йобЫЬя plačan* »Otftvln1 Ljubljana, nedela 13. januarja 1929 Naročnina znaša m «sečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din. (JpravoiStva: Ljubljana. Prešernova ulica 54. Telefon št 3122. S! 23, 8124, 81% is 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana Prelet nova ulica 4. Telefon št 2492 Podrntnica Maribor: Aleksandrova ce-rta ia Telefon it 4.V» Podruiniea Celje: Roceuova ulica 1 Telefon iL 190. Računi pri pošt бек. «avodih: Ljnb-Ijana И. 11.842. Praha čislo 78.180; Wie» Nr. 106.24L Uredništvo: Ljubljana, Rnaflova uliea 5- Telefon št 3122. 3123. 3124 312S in 3126 Haribor: Aleksandrova ueeta 18- Telet iL 440. • Celje: Kocenova ulica 1 Telefon iL 190. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Bokopisi ae ae vračaj«. _Oglasi po tarifo._ Ljubljana, 12. januarja. Nova vlada v Rumuniji vrši svoje pos.e že dva meseca. Njena funkcija je pričela ob splošnem odobravanju ru-munske javnosti, ki je bila boli sita liberalnega režima nego se je moglo videti na zunaj. Praviino se j« nagašalo, da so simpatije javnosti, in sicer ne morda samo simpatije kmečkega prebivalstva, marveč tudi intelektualcev in sploh meščanstva, na strani nacijonal-no-kmečke stranke bolj zaradi odpora proti liberalom in njihovim zastarelim metodam nego iz popolnega soglašanja s politiko gospoda Maniu. Publika si je pač želela nečesa novega, boljšega in modernejšega nego je bii Bratianov režim. In ker je bila nacijonalnocarani-stična stranka edina, ki je mogla dajati upanje na izboljšanje, so se pač simpatije obračale na njeno stran. Režim nove vlade ima potemtakem pred seboj velike naloge. Moderniziranje državne uprave mora zadovoljiti vse sloje v vsej državi, da se doseže soglasje med njimi, osobito pa med posameznimi pokrajinami v državi. To je vsekakor težja naloga, nego je bila opozicijonalna borba, ker je to konstruktivno in pozitivno delo, pri katerega izvrševanju se politiki točneje kontrolirajo in preizkusijo, nego dokler samo teoretično razlagajo svoj program. Po delu nove vlade se bo šele presojala njena notranja vrednost. Prva doba nacijonalno - caranistične vlade opravičuje upanje, ki ga je občinstvo stavilo nanjo. Dopisniki vnanjih listov doslej ne javljajo ničesar, kar bi kazalo, da nova vlada ne vrši uspešno svoje naloge. Zaupanje javnosti ima še nadalje za seboj. Prav te dni so pričele prihajati prve vesti o načinu, kako misli Maniu izvesti preureditev uprave. Njegova zamisel je decentralizacija Rumunije po vzoru če-školovaške republike, ki je prav zadnje leto izvedla upravno razdelitev države na štiri kolikortoliko avtonomne dele s posebnimi deželnimi zbori. Centra-lizujoča funkcija državnega vodstva pa ostane tudi v bodoče očuvana v bistveni meri tako v zakonodajnem kot v upravnem pogledu. Rumunija. kier imajo posamezne pokrajine približno tolike historično različne tradicije kakor v CSR. etnično pa je dosti enotnejša, je gotovo na pravem potu, ako si vzame svojo severozapdno sosedo in zaveznico za vzgled. Tudi v ostalih pogledih se zdi delo novega režima uspešno. Akcija za vna-je poso'i'o se uspešno zaključuje in bo zasiguralo državi finančno stabilnost in gospodarsko razvojno sposobnost ter produktivnost. V vnanji politiki se nespremenjeno nadaljuje politika prejšnjega režima, kar so nacij04ialni caranisti napovedovali že poprej. Pogajanja v optantskem vprašanju z Madžari so se vršila v Opatiji in se po kratkem presledku nadaljujejo te dni v San Remu; dosedanje vesti o poteku poganjanj so z obeh strani, tako z rumunske kot z madžarske. zelo optimistične in dovoljujejo domnevo, da se je v poglavitnih spornih točkah doseglo soglasje in da ni daleč čas, ko se bo mogla najti končna formula za popolni sporazum. V odno-šajih do Po'jske in sovjetske Rusije se je o priliki predloga Litvinova glede takojšnje aplikacije Kelloggovega pakta na vzhodu pokazalo na posebno viden način, da se vrtanja politika Rumunije ni niti najmanj spremenila. Končno je še potrebno naglasiti razveseljivo. da nova vlada ni napravila ničesar, iz česar bi bilo sk'epati na kake zveze z bivšim prestolonas'ednikom Karlom. Oni glasovi, ki so trdili, da upa Kari s pomočjo narodnih carani-stov doseči prestol, so se izkazali kot slabo informirani in vse kaže, da si vlada in stranka Mania in Mihalaka nikakor ne misli komplicirati dela z drastičnimi vprašanji. Situacija Rumunije je na osnovi tega stanja še trdnejša in stabilnejša. Vprašanje izpopolnitve vlade Ameriški strokovnjaki v геиагяdiski komisiji Washington, 12. jan. d Owen Yotmg je sedaj sprejel imenovanje za ameriškega strokovnjaka na reparacijski konferenci :n je imel včeraj daljši razgovor s predsed* nikom Coolidgeom in državnim tajnikom Kelloggom o reparaciiskem problemu Po razgovoru sta odšla Kelloeg in Voung v zunanji urad, kjer sta nadaljevala razpra« ve. O vsebini razgovora ni dal nihče izmed udeleženih nikakih podrobnosti. Drugi ameriški strokovni'' še ni določen. Londonske «Times» poročajo iz Wa« shingtona, da so razgovori, ki jih vodi Parker Gilbert na raznih uradnih mestih, pokazali dobre uspehe. Zato bo ostal v Washingtonu do konca ianuaria. da se udeleži zlasti razprave o vprašanju med* zavezniških dolgov. Brezposelnost v Nemčiji r^alča Berlin, 12. jan Tudi v drugi polovici de» ~embra se je Število brezposelnih, ki pre* jemajo podpore občutno zvišalo. Kakor za« trjujejo, se je število brezposelnih pove« čalo deloma zaradi mrzlega vremena, de« loma pa zaradi slabe konjunkture. V pre» teklem letu je število oseb, ki »o prejema« narastlo od prejšnjega leta za « «s d stoikov. Predsednik Hoover zbira sodelavce za svoio vlado Washington, 12. jan. (ri.) Ameriški pred« sednik Hoover je nadaljeval s posvetova» nji glede novih sodelavcev v njegovi vladi. Predsednik je sprejel v avdijenci številne poljedeljske deputacije, ki so zahtevale čimprejšnjo odobritev ukrepov glede agrar» nega kredita. Nov rešilni čoln za letala v Rokavskem prelivu London, 12. januarja, (lo.) V Dovru bo stacijoniran največji in najhitrejši rešilni čoln, ki je bil ravnokar zgrajen. Ta rešilni čoln je določen posebno za pomoč leta« k>m. ki bi pri vožnji nreko Rokavskega preliva padla v morje To je prvi rešilni čoln, ki ima brezžični telefon Dolg je 64 čevljev in bo vozil s hitrostjo od 17 do 18 vozlov na uro. Imel bo tudi dve kabini, kjer bo prostora za 50 oseb. Öoln bo raz» svetljen z elektriko in bo opremljen z mo« torji «Thoroycroft», močnimi 375 konj« Priprave za proces proti Puniši Račiču Beograd, 12. jan. r. Po obsegu in po zna» čaj j bo bližnja sodna razprava proti biv» šim narodnim poslancem Puniši Račiču, Dragosavu Jovanoviču Lune in Tomi Po» Coviču eden izmed največjih dogodkov, s aterimi se je sploh kdaj bavilo beograj» sko sodišče prve stopnje Prvič se je v dolgoletni praksi beograjskega sodišča I. stopnje dogodilo, da zagovorniki niso do» bili na vpogled originalnih sodnih aktov preiskave, temveč samo njihov prepis. To se je zgodilo zaradi obsežnosti gradiva, kakor tudi zaradi ažnosti aktov samih in seveda tudi zaradi velikega števila žago« vornikov in zainteresiranih advokatov. Včeraj je potekel deseti dan, odkat je bi» la velika dvorana prvega oddelka sodišča zavzeta z delom na prepisovanju teh sod« nih aktov. Dva sodnika, osem sodnih uTad» nikov. absolviranih pravnikov fn 8 najbolj veščih strojepisk je delalo vsak dan od ranega jutra pa do 8. zvečer. Sinoči je bilo končno to veliko delo končano. Originalni akti se čuvajo v sodnijskem tresoru, do» čhn bodo prepisi dani na razpolago za« govornikom in privatnim tožiteljem. Škanda1— afera v zagrr/ družbi Zagreb, 12. jan. r. i oiiciji se je posre» čilo izslediti v nekem privatnem stanova» nju v Kumičidevi ulici pregrešno gnezdo, pri čemer je prizadetih več oseb, med nji» mi tudi precejšnje število poročenih žensk. Neka ženska je oddajala svoje stanovanje raznih parom za plačilo od 30 do 50 Din na uro. Večinoma so bili to njeni znanci, ki so ji nato priporočali tudi svoje znance. Policiji je vzbudilo sum pogosto prihaja» nje raznih parov v dotično hišo in te dni je izvršila nenadno preiskavo ter razkrin» kala čudne posle dotične gospodinje. Pre« iskava je Se končana h) vsa zadeva izro* čena sodišču. Beograd, 12. jen. č. Notranji minister ie rrepovedal razpečevanje «Berliner T"» ilatta» m «Pester Lloyds» » n»si ?• • Reorganizacijski program novega režima „Politika" objavlja ocividno iz oficijelnega vira zanimive podrobnosti o ciljih m nalogah nove vlade Beograd, 12. januarja r. Današnja »Politika« objavlja, kakor se zatrjuje, na podlagi službenih informacij sledeče prvo obširnejše pojasnilo o ciljih in nalogah nove vlade: O vladnem delil m njenih nadaljnih namenih se ne dajejo nobena obvestila iz enostavnega razloga, ker je v vladi padla odločitev, da se mani govori in več dela. Govorila bodo dela. To se najpogosteje čuie v razgovoru s člani vlade. Sam predsednik vlade in notranji minister general Pera Živkovič je večkrat ponovil, ko se ie sestal z novinarji, besede: »Delo, samo delo!« Ako se ima v mislih proklamacija in kraljeva beseda ministrom, potem ni težko razvideti. kai naj vse vlada dela. ОП1 novega režima je v glavnem 1.) reforma administracije, 2.) gospodarska obnova in ozdravljenje financ, 3.) dosega polnega duhovnega edin-etva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za dosego tega cilja se namerava uveljaviti cela vrsta zakonov in pričakuje se, da se bo v 3 do 4 mesecih Izenačilo celokupno zakonodavstvo. Gre predvsem za 1.) kazenski zakon, 2.) kazenskosodni postopek, 3.) zakon o centralni upra,vi. 4.) zakon o izpre-membah v uradniškem zakonu, 5.) zakon o korupciji. Dočim se stalno naglaša, da so z ukirajenjem ustave in Narodne skupščine izročeni pozabljenju vsi prejšnji politični grehi in da ne bo nobenega političnega obračunavanja, prevladuje mnenje, naj dobi zakon proti korupciji povratno moč. Ali bo to stališče končno sprejeto, je v tem trenutku težko reči. Povsem je razumljivo, ako prihaja po organski!} zakonih, s katerimi se ustanavlja in daje oblika in pravna podlaga novemu rež:mu, na vrsto oradniškn vprašanje kot najvažnejša naloga. Pravilna rešitev te naloge je pogoj splošnega usoeha. Sedanji uradniški zakon bo doživel znatne in značilne izpremembe. Nesposobni, korum-pirani, brezvestni, nekvalificirani in nepotrebni uradniki bodo odstranjeni iz službe in zadržali se bodo samo oni uradniki, k! so potrebni. Gospodarski položaj uradnikov bo zboljšan in zasi-guran. Njihov obstoj in napredovanje v službi bo odv'sno samo od njihovega vestnega dela. Po vladnih namerah se mora partizanstvo končno izkorenniti iz uradniškega kadra in državne administracije. V kompleksu vladnih ukrepov za čiščenje v ministrstvu za šume in rudnike Minister Radivojevič je suspendiral celo vrsto visokih uradnikov in zahteval uvedbo disciplinarne preiskave proti njim — Ministrova okrožnica uradništvu saniranje financ in gospodarsko obnovo države zavzema vsekakor važno mesto tudi carinska politika. Resno se misli na revlz'jo carinske tarife in važno je poudariti, da se čuti nerazpolo-ženje proti zaščitnim carinam, ki se dajejo industriji piva. Izvoz naših vin v vrednosti, poldruge milijarde je pod takim carinskim režimom onemogočen. Povdarja se dalje nesmiselnost izvoznih carin na žito. Uporabili se bodo tudi strogi ukreni za preprečenje tihotapstva in uvedle se bodo visoke carine na luksuzne predmete. Posebna pozornost se bo posvetila poljedelski produkciji in živinoreji. Ne bo se delalo po načrtu samo za povečanje intenzivnosti poljedelske produkcije, temveč se bo z melioracijskimi d*eli povečala tudi površina plodne zemlje za obdelovanje. Izvedla se bo tudi komercijaKzacija državnih podjetij in posestev. Končno bo odstranjeno z dnevnega reda vprašanje razdolžitve seljakov, za katero se je zavzemal Ljuba Davi-dovič, ker po merodajnih mnenjih ne more biti v državi, kjer obstoji privatna lastnina, govora o razdolžitvl seljakov. Vlada pa namerava s svojo kreditno politiko pomagati seljaku. Misli se na posebno ustanovo, ki bo dajala kmetom dolgoročne hipotekarne kredite. Obstoji mnenje, da bi se v nizu administrativnih reform morala izvesti tudi nova administrativna razdelitev države. Ta razdelitev bi bila tako izvedena, da bi ostala v vsaki bodoči državni ureditvi, o kateri ie bilo govora v kraljevi prokiamaciji. Vlada generala Pere Živkoviča je dobila direktive in najširša pooblastila v kraljevi prokiamaciji in v kraljevem nagovoru ministrom. Krali je v svojem nagovoru poudarjal odgovornost ministrov napram njemu osebno, kakor tudi to, da ministre v njihovem delu ne smejo ovirati »nobene težkoče, ki jih je imel dosedanji sistem uprave«. Vlada je Svobodna od vseh strankarskih ozirov ln vplivov, ker ljudje v vladi niso eksponenti bivš'h političnih strank. V merodajnih političnih krogih se izjavlja, da bo novi režim nadaljeval dosledno tradicijonalno politiko dobrih odnošajev s sosedi v negovanju miroljubnega duha v vseh smereh. Zato pa bo posvetil vso energijo notranji konsolidaciji in preporodu države. Beograd, 12. januarja, r. Novi minister za šume in rudnike. Laza Radivojevič, je bil predsednik anketnega odbora, ki je proučeval znane šumske afere v Bosni. V tej funkciji se je mogel najbolje spoznati s tem zapletenim vprašanjem in delom posameznih organov ministrstva za šume in rudnike. Kot minister za šume in rudnike je sedaj to izkoristil in priče! je s temeljitim čiščenjem. Doslej je došlo do naslednjih značilnih izprememb v ministrstvu: Suspendirani so bili generalni direktor ministrstva za šume in rudnike Miodrag Stamenkovič, pravni referent sarajevske direkcije za šume in rudnike Dimitrije Milosevic, šumski inšpektor sarajevske direkcije Radovan Ba-bič. šumski nadsvetnik sarajevske direkcije Ivan Sirer. Vsi ti uradniki so postavljeni v disciplinarno preiskavo. V disciplinarno preiskavo sta postavljena tudi upokojeni načelnik eksploata-cijskega oddelka ministrstva za šume in rudnike Slavoljub l'ič ter inšpektor istega ministrstva Jovan Hosu. O vsem je bil obveščen Državni svet, ki ima odobriti disciplinarno preiskavo proti omenjenim uradnikom. Disciplinarna pre iskava se bo uvedla tudi proti drugim prizadetim uradnikom in uslužbencem. Na mesto genera!nega direktorja Sta-menkoviča je začasno postavljen pomočnik generalnega direktorja Milorad Jovanovič. V tem ministrstvu je zamenjan tudi šef personalnega odseka Hristifor Dragič ter na njegovo mesto postavljen inž. Djordje Jelača. Minister Radivojevič je dalje izdal okrožnico na svoje podrejene organe, v kateri povdarja, da dosedanje delo v njegovem resoru žal ni rodilo onih rezultatov, ki bi zadovoljevali potrebe države in zahteve stroke same Zato so potrebne temeljite reforme in radikalne izpremembe dosedanjega gospodarstva z gozdovi in rudniki. Apelira na vse uradnike, nai ga podpirajo v njegovih prizadevanjih in s skuonimi napori ustvarijo kar v sedanjih težkih razmerah s pravico pričakujeta kralj in narod. Uspeli ljubljanske preiskovalne komisije Kako izrablja »Slovenec« delo komisije in kaj ugotavlja župan dr. Puc Sprejemi pri generala Živkovicu Beograd, 12. jan. r. Veliki župan Zagreb» ške oblasti general Voiin Maksimovič in ve liki župan osiješke oblasti sta bila včeraj sorejeta od notranjega ministra generala Živkoviča ter njegovega pomočnika Žike Lazida. Poleg mnogih osebnosti, ki jih je včeraj general Živkovič sprejel v notra» njem min'strstvu je bil sprejet tudi bivši poslanec HSS Rude Bačinič. Vnrašanje komisarja beograjske občine Beograd, 12. jan. c. Z ozirom na vpra» Sanje uprave beograjske občine je treba zabeležiti, da je dosedanji predsednik beo» grajske občine dr. Kosta Kumanudi pose» til danes dopoldne notranjega ministra ge» nerala Živkoviča, « katerim «ж je dalie ča» sa nzgovarjal, n*to pa vršilca dolžnosti ministra dvora Boro Jeftiča. Demokrati pričakujejo, da bo za komisarja beograi« ske občine postavljen dr Kosta Kumanudi V bivšo Narodno skunščino se preselijo ministrski uradi Beograd, 12 januarja p. Iz vladnih krogov se doznava, da bo imenovana posebna komisija, ki bo Izvedla definitivno likv:da-cijo Narodne skupščine, у noslno'e Narodne skupščine se bodo us»li!a >nn mojstrstva, kj so sedaj nastanjena - naletih prostorih. Pred novo upravno razdelitvijo države tŠerlin, 12. jan. r. «Vossische Zeitung» napoveduje, da bo nova vlada izvrš la raz« delitev Jugoslavije na pokrajine: Sloveni« jo. Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo z de» lom Bosne do Travnika: Hercegovino s Čr« no goro m Boko Kotorsko: Srem, Banat, Bačko z gornjim delom Srbije in vzhodno Bosno: Južno Srbijo z Nišem, s Staro Sr» bijo in jugovzhodno Bosno. Vlada bo naj» preje konsolidirala gospodarski" položaj države, za tem pa sestavila novo ustavo, ki ne bo več centralističnega značaja. Enako tolmačenje novih odredb v vse i državi Beograd, 12. jan. r. «Politika» poroča: V poučenih krogih se zagotavlja, da je vlada izdala odredbo, po kateri se imajo v vsej državi tolmačiti vsi zakonski pred» pisi na isti način, tako da bodo ta tolma« čenia za vsakega brez razlike ista. Po vladni odredbi se ima zlasti skrbeti, da se ne dogodi, da bi bila Ista zakonska od» redba na pr. v Beogradu tolmačena na dru" način kakor v Zagrebu ali v Ljublja» ni. Morilec generala KovaČevica justiliciran Skoplje, 12. Januarja S. Iz б t loa poročajo, da je bil danes zjutraj ob 6. v oltoiici mesta ustreljen na smrt obsojeni atentata na generala Kovače vida, Blazoje Kraljev. Morilcu je bik včeraj ob 10. sporočeno, da njegova prošnja iz 1 pomilostitev oi bila predložena kraiio, Češkoslovaško pismo H. — Praga, 11. jan. Sestava «božične» vlade v Beogradu je izzvala v praškem tisku in vsej politični javnosti globok dojem. Vesti iz Jugoslavije so že do'go vznemirjale, dasi to vznemirjenje ni pronicalo v javnost. Listi so sicer pisali z neko rezervo o načinu vlade in o razmerah, ki so vladale v Jugoslaviji, vendar je razvoj vzbujal povsod resnično bojazen. Zlasti glasovi angleškega tiska so v Pragi povzročali resno vznemirjenje. Zato je že sprememba vlade bila nekako olajšanje. Ko pa so došle vesti, da ie Zagreb sprejel imenovanje nove vlade popolnoma mirno, je boiazen na vseh straneh popoinoma odnehala. Treba je opetovano in izrecno poudariti, da je bila vest o novem stanju v Jugoslaviji sprejeta pri nas kakor prava senzacija. Ne samo politični krogi, marveč vsa javnost je pokazala največje zanimanje za zgodovinske dogodke v bratski državi. V zadnjih dnevih pa se je v javnosti govorilo samo o Jugoslaviji in je značilno to. da je neka skupina, ki je v električni železnici debatirala o ju.eo-slovenskem vprašanju, pris'a med debato v tak ogenj, da je morala poseči vmes policija in reševati ta političen spor na komisarijatu. Listi se zopet in zopet vračajo k novemu stanju in stede dogodkom, ki se odigravajo pri Vas, z največjo pazljivostjo. Uradne vesti, ki so nanje naši listi navezani, so premalo detajlne in izčrpne. zato ne zadovoljujejo naše javnosti. Kakor je znano, sme čsl. tiskovni urad objavljati samo poročila Avale. Ta pa ne izdaja nikakih poročil, zato ;e češki tisk navezan samo na vesti iz nemških virov. Samo iz prijateljskega čustva do zvezne slovanske države naši listi ne slede v vsem nemškim, marveč se trudijo raztolmačiti novo stanje v Jugoslaviji. Novo stanje ne znači diktature in porušenja pariamentarizma, pač pa je b!l prava diktatura prejšnji režim, ki je na vso moč kompromitiral parlamentarizem in demokracijo. Tako se najčešče tolmači Vaš preokret. Rešitev jugoslovenske krize je porinila Tukovo afero popolnoma v