA DOMA. Zavezani ljudem in okolju. SNG Maribor B i-*/ Skupina To je tržno sporočilo Energije plus d.o.o. | Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor petek • 2S. oktobra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEM hlodovino jelše in lipe. Plačilo takoj. Mizarstvo Bioles, d. o. o., 031 240 846 ali info@ku-pi-les.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 30 do 100 kg. Možnost dostave. Tel. 031 542 318. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 20. oktobra je minilo enajst let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Anton Nahberger 28. oktobra pa bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Nahberger S POBREZJA 14A Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu z lepo mislijo ter prižgete svečko. Otroci, vnuki in pravnuki PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice - rjave, brezove, rdeče, trikolor in zelenojajčne, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dostava. Kmetija Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. V OKOLICI Ptuja, Markovcev in Vidma pri Ptuju vzamem njive v najem. Dobro plačilo. Tel. 041 258 832. PRODAM odojke, po ugodni ceni. Tel. 031 389 078. NESNICE, rjave, grahaste, črne in bele leghorn, v začetku nesnosti, prodajajo, možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIM traktor in nekaj traktorskih priključkov ter motokultivator Gorenja muta. Tel. 041 597 984. NEPREMIČNINE ODDAM v najem manjšo kmetijo za kmečki turizem, starejša oseba. Tel. 02 753 181. PVC okna, vrata, senčila PRODAMO - stanovanjsko hišo v Krčevini priVurbergu, letnik 1980, skupne površine 154,50 m2, zemljišče 2350 m2 Cena: 155.000 EUR ^ Cmmk v 051 4550010 ali RF/MAX 02/6208 816 ~ POETOVIO www.re-max.si/Poetovio ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA MOTORNA VOZILA PRODAM Volkswagen touran 1.9, registriran do 27. 8. 2025. Tel. 031 568 881. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.tednik.si Ni res, da si odšel - nikoli ne boš. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. Svojo življenjsko pot je sklenil Milan Zupanc S PTUJA Od njega se bomo poslovili v soboto, 26. oktobra 2024, ob 11. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Njegovi najdražji Ti boš v vsakem žarku sonca, v vsakem oblaku, v vsaki zvezdi, ki bo pomežiknila. Ti boš za nas v vsaki travi, ki jo bo veter razpihal, v vsaki rožici, ki bo zacvetela. Ti boš vsaka ptica, ki bo zapela, ti boš večno v našem srcu. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, svakinje in sestre Mirice Voglar IZ GRADIŠČ 134 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem OŠ Cirku-lane - Zavrč, PGD Cirkulane, reševalni enoti Zdravstvenega doma Ptuj, govornicama za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke, nosilcema križa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji PALMANOVA OUTLETVILLAGE Radio-Tednik Ptuj, Mestno gledališče Ptuj in turistična agencija Playa vabimo, da se nam pridružite na nepozabnem izletu vTrst: • Ob 9:00 odhod izpred Glamur bara vQcentru Ptuj. • Nakupovanje v Palmanova Outlet Village, ki je priljubljeno nakupovalno središče z velikim izborom trgovin priznanih blagovnih znamk po ugodnih cenah. • Kosilo v eni od bližnjih restavracij. • Vožnja proti Trstu, kjer sledi voden ogled Trsta, mesta z bogato zgodovino in arhitekturo, ter prosti čas za kavo. • Zbor pred Slovenskim stalnim gledališčem na ulici Petronio 4, vstop v dvorano in kozarček dobrodošlice. _ • 19.00-21:00-predstava KAKOR V NEBESIH. Ogledali si bomo ptujsko premiero glasbene predstave KAKOR V NEBESIH z Juretom Iva-nušičem v glavni vlogi. Režiser predstaveje Ptujčan Samo M. Strelec, govori pa o ljubezni in zborovskem petju. • 21:30-odhod proti Ptuju. Prihod