ozadje, dasi bi bila ta zadeva v normalnih časih senzacija prve vrste, ker gre vendar za aretacijo državnega poslanca slovaške klerikale stranke. Senzacija je v aretaciji sami, ne glede na to, kaj je sodna preiskava dognala. Ze nekoliko let se stalno piše o tem, da je dr. Bela Tuka pačan agent madžarske vlade, da je špijon in da ima svoje prste pri vsakem podjetju, ki je naperjeno proti republiki. Bilo je znano. da ima v klerikalni slovaški ljudski stranki kiiko ljudi in da so zaman vsi poskusi pravih domoljubov, onemogočiti Tukovo temno početje. Tuka je namreč klerikalni stranki dobavljal denarna sredstva in stranka ga je ščitila povsod in vedno kot svojega najdragocenejšega člana in poslanca. Vse, kar danes prinašajo časopisi o dr. Tuki, je bi!o davno znano in je postalo aktualno le zavoljo tega, ker je bil končno vendarle zlomljen vpliv slovaških klerikalcev in je Tuka prišel pred sodišče. Toda še danes hodi monsignor Hlinka. «vodite'j in ustanovitelj ter atek» slovaške klerikalne stranke, po Pragi in posreduje ter grozi pri vseh instancah. Še danes se zavzema za Tuko, dasi so vplivni člani stranke odkrito nastopili proti temu madžaronu, ki se je izdajal za Slovaka, in se ponudili sodišču' za priče proti njemu. Listi prinašajo inter-vjuve s Hlinko. ki je rekel, da njegova stranka zelo trpi nad Tukovo afero in dodal, da dva njena poslanca sedita v ministrskih foteljih, tretji pa v zaporu. Hlinka se mora zavzemati za Tuko, ker je ta iz denarnih sredstev, ki jih je radodarno nakazovala madžarska vlada. takisto radodarno podpiral slovaško klerikalno stranko kot «naizasiuženei-ši finančnik stranke». Ta značaj mu ie izvršilni odbor javno priznal. Kako bo izpadla preiskava, za sedaj ni mogoče reči z gotovostjo. Tuka sam je grozil preiskovalnemu sodniku, da bo zlete! iz Slovaške, brž ko bo Tuka zopet na svobodi. Svest si je, da se bo zanj ze-vze'a stranka, ker se mora zavzeti zanj. Kakršenkoli bo izid preiskave, je vedar slovaška klerikalna stranka si1-no kompromitirana. To sicer pri neukih slovaških masah ne pomeni nič. pač pa je važnejše to, da so Tukovih spletk z madžarsko vlado siti premnogi • pristaši stranke, ki žele odkritega sporazuma s Čehi. Ravno zavoljo teh ljudi se je znašel slovaški klerika'izem v krizi, ki jo bo težko prebolel. Ne ve se, koliko Tukov je med k'erikalci. in zelo je mogoče, da bodo pravi slovaški domoljubi potlačeni v stranki na korist Midžarov in madžaronov. Pri slovaških klerikalcih je vse mogoče. Tukov slučaj in sramota slovaške klerikale stranke sta nekai nečuveneea v zgodovini svetovnega parlamentarizma. Nikjer na svetu, razen afere Trebitscha-Lincolna v angleški zbornici, ni bilo še take sramotne zadeve, da bi bil poslanec plačan ogleduh in agent tuje vlade in da bi stranka, ki se proglaša za narodno, imela v svoji sredi poslanca, trdega Madžara, ki s tuj;mi sredstvi vzdržuje organizacijo stranke. Kaj takega je mogoče samo še v s'o-vaški klerikalni stranki, med nevednim ljudstvom, vzgojenim v madžarski temi »Slov. Narod« in »Jutro« sta včeraj objavila ugotovitve paritetne komisije, ki je bila po sporazumu SLS in SDS postavljena, da pregleda in oceni postopanje mestne občine odnosno njenega vodstva pri znani transakciji z mestnim obligacijskim posojilom. »Slovenec« teh sklepov ni objavil, trdi pa, da delajo vtis, kakor da se hoče vsaka objektivna in resnična slika o tem poslu v mestni upravi pred ljubljansko javnostjo zamolčati! Pripominjamo, da so bili sklepi paritetne revizijske komisije sprejeti soglasno, torej tudi z glasovoma obeh • zastopnikov SLS, bivšega oblastnega poslanca ravnatelja I. Avseneka in zadružnega ravnatelja dr. Basaja. Dočim »Slovenec« nI smatral za potrebno, da objavi sklepe komisije, Pa skuša trditi, da so ti sklepi »katastrofalni in usodni za sedanje vodstvo obenske uprave«! »Slovenec« trdi, da občinski svetovalci SLS, razen enega, sploh niso vedeli za ponudbo družbe Siemens Schuckert, ki je mestni občini predlagala, da se prodajo obligacije v nominalnem znesku 18 milijonov Splošni maloželezniški družbi po kurzu 90. ta pa da jih bo prodala v inozemstvo za 13 in pol milijonov. Nasprotno, da ie bil fin. odsek obveščen, da ponuja inozemstvo kurz 90. doč'm nudijo domači zavodi samo 80—85. Na podlagi tega netočnega obvestila da ie potem obč. svet prodajo odobril. Obč. svet je torej dal županu le pooblastilo, prodati posojilo inozemstvu, župan pa ga č:i.o. da so imeli prebivalci bližnjih vasi hud Ьп z dvema volkovoma, ki sta sestradana prišla v bližino človeških bivališč ia.r raz^rgj-la mnogo ovac. Enega so kmetje ubili z vilami drim pa je ušel. V Nyiregyhazi .e zmrznil ovčji pastir na cesti. « Pomlad v Splitu Split, 12. januarja n. Pt>s ediii? dnj in ttt di danes je v vsej Dalmacti sijalo scince in je nastepilo pravcato pomladno vreme. Danes opoldne se je ves Split šetal po ulicah in hodil na Marjan. Snočnia noč je bila takisto topla, tako da so ribiči odšli na lov in nalovili mnogo rib ter je bilo danes tržišče polno biaga. Razprava proti Suniču Zagreb, 12. jan. n. Državno pravdništvt» je izgotovilo obtožnico proti ključavničar* ju državnih železnic Josipu Sunidu. ki je 5. avgusta v Zagrebu z revolverjem ubil glavnega urednika beograjskega «Jedin« stva» Vlado Ristoviča. Sunič ie bil v pre» iskovalnem zaporu malone 5 mesecev; v drugi polovici tega meseca se bo sedaj vr» šila javna razprava proti njemu Državno pravdništvo ga toži zaradi umora in pred« liga smrtno kazen. R zumljivo je. da vla» da z_ razpravo velikansko zanimanje. Slavnostno zborovanje A D „Triglava" Celje, 12. januarja. Danes se je vršilo v posvetovalnici Mest» ne hranilnice v Celju slavnostno zborova» nje v proslavo lOletnice prenosa *tdeža AD «Triglava» iz Gradca v dom«.vino. Zbora se je udeležilo lepo število stare« šinstva m delegatov akademskih društev iz Ljubljane in Zagreba. Zborovanje je otvoril g dr. Ervin Me* jak, ki se je v pozdravnem nagovoru spom* nil tudi pokojnih borcev iz vrst društva. Za njim je predsednik g. prof. Brolih očr» tal delovanje društva v Gradcu in po pr«« vratu v domovini. Vladni svet. dr. Klop* čič je v svojem in v imenu celjskega sres« kega poglavarstva pozdravil zborovalce ter izrazil željo, naj ostane društvo še naprej simbol naše svobode. Po pozdravnih govorih zastopnikov za* grebških in ljubljanskih naprednih aka» demskih društev ter po besedah bivšega ministra g. dr. Vekoslava Kukovca je imel predsednik g. prof. Brolih zaključno ne» sedo m poudarjal, da vlada med vsemi po» družnicami društva popolna složnost, ki je jamstvo za zmago njegovih idealov. Zvečer ob 20. se je pričel veliki Tri^Iavan« ski ples v Celjskem domu, ki je bil prav lepo obiskan. HmeljVki trg žafec, 12. ian h. V preteklem tednu Jk dosegel dnevni promet 40 do 100 meter» s>kih stotov. Povpraševanje v žatcu ie bi» lo zelo živahno. Kupec ie bil mozemec Za» nimivo ie, da so povpraševali za vse vrs*e hmelja. Razpoloženje ie trdno Cene so bi» le za srednje blago Kč 1600 do 1850 N'a deželi ie bilo kimlienega mnogo prvovrst» nepn blaga za 1600 do 1S50 Kč. V Žatdi je bilo do danes markiranega 90.300 me potratnost je pripravila Bregarja k te- Aretacija Bregarjeve žene in pastorke Orožnike je najbolj zanimala okol-nost, zakaj nista šli Bregarjeva žena in n.,ena hčerka ki je posta a v zadnjem času nosna, pogledat kaj je z Bregar-jem, ko se ni pokazal celih 10 dni Nadaljevali so s poizvedbami v Št. Jurju in bližnji okolici ter zvedeli da se e umorjeni Bregar rad družil z moškimi, zaradi česar sla se zakonca nekajkrat prav ostro sporekla Sovraštvo Bregarjeve žene in njene hčerke do Bregarja je bilo tako veliko, da nista lani obdelali polja samo da bi Bregarja prikrajšali na izgovorjenem užitku. Pokojnik se je preživel s tem da ie proda posestniku Borišku v Šklendrovcu nekaj sena Kakšne razmere so vladale v družini, se ie št zlasti pokazalo 5 t. m., ko se ie vršil po razteiesenju umorjen-čevega trupla pogreb v Št. Jurju ki se Bregarjeva domačija v Br<-Samem nad Brišami Na tevi hišica, kjer so našli ustreljenega Bregarja Prvotno so mislili, da le morilec trstrelrl Bregarja skozi okno na prednji strani, kakor kaže pšica Spodaj; Bregar v mlaki krvi, kako-r so ga našli sosedje ra komisija. mu, da se je zavaroval za izgovorjeni užitek, kar je še poslabšalo že itak mučne odnošaje v družini Cesto ie prišlo do tako ostrih nastopov, da je hodi' Bregar venomer k sosedom na dnino ter da ie doma le še prenočeval. Za minule božične praznike pa je ostal Bregar doma Sosedje so ga videli. ko je nosil na sveti dan vodo potrebno za kosilo, ki si ga ie sam kuhal. Ponoči je nenadoma počil stre;. k; so ga sosedje dobro čuli Takisto tudi Bregarjeva žena in njena hčerka ki pa sta mislili, kakor sta zatrjevali pri zaslišanju, da strelja kdo zunaj hiše divjačino. Minilo je več dni. a Bregarja ni bilo na spregled Po desetih dneh pa se >e ljudem le preveč čndno zdelo da ni o Bregariu ne duha ne sluha Odšli so k njegovi hišici Duri so bile zaprte Ko pa so pogledali skozi okno v notranjost. se rim ie nudil strašen prizor-Bregar ie ležal vznak za vratmi, v mlaki striene krvi. Ugotovitve sodne komisije Vaščani so o krvavem dogodku obvestili orožnike v Radečah ki so tako' začeli izsledovati morilca. Sodna obdukcija 2. t. m na Bregarievem domu je ugotovila, da ie bil Bregar ustreljen ga pa Bregarjeva žena in njema hčerka nista ude ežili. Na podlagi poizvedb so orožniki nameravali aretirati Boriškovega hlapca, ki je imel ljubavno razmerje z Bregar-jevo pastorko Dokazal pa je alibi in takisto tudi ISletni Bregarjev pastorek Jakob uslužben pri posestniku Savšku. Ker ie vse kaza o. da sta Bregarica in njena hčerka udeleženi pri umoru, čeprav sta odločno zanikali da bi jima bilo kai znanega kako ie bil izvršen umor in kdo ie morilec so ju 8. t m. aretirali in privedli v Zagorje odkoder so in z večernim vlakom odpeljali v sodne zapore v Radeče Pred odhodom vlaka se ie zbralo na kolodvoru mnogo ibc'nstva ki ie aretiranki radovedno motrilo kar pa ni obeh prav nič vznemirjalo Obnašali sta se popolnoma fteematično. ravnodušno, skoro apatično. Senzacionalen preokret v oreiskavi Aretiranki tudi pred preiskovalnim sodnikom nista nehali zatrjevati svq e nedolžnosti Prišli pa sta v nasprotja z že prej Dodanimi iziavami Včerai sta se podala v Breberno dva orožnika in se zgiasila Dri posestniku Savšku Poklicala sta njegovega hlapca lakoba LORETTA YOUNG ANO LON CHAN EV IM \AUCH. CLOWN LAUGH' Senzacija! Danes! Senzacija! Spolom novo! Premera' Naj^čji cirkušk ti m Smej se bajazzo! Tra^eJlia Ijubav* Komedija usode V glav n h vlogah LON CHANEY k » < ovn NILS ASTH U g Ra e i üanjii/о Pi ftresij«vo! Predstave danes ob l., р.Л >, o, pol i.i 9 uii T. 2124 Elitni kino Matica Glavača, ki mu je bil ustreljeni Bregar očim. in ga pozvala, naj izpove glede Bregarjevega umora čisto resnico Jakob je nekaj časa bled kakor zid. ves preplašen molčal, nato pa ie tresoč se izpovedal da ga je mati že večkrat nagovarjala. naj ubije svoega očma, ker da kaj drugega itak ne zasluži. Izpovedbe morilca o zločinu na sveti večer Ko sta se mati in sestra pred božičem vrnili domov — sestra je služila v Trbovljah mati pa hodila na dnino — ga je mati znova nagovarjala k umoru. Ustregel ie njenim prošnjam, preskrbe! si pri sorodniku staro puško in se 24. decembra okoli 6 zvečer sp'azil za hišico. Tu ie pristavil tnalo stopil nanj in skozi okno ustrelil očma s šibrami. Stre] ie ostro odjeknil v tiho, sveto noč Čuli' so ga sosedje čuli pa sta ga tudi mati in sestra, ki sta nestrpno čaka'i na Jakobov povratek. Ko je stopil v hišo sta ga takoj vprašali: «Ali si ga?» Na njuno veliko veselie je fant vprašanje potrdil Stekel ie nato k Savško-vim. lege' na peč in zaspal... Vest ga je skelela ... Zločin pa mlademu fantu ni dal miru. Cez par dni je izjavi] materi, da gre k izpovedi, ker ga peče vest. Materinemu zaklinjanju. da zaenkrat tega še ne sme storiti, se je končno potrt udal. Zadnje dni so ga nenehoma mučile strašne sanje Ko so orožniki po njegovem posrečenem alibiju aretirali njegovo mater in sestro, je bi! ves obupan. Nič več ni mogel spati in premišljal je zgolj to, kaj se mu utegne pripetiti zaradi strahovitega ziočina Čutil je. da s* bo zgodilo z njim nekaj strašnega, če se ne bo kmalu izpovedal. Res ie bilo Jakobu brati z obraza, da mu je odleglo, ko je končal svojo strašno izpoved. V Brebernem kakor tudi v okoüci so bili zelo iznenadeni. ko se je razneslo, da je Bregarjev morilec njegov ISletni pastorek. Sprva ni hotel tega nihče verjeti. Ko pa so izvedeli podrobnosti Jakobovega priznanja, se niso mogli na-čuditi. Morilec, ki so ga vklenjenega prignali na kolodvor v Zagorje, odkoder so ga prepeljali z vlakom v Radeče je vzbujal zlasti v Zagorju veliko pozornost. Občinstvu se ie smilil, ker so gledali v njem zapeljanca, ki je bil !e slepo orodje svoje matere in sestre. Z ogorčenjem pa obsoja vse prebivalstvo nečloveško mater in hčer. ki sta nagovorih fanta k zločinu in sta vedeli za mrliča, ki je ležal v mlaki krvi komai 10 korakov proč od hiše. a se nista zmenili zanj. dokler ga niso odkrili sosedje. Mraz pritiska neusmiljeno dalje Ljubljana, 12. januarja. Se za več točk od včeraj stopnjevani mraz je danes zelo izpremenil dnevno sliko mestnega vrvenja. Prav zgodaj, v največji megli in ob škripaiočem mrazu so pridrčali po glavnih cestah s Posavja ter od doleniske in ižanske strani sani in vozički mlekaric Moški, ki so vodili kon.ie. so b:li podobni Miklavžem. a brhke mlekarice so se kakor nune zavijale v svoja volnena ogrinjala. V mestu so urno raznesle kanglice po hišah Bile so dostikrat presenečene, kajti mleko ki je bilo v vozičkih močno odeto, ie sproti zmrzo-valo in gospodinjam so prinašale namesto tekočega mleka — nekak sladoled... Vse ie hitelo v varna zavetia. nikdo se ni na ulicah ustavlial Mraz je tiral vsakogar po ulici in ga vzpod-buial, da re pospeševal svoie korake. Tako-le okrog fi. zjutraj se ie tam na Miklošičev1 cesti dogodi! konrčno-vesel orizor Od kolodvora sem proti frančiškanski cerkvi so prikolovratili trije veseljaki močno zaviti v svoje kožuhe iz katerih so samo glave moleli v hladno hitro Srečali so postarnega cestnega snažilca — pravo gorenjsko grčo. Nagovorili so ga v svoji razposajenosti: — Dobro jutro, očka! Al' je Vam mraz? — Kai mraz? Per mei' duš! Star sem 73 let. pa se ne bo;im takega mra-7a' To ie za mlajše lenobe! Mož ie dalie mirno z lopato pospravljal snežne ken-e i>o cesti, veljakom pa so se pobesili rdeči nosovi. Zadnie dni ie povsod v vseh sloi:h na dnevnem programu razgovor o mrazu in o tem koliko stopim kaže termometer Glede temripra'ire 'n občutkov so prav različna mnenia enako glede vprašanja o nadal'nem traia-niu »sibirskega mraza«. Tam na Vodnikovem irgu so se zbrali trije resni možje iz bližnje okolice, ki kupčujejo s sadjem. Tarnali so, da jim je mraz pokvaril lepe kupčije. Prvi je začel: — Ali še ne bo konec tega prokle-tega mraza? Dovolj ie tri dni! — Tako-le čez osem dni bo drugo vreme. Pavel - puščavnik nam ie mraz prinesel, a Anton - puščavnik ga bo odnesel To ie star pregovor. — Hm, hm! Je že prav !Ali huda sveta Neža ie še zadaj! Sploh je bil danes le razgovor o Celziju in baro- odnosno termometru. Eni so trdovratno trdili: — Danes ziutraj je bilo največ 21 Celzija pod ničlo. — Ne. brate! Na kolodvoru ie dejal oni stari možek. da ie bilo zjutraj okoli pptih kar 24 pod n:člo. Zaradi mraza so mnogo trpeli stražniki. postreščki in vozniki cestne železnice. Povelistvo Doliciiske straže je bilo tol'ko uvidevno, da je skra;šaIo službo na ulici od 4 na 2 uri. Tudi po-streščkom ie slaba predla. Enako usodo so deiili izvoščki Voznike na cestni železnici na ie marsikdo ponfloval, sa.i morajo nenehoma voziti po mestu cele štiri ure. Na Vodnikovem trgu ie vladala kbub običainem tržnemu dnevu vel:ka praznota. Na nrodai le b% le nekai košar iabolk. malo krompiria in zeleniave. Precej ie b:lo perutnine in iaic. Obisk gospodinj minimalen. Neka starejša mamka ie prav nrlo gledala svoie velike kangle mleka Ni ga mogla spraviti v denar, ker га ie mraz neusmiljeno spremenil v led. * Izredno ostri mraz ie danes povečal prometne težkoče Vsi vlaki so prihajali v Liubliano z večminutnimi in celo večurnimi zamudami Tako ie imel SOE iz Beograda kar 6 ur zamude. Beograiski brzovlak je prišel v Ljubljano šele ob 10.48 dopoldne. Tudi dunajski brzovlak ie imel večminutno zamudo. Ravno tako so se zakasnili vsi lokaln' potniški vlaki. Na glavnem kolodvoru je življenje prav monotono. Na peronu se ne ustavlja noben potnk. Vse hiti ali naravnost v vagone ali pa se drenia po čakalnicah. Tehnični oddelek poštne direkcije je imel danes mnogo posla s popravo pretrganih brzojavnih in telefonskih zvez. Zaradi mraza je bilo danes zjutraj potrganih 17 brzoiavn;h zvez. med njimi brzoiav Brežice—Zagreb. Ljubljana—Logatec in važna celjska proga. Zaradi nie so se morali na Dunai naslovljeni brzoiavi iz Lrubüane. Zagreba a K Beograda dirigirati preko Trsta. Tudi več telefonskih zvez ie bilo pre-kinienih. med drugimi zveza Ljubljana—Zagreb Zvečer so bile zveze večinoma zopet v redu. IA VOLNO čn^ np same V nedavni nedeljski številki smo objavili zanimiva razmotrivanja nekega angleškega profesorja o sanjah in njegovih dokazih za zvezo med našim in drugim svetom. K temu članku smo prijeli iz krogov čitateijev več manj ali bolj zanimivih opisov lastnih doživljajev. V naslednjem podajamo dopis zveste čitateljice »Juira«, ki se glasi: — Bilo ie leta 1896. Prvi petek v avgustu Burna ie bila noč. neprestano je lilo med vo'lim grmenjem ln tisto noč sem imela naslednje sanje: Ležala sem v postelji, ko nenadoma opazim, da so se odprla vrata, tiho in prav polagoma — in proti moji postelji je neslišnih korakov drsela prikazen, ogrnjena v škrlatno rdeč in zlato tkan širok plašč. Vsa spalnica je bila razsvetljena od čudnega sijaja, ki ga je izžarevala prikazen Strmim vanjo in vsa začudena pričakujem, kako me bo nagovorila. Toda prikazen ni izprego-vorila nobene besede, marveč je samo proti meni iztegnila obe roke s takšno gesto, da sem se takoj zavedala: nekaj hoče od mene. Tisti hip sem v prikazni spoznala pokojno prvo ženo svojega soproga. Prevzela me je strašna groza. Le to sem še opazila v saniah, da se je na nočni omarici nahajala posodica z rep-ninm semenom Го posodico sem d\ig-nila z desnico in jo izročila prikazni, ki jo ie takoj stisnila k sebi in izginila zopet skozi vrata, kakor se je bila pojavila .. Tedaj sem se prebudila Vsa trepetajoča od groze sem komaj izpovedala možu svoje sanje — Plačaj za pokoino Tončko zaduš-nico. pa bo vse v redu! mi je dejal mož. To sem storila takoj naslednji dan. Župnik kateremu sem seveda tudi izpovedala svoie sanje, je še istega dne obiskal mojega moža. ki je že od 29. iuli.ia bolehal. Kmalu se ie izpolnilo, kar smo s strahom pričakovali: dne 14 avgusta, torej komai dober teden po mojih sanjah. ie mož umrl Ko se ie nahajal na smrtni postelji, ie naneslo čudno na-klučie. da ie s polja prihitel delavec domov in prosil za repno seme Ravno tisti dan je bi! niivo pripravil za se-ianie repnega semena . Ko sem pozneie v-e to premišljevala, mi ie bilo iasno kai so pomenile moje «a nie Gasilci v akciji Ljubljana. 12 ianuarja. Poklicni easilci so bih danes kar dvakrat zaDored na delu Ob velikem mrazu so požrtvovalno vršili svoio težko dolžnost Pri dveh do vrsti sledečih zasilnih a'cijah so se orecei zmočil' in г ni'hovih oblek so visele kar ledene sveče. Okoli 13.3S «i- b i' gasilci prvikrat obveščeni da gor; Dri stavbnem oodj-tniku г Ivanu Ogrinu na Orubarjevem nabrežiu. Z motorno brizealno so bi'i v Dar m nu-tah na kraiu požara Gorel ie na .Ogrino-vem vrtu stoieči c^etličniak v katerem se ie nahaialo nrecei cvetlic in zeleniave Doma© so naiprei obcuti'i čuden dušeč smrad. V cvet!'čn;aku i? sprva le tlelo in ni nikdo mo?e! orav dognati mesta kje nai bi gorHo Ko se ie Miavi'o žarenie je bila alarmirana rešilna Dostaia m gasi!ci so do eni uri Dožar ooDnlnnrm рога-sili Kakor skleDaio iz vseh oko'nosti ie ogenin nastai na ta način ker ie bila Deč močno kuriena ter se ie odvodna cev tako močno razgrela da ;e na mesru kjer vodi skozi lesen stroD. začel les tleti Škoda ni velika Ko so okoli 14.35 gasilci Dri g. Ogrinu končal1 gašeniem. ie že bila easilska po staia ob 14 3Q fe trgovine г Ivana lela-čina na Emonski cest; teleionično obveščena. da eor' v podstrešni lelačinove hiše. Avto ie ravno do Strelski u'ici Drispe1 do Mestnega doma ter so hotHi gasilci kreniti v garažo ko so iih dirigirali k г. Je-lač;nu V Dodstrešiu Jel.ač;novP h:5e so bi!' popoldne zaposleni delavci nekega kleoaria. kj so DooravliaM n taiaü cevi. vodeče v snodai ležečo koDalnico in določene za zor-ko in mrzlo vodo Cevi so b;,le izolirane s nlutovino Obenem so se v bl:žmi naha-iali olutovin,3sti odnadki in zamaški Delavci so cev; taiaü z aporatom za var'e-nie Naenkrat s^ opazili da ie začela d'u-t oviti a tleti Tlenie se ie hitro širilo. Takoi so avirirali domače delavke In delavce o preteči nevarnost' Obenem Da «o začeli nos-ti vodo v škafih ter ohitovmo polivati Na mesto došli gasilci so oržar takoi lo' pj'zirali in kmalu uduSi'i Radi mra-z? ie bi!r zelo težavno odiranje hidran-ta. Goret! ie začeo že tudi ood«=trešnо'п"тп n°s'išnO Ппатеп ie bi' navadno 'e N>rbi kn ie odhaial iz IrSe m g? le srečal ta a" oni na stopnicah ali na hodniku Tn Voi nato se Je v hiši raznesla noVCa d-» ie Ы1, fa in ta stranka pravkar okrad^m КоКког ie do-gnano ima mož tudi zavem? со mbišo k' »O ''O* i^ndnico iy>š4ia v h'Se in se nato ravna no n'«nih navodilih Prav moeoče оя 'e' hidi da ie ^Pnctvem mož •riavar in zato H.rf: Х!Яп jnhro ог<гЯп,7,'г,„„ „«♦„nnv-vnicV'b nodi?an«, 'e v T.inWian? nemoteno na delu že od nolo+J», PoVVifr, Cp na П* v*n moč truds ffa -W^rn^+Tv, b-vn^o b nriiola "сч! nn's'ii»». n»7non-o C»-:tv>fi1,o cp fo Лт со tPTo al: nrftrn fof„ «o p-я nri dehi т'АптЬ'лп ryr; zac!!Sq. п'ч с k^lr^ni.Tn! Н"Дттп с p navadno drnži, . j vendar ni hotel nobeden odkritosrčno no- Uobi se v vsaki lekarni 3-a ■ vedatj, kdo ga ie pravzaprav kot novinca pr s'aboTvnosM po prestam težki bolezni uživaite samo Chinoferrm Kdor išče, ta naide! Tudi srečo in blagostanje je treba iskati in nekai za nje žrtvovati Din 25, 50 ali I0<' Din ie orava malenkost napram visokim dobtKom, ki jih ie mogoče /adtti. Naše srečke drž. razred ie loter je so kažipot k blagostanju. I. žreban e bo že dne 15. januarja Naše srečke se dob jo v Ljub.jani: O ;lcsni oddelek ,Jutra", Prešernova ul ca 4 in eksjozuuia , Jutia' v Šiški; v Mariboru: podružnica „Jutra", Aleksandrova cesta 13; v Celju: podružnica „Jutra", Kocenova ulica 3. uvedel v tatinsko stroko. Šele pozneje v jetnišnici so postali nekateri jetniki zgo-vornejši in so zaupali drug drugemu, da so bili člani večje tatinske tolpe, ki se je ba-vila specijelno z obiski po stanovanjih. Ker Je prišlo nekaj teh stvari na uho tudi vodstvu jetnišnice, je ono informiralo o tem policijo, ki se je zopet in zopet trudila, da izsledi sodrgo. Toda zaman. Sinoči v mraku se ie skrivnostni tat po-iavil preoblečen v berača v hiši št. 35 na Dunaisk: cesti 2e odhajajočega ie srečala ga Katirka K., ki ie dobro ^'dela, da je priše1 baš !z nieneea stanovanja. Berač se je pred ujo ustavil in pričel v zadregi nekaj monliati Gospa je v domnevi, da }ma zares opravka z beračem, stisnila tujcu v roko miiodar. nakar jo je berač brž od-kuril na cesto. Minilo pa ni uiti nčetrt ure. ko ie gospa v stanovanju uvidela, da ji je zmanjkala iz predala nočne omarice 1500 dinarjev vredna zlata ura. . 2e prej, tekom dneva, se je včeraj pojavil isti »berač« na Sein, kjer je železničarjevi ženi Mariji M odnesel več kosov perila. Sukai se je pozneje tudi v Vodmatu, se zglasil v neki manj obiskan; gostilni in ukradel iz predala rekaj gotovine. Policija je spričo najnovejše podjetnosti tega nevarnega individuja zamislila nov orignakn trik. ki bo morda zalegel, da se ptiček končno vendarle vjame v zanjko. dobrih rokah — ie zaključil stari Jaka svo-ie pripovedovanje. Jaka bo ostal nekaj časa pri svojih rešiteljih. da se mu pozdravijo opekline, nato oa bo zopet stopal s svojo beraško malho naprej po širnem svetu. Lov na divjega merjasca Stična. 12. ianuaria. Po stiškem gozdu v Velikem borštu nad Stično se ie že delj časa klatil divji mrjasec. Za niegove sledove so vedeli samo lovci Stiiki župan g. Lamoreht je šel pred par dnevi v družbi s še enim lovskim tovarišem na prežo in sta res imela srečo. Po da1i?em čakaniu pri'omasti naravnost rmmo niiiu blizu 200 k? težak mriasec in Пя malo korakov oddaljenosti zagrmitn strela obeh lovcev Mr'asec ie bil zadet, a ie vseeno še brzih kra? nadaljeval svoio pot. pustivši za seb.ii krvavo sled >n oar ščetin lovcema v spomin Lovca sta ranie-no zver zasledovala do snegu ка'^е 3 ure proti višniegorskemu gorovju. Končno pa stan se morala zaradi utrujenosti vrniti brez plena in slave. n Tako ie imel memsec srečo da si 'e rešil življenje, če stre'a nista povzročila iz-krvavitve. Lovca pravita, prvi. da ie imel v ce\$ prah. a drugi, da ie ime oremaio kroglo. Morda pa nanese sreča, da bo kdo tretii deležen izrednega plena. Relitev pred smrtjo v drvarnici Žalostna zimska zgodba berača Jakoba. Hotič. 12. januarja. Snoči je zavladal po vsej zasavski dolini tak mraz. kakršnega letošnja kronika še ne pomni. Proti večeru je dosegel mrz-lotni val —17 stopinj, ponoči pa celo 20 stopini C Neobičaini mraz ie domala snoči ugonobil svoio prvo žrtev. Ko ie šla Loizka Vidovškova nroti večeru iz hiše v drvarnico ie onazila v temi sključeno postavo. ki ie neg:bno ždela v kotu. »Kdo ie?« ie vprašala preplašena Lojzka. Temna Dostava n? dala glasu od selbe Zato ie pohetilo dekle nazai v sobo. poklicalo domače in orineslo luč V odsvitu leščerbe so «no-maii Vdnv-škovi znanega 60-letnega berača fakoba. ki že mnogo let roma vsenaokrog po tukajšnji okolici in je zaradi «voje šegavost' in zanimivega pripovedovanja o svo.rh živlienskih pripetljajih povsod splošno priljubljen Berač Jaka ie b'I žp P"vse>m trd in se ni skoro n:? več zavedal Vidovškovi so ga odnesli v sobo kier so ga polo-žili za peč. Pod vplivom toole večerje, se ie b^dni dedec kmalu oono'noma r?uzž:vel Pričpl ie pripovedovati, kako ga ie uzonabljal strupeni mraz. — Ko sem korakal mimo hotiškega gozda ie deial. so m: Dohaiale fe z?d'.nie moči. Zbral s-'m vso silo da bi prišel do nn?ibl:ž-ie hiše. Pa mi menda ni blo usoiano Ko sem se z zadnio teža/o privlekel do vaše drvarnice se m' ie v srlavi od hudera mraza kar zavrte'o: padel sem in začel medleti No. hvala Bogu. zdii sem ря v Strupeni plini v otroški spaWi Gradec. 12. januarja Danes zarana se ie v delavsk; koloniji z-i Savo Drimerila nezigoda. ki je skoro uničila živlienie dveh delavskih dečkov v starosti 6 in 10 let Neka vdova, ki ie zaposlena v litiisk; predilnici ie vstala davi kakor običaino že ob do! 4. zjutraj Ko si ie skuha'a zajtrk in si pripravila malico, k' io vzame s seboj na delo. ie okroe pol S odšla od doma na »šiht«. ki se začenia ob 5 ziutraj. Doma sta ostala sama niena sinčka, ki sta še sladko spala ko ie odhaiala niuna maika za kruhom Stanovanje male dru-žinice obstoia iz enega samega prostora, kier kuhaio in sne Mati ie b'la pustila v štedilniku žerjavico. v oečnici oa kup drv ki so se sušila Sčasoma oa so se pričela drva pariti in smoditi in v stanovaniu se 'e pričel razvijati strupeni oelikov okis Kmalu ie bila vsa sobica polna dušečeea plina Drči in ie stareiši deček težko hropeč in na pol zadušen spal dalie. ie dušeči vzduh prebudil mlajšega bratca. Šestletni Edi ie pričel trest' svoieea sta-reišega bratca, k- ie bil že ves omoten Končno ko mu ie izpulil že nekai !as. se ie prebudil tudi 10-letni Herman. Mukoma se ie Herman splazil k oknu in za ie tru-doma odorl nato oa ie z zadnrnv močmi odpahnil še vrata da ie zastruii! v >obo svež zrak k1 ie rešil oba dečka prod za-dušeniem Pod vplivom svežega zra^a pa ie plan1' iiz pečice močan oen'eni zubelj Vne'a so se vsa drva ki so zagorela z visokm plamenom Stareiš; deček ie pograbil za o-nec kave. ki ga ie mati pripravila za ;>ba otroka in va p->li! na drva nato p-i ie г-lil še vso vodo na goreč' les nakar se mu ip posrečilo do ie prepreči' požar Bi' VREMFNSK O POROČILO Mptforn»o5ki Tavort V Lb-мън 12. .januarja 1929. Višin?. barom^r* por Я m Kra Cas ßdrom Tampei. > ® smci ei с in orzma o -4 Jauavini l6b-2 779 3 777 5 7767 -19 -170 -16 —124) > V X 83 9o d 90 m in nirno "turno WSW / SVV 1 n O l 1 1 10 i/rst. ncela ■nt gla ? ШШ do 1 ar« 776-1 -9.U mirno K 0 megla, • 7737 4-2 60 N 1 4 jp^zovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Skoplje Dubrovnik Split Solnce vzhaja oi 7.37, zahaja ob 16.50, hi»na vzhaja ob 9.11, zahaja ob 17 43. „ —14.8 C, najnižja —20.8 C; v Mariboru: najnižja —21 C; v Zagrebu najnižja —17 C; v Beogradu najnižja —13 C, v Skopi ju najnižja —12 C; v Splitu -f 2 C. Dobili smo oajtipičnejše zimsko vreme, kakor ga more nakloniti maksimum visokega zračnega tlaka. Konoem prejšnjega tedma smo bili še v neposrednem sosedstvu depresije, ki Je obtičala nad Sredozemskim morjem, segajoč prav na severni Jadran. Zato ni hotelo nehati snežiti. Ta čas pa se je razivil maksimum visokega zračnega tlaka nad severno Evropo; njegovo središče je bilo v soboto ziutraj nad južno Skandinavijo im Baltikom. Od sobot« na nedeljo pa se je pričel širiti proti ju>gu in se ie do ponedeljka zjutraj njegovo središče premaknilo do Podonavja, odrivajoč sredozemsko depresijo še dalje na }ug; njen neznatni ostanek se je rešil proti vzhodu nad Črno morje Pod vplivom teh sprememb se je tekom ponedeljka pri nas zjasnilo in dobili smo pravo zimo, kii ji je bila osnova — precejšnja snežena odeja m zadosten dovoz mrzlega zraka od severovzhoda. Visok zračni tlak se je razširil nad vso Evropo; njegovo podolgovato središče pa je vztrajalo ves čas v predelu med srednjo Skandinavijo in Ukraijino Zračni t-laik je dosegel nenavadno visoko stopnio. kakor le malokrat tekom let: sliöno visok le bil v s redni; Evropi L 1925. še nekoliko višji pa 1. 1907 Mraz do-eedai še ni bil tako hod. Razefl v Rušili, kjer je kazal termometer ponekod do 30° С pod ničlo, te bil najhujši v Poljski in podonavskih drža- vah, drugod pa }e ost.vla temperatura precej višija. V za pa d ni Evropi imajo prav prijetno zimo, v Parizu na pr. se živo srebro ni skrčilo pod 2° C pod ničlo, v Angliji pa je temperatura sploh staia nad ničlo V deželah ob Sredozemskem morju se ie mrzla poplava brž vnesla. Tudi Skandinavija ima višjo temperaturo nego pri nas. Celo v Rusiji je mraz le zmeren; severna Rusija ima na pr višjo temperaturo nego podonavska srednja Evropa. Depresije potujejo namreč sedaj daleč na severu čez Ledeno morje proti Sibiriji in njihov ve trovni vrtinec dovaja Čez severno Skandinavijo in Rusijo toplejši atlantski zrak. Gotovo jf značilno, da je imela na pr. v četrtek zjutraj Praga — 19° C, Krakov in Lvov — 21° C. Odesa db Črnem morju — 12°. istočasno pa Moskva samo — 4°. Leningrad le — 2° in Stockholm — 6°. najsevernejša Norveška pa celo 1 do 5° nad ničlo!, to je toliko kot Južna Italija (Neapel 5°. Таг en t 3° nad ničlo) Koncem tedna Je pričel zračni tlak po v sei Evropi padati, tekom sobo-te so se pojavili najvišji mrenasti oblaki, kar je vsekakor znamenje, da se gospostvo visokega tlaka male. Dunajska vremenska napoved za nedello: Najbrže toplejše vreme, toda še vedno pod ničlo. Oblačno, pozneje bol) toiplo s severozapad-mmi vetrovi. Lahke padavine niso izključene. ie zadnii trenutek rešitve, saj so že tlela tla. kier se kažejo na več krajih ožgana mesta. Dečka sta šla seveda brez zajtrka v šolo. medtem ko se ie nahaiala mati pri vsakdanjem delu in ni niti slutila, v kakem opasnem položaiu sta bila ta čas njena sinčka Herman in Edi. Na dnu življenja V Subotici se ie v noči od četrtka na petek odisrrala v neki tamošnji javn* hiši krvava liubavna tragedija. Vojak Ve i'bor Jovanovič ie s samokresom ustrelil neko dcvo'ko in nate še sebe. Vclibor Jovanovič. sin dobre kmečke družine iz okolice Kruševcn. ie služil vojaški rok pri konjenikih v Subotci. Kmalu po prihodu v Subotico se ie zaliubil v prostitutko Marico N nčevičevo. Toda Marica se ni brigala za niegovo liubezen in ie zaliublienca dosledno zavračala Zato je fant že večkrat grozil, da bo končal njo in sebe. V četrtek zvečer ie Vel bor vnovič posetil Marico Proti iutru se ie nodal v vojašnico, odkoder Ря se ie kmalu zonet vrnil. Cim se ie Doiavil v sobi. ie izvlekel samokres in na mestu ustrelil Marico, nakar ie še sebi pognal dva strela v orsi. Doč:.m ie bila Maric-» takoj mrtva, se Ve-libor še bori s smrtio v bolnici, kamor so ga prenesli po končani krvavi tragediji. Zimski šport ekro? Celia Celje, 12. januarja. Tudi Celje se je razveselilo debele snežne obleke, katere v tej zimi skoraj ri bilo pričakovati. Sicer smo imeli v nebeških višavah nekoliko prednosti pred ostalimi slovenskimi mesti, kajti prvi sneg je padel žb pred tedni precej visoko, toda ne toliko, da bi prišli naši zimski športniki v polni meri na svoj račun. Novo leto pa je prineslo, kakor v političnem življenju, tako tudi v skrbi polna, malone obupana srca smučarjev, sankačev in drsalcev zvrhano mero radosti in užitka. Oživeli so že od trgatve zapuščeni grički okrog Starega gradu in Aninega vrha in vsak večer, čist in strupeno -nrzel se še v poznih urah razlega nad mestom smeh in krik sankajoče se mladine Po položnem po-bočju hriba Sv. Jožefa se poskušajo v smučarski 'imetnosti nadebudni začetniki in začetnice. toda večinoma s slabo srečo. Oni, ki jim je ožja celjska okolica preozka za njihov športni razvoj, hite s svoiimd gladkimi deskami na prostrane pašnike okrog celjske koče. Skoraj popolnoma pa je ostala zapuščena Savinjska dolina, ki ima na svojih obrobnih hribih in gričih prekrasen, idealen teren za smuko, kakor ga je najti le v kranjskogorskem in planinskem kotu. Naravnost greh je, da se razni naši velesport-niki ne zanimajo za prijazne izletne točke, kakor je n. pr ljubka in prav domača koča na Pesku. Tudi z izletniškega gledišča bi bilo poset omenjene koče priporočati, zlasti ker obstoja do Vitanja dobro urejena avtomobilska zveza. Sankači se uveljavliajo predvsem na Miklavževem hribu. Nekaj večjih sankaških družb je hotelo uvesti poseben, zelo zabaven način sankama po mestnih in okoliških cestah. Premožnejši meščani so namreč vpre gli med posamezne. 6 do 8 samk broječe skupine avtomobile, ki so nato v naglem tempu brzeli po uglajenih kolovozih. Oblast je to zabranila. Drsalci so se pa naselili na umetnem drsališču v mestnem vrtu, kjer vlada vrvež, krik in smeh včasih tudi do polnoči. Da pri vsem tem tudi ne manjka preceišnje porcije škodoželjnosti v primerih, ko ta ali oni ne-okretnejši drsalec zamenja drsalke z zadnjo stranio svo'ih hlač je samo ob sebi razumljivo. Med elegantnim podrsavanem se skle-paio med mladino nevarna znanstva. ki bodo po odhodu starke zime dozorevala v prelestnih, s srebrno mesečino oblitih maj^ skih nočeh sredi našega prekrasnega narav, nega vrta — mestnega parka. Sport Službene objave LNP (Iz sej posl. odböra 6., 13. in 20. decerrn bra 1928.) Poslovni odbor je na seji dne 13. decem» bra m. 1. izžrebal vrstni red prvenstvenih tekem pomladanske sezone 1928.*29. Ozi* rati se je moral pri tem na sklep zadnje glavne skupščine JNSa, odnosno na odred» bo upr. odbora JNSa, po katerih se prično 15. aprila že državne prvenstvene tekme in se mora do 9. aprila dognati podsavez» ne prvake. V ljubljanskem okrožju LNP se prične prvenstveno tekmovanje za I. razred dne 3. marca, za I. B. in za II. razred dne 7. aprila, za podeželske klube dne 28. aprila in to v naslednjem redu: Ljubljana l. razred: 3. marca Slovan : Primorje (igr. Prim.), Jadran : Ilirija (igr. Ilirije); 10. marca Ilirija : Slovan (Ilir.), Jadran : Hermes (Prim.); 17. marca Hermes : Primorje (Prim.), Slovan : Jadran (Ilir.); 19. marca Ilirija : Hermes (Ilir.), Primorje ; Jadran (Prim.); 24. ыагса Ilirija : Primorje (Ilir.); 25. marca Hermes : Slovan (Ilir.). Ljubljana I. В razred: 7. aprila Krakovo : Slavija, 14. aprila Svoboda : Slavija, 21. aprila Krakovo : Reka, 28. aprila Krakovo : Svoboda, 5. maja Slavija : Reka, 12. maja Svoboda : Reka. Prvorazredni klubi igrajo na določeni termin dopoldne z juniorskim moštvom, popoldne z rezervnim in I. moštvom. V pomladanskih juniorskih prvenstvenih tek* mah je starostna meja za igralce rojstni letnik 1911. LNP opozarja ponovno na ve' liko važnost rezervnih posebno pa iunior= skih tekem ter nujno poziva klube, da pra» vočasno organizirajo tako rezervna kot ju= niorska moštva. — Klubi I В razreda igra= io na isti dan z rezervnim in I. moštvom. — Klubi II. razreda bodo igrali samo s I garniturami. II razred ljubljanskega okrožja: vrstni red v Ljubljani: Grafika : Natakar, Gra» fika : Panonija, Natakar : Panonija; na Rakeku 28. aprila Javornik . Slivnica; v Novem mestu Ж aprila Elan : D'sk (Dom-. Žale). Dvojni Semifinale podeželnega pr» venstva se vrši 5. ib 12 maia. termin za dvojni finale z ljubljanskim prvakom II. razreda se določi kasneje. Celjsko okrožje: 3. marca v Celju Ce-lie • Atletik SK m v Trbovljah Amater : Trbovlje Dvojni finale med zmagoval* cema celjske in trboveljske skupine se vrši 10. marca v Trbovljah in 17. marca v Celju. Mariborske okrožje: Prvenstvene tekme mariborskega okrožja so bile izžrebane glasom zapisnika 18. seje medklubskega odbora v Mariboru z dne 19 decembra. Prično se 10 februarja in končajo 3 mar» ca. Vrstni red in termine je objavil M o. v svoiem službenem glasilu. Odločilne tekme za prvenstvo LNP pro 1928.:29 se vrše v naslednjem redu: dvoj» ni Semifinale med prvakoma celjskega in mariborskega okrožja dne 19. marca v Ce» lju in dne 24. marca v Mariboru; dvojni :inale med zmagovalcem v semifinalu in prvakom ljubljanskega I. razreda dne 1 aprila v Mariboru in dne 7. aprila v Lj"b= ljani. Ako bo privolil v to JNS, se bo odigral dvojni finale zaradi velikonočnih praznikov po možnosti 7- in 14. aprila. Poslovni odbor izrecno opozarja ljub» ljanske klube I. in I. В razreda ter mari» borske klube da j* prvenstveno tekmova» nje rezervnih moštev v pomladanski se» zoni strogo obvezno in da zapade klub. ki ne nastopi, poleg drugim posledicam 200. narni globi in to v prvem primeru 200 Din. v drugem 400 Din, v tretjem 800 Din itd. Tozadevne principijelne sklepe JNSa gle« de službenih objav v «Jutru» od 10. t. m. uveljavlja poslovni odbor tudi na junior» ske prvenstvene tekme I. razreda v Liub ljani v toliko, da se kaznuie klub ki np nastopi, prvič z globo 100 Din. drugi* 200 dinarjev, tretjič 400 Din itd Tudi se opozarjajo klubi, da smeio odslej nastonati v rezervnih in juniorskih prvenstvenih tekmah tudi igralci, ki imajo šestmesečno carenco, ako jim LNP prizna uoodnost predčasnega igranja po paragrafu 10. o. p. Verificirane so prvenstvene in pokalne tekme Maribor : Svoboda 9 : 0, Rapid jim.: Železničar jim. 1 : 1, Ilirija : Primor» јч 9 : 3. Verificirajo se igralci: za SK Reka: Pav» lič Dore, Vrenjak Anton; za ASK Primor» je: Končan Franc, Gorjanc Kornelij; za SD Rapid: Heler Ivan — vsi s pTavico na« stopanja dne 20. januarja. — Igr. Korče in Gregorič Al. (zdaj SK Slovan) bosta verificirana za ASK Primorje, oziroma SK Ilirijo, čim predložita podsavezu potrdilo, da sta poravnala pri svojem dosedanjem klubu dolžno članarino. — Poziva se SK Reka, da javi LNPu tekom 8 dni more» bitne zadržke proti verifikaciji igr. Aloj« zija Cimpermana za drug klub. V smislu paragrafa 10. o. p. se dovoli takojšen nastop v prijateljskih tekmah igralcem SK Grafike Mihelič Karel, Peli« con Rudolf, Wohlmut Pavel. Kazenskemu odboru se predasta zaradi prestopkov pri pokalni tekmi Ilirija : Pri» morje dne 1. decembra igr. Košenina Ivan (SK Ilirija) in Jug II (AŠK Primorje). Na znanje se vzame glasom zapisnika 18. seje M. o. v Mariboru določitev ter» minov za prehodni pokal LNP dne 21. in 28. aprila, za Olimpijski dan 5. maja, za tekme za Ilgerjev pokal 2. in 9. junija. Odobrene so bile tekme za Gosposvetski pokal Ilirija : Hermes, Maribor : Svoboda dne 8. decembra in finale dne 9. decembra v Ljubljani, Ilirija : Viktorija, Zagreb dne ! 