na Ptuj je predviden v nočnih urah, približno ob 00:30. CENA 70 C/osebo Cena vključuje: - prevoz s turističnim avtobusom - kosilo - vodenje, spremstvo in organizacijo izleta - ogled predstave Kakor v nebesih <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: CG osti z muzejskimi kartonč Prihodnji teden bo počitniški teden. Krompirjeve počitnice bodo priložnost, da tudi v domačem okolju poiščemo zanimivosti, se sprehodimo po galerijah in razstaviščih, se podamo na krajše pohode v bližnjo okolico. Postojank za koristno preživljanje prostega časa ne manjka, le poiskati ga moramo. K obisku vabi tudi Kurentova hiša. Tudi Haloze v tem času vabijo, da jih obiščete, organizirano z avtobusi ali pa tudi individualno. V času jesenskih počitnic bo zanimivo tudi na ptujskem gradu, kjer pripravljajo počitniške dejavnosti za družine med 26. oktobrom in 3. novembrom: ogled muzejskih zbirk z muzejskimi kartončki v dveh izvedbah: Zmaj, ki je videl svetnika (poiskati bo treba umetnine, na katerih je upodobljen zmaj) in Skrinja, stol, omara (odkriti bo treba najlepše in najzanimivejše kose starega grajskega pohištva), vodstvo za družine 29. in 30. oktobra ter Uganke neugnanke (v sobanah ptujskega gradu so skrite uganke, ki čakajo, da jih obiskovalci odkrijejo in rešijo). Muzej je odprt vsak dan od torka do nedelje med 10. in 16. uro. V ponedeljek in prvega novembra pa je muzej zaprt. Spodnje grajsko dvorišče je za oglede odprto vsak dan do 19. ure. Slovenija tudi letos izstopa na svetovnem zemljevidu trajnostne-ga turizma. Na ugledni seznam Green Destinations Top 100 Stories se je s svojimi zgodbami uvrstilo šest slovenskih destinacij. Nagrade, ki jih podeljuje organizacija Green Destinations, so letos prejeli: Bela krajina, Brežice, Jeruzalem, dJ Ljubljana, Miren - Kras in Rogla - Pohorje. Sedemnajstega oktobra letos smo prvič praznovali mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine. 17. oktober je bil za mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine razglašen na 42. zasedanju Generalne konference Unesco v letu 2023. Slovenska nesnovna kulturna dediščina je pomemben povezovalni element skupnosti, ki združuje ljudi v spoštovanju dosežkov preteklih generacij, navdihuje sodobne izraze in prakse ter bogati slovensko dediščino. To dokazuje tudi 121 enot in 373 nosilcev, ki so vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V zadnjem letu je bilo v ta register vpisanih šest elementov slovenske nesnovne dediščine: Klobu-čarstvo, Priprava pletenic, Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, Petje partizanskih pesmi, Tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju ter So- Û kolarstvo in sokolarjenje. Na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pa je vpisanih že sedem enot iz Slovenije, med njimi tudi Obhodi kurentov. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ob 210. obletnici rojstva in 150. obletnici slovesa pripravili razstavo o Oroslavu Cafu, duhovniku, jezikoslovcu, zbiratelju ljudskih pesmi. Na Ptuju so v njegov spomin poimenovali tudi eno izmed ptujskih ulic, povezuje Prešernovo in Dravsko ulico. To se je zgodilo leta 1919, o tem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Med drugo svetovno vojno so ji vrnili avstro-ogrsko ime (Ordonanzha-usgasse), po drugi svetovni vojni pa so jo znova poimenovali v Cafovo. Oroslav Caf je pokopan na starem ptujskem mestnem pokopališču, danes Parku spominov. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Lukas Dominko (Veržej). Danes sprašujemo, katera po vrsti bo nova ptujska vinska kraljica. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. novembra. Na ptujskem gradu so tudi letos pripravili zanimiv program za družine v času jesenskih počitnic.