16. decembra v Ljubljani, Železničar : Pri» morje dne 16. decembra v Mariboru in Primorje : Gadjanski dne 6. t. m. v Za» j grebu. — ASK Primorje se naproša, da pošlje o zadnjenavedeni tekmi LNPu po« stavo svojega moštva. — Tajnik II. ■ ASK Primorje (nogometna sekcija). ■ Vsi nogometaši, k, so prejeli poziv na se» stanek, naj se brezpogojno javijo danes 13. t. m. ob 14.30 v tajništvu. Redna seja sckcijskega odbora nogometne sekcije se vrši v ponedeljek dne 14. t. m. ob 20. v tajništvu. Načelnik. SK Ilirija. Opozarjam vse klubove , funkcijonarje, da je po novih policijskih j predpisih potrebno za vsak sestanek ali se» jo članstva prehodno dovoljenje policijske» ga ravnateljstva, ki si ga je treba preskr» beti tri dni preje. Prosim vse funkcijonar» je, da mi javijo гл 14 dni naprej vse se» stänke in seje, da jim pTeskrbim potrebna dovoljenja — Glavni tajnik. Mladinsk. drsalne tekme se vrše da» nes dopoldne na športnem drsališču SK ; Ilirije. Zaradi ostrega mraza je določen or'etek šele ob 10 30 (ne ob 9.!), tekmo» valci in tekmovalke imajo prost vstop na drsališče na ta način, da se jim plačana dnevna vstopnina na startu povrne ter se morajo javiti v grdenbi točno ob 10. uri. Do tc ure se siprejemajo tudi prijave. Tek» muje posebej moška mladina in posebej ženska mladi» a. Zmagovalci dobijo lepa darila. Preložene drsalne tekme. — Tekme v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Fuchsa, juniorska in damska tekma, ki so bils prvotno razpisane za danes, so prelo» žene na prihodnjo nedeljo 20. t. m. Pri» iavni rok je podaljšan do 18. t. m. opol* dne na naslov SK Ilirija, Krsnikova ulica 3/11. Razpis je razviden na drsališču SK Ilirije, oziroma v «Jutru» od 5. in 6. t. m. SK Ilirija. Naznanjamo vsemu član» stvu, klubom in sportrim organizacijam, da je v bodoče vso pošto za naš klub ka» kor tudi za Upravo športnih prostorov S. K. Iliri je naslavljati na naslov Ljubljana, poštni predal št. 175. S tem je smatrati za brezpredmetne vse dosedanje naslove. Za vse ustne informacije se je obračati na glavnega tajnika g. Fran Jerala, Ljubljan» ska komercijalna družba. Bleiweisova ce» sta 18, v zadevah zgolj športnega značaja pa na načelnike posameznih sekcij kluba Glavni tajnik. SK Ilirija. V zadevi izdajanja legitima» cij za trikratno polovično vožnio obvešča» mo članstvo, da smemo izstavljati te le» gitimacije le članstvu, ki ie poravnalo čla» narino za celo leto 1929. na kar izrecno opozarjamo Oni. pri katerih se še ni ogla» s4 klubov inkasant. naj i^zvolijo poslati skupno s sliko za legitimacijo in zneskom od Din 20 za stroške izstavitve še 61 Din za "bnarino m ako želijo preieti novo klubsko legitimacijo še eno dalino s^ko in 5 Din za stroške. Novo pristopivši čla» n? pa imaio razven tega plačati še 10 Din kot vstopnino. Legitimaciie se dobi pri klubovem blagajniku g. Medicu v Kmet» ski posojilnici od 8. do 12. ure, kdor pa želi po pošti naj pošlje 2 Din za poštni» no. — Glavni tajnik. Beograjska Jugoslavija v Grčiji. Beo» grajska Jugoslavija se nahaja na turneji v GrčijL V četrtek je odigrala svojo prvo tekmo v Solunu proti SC Aris ter izgubila z 0 : 1. Jugoslavija je nastopila brez Lu» buriča, Ivkoviča, Dimitrijeviča in Dobri* jeviča. Zagrebški Gradjanski je dobil poziv, naj odigra nekaj tekem v Turčij; Po svetu Vsi eni prijatelji zimskega športa (in ta» kih bo velika večina), ki ne bodo mogli vi» deti bojev za evropska prvenstva v Zako» panih na lastne oči, naj se vsaj 10. febru» arja zvežejo brezžično z eno izmed znanih oddajnih postaj, kjer bodo lahko zasledo» vali najvažnejše tekme v smuških skokih. Poljaki, ki imajo letos ugodnost lastnega terena, se intenzivno pripravljajo. Znani smučar Czech je na tamošnji skakalnici izvedel dosedaj najdaljši skok 62 m. Tudi v vztrajnostnem teku je postavil na 18 km izboren čas 1:07:47 (prim. Janša 1:19:421). — Svetovni in evropski prvak v hitrostnem drsanju Finec Claes Thunberg je prispel v Davos, da bi se 20. t. m. udeležil evropske» ga prvenstva. Nenadoma pa je obolel na znakih zastrupljenja in se moral vrniti v Helsingfors. — Sonja Hennie (letos ima še vedno samo 17 let!) je že zaključila tre» ninge in se za novo leto pokazala doma» čim v Oslu — teden pozneje je startala v Kodanju; sedaj pojde še v GotenbuTg in Lillhammer, odtam oa v Budimpešto na mej» dan za naslov svetovne prvakinje. — Fran» eozinja Joly in njen partner Brunet, ki sta že več let svetovna prvaka v umetnem dr» sanju v parih, sta neopaženo postala tudi zakonski par. Sedaj bosta nastopala torej samo Brunetova! — Avstrijski in bivši več» kratni svetovni prvak Willy Böckl je, ka» kor znano odpotoval v Ameriko, odkoder že prihajajo vesti, da drsa za — dolarje! Malo kdo jim uide! Nogomet v tej dobi nima mnogo p ris ta» šev. Avstrijci že teden dni jadikujejo z as radi poraza, ki so ga doživeli v Norim» berku. Šli so tja, da bi Nemce učili, pa so morali sami spraviti lekcijo petih golov. — Italijani klepajo zopet prvenstvene tekme; Torino in Bologna vodita v nacijonalni li» gi. — Na toplem se vojskujeta praški Ra» pid v Alžiru in madžarska Sabaria na KubL Zanimiv spor je nastal med Ferenczvaro» sem in Hungario, ki sta vsak po svoje pri» pravljala turnejo v Brazilijo. Sedaj se je izvedelo, da sta drug drugemu na poti, pa je zopet ogenj med obema taboroma — Kakor se čuje, sili tudi Vienna v one kra» je! Atleti delajo na zimo — bilanco in se posvečajo treningom pod streho. Angleži zelo tarnajo, da je forma njihovih atletov padla. Znani angleški atlet Georges pripi* suje ta pojav okolnosti, da se atleti — ko dosežejo stabilno formo — sami zanemar» jajo. Precenjevanje samega sebe, pomanj« kanje fizičnih vežb in opuščanje masaže so trije faktorji, ki irpropastijo atleta. Kot četrti vzrok navaja Georges piese v zapr» tih prostorih; končno je mnenja, da avto« mobili in cestne železnice kvarno vplivajo na gibanje današnjih ljudi. Razen tega so razni prvenstveni boji preveč nagromadeni, tako da se atlet ne utegne temeljito pripra» viti za vsako tako prireditev. — Nurmi, ki se trenutno ozira za dobrimi zvezami po Ameriki, je napovedal svoj prvi start dne 2. februarja v Bostonu; teden pozneje poj» de v Newyork. — Kdo bo prevzel pogodbo, ki jo je imel sklenjeno s pokojnim Rickar» dom, še ni znano. — Dr. Peltzer pojde sko» raj za njim brez dovoljenja lahkoatletskih forumov! — Na progi Glasgow»Edinburgh (80 km) sta se v hoji poskusila Newton in Gavuzzi. stara nasprotnika iz lanske рте» koameriške hoje. Gavuzzi je na zledeneli progi omagal in zmagal je Newton v času 6:39:50; hodil je nekaj nad 12 km na uro. Konkurenca za Schneiderjev pokal bo le» tos hujša. Tik pred zaključkom prijav, na Silvestrov večer ob 10.45, se je prijavila še Amerika, tako da so sedaj štirje tekmeci: Francija, Anglija, Italija in Amerika. Tek» me se bodo letos vršile v Solentu, t. j. v trikotu med Cowesom, Southamptonom in Sebsevjem. Strokovnjaki so mnenja, da se lahko na tej 350 km dolgi progi doseže po» vprečna hitrost 520 km na uto. Razen Nem» čije so vsi «najhujši» prijavljeni! Statistika o motornih kolesih! Na svetu jih ropota 1.944.303 t. j. za 269.583 več kot v 1. 1927. Največ jih ima Anglija (693.000), nato Nemčija 405.000, nato Francija 233.000 in končno Amerika (143.000). Lani se je število motornih koles najbolj pomnožilo v Nemčiji (za 46 odst.). Da je Тех Richard, slavni ameriški ma» nažer, nenadoma umrl na Floridi, smo be» ležili med tednom. Njegovo dedščino, ogromno športno areno Madison Square Garden v Newyorku in številne pogodbe, bo najbrže prevzel bivši svetovni prvak v boksu Jack Dempsey Pogreba za Riekau» dom se je udeležilo 10 000 oseb. — Senza» cijo je povzročila med prijatelji boksa vest, da je Nemec Schmeling po točkah zmagal nad amerikaniziranim Čehom Sekyro. Schmelinga uvrščajo po tej zmagi na tret» je mesto svetovne kvalifikacijske liste. Boj je gledalo 20.000 oseb — Da je bila Jaco» vaccijeva zmaga nad Domgörgenom v Mi» lanu precej problematična, pričata dva po» raza, ki ju je v kratkem doživel na tujih tleh. Najprej ga je odpravil zamorec John» son, sedaj pa še angleški prvak srednjetež» ke teže Frank Moody k. o.! _ Tudi Ne» mec Haymann je moral spraviti k. o. po» raz; argentinski zamorec Epifacck» Isias ga je v 4. kolu položil na deske! Častno mesto med občinami, ki skrbe za športni razmah, zavzema mestna občina v Varšavi. Med proračunskimi postavkami za prihod-nie leto so tudi tile zneski: za društva 67.000, za povzdigo športa 62.000 in za investicije 300.000 zlotov. Slednji znesek je podrobno razdeljen na plavalni šport (46 tisoč), zimski šport 39.000, telovadno orod» je v šolah (23.000), poletne športne koloni» je (6000) in za nagomet ter lahko atletiko (132.000). Pohvale in posnemanja vredno! Ы KJ « o> C 3 o ^ ШЙИ - * 4S ~ S <1 i- V -- c ~ - 8 fDlIft RFI 11 DFHIITA Vabila bodo razposlana do 22. t m. Pis-vlfllU'DLLH IlLilUIH mene reklamacije po 25. na odbor Crno- 0a Цв у UntOnil 1476 a bele redute» kav ma Emona Domače vesti * Udanostna brzojavka društva bačnih zavodov kralju. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji je poslalo Ni. Vel. kralju slede, бо brzojavko: Društvo bančnih zavodov \ Sloveniji kot reprezentant bančnega denar-stva v globoki udanosti do Vašega Veličanstva in kraljevskega doma ter ljubezni do skupne države iskreno pozdravlja v državniški modrosti zasnovane in utemeljene ukrepe Vašega Veličanstva, ki so nam naj-jačje jamstvo za tako iskreno zaželjeno konsolidacijo in procvit naše skupne domovine. Trdno preverjeni, da bomo pod Vašega Veličanstva modrim vodstvom ta cilj dosegli kličemo: Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog živi naš kraljevski dom! — Predsednik Tykač, tajnik dr. Rant.c Pozdravno brzojavko je poslalo društvo tudi ministru financ dr. Švrljugi. * Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan za pogodbenega lektorja g. Marc Vey, profe-sseur agrege de Г Univorsite de France. * Premestitve v davčni službi. Premeščeni so: finančni pripravniki: Vinko Tan-cer iz Dolenje Lendave v Novsko. Mirko Berlot iz Murske Sobote v Križevce, Josip Golija iz Celja v Gjurgjevac. davčna asistenta Ivan Bohat iz Ptuja v Kutino in Ru-dolf Dekleva iz Cerknice v Križevce: davčni oficijal Ivan Mudrovič iz Kočevja je imenovan za vršilca dolžnosti šefa davčne uprave na Rabu. * Velik dar za filozofsko fakulteto v Skop lju. Uvažujoč prosvetno delovanje filozofske fakultete v Skoplju je direktor tamkajšnje banke »Vardar« g. Josip Arije, obve. stil fakulteto, da ji poklanja del svojega po sestva v vrednosti 4 milijonov dinarjev \ svrho, da se iz dohodkov tega darila dele štipendije siromašnim in pridnim dijakom filozofske fakultete brez ozira na njihovo versko pripadnost. * Izpit provizoričnlh predmetnih učiteljev Po odredbi ministrstva prosvete morajo vsi provizorični predmetni učitelji v srednjih šolah položiti diplomski izpit najkasneje do konca junija letošnjega leta. Izplačilo pre jemkov za julij se ustavi vsem onim, ki bi do tega termina ne položili diplomskega izpita. * Jugoslavija na svetovni razstav! v Bar. celoni. Ministrski svet je sklenil, da se naša država odzove vabilu španske vlade in se udeleži velike mednarodne razstave v Barceloni. ki bo otvoriena 15. ma.ia letos. Orga. nizacija naše udeležbe na tej razstavi je poverjena ministrstvu trgovine in industrije. Ministrstvo je že izdelalo načrt za to razstavo, na kateri naj bi se pokazala moralna in materiialnn kultura našega naroda,- V reprezentančni dvorani bo razstava vseh proizvodov umetnostne obrti, etnografska sekcija za sirovine, za industrijo, za trgovino, za bankarstvo, za promet in za turizem. Nadalje bo ena dvorana na razpolago umetnikom za njihova kiparska in slikarska dela. Materija! zbirajo gospodarske zbornice. Razstavljala" imajo na razstavi brezplačet, prostor. Stroške za odpošiliatev predmetov kaor tudi za povratek prevzame ministrstvo za trgovino in industrijo. * Upokojitev v državni službi. Z odlokom ministrstva pravde je trajno upokojen Rudolf Habjan, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Litiji. * Izstop iz našega državljanstva. Iz državljanstva naše kraljevine so izstopili: Jakob Mihelič. posestnik pri Gospe Sveti, pristojen v občino Mošnje v radovljiškem okra }u: Peter Zaje, shižitelj bolnice v Gradcu, pristojen v Marenberg v mariborski oblasti Gregor Pucej, delavec v Wolfsbergu. pristojen v Ojstrico pri Dravogradu; Marija Oblak, služkinja v Celovcu, pristojna v Bohinjsko Bistrico; Franc Breznik, zasebnik v Beli pri Železni Kaplji, pristojen v Stari trg pri Slovenjgradcu in Franc Grušovnik, posestnik v Št. Petru v Avstriji, pristojen v Vuzenico. * Železniške konference, ki bo 17. t. m. v Beogradu, se bo udeležila tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji, ki bo skušala uveljaviti želje in predloge naših tujsko-prometnih interesentov glede novega voznega reda Zveza ima za to konferenco pripravljenih tudi več predlogov za rzboliša-nje vlakovnih zvez Slovenije z morjem, k; so dosedai vse prej kakor ugodne. * Jugoslovenski list v Braziliji. V Sao Paulu v Braziliji, je jel izhajati iugosloven-ski list. ki ga izdaja Jugosiovenska zadruga. Ime lista je »Jugosloven u Braziliji«. Izhaja vsako soboto Doslej ie izšlo 12 številk. Щ Halo! Tom Miz! Halo! Senzacijonalna drama iz življenja teksaških jahačev Hajdukinja s črne reke V glavni vi o i V Л ljubljenec TOM MIX Romantične pustolovščine. - Tajin s t ve г a hadukinia. Kivava b tka -ra^bojni*. Oklopni vo/ovi rrebljd" rdn avo. Kunj „Tony" reš- situacijo Velenapeto Zanimivo I Ob 3., po 5, 6. pel 4. fn 9. uri * Slovenci v Braziliji V Sao Paulu imajo ondotni Slovenci svoje kulturno društvo, ki so mu dali čudno ime »Ornus«. Prvo svojo svečanost je drušitvo priredilo 16 decembra in sicer v proslavo osvobojenja in ujedinje-nja. Poleg deklamadj »Mi vstajamo« in »Taki smo mi« je bilo na sporedu petje in predstava dr. Novačanove drame »Veleja«. Proslava se je vršila v eni največjih dvoran \ mestu Celso Garcia, ki je bila natlačeno polna. Svečanosti se je udeležila vsa jugosiovenska kolonija s konzulom Paeto na čelu Korporativno so prisostvovali proslavi člani Jugoslovenske narodne zajednice. Jugoslo-venskega podpornega in prosvetnega dru-štva, Jugoslovenske čitalnice in Jugosloven-skega tarttburaškega zbora. * Smrtna kosa. V deželni bolnici je preminula po kratki in mučni bolezni ga. Fra-nja pl P i I b а с h, vdova po finančnem nadpazniku. Ohranite jo v dobrem spominu, vsi, ki ste jo poznali! Pogreb bo v nedeljo ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. * Korošci se opozarjajo na današnji mali oglas o prodaji posestva na Koroškem. * V zahvali Po pokojnem vladnem svetniku g. Ignacu Fajdlgi je pomotoma izostala zahvala ravnatelju g. Antonu Zupanu, kot zastopniku celjske gimnazije in zastopnikom glasbene šole v Kranju. * Manevri naših torpiliark. Naša flotilja torpiljarka ie koncentrirana v zadnjih dneh v šibeniškem pristanišču ter bo pod vodstvom kapetana fregate Preradoviča vršila do meseca maja manevre v vodah srednje, ga Jadrana. * Zbori. Revija nove zborovske glasbe Urejuje Zorko Prelovec Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Zvezek št. 6 1. 1928 Vsebina glasbenega dela: I. Ocvirk: Igra kolo (mešani zbor): V. Mirk: Pesem o mlin. skih kamnih (moški zbor) V. Mirk: Oj. Du-nave. (mešani zbor); St. Premrl: Marijina (mešani zbor z orglami). _ Vsebina književne priloge: dr. J. Mantuani: Schubert in Kranjska; H. Svetel: O ziogovaniu besedila Ar.ton Lajovic — petdesetletnik. Ohičarnb rubrike. Kazalo. Naročnina na peti letnik (1929) bo za državo SHS znašala 50 Din. Vsi dosedanji naročniki naj pazno prečitajo 6. zvezku pridejano dopisnico, ki naj Jo čim. prej izpolnijo, po priloženi položnici pa na) takoj obnove naročnino. Zbori bodo v tem leta bogato založeni z novimi skladbami Ir. zelo zanimivimi književnimi prispevki. Pev-ska društva, pevovod.ie, pevci in pevke! Podprite svoj list »Zbore« s številnimi naročili. POZOR! Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce itd. Plačam najvišjo ceno. 1156 FILIP BIZJAK Selenburgova ulica 6. * Pomoč pasivnim krajem. V gradbenem ministrstvu je določena vsota 7,220.00 Din za popravo cest v Dalmaciji Iz te vsote se bodo popravile ceste v siniskem. splitskem hvarskem in korčulanskem kotaru v svrho podpore in prehrane pasivnih krajev. * Naši izseljenci. Iz Spiitske luke je predvčerajšnjim odplul parobrod »Marta Washington« v Južno Ameriko. Z ladjo se je odpeljalo 106 naših izseljencev v Argentino. Kože diuiačlne so паюйпо premoženje najdražje pia fuje za ce povhe, lisice nd P. Semko, Ь\Ш a na Miklošiče»* cesta. KINO IDEAL j Ker ni rablja, hočejo kmetje sami obe-sii zločinca. V Somboru bi se morala izvršiti smrtna kazen nad zločnicem Markom Brankovim, ki je razen drugih zločinov izvršil tudi roparski umor nekega gostilničar-ja in njegove žene- v okolici Sombora Kei je bivši rabelj Mausner umrl. a nov rabelj še ni imenovan, je prišla predvčerajšnjim k državnemu pravdniku v Somboru deputa-cija kmetov ter mu izjavila, da bodo kmetje iz svoje srede izbrali človeka, ki bo izvršil smrtno kazen nad Brankovim. »Zakaj to?« so se čudili uradniki »Zato ker se bo-jimo. da bo ta zločinec pobegnil, preden pride rabeli, in bo poklal tudi nas!« Prošnja je bila odklonjena. Pomirili pa, so kmete, da se jim ni treba bati, češ da ie Brankov varno zaprt in tudi močno zastražen. * V zmedenosti Izvršil samomor. V Koto-ru je prošlo sredo izvršil samomor znani trgovec iz Pod gorice Božo Vukovič. V zadnjem času je bil pokojni Božo zelo zamišljen Nekemu prijatelju je pripovedoval, da se je osnovala neka družba, ki ga hoče ubiti. Tu. di v svojem poslovilnem pismu omenja, da ш neka družba streže po življenju a'pokojni Vukovič ni iimel sovražnikov in je to bila Ie njegova fiksna ideja V sredo je peš prišel v Tivat ter si ob morski obali pognal kroglo v glavo. Zgrudil se je v morje. Pa-' ar it j so ea potegnili Iz vode. Bli je še živ a je kmalu nato izdihnil. * Defravdant, ki je hotel odslužiti oone. verjeno vsoto. Trgovka s pohištvom Josipa Wurmova v Zagrebu ie prejela dvajset miz, ki rili je bilo treba s kolodvora prepeijati v skladišče. Ker je vedela, da !e v Uboškem domu vedno nekoliko nezaoos'enih ljudi, je Šla tjakaj ter se pogodila z Leonom Obrozo, da je prevzel to delo. Izročila nrj le ročni voziček in U00 Din, ki jih je bik) treba plačati pri blagajni železniškega skladišča. Obreza je prevzel voziček in denar ter se ni več vrnil. Pobegni1! je na Sušak кјет je v enem tednu denar zapravil, potem pa se je vrnil v Zagreb, kjer je kmalu prišel policiji v roke. Poklicali so k zaslišanju tudi trgov-ko Josipo Wurmovo, kateri je obdolženec zatrjeval, da ji bo zaupano vsoto »odslužil«, s čimer se je ona zadovoljila. Ni pa bila s tem zadovoljna policija, ki ni mogla več ustaviti postopka ter le Obrezo izročila dr-žavnemu pravdništvu._ »PLANINKA« zdravilni čaj čisti in osvežuje kri. Originalni pake'a avto-šoferska šola K Catremik ie pridobila tehnični oddelek svetovne družbe Vacuum Oil Company d d. za predavanje »O negi avtomobila s posebnim ozirom na važnost pravilnega mazanja Predavanje ki bo obravnavalo uvodno zgodovino nafte, njeno pridob;van.ie in uporabo, bodo pojasnjevale številne pro-ekciie Na to strokovno predavanje, ki se bo vršilo v ponedeljek. 14 t. m. ob 8 zvečer v dvorani gostilne »Pri levu«. Gr>sposvetska cesta, opozarjamo posebno naše avomobiliste in športnike. Vstopn-ne ni. u— Pr?pr?ve za akademski ples. Jutri. \ ponedeljek ob 17 se bo vršila v damski so-bi »Emone« seja damskega komiteja za re. prezentančni ples akademske omladine Po. vahliene dame se vljudno vabijo, da blagovolijo prisostvovati važni seli. — Odbor. u— Usmilite se škrjančkov. Prejeli smo. Med ptički, katere je prisilila ledena zima, da si iščejo hrane, so naT^edneiši škrjamčk!. ker si v svoji bojazljivosti ne upajo v bližino človeških bivališč Tnd' ne stikaio po skrinjicah in ne sedajo na drevesa, marveč skakliak) po cestah in potih, kier pobirajo odpadke. Vidimo fih oo vseh ulxah. poseb-no po odprtih kraiih Dunajske in Masarvko-ve ceste ter okrog glavnega kolodvora Spomnimo se teh Intbkih živalic s kako pe-ščico zrnja, za kar nam bodo zelo hvaležne in nam bodo v zgodnjih pomladnih in poletnih iutrih lepo zapele. Danes ob 11. uri v kinu Ideal Svetovna vojna 1914-1918 Slike iz bojišč. Vel k' zgp. (baletna dvorana) ali pismeno na naslov: Baletni mojster Golovin Dramsko gledališče. u— Film »Svetovna vojna« se bo predva. ial danes samo v kinu Ideal ob 11. uri do-poldne ker je dvorana kina Matice zaradi generalne skušnje orkestralnega društva Glasbene Matice zasedena. Prüatelii ZKD in njenih kinematografskih predstav se na to spremembo opozariajo s prošnjo, da si vstopnice za ta izredno zanimiv film. ki se Ponavlja danes zadnjikrat v Liubliani. pravočasno preskrbe pri blagajni kina Ideal. u— Plesni venček družabnega odseka dr. žavnib računskih in blagajniških uradnikov bo v sredo 16. t. m v zeleni dvorani hotela Uniona Začetek ob 20 konec pa ob 2. uri Obiskovalci plesne šole so vliudno vabljeni Sviral ho 'azz-band. u— Policijski drnhiž. Od petka na soboto so bli prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina damske ure, 1 sleparstvo 1 prekoračenje policijske ure. 1 prestopek zglaševainih predpisov, l izsleditev bivališča 7 prestopkov oredipisov o zapraniu trgovin in ll prestopkov cestne-ga policijskega reda Aretiranih ie bilo 6 oseb. in scer- lakobu C zaradi piajnosti, Fr. G. in Fr. M zaradi pretepa in razgrajanja Aloiz M. zarad' kaljenja nočnega urini in Jera S. zaradi suma tajne prostitucije. Pošiljajte kože d vi ь živali „divji kož:« Ljubljana - vele sejem Najboljše vnovčenje bhga Dražba se vrši 21. t m. u 9 a u— Odmev tihotapske afere. Meseca septembra lanskega leta je bila v Ljubljani, oziroma v Logatcu, odkrita večja tihotapska družba, ki se je sistematično bavila s tihotapstvom nogavic in drugih predmetov na debelo. Blago je razpošTala ta družba po vsej Sloveniii, pa tudi na Hrva4sko. Po aretaciji nekaterih oseb ie bila uveden« stroga preiskava, ki se je vlekla več mesecev Sedaj ie bilo zaradi prodaje utiho-tapl'enega blaga kaznovanih v Sloveniji kar 21 trgovcev. u— Uro te Izgubil. IzgubPena 'e bila 10 t. m okolj 14 ure srebrna žepna ura s srebrno verižico na potu Turjaški 'rg. Oo-sposka ulica. Valvazorjev trg. Emonska cc-sta. Aškerčeva ulica, mimo srednje rehn!č. ne šole Мтје št 4. Najditelj se паргтба. da io odda proti običajni nagradi ia ne. slov: R lak^č. Turiaški tr« 2-L 4 >1 TArtOk IPOMI AI) V CVfc ! »L u— Aretiran potepuh. Patruljajoči stražnik je včeraj dopoldne naletel v Šubičevl ulici blizu policijke direkcije na mladega fanta, v katerem je spoznal že dolgo časa zasledovanega 18-letnega Viktorja Hočevarja, pristojnega v Ljubljano. Hočevarja,, kj je bil kljub svoji mladosti že petkrat predkaznovan, so zasledovala ob-lastva radi nedavno izvršenega vloma v neki vasi pri Moravčah, kjer ie odnesel nekemu svojemu sorodniku razno obleko. Pri aretirancu. ki ie imel na sebi ukradeno obleko, so našli tudi še zlat prstan s pe-tirni kamni, zlato verižico in več drugih dragocenosti. Poleg tega je imel na sebi dežni plašč, ki ga ie bržkone, tudi kje ukradel kakor seveda rudi prstan ter ostalo zlatnino. Eventuelni oškodovanci se naj javijo na policijski direkciji. и— Za «Merkurjev» ples. ki se bo vršil v soboto 19. t. m ob pol 9 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona, vlada vsesplošno za-nimanie Ples obeta bit v resnici ena naj-sijajneiših prireditev letošnje plesne seziie Ker ie vstop dovoljen le proti vahilom in so ta že razposlana, se naprošajo vsi oni. ki bi bili pri ob-'lnem razpefavaniu vabil pomotoma prezrti, kakor tudi oni prüate'ji društva, ki bi se želeli plesa udeležiti, pa nimajo vabil da to nemudoma prijavilo dru štveni pisarni Trgovskega društva «Merkur« v Liubliani. Gradišče 17-1. (telefon št. 2652.) 93 u— Specifalna trgovina radlo-aparatov in potrebščin Radio-val v Liubliani ie otvo-rila v Dalmatinovi ulici 13 svojo e'avro ra. logo radio potrebščin in aparatov Tvrdka je znana po svoii kulantnosti in io priporo-čamo. Več današnji oglas. u— Redna plesna vaja bo danes 13 t m. ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma "a Taboru. £7 n— Čokohdnl hal bo na čaianki s plesom v nedeljo 13. t. m. ob pol 9 zvečer v b:iIkonski dvorani Kazine lazz Negode. Istotam posebie olesne ure g Jenka dnevno od Ю do 23 ure. 91 u— Najzabavnejša prireditev letošnjega predpusta bo gotovo veliki lovski ples ki bo na svečnico na Taboru. 63 n— Plesne vaje 4SK PrlmorJa danes ob 20. v bel; dvorani Uniona 92 n— Reprezentančna plesna vala slušateljev univerze v torek v Kazini Plesovodia piof. Jenko. Twist. 94 «PFWor, DRV* KOVS »II 1 R I t Vniiarle»» ;e«f» t* (lat km. Krallt Petra fr» * »li4io*l(»f»* -e*«* I Tel P»>e ТУ,I ГЦ 1ПППГ II |l M и и II ll 11 II 4 и и И Ц 11 ^ jt ЈУ ^PVmahVpm "ganie v k.Meh eiht, uspeSneje RE1 'SANAL PASTA. Dobi se • vseh lekarnah Proiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb. I. Ilica It. 12. Iz Celja e— Celjski občinski svet zopet vpostav- Sen. Kakor znano je bil tudi celjski občinski svet na podlagi zakona od 6. t. m. raz-puščen. Celjski magistrat je prejel v petek 11. L m. od velikega župana obvestilo, da je prejšnji občinski svet z županom g. dr Goričanom ln podžupanom Z- dr. Ogrizkom ropet v celoti vpostavljen. Dočim je bil prejšnji občinski svet izvoljen, ie novi občinski svet imenovan in prevzame takol upravo. e— Umrl Je v četrtek 10. t m. na Lopati pri Celju 70 letni železničar v p. Janez Kepa. Blag mu spomin! e— Rekorden mraz. Temperatura v mestu jn okolici je padla zadnje dni na 16—18 stopinj C pod ničlo, v noči od petka na soboto pa se je mraz še znatno poostril. Termome-tri so zaznamovali v soboto zjutraj v mestu 22. v okolici pa 23 stopinj C pod ničlo. Zimski športniki imajo sedaj narlepšo sezrjo ln hodijo v lepem številu v celjsko okolico, ki nudi mnogo pripravnega terena za sankanje iti smučanje. Sanjači posečajo zlasti Hrib sv. Jožefa, smučarji pa Celisko kočo. kjer vlada ob nedeljah zelo živahno vrvenje. Tudi novo drsališče v mestnem vrtu je vsak dan ЭоЬго obiskano. e— Nočno lekarniško službo ima do petka 18. t. m. lekarna »Pri orlu« na glavnem trgu. PRAVI UŽITEK so pražene kave (fino aromatične mešanice) tvrdke ANTON FAZAR1NC - CELJE. e— Poroka. V soboto 12 t. m. zvečer se je poročil v Ljubljani g. Vinko Vilfan, celjski urednik »Jutra«, z gdč. Karlo Solarjevo iz Ljubljane. Mlademu paru naše iskrene čestitke! e—. Celjski Šahovski klub bo imel svoj redni občni zbor v sredo 16. t. m. ob 20. v klubovi sobi kavarne »Evropa« z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanie zadnjega zapisnika, 2. poročila odbora, 3. poročilo problemskega odddelka »Alfi!«. 4. volitve no veza odbora. 5. slučajnosti. Dne 15. t. m. se bo začel ožii turnir za leto 1929. K udele-žitvi se vabifo vsi iz zadnjega splošnega turnirja za ožji turnir kvalificirani igralci kakor tudi glavni igralci iz prejšnjih let. Iz Maribora a— Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne priljubljena otroška igra »Janko In Metka« pri znižanih cenah, zvečer »Ba-Jadera« z g. Neratom kot gostom. a— Ljudska univerza v Mariboru. Ponedeljkovo predavanje o poljski ženi zaradi obolelosti ge. dr. Markovičeve odpade. Namesto tega bo v ponedeljek 14. t. m. ob 8 zvečer drugi gramofonski koncert z večinoma spremenjenim programom. Zastopana bo spet resna in vesela glasba, oroizvajana od svetovnoznanih umetnikov Najlepši komadi (Caruso, Casadö, Šaljapin) se pono-vito. a— Hud mraz Je bil včeraj. Toplomer je kazal 22.6 C pod ničlo, ponekod v okolici pa celo 23. Ker mraz traja že več dni, je ogroženo zlasti koščičasto drevje, zasajeno v jeseni. Drugi sadeži so k sreči zaščiteni pred mrazom z debelo snežno odejo. a— Nesreče na ulici. Policijski komisari-Jat je izda! vsem policijskim stražnicam strogo naredbo. naj preprečijo z vso stro-gostk) sankan'e in drsanje dece po ulicah, da s tem omejilo število nesreč. Strogo prepovedano je tudi obešanje manjših sank na večje in na avtomobile. a— Plesni venček bo priredila podružnica Podoficirskega podpornega društva za Slovenijo 19 t. m. v Narodnem domu, h kateremu se slavno občinstvo najvljudneje va-bi. Podružnica se je za to prireditev izvan-redno potrud'la, tako da bo cenfeno občinstvo v vsakem oziru popolnoma zadovoljni Zasigurana ie topla dvorana. Odbor. 96 a— Pralnica - svetlollkalnica Raknša. Slovenska ulica 15. zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 276 |7 ifmnt'a r— Usoda gasilske godbe. Pretekli te« den se je po daljšem presledku vršil občni zbor godbe prostovoljnega gasilnega in re» ševalnega društva, ki je pred vojno prav slovela. Zborovanje je vodil predsednik g. Franc Holchaker. Občni zbor je odobril poro? a funkcijonarjev. Prihodnji torek ob 19.30 se bo zborovanje nadaljevalo v gostilni pri «Starem Mayrju» in se bo tu» di odločila nadaljnja usoda društva. r— Zadruga rokodelskih in sorodnih obrti v Kranju bo priredila prikrojevalne tečaje za krojače, čevljarje in šivilje. Za krojaški tečajq se je treba takoj prija» viti, za ostala dva pa tekom 14 dni v za» družni pisarni. Vajeniška skušnja bo 17. t. m., redni občni zbor pa 27. t. m. — Načelstvo. r— lz delovanja dramske šole. Dramska šola, ki jo vodi profesor g. Šest. iz Ljub» Ijane m katero poseča lepo število igral» cev ter igralk iz Kranja in okolice, pri» pravlja v Šestovi režiji znano gledališko delo «Lilijom». r— Nova avtobosna zveza Kranj*Ljub» tjana. Ustanovila se je nova družba, ki bo vzdrževala na progi Kranj»Ljubljana avto» busno zvezo. Avtobus bo vozil štirikrat dnevno. Promet se bo otvoril z~ 21. t. m. Cena bo 80 par za km, za vožnjo Kranj* Ljubljana pa po 20 Din za osebo. Posta» jališča in vozni red se bodo še pravočasno javili. Kranj bo s tem pridobil na dobrih in pripravnih prometnih zvezah z Ljublja» no, kar je le toplo pozdraviti. г— Hišne posestnike opozarja mestno županstvo, da posujejo hodnike pred svo» jim' hišami s pepelom, žaganjem ali pes» kom г— Nabiranje milodarov. V Križah so orožniki iz Podbrezja aretirali tri mlade Bosance, ki so nabirali milodare s pretve» zo, da so iim pogoreli domovi Bosance so Izročili tukajšnjemu okrajnemu sodišču. r— Statistika zaklane živine v kranji tkem okraju. V preteklem letu ie bilo za» klanih v kranjskem okraju 85 bikov, 964 volov, 551 krav, 440 junic, 2148 telet. 813 ovc, 14 jagnjet, 10 koz, 49 kozličev, 2395 svinj, 719 prašičev, skupaj 8199 glav ži» vrne. Cepljenih je bilo 5208 prašičev. V Avstrijo se je izvozilo 22.350 kg svinjine, 11.240 kg teletine, 527 kg govedine. Po ve» terinarskih organih je bilo zaplenjenih 2040 kg mesa. I LIPTON naših znamenitih pianuz na Cey Ionu direktno v Vaš čajnik 241 I Iz Novega mesta n— Citatelje «Slovenskega Naroda» v Novem mestu obveščamo, da se bo od po» nedeljka 14. t. m. dalje dobil «Slovenski Narod» še »tega dne ob 18.30 naprodaj v trgovini g Josipa Kosa in v kolodvorski trafiki. Naročniki naj dvignejo list naj» kasneje do pol osmih zvečer v trgovini go» spoda Josipa Kosa. Nove naročnike spre» jema uprava «Slovenskega Naroda». Ljub» Ijana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročni» na zuaša samo 12 Din. — Uprava «Sloven» skega Naroda». n— Rok za prijavo zgradarine pri davč» nem oblastvu je še do 15. t m. n— Občni zbor Sokolskega društva v Toplicah se je vršil ob lepi udeležbi član» stva. Po prečitanju poslanice JSS so funk» cijonarji podali poročila, iz katerih je bi« lo razvidno, da je bilo društveno delova» nje v preteklem letu prav živahno Izvo» ljeni so bili v odbor: starosta D Gregore, šol. upravitelj; podstarosta Ignacij Sitar, načelnik Martin Slibar, načelnica Pepca Fuksova, prosvetar D. Gregore. n— lz katoliške vere je prestopil v pra« voslavje Ljubomir Stefanovič, pravni prak» tikf t pri tuk. sodišču. I LIPTON-čaj Najboljši od najboljših svetovnih plantaž čaja 241 Iz Zagorja I z_ Gremij trgovcev za Zagorje in oko* lico ponovno opozarja na predavanje, ki bo danes 13. t. m. ob pol 14. v občinski dvorani v Zagorju. Predavanje o novih davčnih predpisih, ki so stopili s 1. t. m. v veljavo, je važno za vse davkoplačevalce. „_ Nezgode zaradi poledenele ceste v Kotredežu. Pretečene dni se je odigral v Kotredežu na videz komičen dogodek, ki bi pa lahko imel usodne posledice. Neki po» sestnik iz Zagorja je jezdil čez Kotredež nevprežene konje proti domu. Ko je pri» jezdil do neke gostilne, kjer je cesta рте» je ozka in je tik ob njej vhod v vinsko klet, je spodrsnilo konju, ki je padel z jezdecem vred v klet. Sreča je bila, da se ni zgodilo nič ne jezdecu in ne konju. Konja so po velikem trudu potegnili iz kleti na veliko veselje zbranega občinstva, ki je srečo v nesreči šaljivo komentiralo. I LIPTON - '.apomnite se, po eno žlico na vsako skodelico čaja 24) I Iz Tržiča č— Hud mraz je pritisnil tudi v Tržiču. V petek zjutraj je pokazal toplomer naj» nižjo letošnje stopnjo, to je 18 stopinj C. Vreme je stalno lepo in za zimski šport kakor ustvarjeno. Lesni prevozniki in dr» varji se hvalijo, da jiiu gre delo gladko iz» pod rok. Iz Bistriške in Mošeniške doline se vrste številni vozovi lesa za naše žage. č— Hišni posestniki so imeli v četrtek zvečer v hotelu «Pošta» lepo uspeli stro» kovni sestanek, na katerem je poročal za» stopnik zveze g. Frelih o vseh vprašanjih, ki zadevajo hišno najmarino in zgradari» no. Njegova jasna izvajanja so napravila najboljši vtis. I LIPTON-čaj .ahtevajte. da »e vam da poznat žolti paket 24i I Iz Litije i— Ustanovni občni zbor litijske podr. Sadjarskega in vrti.arskega društva bo da» nes ob 10. v litijski osnovni šoli. Vse, ki imajo za te stroke veselje, vabimo k zbo» rovanju. i— Sokolska knjižnica se je izpopolnila z več novimi knjigami. Segajte pridno po njih. Tudi mladinski oddelek se je oboga« tel s «Princesko v pomaranči» in drugimi. i— Smučarjem! Ze prijavljene novince smučarje bo pričel vežbati v ponedeljek iz» kušen krmar. Vsi, ki žele pristopiti k smučarskemu klubu, naj se prijavijo pri tajniku SPD g. Župančiču. Smuk! SPD Litija. divjačine lisice, kune, dihurje in druge, kupuje in plačuje po najvšjih cenah L. ROT. MESTNI TRG Lak ta nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica. 15574 Najboljše, najtrajnejše, zato I najcenejše! Iz Ptuja PTUJ. Dne 6. t. m. se Je vršil zaključni venček tukajšnjih maturantov v prostorih Društvenega doma. Prireditev je v vsakem pogledu izvrstno uspela, dasi so jo Nemci bojkotirala. Pokroviteljica gospa msp dr. Kotrokova z ostaiH mi damami ima glavno zaslugo na lepo uspelem večeru. Vsi učenci in učenke plesne šole so bili v polnočni pavzi bogato pogoščeni. Q prof. Jurko }e lahko na uspehe te mladinske plesne šole ponosen. Raz ven vseh letošnjih modernih plesov, ki so jih izvajali učenci precizno in graoijozno, nam Je nudila višek užitka vzorno izvedena rokoko-četvorka ia za mladinske plesne šole zelo priljubljena beseda. Vzorno vedenje vseh učencev pa ie pokazalo, kako umestna je ta vzgojna panoga poučevanja lepega vedenja na srednji šoli. O. prof. Jirak Je poskrbel za okusno modernistično dekoracijo dvorane. Ljubljanski Kitov Jazz pa Je s svojim zares neumornim in ubranim sviranjem animiral vso publiko. Lahko se trdi, da je bila prireditev na višini, kakor m a lokat er a druga v Ptuju. »GAMMA« Je izven konkurence zakaj je edino sredstvo, čigar zdravilni učinek je znanstveno ugotovljen. Sokol Jugoslovenski olimpijski odbor Je sklical za 20. t. m. v Beograd sesUuiek vseh v poštev prihajajočih telovežbetpih in športnih organazaci! na posvetovanje o bodočih pripravah za ойт-pijado v Los Angelesu. Kot zastopnik JSS bo fungiral podnačelnik JSS brat Vojinovič iz Beograda. Kolikor doznaivatno bodo od prihodnje oJimpiJade «ključem nogometni in teniški savt-zi ker se naziranja o amaterstvu v teh dveh zvezah ne strinjajo s stališčem Centralnega olimpijskega odbora v Parizu. Ogled prostora za telovadišče na II. vse sokol skem zle tu v Beogradu s« bo vršil sredi januarja v Beogradu. Kolikor Je znano, namerava mestna občina beograjska preurediti velikanski kompleks na Katamegdanu za telovadišče. Na dru® strani pa obstoji tudi načrt, da se zgradi na Banjici, vojaškem vežbališču, primeren stadion za sokolske slavnosti Za zadevo vlada med beograjskim Sokoistvom veliko zanimanje. Komisija za ogled se bo vršila ob navzočnosti sa veznega načelnika br. dr M urnika in staroste br. Gamgla, ki odpotujeta drugi teden v Beograd. Za prijave na vsepoljskl vsesokolski zlet v Poznanj je določilo starešinstvo kot zadnii termin 15. marec t. !. Število odeležnikov ni omejeno и bi bilo želeti, da se jih prijavi toliko, da bo omoeočen poseben sokolski vlak tja in памј. Po dosedanjih ugotovitvah železniškega odseka bo trajala vožnja s posebnim vlakom nekako 28 do 30 ur, z navadnim potniškim vlakom pa 37 ur. Glede popusta voznih cen ie pričakovati na domačih progah 50 odstotkov, v Avstriji najmanj 25 odstotkov. Češkoslovaški 33 odstotkov «n Poljski 50 odstotkov Stroški za potovanje, prehrano in vse ostalo, tja in nazaj bodo znašali iz Ljubljane m Slovenije ka-Mh 1200 Din, kar ni previsoka vsota, ako pomisliš, koliko novih pokrajin, običajev m raznih znamenitosti boš videl na potovanju in v Poznanju, kjer bo tekom zleta otivorjena cela vrsta razniih razstav iz vse Poljske. Za adeležnike pokrajinskega zleta v Plznu namerava starešinstvo JSS dopustiti toliko število udeležnikov. koEkor jih lahko vzame posebni vlak seboj. Izhodišče vlaka bo Ljubljana Vožnja bo trajala okoJi 20 ur, stroški za vso ekspedicijo za posameznika okroglo 600 Din. Tudi za ta izlet bodo prijave predipisane do srede marca, da s« nato omogoči železrciškemn odseku vse pniiprave dovršiti v redu »n v zadovoljstvo izletnikov. V Plfcmi bodo naši Sokoli fcihko ogledali znarmerote tvornice. kakor Ško-dove zavode, starodavno pivovarno in drugn Zlet bo imel poleg sokolske važnosti tudi poučno stran. Prvi obris! vsesokolskega zleta v Pragi. Na- čehišflvo ČOS v Pragi je napravilo zadnje mesece več poskusom, kako urediti veHko zletno telovadišče za proste vaje v Praig1 glede na godbo, da se doseže tudi pri večtem številu telovadcev, kakor jih ie bilo leta 1026 zadostna skladnost in izvaianie vaj v mnoštvu Ugotovilo se Je, da odgovarja četverokotna oblika telo-vadošča vsem pogojem še za 35.000 telovadcev v prostem razstopu za vežbamle ako le po-starljeina sodba v primerni višin! na tx>do!žni stranici četverokoitmika Na osnov! teb praktično dosnani-h izkustev se le odločilo načelništvo. da bo predtogaito odboru ČOS v pomladni sej! zgraditev zletišča ki bo obsegalo ?00 dolg m 100 metrov širok telovadni prostor za proste vaje, kjer bo lahko neovirano telovadilo 20 0П0 telovadcev Za orodle pa bo nanravllen oko И teV>vadi*ča primerno širok pas Godba bo nameščena na podoUrtic® v višini 10 metrov in bo Šteta nalmam! ?00 sjMbeniVov Zlet se bo vršil bržčas leta 10.42. ob sMefnnoi Tvrševega rol-st-va na Strahovi' planoti v Pra d kler le bit twü zndnli (10261 OMe prireditve Mcem ob priliki zleta še ni bito odločeno »»česat, ker so nastali pnrrAvtfW proti hVratrw priredHvi i zleta t tekom zarndii prer.bse^no^tr' cele prireditve. PREV4LIE. V ne de Ho. 6. t m. se Je vršil ob£ni zbor Sokola Vodni ga le starosta br. Braz. Žtipo le zastopa! delegat br Zorko rt Maribora. Po prečitani poslanici ISS so sledila poročila funkcionarjev, iz katerih !e razvidno, da Je bito društvo v mhritem letu zelo marljivo. SodeWaVi 'e ori več naMoipih ter imelo lastno telovndno akademiki Priredita se Je torr»bota z zelo dnbri.m usne-hom. uprizoril* se le ftpicar'^va mlad'nska igra «Pogumni Ton-Sek» in FinŽgarleva «Naša kri» Društvo šteje 53 članov in 13 flan'c. 20 naraščata in 30 dece. Kljub pomanlkattfij potrebnih nrednlaVov s« vežba v v teh odrtptVili V novi odbor so tevo-llenl: starosta !nš.Vo Permiš. podstarosta Ado.'f Rra«. načelnik Vinko Vidmar, načelnica Mici Mastek in 7 odbo-rnftov. DOLNJI LOGATEC. Občni zbor našega sokolskega društva se I« vršil v nedel'o. 6. t. m. Poročila fiitrkoijonariev so bila skrbno pripravljena. posebno točno je bito prosvetno poročilo, katero Je podat stara sokoibka korenina, vztrajni naš sokolski delavec br. Punčirh. ki žetvuile svoje delo soikolsk iideli že nad 40 let. Društvo Ima svolo lastno «streho ln lepo telovadnico. zato bi bik) pričakovati mno-ro -te>Wadfi4i predvsem mlarW RazveseHhro le bilo t."dl Ыч^а.'п'<ко ryvroč:Vi V i>rftr*1em letin le praznovalo društvo 20 letnico obstola v rve»i t deVn'm žinnVn *!е»о.т ki V чет»! oran za?o boliš* VsW sicer Dohoda»!V starosta Vi v*»stano,vn;V društva br HI-Mtv.V se Je zaradi boVzn» zarasti«-odtegnil od aktivnega drnStvene.CT dela le vedno med prvimi, zato mu želimo, da b! čim preje okreval hi zoipet prevzet vodstvo društva Društvo šteje daties 90 oseb čla-nstva Novi! odbor Je bil («vollen г vzkrkom Starosta .ie stari sokolski delavec. b;vši mednarodni telovadec br. Slaviteo Smole, podstarosta postajenačel- nik br. Alojz Mihlč, načelnik br. Cit« Lenarčič, prosvetar br. Punčuh. Občni zbor Je pozdrava v imenu župnega starešinstva župni tajnik br. Stane F legar. Proti: Revml, ischlaso, protlna, skralal (Hesenschnss) S nenadomestljivo Naravno zdravilno sredstvo ta tdrav||cnje na doma: kot naravni glen (blato) v kockab «Pi Qa» (za pripravljanj« obkladkov) ah kot «Gama-kampresa» (gotov obkladek) 30 krat VDorabljiv Izvanrednc poceni. Glavno skadlšče: L SCHREIBER Zagreb. Uademifkl trg l/H. Pred sodniki Čudna požresnost Gorenjka Katra plačuje na pošti 500 Din za državno blagajno Katri se kar roka trese, ko našteva bankovce. Ženska je jezna, da jo je njen predolgi jezik toliko veljal. V domači vasi je namreč med vojno pustiti cerkveni ključar vojakom senožet, da so Jo pop asi i konji. Katra je bila pa na ključarja jezna iti mu j« očitala, da Je on požrl zvon, kajti vojaki so pač plačevali za pašo, a ključar ie pa sam denar porabil. Ključar je obrekljivko prijel za besedo in Katra je morala šteti denarce. V dolenjskem vlaku Počasi sopiha vlak z dolenjskega кокмћ-ота. V vagonu je pohio ljudi, ki se £ivalmo pomenkujejo. Hipoma se oglasi kmet B-iga, ki s svojim kričečim glasom preupije vse sopotnike, ko neka4 živahno pripoveduje svojemu tovarišu. V vagonu je polno ljudi, kd se živahno pomrcn-ki lomasti z rokama m govori: «O. da, da! Ta šmentam ribji čuvaj Špik H mislil, da bom sedel, jaz pa nisem pojedel še zadnjega zelja! Špik me je naznanil, da sem ribe lovil. Ribe sem res lovil, ni pa nikjer zapisano, da jih tam ne smem loviti. Stvar je pa taka: Tam na Rakitni je nekaj krnic. Dve sta vpisani v ribarskem katastru in teh dveh se boiim kakor črni križa, sai veni, da bi takoj padel možem postave v roke, če bi tam ribaril. Tretja krnica pa nd nikjer vpisana. Pa sem lam nekoč sedeil tam gori in metai trnek; ujel nisem kaj prida; menda par postrvi. Ko sedim tam v travi in čakam, da bi se še kaj ujelo. Jo primaha čuvaj Špik in zavpije: «Zapik!» Kar prestrašil sem se in debelo gledal, ko m» Je ukazal, da moram ž njitn. Ker mu nisem mogel dokazati, da imam pisane pravice ribolova, me Je pa naznanil. Trda mi je pred-ia. Na Vrhniki so mi prisodili 5 dni. Jaz sem pa reven kmet in raje domujem v svoji skromni koči, kakor pa v lepi sodnijski palači. Zato sem ugovarjaj in se proti sodbi pritožil ter omenil, da nisem iinej nobenega namena ribice krasti; saj res nisem vedel, da tudi v tretji krnici ne smem loviti rib.» «Pa H pridem pred najvišjo sodni.to v Ljubljani. Kar čutil sem, kako mi srce bije, ko sem jo prtrezal po Miklošičevi cesti. Korajže mi j« zmanjkalo in stopit sem v gostilno, kjer sem ga brž sunil en kozarec in potem odšel k razpravi. Prestrašil sem se, ko sem vstopi! v lepo dvorano, kjer so sedeli kar štirje sodniki in presoiab' pravde. B:ga. sem si dejal, zdaj pa le povej, da si bil vedno pošten in da si imel do rib pravico I» «Moral sem sesti na zatožno klop, kjer me pa ni držaio. Ko ie govoril Špik, sem ves čas skakal kvišku rn segal vmes z besedo, da Ы veliko manjkalo, pa bi bil še zaradi nedostojnega obnašanja kaznovan. Sodniki so res strogi gospodje, toda uvidevni in pravični. Ko sem razložil, kako In kaj. so me kar odslovili. Vidiš. preljubi moj Špik,, pa bom le še ribe lovrl, sem dejail čuvaju. Tedaj se Je pa oglasil predsednik. ki mi je povedal, da sem sicer oproščen, da pa ne smem loviti rib, ker bo tudi tretja krnica kmalu vpisana v ribarskem katastru. špik Je nekaj godrnjal, ni mu bilo všeč, da sem bil oproščen, jaz sem Jo pa zadovoljen popihal, saj le najbolje, da je človek od sod-nije daleč proč!» «Ponoči sem sanjal, da sem padel po dolgih ■»topnicah.» «Ali si morili spet gor?» «Ne. Za srečo sem se zbodel, ko setn bil še s»dai-> Milski oestn b Reja domačih zajcev Z rejo domačih zajcev se peča v Sloveniji razmeroma zelo malo ljudi. Vzrok temu je nepoznanje velikih koristi te reje, ki i.e obstojajo samo v mesu, nego zlasti v lepi kožuhovini. Za nepomembne stroške vzdrževanja domačih zajcev imaš kritje vsak teden v par-kratni dobri pečenki, v zimskem času pa še v lepem ктгпи, ki ga dajejo zlasti naslednje vrste: beli velikani, chinchilla in angora. Najplemeniteiša vrsta, ki je v naSi drŽavi še zelo malo znana, je kratkodlaki reks. ki ima krasno kratko, kakor žamet mehko dlako. Da pa gojitelii imajo priložnost spoznavala razne vrste, je potrebno, da se vsi organizirajo. Člani se potem medsebojno pouču. jejo o potrebah in koristi reje. Vsak gojitel) bi mora! poznati tudi razne bolezni, kako te nastajajo in kako se zdravijo, odnosno kako se jih je obraniti. Ker je nepravilna reja vezana z izgubami, je potrebno za vsakega gojitelja domačih zajcev, posebno za začetnika, da dobro pezna lastnosti posameznih pasem, glede na trdnost itd. Da se izogneš neprilikam in imaš uspehe, je obračati veliko pozornost hlevom, ki mo, rajo biti dovolj prostorni in zračni, vendar pa brez prepiha, ki živalim najbolj škoduje. Vsem začetnikom priporočam, da si nabavijo le male ali srednje vrste, ter nikoli več, kakor enega samca in dve samici. Ni priporočljivo začeti z več vrstami na enkrat ker navadno vsakdo, ki začne kar na debelo izgubi veselje ter opusti re.io za vselej. Ako pa začneš z malim, pridobiš znanie in prakso. z veseljem pomnožttieš reio in postaneš najboljši gojitelj domačih zajcev. Za razplod kupuj samo zdrave čistokrvne živali pri zanesljivih gojiteljih in se ne str a, ši. ako so cene večje. Največjo pozornost posvečaj snagi v h!e-vu ter rednemu krmljenju (dnevno dvakrat in kolikor mogoče vedno v enakem časuL Velike izpremembe z razno krmo so zelo koristne. Tako ostanejo Živali zdrave, imajo slast do jedi in se izvrstno razvijajo. Ne pozabi, da so domači zajci glodalci, zato Jim polagaj včasih tudi raznih drevesnih vej, da si s tem uženejo željo po glodanju hlevnih sten. Pri prekladanju ne prijemaj živali za uhlje ampak za ko.žo na hrbtu nad sprednjimi nogami; pri nosečih težkih samicah pomagal z drugo roko spodaj kot орото. Ne uporabljaj za razplod samice pod sedmimi meseci, samca pa ne pod enim letom! Samec naj bo brez telesnih napak Ob času menjanja dlake ne daj ploditi. Da samico oplodiš, jo deni k samcu, nikoli pa ne da.i samca k samici, ker to otežkuje oplojenie. Zgodilo se je že, da je samica v svojem hlevu ob-grizla samica tako, da je bil za razplod ne-rabljiv. Nosilnost traja 30 do 32 dni. redkokdaj dalje časa. Skrbi, da bo hlev oplojene samice še posebno snažen, dovoli nastlan in brez prep:,ha. Polagaj samici teden dni pred kotenjem sveže vode,, pa tudi pozneje Ji jo daj, ker takšno samico navadno zelo žeja. Prigodi se, da samica zaradi žeje požre mladiče. Daj ji ob'lo dobre in tečne hrane, da lahko doji mladiče. Mladiče moraš pustiti pri materi S do 10 tednov! Nikoli ne smeš odstraniti vseh mla-dičev naenkrat, ampak dnevno po dva. Po spolu jih je treba ločiti v četrtem mesecu. Samce imej po možnosti v prostoru precej oddaljenem od samic. Psov in mačk ne puščaj v zaltii hlev, da se živali ne vznemirjajo po nepotrebnem. Preganjaj miši in podgane! Žična mreža ns. hlevu naj bo tako gosta, da ne more mi s skozi njo. Izdatno nastlani naj bodo zajčji hlevi, zlasti v mrzlem času. Ne muči živali z malimi hlevi, naj imajo živali prostost, da se neovirano gibljejo. Posebno potrebno je gibanje za mladiče. Nekateri goütelii napravijo celo tekališča za mladiče, da se popolnoma prosto kretajo, kar ima velik vpliv na rast Vsakdo, ki goji domače zajce, naj bo njihov gojitelj in ne mnčitelj. __I. Schmid. Uporaba žveplovoapnene brozge v sadovnjakih Uporabljivost te brozge v vinogradih mno gi vinogradniki priznavajo. Pa tudi v sa-dovnjakih je njena uporaba učinkovala. V zimskem £asu, to je od jeseni do pričedka pogajanja, vzameš del brozge na dva dela vode. S to mešanico škropiš ali namažeš sadno drevje vseh vrst. Namazana ali poškropljena drevesa so prevlečena z neko svkasto plastjo, ki ne uniči le živalskih škodljivcev, ampak tudi kali rastlinskih bolezni. Ker je ta prevlaka dolgo časa. celo skozi vse leto vidna, ščiti tudi oskrbovane rastline dalje časa. Med vegetacijo, to je od pomladi do pozne jeseni, se uporablja ta brozga v sadov, njakih v močno razredčeni obliki in v oblačnem času, terej ne ob solnčnih dneh. Proti katarju na deblu in debelih vejah se vzame ista gostota kakor pozimi, torej 1 1 na 2 i vode. Proti kedravosti in plesnobi n* breskvah vzameš neposredno pred poga. janjem 1 1 na 2 I vode, po pogaiatiju 1 1 na 50 1 vodf, od konca junija naprei pa 1 1 na 40 1 vode. Proti škrlupu in plesnobi n? pečkastem sadnem drevju je uporaba brozge spočeaka ista kakor pri breskvah: od 1. »unija daüe ko ie Fstje že boli odporno lahko vzameš na 1 1 brozde 30 do 35 litrov vode. Is'otako se lahko ravna z lagodičastlm sad fem (z vrozdom ali kosmat.m grozdjem fn rlbezliem). Ker so pri »agodiči« nekatere vrste občutljive. se priporoča v poletnem času škropiti za poskus v malem obsegu Ako se Po preteku par dnj listje zaradi škropljenja % brozgino rdečino ne ožge. se lahko Škrop-ljenje nadaljuje, sicer pa le treba še priliti nekoliko vode. — Josip Zupane. «JUTRO» št. 12 • 7 , Nedelja 13. I. 1929 i' 1 Prehlad - bolezen kulturnega človeka Izkustva polarnih raziskovalcev — Kihanje in kašelj, njun izvor in pomen — Poročilo Shacletona, Rasmussena in drugih polarnih veščakov Kihanje in kašelj, pravi nemški profesor dr. O. Baschina v neki odlični reviji, sta znaka kataralnih bolezni, ki se pojavljajo večinoma tedaj, kadar je zračni pritisk zelo nizek in kadar nas obhaja kurja polt ali pa kadar čutimo, da nas stresa mraz. Zato se navadno misli, da prihaja ta bolezen od mraza. Kompleks bolezm te vrste imenujemo kratkomalo »prehlad«. Zelo je tudi razširjeno napačno mnenje, da se bolezen pojavlja tem pogosteje, čim bolj se prehladu podvrženi človek bliža mrzlim krajem, zlasti severnemu in južnemu tečaju. Polarni raziskovalci pa sodijo o tem baš narobe. Ekspedicije, posebno tiste, ki so obiskale južni tečaj, pričajo, da zima človeškemu organizmu več koristi nego škodi. Angleški raziskovalec južnega tečaja, podporoč. Shackieton, omenja, da so se člani njegove ekspedicije prehladih samo enkrat, in sicer ob prehodu iz jeseni v zimo. Pa še takrat je imel prehlad čudne zveze z neko reč-jo. V zložljivi leseni hiši so namreč odprli vrečo obleke, ki so jo bili pripeljali s seboj. Vsi, ki so bili v baraki, so se prehladili. Medtem pa so možje, ki so bili na prostem in so zmrzavali v mrazu 49 stopinj pod ničlo, ostaii zdravi in krepki ter odporni kakor dotlej. Prehlad torej ni bil posledica vremena, ampak nečesa drugega. Nekaj let pozneje je prišel do slič-nega prepričanja tudi Amundsen. Izkrcal se je bil ob Rossovj ledeni ba-rijeri. Njegova ekspedicia se je že bila utrdila, kar pridejo nekega dne v obisk Angleži (Scottova ekspedicija). Norvežani so se z njimi razgovarjali in družili, in evo, glej, po odhodu Angle- žev iz taborišča so vsi Norvežani zboleli. Prehladili so se in njihovemu kihanju ni bilo konca ne kraja. Šele potem, ko so se zopet mnogo gibali na Drostem. jih je prehlad minil in so popolnoma ozdraveli. Shackieton poroča v svojih zapiskih še o neki stvari, ki je zelo zanimiva. Ko se je vračal proti Novi Zelandiji, se je ustavil v Iuki Lyttleton. Zasidral se je ob neki reki in je poslal mornarje v vodo, da se okopajo. Nenadoma pa so navalile na ekspedicijo muhe, ki žive na peščini. Mornarji so jeli bežati nazaj na ladjo, nekateri pa so le bili opikani. In čudno: tisti, ki so jih muhe opikale, so ostali zdravi, vseh drugih pa se je lotil neznosen prehlad, ki ni hotel odnehati dolgo časa. Ameriški raziskovalec polarnih krajev Knud Rasmussen je bil celih pet let, ko se je mudil v polarnih deželah, čvrst in zdrav Živel je na ameriškem arhipelagu v sneženj hiši in šele po petih letih, ko se je vračal domov in se je sestal z Evropci, se je prehladil ter je dobil vnetje pljuč. Vsi ti primeri izpričujejo po sodbi prof. Baschine, da je prehlad infekcijska bolezen, ne pa bolezen, ki jo prinaša zima Zima sama na sebi človeka še bolj ščiti pred prehladom kakor milo spomladansko in poletno vreme. Prehlad se prenaša samo od sebe na osebo, bodisi direktno, bodisi indirekt-no. Človek, ki ie dovolj utrjen in živi na severu, v krajih kjer je število ba-ciliev min malno in ne pride nikoli v do'tiko z ljudmi, je zdrav in ne pozna prehlada, ki je v nekem oziru samo bolezen kulturnega človeka in družbe. Izdelovanje „švedskega kruha" V Nemčiji se sedaj trudijo, da bi uvedli v splošno rabo tako zvani «švedski kruh», prepečenec. ki nadomestuje Skandinavcem skoraj popolnoma naše najvažnejše vsakdanje živ:;p nove silno zanimive izume. V laboratorijih ameriške General Electric Co. je skonstruiral pripravo, ki omogoča izmeriti višmo. v kateri se nahaja kakšno letalo, po principu akustičnega merjenja morskih globočin z ladij. Poseben aparat oddaja v višini eterske valove, ki se odbijejo na zemeljski površini in se ulovijo znova v oddajni aparat. Ker je znana brzina valov, je lahko izračunati pot, ki so jo napravili z letala na zemljo in z zemlje spet na letalo. Še večjega pomena je Terminov izum v področju brezžičnega prenosa slik. Dosedanje metode so prenašale samo fotografije ali slike, in sicer s precej dolgo proceduro, po Tereminovi metodi pa je mogoče oddajati in sprejemati na vsakršno razdaljo tudi prizore iz življenja, in sicer tako, kakor jih posnema kakšen fotografski aparat. Vsako sekundo sprejmejo ali oddajajo Tereminovi aparati 10 slik, vsako minuto torej 600. S tem se zdi, da je praktična rešitev televizijskega vprašanja že dosežena. Nekoliko novih damskih klobukov za zimsko sezono 1. Črn slaimnat klobuik s črno lakiranimi peresi. — 2. Majhen klobuk iz ktotoučevine. — 3. Slamnik črne barve, okrašen s ktobučevinastim obrobkom v podobi raznobarvni cvetnih listov (belih, zelenih, črniih). — 4. Triogelnik z dnom iiz fine slame in črno-befo kariranimi bralki. — 5. Baret iz finih peres, obrobljen z izreeki iz klobučevine. — 6. Baret iz ovoja iz črnega satina in fine slame. Johnson Hicks angleški notran]) minister v karikaturi iiese Jg smufarfeo ]e kompieien dres z p ima nor veške-ja lodni. Na;ugodnt še ji dobavi a po m n tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana Albanski ropar ujet na grškem ozemlju Iz Grške poročajo, da so ujeli na Kreti zloglasnega albanskega razbojnika Tullia Benka, ki je dolgo časa stra-hoval albansko-grško obmejno ozemlje pri Argirukastru in izvršil nešteto grozodejstev. Imenovali so ga «krvnika iz Argirokastra» in ta naslov si je bil zaslužil s polno pravico. Pravijo, da je bil eden najgrozovitejših razbojnikov vseh časov, ki ni v svoj; krvoločnosti poznal usmiljenja niti napram starcem, ženskam in otrokom. Nekega dne je lastnoročno ubil preko deset oseb. V zadnjem času ga jt zasedovala močna albanska orožniška četa. Na nepojasnjen način se mu je posrečlo, da jo je potolkel in ujel ce'o nje komandanta in ga strahovito mučil. Potem je s šestimi pajdaši izginil na grško ozemlje. Podal se je na Kreto, kjer je živel nekaj časa kot «miren meščan». Spoznali so ga in napravili njegovi karijeri konec. Daljnovid in daljnovoh Telefon m brzojav sta že hudo omajal • naše živce. Kje naj zdaj dobimo tako krepke, redkooesedne in v gospodinjstvu dobro podkovane žene. kakor so bile naše babice?... Toda John Ba-yardov televizor, pošiljanje s;ik na poljubno daljavo, bo res odpravil zaurno zložnost našega zasebnega življenja. Ne bo trajalo do go. pa bo vsak telefon opremljen z daljnovidom. Kdo se bo takrat upal k telefonu stopiti brez ovratnika ali suknje, če ga bo n. pr. klical uradni predstojnik? Zbogom pižame, copate in spalne halje! Človek, ki pojde k telefonu, se bo moral pred vsem spodobno počesati in ob k či, sicer mu lahko zamerijo oni, ki bodo na drugem koncu žice. Prijeten smehljaj, zavijanje oči in drugo bo neooh^dno potrebno pri telefoniranju. Mali avtomat v javni govorilnici bo še morebiti kazal samo obraz, a v domačem telefonu premožnejše rodbine bo videti celo sobo. Takrat bomo čui: «Anika, pospravite hitro sobo, posteljite preproge! Moram telefonirati!» Lahko si mislimo, da bo doseg'a znanost še nadaljnje morilne uspehe. S te'codoratorjem (daljnovohom) si bomo n. pr. lahko privoščili v ljubljansko meglo slani oceanski zrak aH suho saharsko vročino p'an'n^ko sapo za je-tične, duh bolgarskih rožnih vrtov itd Teledegustator (daljnjokus) bo ako primeren za gospodinje, ki so prelene, da bi odšle na trg. ali za trgovce, ki naročajo blago iz Afrike ali Amerike, ne da bi ga videli Zdaj si lahko pred očiio okus kar oddaleč, ne da bi kaj žvečili ali grizli N hče v?č ne bo pokušal sm-tane z žlico na Vodnikovem trgu. Slednjič pride lahko še teletakt (dalinotip) na.iduhovitejše sredstvo občutiti vse raskavo. svileno, mehko, vlažno, pekoče občutke itd. na poljubno da'javo. Iz Evrope lahko stisnemo roko prijatelju v Ameriki. Ona ga lahko poljubi, ne da bi ji bilo treba ponoči v Tivoli ali na kolodvor na sestanek. Mati iz vlaka lahko poboža otročička, ki je ostal v postelji doma. Vse to je kajpa pripravno. Zato pa se bo družinsko življenje razsulo! Žena bo otipavala od jutra do večera pri tdetaktu modno biago po trgovinah vsega sveta. Mož bo pri drugem te etaktu bogvekoga po-Ijuboval, ali pa lahko s teled gus acor-•jem pokušal vince iz vseh kleti. Otroci ne bodo hodili v šolo: govorili bodo naloge skozi telefonovizor, in gospodična učiteljica jih bo teletaktno nabila za malopridnost. Tudi gleda išče bo prazno. Saj bomo vse gledali in poslušali v lastni pos elji. Sednjič se bodo ustavile vse železnice. Nihče ne bo potoval. Telepanseo-zator — daljno splošnočut bo nam nadomesti! se: vtise delo. službo, veselje in ogorčenje. Šele zvečer bomo zapustili po končanih opravkih ta aparat. Sobni avtomobil nas potegne do postelje, kjer bodo odpeli motor im se avtomatično zvrnili v pernice. Lepo bo takrat na svetu! Eden najstarejših holandskib mlinov na veter, v Groenloju, ki so ga hoteli podreti, a ga Je » zadnjem trenutku kupil neki ameriški milijard?* za okroglo vsoto S milijonov dinarjev. Letalo v viharju Visoko nad 4000 letnimi spomeniki staroegiptske kulture beži angleško letalo pred uničujočo eilo puščavnega viharja «атшпа. Naš vsakdanji kruh Prof. dr. Mohs z mlinarskega zavoda v Berlinu je napisal član.k, v katerem izvaja med drugim s edeče: Človeštvo moramo ločiti v dve ska-pine: prva je skupina kruhojedcev, druga se hrani z riže-m in kašo. Prva je znatno manjša. Pripadata jii komaj dve petin, vseh živih ljudi. V splošnem je treba reči, da spada ljudstvo višje razvojne stopnje med kruhojedet. Za nimivo je. da se Japonci danes pripravljajo preiti od riževe prehrane h krušni. Kruhojedci se poslužujejo z naraščajočo civilizacijo, čim dalje bolj izpopolnjenega meljenja, tako da ostaja tudj čim dalje manj neprebavljivih celuloznih primesi v namleti moki. Porab? belega kruha stalno narašča. Spoznali smo namreč, da vsebuje pšenica v splošnem 20 odst. več prebavljivih sno-vi in do 70 odst. več proteinov (beljakovin) nego rž. Z znanstvenega stališča je torej rž neprimerna za krušno moko. Živila, ki vsebujejo mno^o čelu-oze, so neprebavljiva in zmanjšajo ce o količino prebavnih sokov. «Ob vodi in kruhu» bi moral1 kazn;enc; ooužid vsak dan 9000 g rženeea kruha, da bi erili svojo potrebo po hranilnih snoveh. Dolga ječa ob vodi in kruhu, kakor je )i'a prei v modi. je pomenila torej počasno usmrtitev z nezadostno h-a no. Samo mešana hrana dovaja kruhojedcu dovolj vitaminov in hranilnih snovi 3od mešano hrano pa si ne smemo mislit iz'menia'ranie mesne in nemesne rrane, temveč izmenjavo kruha г maslom, mlekom, jajoi, krompirjem, zelenjavo in sadjem. Dragulji grofice H°r»nersbergove Velika tatvina draguljev ie obrnila pozornost berlinske publike na neko }>ivšo cirkuško lahačico ki je bila svoj-čas ге!о znamenita in je 'e malokdo vedel. da še živi. To ie Oceana Renz, hči zadnjega lastnika do Nemčiii nekoč zelo popularnega cirkusa Oceano so pred 30 40 eti oboževali zaradi n.. ie izredne lahalne spretnosti in še bolj zaradi njene izredne lepote Mlad ari-«tokrat princ Hugon Hohenlohe Oeh-ringenski. se ie vanjo zaljubil in se z njo poročil Zarad; te poroke ie moral odložiti vse svoie naslove in časti ostal mu -e naslov grofa Hermersberga Po prečen burnem živlieniu se ie s svojo ženo ustalil v Beriinu in tu sta živela dolgo časa. ne da bi se b.igala za svet in svet zanju Pred nekoliko leti je nekdanji princ umr' in zapusti' svoji ženi precejšnje imetie. Ko je grofica te dni brskala po svojih skrivnih predalih je opazila na svoie veliko presenečenje, da so ji izginile nekatere šatulie г dragocenimi akti Te ii ie bil nekoč podaril nje mož. Stvar je prijavila policiji in tako ie prišlo v javnost, da nekoč slavna cirkuška iahačica še živi. O in-dividuih. ki so dragulje odnesli, ni za sedaj nobenega sledu. V proti sivim lasem Ne oarva, temveč vrača sivin lasem orejšnjo naravno barvo ZaU. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka ooo št 1793—20 kol za zdravje po poln >ma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen Cena steklenici brez ooštnine Din 35*— ZORA tfOЭА .. UHiii., 2A£BEB Ouga ulic» 32. %ekarnam, droger jam, oartumerijam, briv nicam n trg. me«anena bia°a damo v Komisije Mehiška zastava nesrečnega Neki Renaud di Denver je vide! v Santa Fe edino zastavo ustreljenega mehiškega cesarja Maksimilijana, nek danjega avstrijskega nadvojvode in opisuje ta dogodek v francoski «Revue des Musees». Zastavo je nosil Maksimilijan neka časa kot ešarpo. Zjutraj dne 19 junij; 1867., ko se je imela nad Maksimilija nom izvršiti justif kacija je .lote] nesrečni mož pokazati, da je Mehikanec ne samo po besedah, ampak tud po srcu. Obleke1 se ie v meliikansko noš< ter si je zavezal čez rame tudi ešarpi v mehiških narodnih barvah Na zeie no-belo-rdečem polju se ie svetil mehiški orel na vrhu cesarske krone, ki je bila nasikana z zlato barvo. Zadonelo je povelje in počili so streli. Takoi potem ko se je Maksimirat zgrudil na tla. je pristopi' cesarju zvesti služabnik Antonio Raouila katere mu ie Maksimilijan zapustil ešarpo pr svoji smrti ter io vzel in odnesel do min na iustificiranega Maksimilijana k neki stari teti. pri kateri je bil na sta novamu. Ta ženska je darovala zasta vo nekemu Francozu ki se je DOame ričani! in se je pisal lohn В Farish ter ie bil nekai časa rudar pozneje >a se ie osamosvojil Farish ie prinesel za stavo skozi Zediniene države v Fins-hing na Long Islandu. Pred kakimi 1Г leti pa so njegovi potomci izročili zastavo nekemu lekarnarju, ki jo sedai v mestu Santa Fč Drodaia kot zgodovinske redkost in io odstopi kupcu, ki plača гя"'' =1000 dolarjev. Ce Vam lasje 'zpadajo ali Ce so Polni prhljaja Vam br zdravnik priporočil »ОЛММ A« Izgubljena ekspedicija Argentinsko poljede'sko ministrstva je odpremilo pred etom dnj znanstve no ekspediciio na Orkneysko otočje v Antarktidi Pred kakšnim poldrugin mesecem ie odgovarjala ta ekspedicii; še na vsa vprašanja potom brezžične ga brzojava. potem ie čisto utihnila. V Buenos Airesu so v velikih skrbeh, kaj se » 'e чЬ"ггп'с nrinetiti Urejuje dr. Milan Vidmar Svetovno prvenstvo Najširši krog šahistov zanima danes najbolj vprašanje, kako je s orven-stvom sveta v šahu. Oficijelno jj od lanske jeseni šahovsko žezlo v rokah g. dr Aljehina Rusa kar nas Slovence prav posebno veseli. Stvarno pa vprašanje ne utihne Zakaj ie Capablanca propadel? Je Ii Aljehin res močnejši? Ali ni še kdo. ki bi imel Dravico na najvišjo čast v šahovskem svetu? Šahovsko svetovno prvenstvo gre po strogih pravilih iz rok v roke. Zadnjikrat so se ta pravila točno ugotovila na velikem kongresu v Londonu leta 1922 Po takratnem dogovoru mora prvak ti • dvoboj z onim, ki ga izzove in ob •nem preskrbi potrebni fond. Seveda ie težko zasigurati si 10.000 dolarjev Šahovske organizacije založe tako visoko vsoto le če jih dvoboi res mteresira. če so prepričane, da ie izid borbe dvomljiv Kandidat za svetovno orvenstvo si mora z velkimi uspehi na mednarodnih turnirjih priboriti sloves, vreden onih 10.000 dolarjev. Po pravilih dobi prvak, ki svoj naslon brani od vsega početka 2<Юб dolarjev. Od ostalih 8000 dolarjev dobi zmagovalec v dvoboju 60. premagani 10 odstotkov Šahovski klubi, ki tekmo orirede. skrbe vrhu tega za izdatke obeh igralcev, ki iih imajo v času boja Naravno je po vsem tem da pride za svetovno prvenstvo v poštev samo skupina šahovskih mojstrov, tako zvani velmojstri Med temi velmoistri ie svetovni prvak prav za prav le primus nter pares. Istina je namreč, da so razlike med velmoistri minimalne, da v bojih med niimi odločajo vedno le malenkosti. Ore za fizične stvari za boljše živce, za večio telesno odpornost. za vztrajnost, skratka ne samo za šahovsko moč. temveč tudi za človeško noč v obče. To dejstvo pojasnjuje dovoljno poraz Capablance Tam v Južni Ameriki, v času boja z Aljehinom, le bi' Capablanca slabši. Po! leta Drej. v Newvorku ie bil jačji. Danes bi mogoče zmagal. Mo gočt bi ga bil pretnagai tudi Niemcovič, Bogoljubov. Kdo ve. Dejstvo, da med mojstri prvega razreda ni pomembnih razlik, pojasnjuje tudi dovoljno rezultate velikih turnirjev Ce igra 12 velmoj-strov turnir, mora koncem koncev en velmojster biti zadnji Kdo bo prvi «e nemogoče vedeti vnaprej Sai je prav tako. Drugačt bi ves šahovski obrat posta; neinteresanten. Krog velmojstrov ie razmeroma majhen in pri tem nestalen Starejši velmoistri gredo počasi v pokoj, z leti izgine telesna odpornost Dr Lasker je redka izjema Maroczy že ne igra več dr Tarra^ch je popolnoma osiabei in gen:jalni češki velmoister Duras. še m ad. se istotako kot dr Bernstein ne ude'ežuje več šahovskih tekem Po svetovni voini je tudi v šahovski svet posege boljševizem Nebroj »mojstrov« ie prišlo veliko »velmojstrov« Vse to se seveda ni držalo in če danes ne računamo več neaktivnih velikanov ostane samo še s'edeč:h 12 pravih, vob-če priznanih moistrov prvega razreda Aljehin. Capablanca. Lasker Bogoljubov Nimcovič. Reti Spielmann Rubi nstein Tartakover. Marshall. Euwe in moia malenkost. Najstarejši med njimi »e dr. Lasker ki je 27 let drža' naslov svetovnega prvaka. najmlajši tudi po »službenih letih«, dr. Euwe. ki je šele v zadnjih treh letih ookazal da mu ni zlepa para Bogoljubov je pred kratkim izzval prvaka Izgleda pa. da nima še potrebnega fonda, кет mu je Aljehin termin za vplačanie prvega obroka že moral podaljšati Nimcovič ie imel tudi težave > fondom Na v->ak način ie težko onim velmoistrom ki ne zastopajo velikih narodov, ki edini lahko naberejo tako visoke svote. Tega članka ne pišem pro domo. V dvanajstorici velmojstrov imava samo dr Euwe in iaz svoi noklic ki ne dopušča intenzivnega dela v šahu. Ostali desetorici ie šah sam poklic Brez dvoma ii intenzivno delo omogoča večjo pripravljenost. Brez dvoma pa ji je Hidi nrvenstvo važneiši cilj. Človek, ki mu je šah le zabava, ki mu šah daleko ni dosti važen, da bi žrtvoval zanj dosti časa. nima pravice profesijonata. Za šahovsko prvenstvo je treba zastaviti vse sile, izpopolniti teoretsko znanje docela, urediti z iz datnim treningom praktično pripravlje nost do zadnje malenkosti. Eno leto pripravljanja, 10000 dolarjev, to so predpogoji. Zaskrbelo me je. ko sem napisal te vrstice, da li poročam o vprašanju svetovnega prvenstva res popolnoma ob-lektivno Pregledal sem zato vseh 15 velikih turnirjev, ki sem se jih udeleži! in sestavil rezultate ki sem iih dosege1 v boju z ostalimi velmoistri. V sledeči sestavi sem razvrsti! mojstre prvega reda tako. kakor tih po redu cenim sam. Radi malenkostnih razlik bi jih sigurno kdo drugi drugače razporedil V tabeli sem zaznamoval vsako dobljeno partijo z 1. izgubljeno z 0, neodločeno s V2. Sestava kaže, da se uspehi ne brigajo za vrstni red. Sedanji prvak na pr. do-sedai ni zmogel v osmih težkih turnir-skih partijah zmage nad menoj Pač oa se je to posrečilo Marschallu. ki brez dvoma Aliehinu hi kos Novi oretendont Bogoljubov ima velik minus Droti meni Capablanca plus. Očividno odločajo malenkosti. oč'vidnc ie torei moje na-ziranje. opisano zgoraj pravilno. Po rezu'tatu sestave bi ime! za enkrat pravico šteti se v zgornjo polovico velmoj- Мои rurnlr«;U it; oh o» o rrrn сtr«rr ittlii. askei optblenc* 1 poljubov meovič eti oieimsnr Hbinblein njkowei •iaishal) tuwe •A I i. ! •097 'A '/» '/> I. I, I. v» 'Л, »A, «A '/i, 0, l, lh Skup sterske dvanajstorice in zdi se mi. da šahovski svet to priznava Ce pride res teko-m leta do dvoboja Aljehin—Bogoljubov, bo po moji sodbi Aljehin zmagal Težko, da bi se m til. Naj pa bo že rezultat tak ali tak, svetovno prvenstvo bo ostalo to leto v slovanskih rokah Tudi Bogoljubov je pristen Rus To pa ie za slovenske ša-histe Vgotovo važna stvar Pred stoletji fe bilo težišče šaha v roman k:h deželah pozneje ie nres'o v germanske kraje. Sedai pa ie napočila slovanska šahovska doba. kar mogoče pomeni tudi kai več Radio Izvleček \? programov LJUBLJANA >577 ® i kw) dAUREb i309 m 0 7 «w> PRAOA (349® 5kw) BRNO (441® 3 k«) VARŠAVA (IUI® I0kw> BERLIN (4841» • kw) "RANKEllRI 1428 ® 4 kw) LANDEN BERO '469® 20 kwl STT'TTOAR I (380 k» I kwl OtINAJ (517 tr l5Kw) LONDON 'Daven •ту 1604 и 25 kw) RIM '448 ф 12 kw) Bil IIMPESTA '558 ® го kw) STOCKHOLM (Motala 1380 w 30 kw) »Radio Ljubljana« spjroča: Od mnogih naročnikov smo sprejeli pritožbe o motniab pri sprejemu, ki jih povzročajo bodisi preveč navdušeni radioamaterji. bodisi posestniki visokofrekvenč-aih aparatov. Prve kot druge prosimo, da se pri manipuliranju s svojimi aparati ozirajo tudi na svoje sosede in ne le na svoj dobrobit Radio-amaterji naj na svojih aparatih ne menjavajo po npotrebnem raznih postaj, ker se žvižganje in tuljenje ki nastane vsled reakcije, prenaša preko anten tudi na trüge aparate in moti na njih dober s-тргь lem. Posestniki visokofrekvenčnih apara-rov pa naj preložijo svoje masiranje na tak tas, da ne bodo motili večernega programa -adio-postaj. Upamo, da bo to zaleglo in da nam ne ho rreba navaiati imenoma poedinih slučaj-ev. Ponedeljek. 14. jannarja LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Časovna napoved in borza. — 13.30: Stanje vode. — 17: Koncert radio •rkestra. — 18.30: Ceščina. — 19. Francoščina — 19.30: Pravilno pojmovanje tuberkuloze; predava dr. F. Debevr. — 20: Vedeli večer: ga. Balatkova, gg. Povhft in Da-ailo. — Koroške narodne pesmi iz Roža. — ^GREB 13.15: Renroducirana fflasba. — 17.30: Popoldanski koncert — 20.30: Prosto za prenos iz inozemstva. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Kabaretni večer — 21: Dvanajst anatolskih pesmi in odlomki iz turške literature. — 21.30: Jeremias: Sonata za violo in klavir. — Lahka glasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Radio-kabaret. — 21: Prosram iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos Vnn-erta iz Vilne. — Lahka godba. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski kon-•ert. — 20.05: Poljuden orkestralni kon- ■ert. _ 21.45: Skibbe starih mostrov. — BERLIN 16.30: pevski koncert. — 17: Komorna glasba na historičnih instrumentih. — 20: Koncert avstrijske zvfrp skladateljev. _ 0.30: Lahka glasba. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Program iz Stuttgarta. _ 21.45: Moderna doba - LANGENBERG 17.45: Komorna gla-.ba. — 20.: Orkestralni koncert — 21.: Vpodab-liajoči umetniki. — Lahka glasba. — STUTTGART 16.S5: Koncert iz Frmkfurta. - 20.15: Koncert voiaške godbe. — Večer strahov. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dn™H,-m--ki koncert. — 12.20: Koncert tria. — 17.40: irUpcfrnlpn koncert 19 30- Ргел^« kon- crta s konservatorija. — 22.30: Ciganska godba. — LONDON 19.45 Bachovi koralni preludiji. _ 20.15 Lahka glasba _ 20.45 Koncert vojaške godbe. — 22.35: Komorni koncert — RIM 17.30: Klavirski koncert iz filharmonije. — 20.45: Lahka glasba ii iramski večer. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. — 20.05: NorveoUe nandne pesmi. — 20.30: Operna glasba: uverture Torek. 15 januarja LJUBLJANA 12.30 Reproducirana glasba. _ 13: Časovna napoved, borzne -.'eeti. repr glasba — 1330 Stanje vode. — 17; Koncert radio orkestra — 19 Nemščina. ~ 19.30: Kemija vsakdani>ga življenja. — 20: Dramski večer _ Koncert radio orke«tra. — 2.: Poročila in časovna napoved. — ZAGREB: 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert kva.-teta. — PRAGA 16.30 Koncert slovaške glasbe. — 19: Koncert iz Brna. — 19.30: Koncert češke filharmonije: Beethovnova IX- simfonija. — 21.25: Moderna češka klavirska glasba — Lahka godba. _ BRNO 19: Poljuden koncert orkestra. — 19 30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. _ VARSWi 17-55: Poljuden koncert orkestra. — 19.20 Prenos opere iz poljskega teatra v Katovi cah. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16: Popoldanski koncert orkestra. — 17.35' Glasbeni program za mladino. _ 19.30 Koncert dunajskega simf. orkestra. — 21.30: orkestralen koncert modeme glasbe. — BERLIN 16.30: Pevski koncert. — 17: Lah ka glasba — 20: Zabaven večer. — 21: pesmi Hugona Wolfa. _ FRANKFURT 17: Francoska operna glasba _ 19.30; Prenos iz opere: Verdijeva oppra »Othellcx. — Orkestralen koncert. _ LANGENBERG 17: prenos koncerta iz Frankfurta. — 20.15-Mešan večer _ STUTTGART 16.15: Po poldanski koncert. — 20: Zabaven večer iu koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.35- Ciganska godba. — 19.30: Prenos iz opere: Godec iz Cremone* in »Triogelni klobuk«. — 22.50: Lahka godba. — LONDON 19.45: Ba-ohovi koralni preludiji. — 2015: Lahkd godba. — 20.45: Mešan večer. — 22.40: Or kestralen koncert. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20 45: Verdijeva opera »Othelo<. — STOCKHOLM 18.30; Lahka glasba. — 19.45 • Koncert orkestra ir, solistov. Zarobljeni finančni minister Madžarski finančni minister dr. We-kerle. sin istoimenskega ministrskega predsednika in prvovrstnega finančnika, je lastnik dveh posestev. Te dni se je pojavila skupina «špinačnikov», finančnih uradnikov, ki jih imenujejo tako radi njih zeiene uniforme, na pose-stvih gospoda ministra in zasegla v imenu zakona, pred katerim smo baje vsi enaki, 6 volov, motorno mlatilnico in raznega mobili.iara v vrednosti 17.000 pengöv. Gospod finančni minister je bil namreč v snovanje novih odredb proti nerednim davkoplačevalcem tako zamišljen, da je popolnoma pozabil na plačevanje tistih davkov, ki jih sme država po njegovih lastnih zakonih zahtevati od njega. Slučajno pa niso niti na Madžarskem «špinačniki» tako pozabljivi in tako malo radovedni da bi ne vtikali svojega nosu v finančne zadeve svojih ljubih bližnjih, pa čeprav sedijo ti bližnji na najvišjem stoicu državnega gospodarstva. Vsai v tem slučaju jih je napravil dobri spomin, poznanje zakona in njihova radovednost zelo simpatične širšim plastem madžarskih davkoplačevalcev. ki privoščilo najvišjemu zapovedniku njih mošenj to majhno škandalno afero seveda iz vsega srca. Radio - amaterji - naročniki - interesenti! Obveščamo, da smo otvorili našo glavno zalogo radio aparatov in potrebščin v DALMATINOVl ULICI 13 (nasproti Delniške tiskarne) Vodimo najmodernejše aparate in sestavne dele po oriznano kulantnih cenah. Neobvezno predvajanje. RAD I OVAL Speci jamu radio trgov na Dalmatinova ul. 13 Kongresni frcči in je reka njegovo truplo ponesla v morje pa ga je zdaj gospod Tikvič '.opet obudi! k življenju Trupla utop-enih mornarjev, ribičev njih žen in •trok oživliaio v tej drami. In celo norske živali imaio tu besedo Kako zborni domisleki! Vpraša! sem ga tudi za dejanje *e Jrame Toda mi ie izjavi! da v tem še ii na čistem ker dati vsebino tej dra-rii ie baš naitežje In ie resnico povedal! Treba mu ie samo časa. da v njem lozoriio misli VendaT ie že zdaj pre oričan. da drama izzove silno senza oi.io Odrska tehnika ie danes na višku ;n bo rešMa vse težavne strani Morska /oda se mora seveda le naznačiti in že to bi vzbuialo mogočno zanimanje v avnosti In končno bi dobre tantiieme iot>ravi!e njegovo gmotno stanje, ki v •em trenutku ni baš si'ajno. In me ie Dri tei priVki naprosil, naj tiu posodim sto dinariev Kupiti mora "!°n!ria za dramo tobaka mu ie zmanjkalo za nipn ln brez oipe v ustih ne iafde bogate fantazHe Ne bi bil smel odreči tako odl čne-mu gospodi) 'n umetniku toda zmoge sem resnično le dvaiset dinariev Ponudil sem mu iih In obžaloval, da mu ne morem ustreči v vsem obsegu. To- da ni mi zameril; sprejel ie. Ko sva se ■loslovila. mi je prijazno stisni! roko Da. križeva ie pot slovenskega umet lika! Včeraj sem gospoda Tikviča Lopet srečal Zaupal mi je. da ima tri prizore že napisane Dve noči ie delal Pokadil ie tačas ves tobak in zdai ie nervozen ter se mu pero ustavlia Pa me ;e naprosil za deset dinarjev Teke! sem k prijateliu Braidiču da mi iih ie posodil in sem mu iih dal lz srca ie bil vesel in me je imenoval zlatega prijatelja V trafiki je kuni! tobaka nabasal ie piipo in puhal dim v zrak Se moje srce se ie opaialo v zadovoljstvu Mato je odšel domov pisat dramo. Tedaj ie š nila vame ideja. Doma mi je ležal konec nerabne srebrne verižice. Poiskal sem jo in io nesel urarju Odštel mi ie zanio pet in trideset dinarjev Ej, denarci! In sem v trafiki 4ud'1 za ves ta denar izbornega tobaka za piDo gospoda Tikv!ča Da bo kad'' in bo niegova fantaziia bogata in bui-ia ko DiŠe dramo, ki se godi na dnu moria Naootil sem se. Večer ie ?e bil. ko sem obstal ood oknom gospoda Tikviča Na ulico so se valili oblak: dima iz pipe Ej. to Piše gospod Tikvič! Morda je že pri petem prizoru. In sem stopil «M . hišo z zabojčkom tobaka izbornega tobaka, ki bi ga bilo dovolj za pol dra-ne. Tako bi še laz imel zasluge za to ielo in v slovenski literaturi. V duhu чет se veselil njegovega veselo presenečenega obraza, ko odloži pero in /agleda toliko tobaka. Nestrpno sem potrkal in stopil v sobo. Gospod Tikvič se je dvignil izza m:ze in me na prvi mah skozi oblake dima ni spoznal. Navdušen sem mu izbočil zabojček tobaka in me je ganjen objel. Razgledal sem se po sobi. Na mizi je ležalo pet knjig »Tarzana«, a ni bilo lista papirja tam Torej ni pisal drame, ki se godi na dnu moria! In mi ie razložil, da drame vobče ne namerava pisati, ker ti ni moči dati vsebine in da ni še nikjer našel toliko zanimive fantastične snovi, kot je je nagromadene v delih o Tarzanu: vsa d ni ga literatura da ie omledna brozga brez mozga in krvi ln me ie vprašal, ili mu še lahko posodim vsai deset dinariev Dal bi si lase ostriči. Pobegnil sem in v srcu ml je bilo h'ido prehudo Kdo drugi ne bi obupa! nad gospodom Tikvičem !n njegovo umetnostjo? Žal. da ie tako in se vremena naši drami še ne bodo kmalu zjasnila. Maurice Renard: Integralni portret Lepa in otožna, kakor je bila v črnini, je stopila vdova Jeanne k oknu in se zagledala v noč. Bilo ji je trideset let Rodila se je 1. 1899. Nebo nad Parizom je bilo razsvetljeno po ogromnih reflektorjih, ki so metali v zrak pisane reklame Nebroj aeroplanov je letalo nad morjem streh velemesta. Za niimi so se vlekli dimasti trakovi ognjene pisave Noč je bila zelo nemirna In začul se je glas: »Enajst!« Cas. ko so naznanjali ure udarci z zvonikov, je bil že davno minil. Njih delo so bih prevzeli megafoni ki so s hreščečim glasom klicali v noč. In še vedno so ljudje umirali. Še vedno so na svetu živele vdove. Jeanne ie bila nocoj obupana bolj obupana nego kdaj ooprej. in je čutila neodoljivo željo, da bi pretrgala svo.ie duševno mrtvilo. Grenak nasmeh se ie pojavil na njenih ustnicah Stopila le k radio-apa-ratu Nenadoma se |e oglasila muzika, kričanje, vpitje. Ta šum se ii je videl, kakor bi prihajal z onega sveta. Pred seboj, na svetli plošči in aa platnu. Kraljestvo Prvi ples Koliko nad in pričakovanj je združenih 8 prvim plesom! Saj se vendar sme takrat deklica prvič pokazati v javnosti in igrati vlogo «velike dame», da, ne samo igrati, temveč sme celo biti velika dama, kar je še zapelji ve jše. Cele tedne prej se že pripravljajo za ta dan, ki pomeni tudi v modnem oziru važno spremebo v življenju mlade dame. Preje je bila samo še žabica, od tega pomembne» ga večera dalje pa sme nositi večerne oble* ke in je sploh odrasla. Seveda bi bila velika pogreška, če bi bi» la taka večerna obleka preveč pompozna in preobložena, ker je splošno znano, da mla« dim deklicam mnogo lepše pristojajo pre» proste stvari. Zlasti je pa tudi nova moda naklonjena preprostim oblekam in sovraži preobložene toalete, ker polaga svoj učinek samo na linijo m plemenite tkanine ter se vsaka mlada dama lahko pokaže čim lepšo. Najraje se odločimo za lepo stilno oble» ko, ki ni tako podvržena modi, kakor kaka druga večerna obleka in jo lahko rabimo več let po vrsti. Ne glede na to je pa vsaka mlada devojka v taki obleki izTedno sliko» vita in ji noben drugi model tako dobro ne pristoja. Pod najnovejšimi stilnimi oblekami pa ni» kakor ne razumemo onih kreacij lanskega leta, ki so z obroči in vložki na bokih delo® vale trdo in patetično, temveč gracijozne oblekce, ki imajo svoj stil le v uporabi od» govarjajočih tkanin, tafta, atlasa in podob» nih sviL Barva takih stilnih oblek je redko živa ali kričeča. Navadno si izberemo lepe než» ne pastelne tone, ki vedno delujejo najbolj» še, vendar pa ne smejo biti prveč bledi, ker bi na žarki luči plesne dvorane delo» vali medlo in preskromno. Kakor je znano, ima stilna obleka tendenco, da so pole kri» la različno dolga in so ti podaljški navadno zadaj. Večkrat pa v'dimo tudi krila, ki so podaljšana na obeh straneh in so spredaj in zadaj v sredini krajša. Tipično stilno obleko za prihajajočo plesno sezono vidimo na prvi sliki, ki je razen cvetlice na desni rami brez vsakega nakita, kar je zelo značilno za najnovejšo modo. Seveda novih plesnih oblek ne izdeluje» mo samo iz trdih svil, temveč posegamo po vseh mogočih tkaninah, ki jih izberemo, kakor pač zahteva fasona dotične obleke. Tako n. pr. zahteva obleka na drugi ski» ei, ki ima ozek zgornji del in enakomerno dolgo zelo zvončasto partijo krila, zelo mehko tkanino. Za njo imamo ла razpola» go različne moderne svile, pa tudi velurni gifon je poraben in izredno učinkovit. Tudi na tej skici vidimo velik cvet v barvi obleke. Na iboljše pridejo tilni efekti do veljave v tulu, ker nudi ono mehkobo in. mičnost, ki tvori dandanes glavno značilnost stilne obleke. Tudi ti modeli so najlepši v pastel» nih barvah in imajo navadne gladek zgor» nji del, krilo pa razdeljeno v več stopenj. S tako obleko nas seznanja tretja skic: Dve mični plesni obleki vidimo na desni strani v ozadju Na prvi se komaj vidno pojavlja že sedaj zelo moderna linija nek« danjih princezinih oblek Spodnji rob boga= tega zvončastega krila je okrašen z napol» plastičnimi cvetlicami iz velurnega šifona v barvi obleke. Zelo lahko si pa napravimo sami pre» prosto, a zelo učinkovito oblekco, ki nam jo kaže zadnji model. Gladko haljico si lah» ko skrojimo iz malega svilenega ostanka, garniranje pa obstoji iz širokega ob stra» ni zavozljanoga pasu z dolgimi pentljam!. — Ta okras je najlepši iz kontrastnega materijala: če je na primer halji» ca živo modra, vzamemo srebrn pas in pentljo, k jagodno rdeči barvi zlat pas in k črni obleki rdeč okras. Kakor vidimo je moda letos zelo rado» darno poskrbela za naše lepe mlade debu* tantke, da se jim ni treba bati prvega plesa. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. M. T. v S. Vztrajni krči v mišicah kot v mišičnih skupinah se pojavljajo brez omembo vrednih bolečin in taki druge vrste s časih neprenesljivimi bolečinami (erampi dolorosi). Po vašem or>isu gre zo slednje, ki se pojavljajo neredko pri povsem zdravih ljudeh z nekako inklinaeijo k njim. Časih jih izzove prekomerna uporaba enih ter istih mišic ali poslovno vjiarm-ljenih skupin, n. pr. pri čevljarjih, telovadcih, veslačih, skakačih itd. Prognoza je sicer dobra, dasi so krči brez bolečin jako trdovratni in se radi povračajo. — Bolestni krči v mečah. zlasti v zgodnjih jutranjih urah so bržčas nevritičnega izvora in se neredko pojavljajo pri kroničnih alkoholikih. — V nadaljne detajle se ne moremo spuščati, obrnite se na svojega zdravnika. — G. D. Š. v Č. Odločujoča sestavina >Јрпп1-ta« je ribje olje. »Jemalt« je smatrati deloma kot zdravilo, deloma kot hranivo. kar velja seveda tudi o ribipm olju. — G. D. T. v M. Opisani pojav ni treba, da bi bil znak kake bolezni, dokazuje pa, če se pokaže že v mladih letih, da stene žilovja niso dovolj elastične in krepke. V starejših življeniskil) dobah je to posebno pri ljudeh, ki mnogo sloje, nekaj vsakdanjega. Če ce ljudje si-eer čutijo zdrave, je to popuščanje na prožnosti žilnih sten povsem nedolžno, če ne presega gotovih mej. — Normalno naj znaša teža odraslega človeka toliko kil, kolikor znaša njegova višina centimetrov r.ad metrom. Torej: 1 m 73 cm visok Člov°k nai tehta približno 73 kg. Par kil pod ali nad tem številom ne pomeni nič. — Če je ob istem življenju, prehrani, delil itd. oseba shujšala za 9 kg, lahko po povedanem posnamete. katera teža se bliža pravilni, in katero težno stanje je smatrati za zdravo. Lahko, da je prejšnja teža bila prekomerna. Sicer je pa za maščevanje do gorove rneje odvisno od življenske dobe. v prvi vrsti pa od endogenne sekrecije. Za točno presojo primera bi bilo že treba zdravniške preiskave. — G. M. S. na B. Kakor se splošno misli, nalezemo skoro vso tuberkulozo. ki se pojavi v poz iejšeul t rafijoü žast ih« žarkov, kot jih baje nudijo z razno neslano in kričavo reklamo razbobnani kra.:ii, vam gotovo nudi tudi pobočje Stola in Begimi-ščice in okoliša pod njim. — G. F. P. v C. Po vašem opisu je bolnica zbolela svojčas na akutnem revmatizmu, ki je pa postal kroničen in se zopet od časa do časa v akutnih eksacerbacijah (nakratnih rhujšn-njih, navalih) pojavlja. — Poskusite bolnici «Ja.iati 2krat po 2 grama salicilovega natrija na dan (v oblatih in ne na tešč želodec) skozi nekaj dni. Boleče členke zavijajte v otirače. namočene v raztoplini 1 žlice Dar-kavske soli v 1 litru gorke vode. Nadalje naj pije bolnica več tednov Radensko slatino. Predvsem pa naj se drži čim bolj mogoče na toplem. Če bi opazili, da težko diha, da jo duši, ali da ji srce nemirno utripa, seveda ne smete odlašati niti lire. da pokličete zdravnika, kateremu bi bilo tudi sicer najbolje, da mu poverite zdravljenje. — G. P.R. v Z. Recept, ki precej sliči kalodontu, za pasto za zobe, je .sledeči: kalcijevega karbonata 250 gramov, magnezijevega karbonata 80 gr, glicerina Г»00 gr, mila 150 gr, kasijinega olja 2 gr, prav toliko melisnega olja in nekoliko karmina. Opozarjamo vas pa. da bi ta past л, nnprav-Ijevana v malem, dosti več veljala, kot kupljena tuba kolodonta. — G. F. G. v C. Neznatne bradavice si lahko odpravite z lapisovo paličico. Bradavico osnažite z bencinom, omočite jo z vodo in potegnite z la-pisom po njej. Seveda bo to treba več'ста t ponoviti. — Prav tako jo lahko omočite s formalinom (s stekleno paličico!) in počakate, da se tekočina na njej oosuši. — Pie-vidno jo tudi lahko namažete, pazeči, da skolice bradavice ne onesnažite — (najboljše je, če okolico namažete z vaselinom!) — s sledečim namazkom: salicilove kisline 6 gr. mlečne kisline 4 gr. kolodija 40 gr. Večkrat s čopičem namazati. — »Sanisvoj«. Jodova tinktura ni tinktura v pravem pomenu besede, ampak raztopina joda v alkoholu, navadno Ю odstotna. Najboljše jo hranite v steklenici z udrgnjenim steklenim zamaškom, ki sne gobo. — G. Dr. K. L. v P. Madelungova bolezen je simetrična Ii-pomatoza neznanega, verjetno pa endokrin-nega izvora. Velika redkost. — G. N. J. v K. »Aqua Regia« pravilno aqua carminati-va regia, absolutna dehteča voda za vetrove m od njih izzvane kolike, uima ničesar opraviti z »aqua regia« — Königswasser, najjačjo kislinsko mešanico salpetrove in solne kisline, ki topi celo zlato in platino. Ni nam znano, da bi se slednja kdaj upo-rabljala tudi v jako razredčeni obliki v medicini, mogoče pa je. Njen učinek bi bil V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. povsem tak, kot od močno razredčenih mineralnih kislin v obče. V koncentrirani obliki je seveda hud strup. — Aqua carmi-nativa regia dobite lahko v vsaki lekarni, vsaj pa aq. carminativo, ki učinkujeta obe jednako. Jemlje se po žličkah večkrat na dan. kjer so bile jasne projekcije, so se pojavile minijature orkestra in pevke. V začetku je bilo vse nekam motno, nejasno in zabrisano. Nu. polagoma so se glasovi izčistili. Instrumenti so doneli čisteje, glas pevke pa se je zdel, kakor da ne prihaja posredno od sluha, ampak naravnost, z deska. Jeanne je z naglo kretnjo prekinila to čudovito transmisijo. Trenutkoma se je odločila, da napravi nekaj, za kar se dolgo ni mogla odločiti. Spre-videvša, da lahko prenese poslušanje transmitirane glasbe, je bila sklenila, da napravi dolgo pričakovani poskus — z integralno sliko. Odkar je bil Herbert umrl, se ni mogla za to odločiti. Bala se je, da ne bi izzvala fantoma moža, ki ga je nepopisno ljubila. Zdaj se je odločila, čeprav jo je navdajalo čustvo tesnobe in strahu. Znanosti je bilo v teku 20. stoletja uspelo zgraditi aparat, ki je omogočal popolno rekonstrukcijo prošlosti. Minili so bili časi fotografij in albumov Ljudje se niso več fotografirali, ampak kinematografirali S tem se je potomcem ohranila popolna slika umrlega človeka. K sodelovanjem fonografa se je bila važnost tega izuma še bolj povzdignila: integralni porrret se ni pojavljal samo v živi sliki na plošči in platnu, oseba je tudi govorila, govorila kakor takrat, ko je bil pokojnik še živ. V bistvu pa je bil ta izum vendar strašen. V tem oživljanju mrličev je bilo nekaj odvratnega Nekaterikrat je hotela Jeanne nameriti svoj korak v mali salon, kjer so se projicirali posnetki! A nikoli se ni upala storiti tega. Vselej se je premislila Nocoj pa se je uprla strahu pred neizbežnostjo prošlosti. Prevzela jo je tolikšna želja po Herbertu. da je odprla vrata sobice in se zaprla v temnico. Z drhtečo roko je prižgala luči ter naravnala aparat, ki je bil zelo enostaven. Iz kovtnaste škatle je vzela navoj iz celuloze. Izbrala je tistega, ki je pred^avijal Herbertov »integralni portret«. Ko ie bil zavoj na mestu, je pritisnila na gumb. Na platnu se je pokazala najprej svetloba, nai:o lisa, naposled Herber-tova slika. In je spregovoril glas . . Človeški glas . . . Njegov glas . . . Bilo je, kakor da je živ. Stal je na vrtu. In mahoma — tehnika je bila dosegla tudi to stopnjo dovršenosti, — se je razširil na okrog vonj cvetja, ki ga je obdajalo. Zadeh-nele so vrtnice in nageljni. Jeanne je zaplakala. Odstavila je navoj in vstavila drugega. Videla je Herberta v delovni io-bi. Stal je pokoncu in govoril govor, s katerim mu je bilo stopiti pred vo-lilce. Kadil je smradko. Jeanne je za-voniala havano In nato . , . Nato se je razširil nov vonj — vonj dišave Herbertove prijateljice Felicite. Ali je mogoče, da je bila Felicita pri Herbertu v sobi. ko je nastajal ta posnetek? se je vprašala Jeanne. Kaj naj to pomeni' Jeanne je postala še pozornejša na Herbertov obraz. Opazovala ga je z neizrekljivo natančnostjo. In v svetlobi njegovih oči je odkrila dotlej neznano sladkost . . . Ljubezen ... Te oči so se nečemu čudile, so nefkai vsrkavale vase . . Da se do dobra prepriča o stvari, ie pritisnila na drugi gumb. In pokazal se je izrez iz slike, oko, samo oko, Her-bertovo oko . . . Kaj je bilo v očesu? -V zrklu je odsevala podoba Felicite. Njej je torej veljal sladki, zaljubljeni Herbertov pogled, njej njegova ljubezen .. , Zakaj Felicita gotovo ni ve- dela, da jo nekdo tako pozorno opazuje. j Jeanne se je sesedla v naslanjač. ' Pokrila si je obraz z dlanmi. Nova bol ji je razjedala dušo. Aparat se je avtomatski zaprl. Film je bil dotekel. Minevale so ure. Skozi odprto okno je prihajal šum aeroplanov. ki so krožili nad mestom. V stolpu bližnje cerkve se je oglašala trepetajoča melodija večernice: »Angelus Domini nuntiavft Mariae.« Jeanne pa je plakala, olakala s hrid-I kosto, ki ti n' besede. Plakala zato. j ker je bila izgubila p-avico, da olače ! za njim. ki ji je bil vsekal to okrutno 1 rano . . . Frigid: Kanarčki Zmerom sem mislil: vsaka stvar m vsaka mis*'! pod solncem je vredna ene ljubezni. Bilo je eden t'stih nedeliskih pono'-dnevov. ki so težki kakor večnost: greš sam fw nMcah potrkaš nekie. pa se ti nihče ne oglasi: prisluhneš k vratom 'n znotraj nekje hrupno tiktaka stara kuhinjska ura, morda so bili osa pustili doma in je zalajal vprazno. gluho vežo; ti se okreneš, stopiš po stopnicah in si misliš: nikogar ni — in tisti hip ti je. kakor da ne moreš prav nič več odlašati. kakor da moraš prav zdajle, prav zdajle srečati nekoga; obstaneš na stopnicah in se nasoniš ob držaj; potem Da planejo kaki koraki od kod in te je sram. zavihaš si ovratnik, bežiš na prazne ulice-in si misliš samo: nikoli več ne bom nikamor potrkal — in čutiš samo. kako na mokrih trotoariih zdaj pa zdai zaroooče.io čevlji samotnih pa-santov. Tako sem sam vase zagreben stal pred pošto in na kandelabru je visel plakat: Kot v raiu se počutiš, ako obiščeš razstavo k a n a r č kov «harcarjev» Čudno je z nami ljudmi: kadar smo žalostni, ne prenesemo veselja dru^h, kadar smo veseli, ne moremo njihove ^^lnsti. Samo °nn navado :mamo: zmerom najamemo koga. da Ы bil v naše ves.Hje vesel — klovna v cirkusu, komedijanta na odru. kanarčka v kletki. To ie že stara navada, najbrž bo zmerom tako, si mis'imo. in še na misel nam ne pride, da se slehernega smeha in sleherne pesmi drži i ¥ f]H€iS Tisti, ki ie za osnovne šole napisal berilo da so vsi letni časi enako lepi. gotovo ni nikdar preživel zime v velemestu ali pa je sedel v zakurjeni sobi pri obloženi mizi Že v vaseh je za ubožnejše sloje zima težja kakor so drugi letni časi, v mestu je huda. ker ni dela in sredstev za tečne.išo hrano, toplo obleko in kurjavo, v velemestu pa je zima nesreča za velik del na maihnem prostoru stisnjenega prebivalstva. Na deželi je za sitega po dosedanjih nazorih najlepša in najbolj zdrava letna doba Kristalno čisti zrak in sneg so vir zdravja pravijo zirrski športniki Sneg je poezija. V mestu pa ni snega, ker ni nikjer prostora za niega Pač leži po parkih in stre- del te bedne mase vrgel med sodrgo, ki to ime zas.uži. ravno mraz. Kje nai se ogreje slabo oblečen delavec brez zaslužka. brez denaria in brez doma, če so pa iavne ogre-valffice in prenočišča prenapolnjena in če ьь jih vsakdo boji. ker iih smatra za potepuhe in zločince, kakor na tleČJm pepelu Če gb zaloti stražnik, ga zapro in kdo vzame v službo bivšega kaznjenca? Samo na pepelu je varen da ne zmrzne in pod zemljo. O, tam je veliko mesto kamor nikdar ne posije solnce Pa vendar toplo, da nikdar ne zamrzne gosta črna reka, ki teče po vseh ulicah Le redko se upa sem oko postave in še to samo v velikih skup:n?h Ogromno •nesto zavrženih in naibedne.iših med bed- Zima v Parizu Prodajalec starih knjig ob se-ineskem nabrežju. ki mu trgovina drugače tako lepo cvete, čaka junaško in — zaman na svoje vsakdan]« klijente, ki so se zbali mraza in snega. hah neka umazano siva masa. okajena in onesnažena od premegovega dima. ali to ni poezija, to je le proč vržena umazana brisača, ki se je vanjo obrisala smrdliiva in sajasta velemestna atmosfera Samo zato je sneg koristen, ker še boli kakor dež čisti ozračje za kratek čas. dokler pada. In pa za one marljive brezposelne ki pometajo kidajo sneg z ulic in cest Dan na dan bi se moral vsipati z neba. da bi bilo zaslužka za vse one ki radi delajo in so voljni si služitj kruh pošteno, tako iim pa sneg ne povrne niti stroškov za obleko niti kurjavo Mraz požene množico pred vprašanje glad ali zapor, bolezen ali zločin? Imovitej-ši rešuiejo socijalno vprašanje kakor jim ie pač po duši Po leti vsai ni treba skrbeti za stanovanje Pod milim nebom prenočujejo tisoči po klopeh in kotih, vrtovih in parkih in pod mostovi da imajo mir pred policijo, кет It njih edino imetje svoboda V miazu preno-čuieio na ogromnih kupih premogovega pepela. na pol zakopani v večkrat še tlečo in žarečo maso. Lastniki tovarn in uslužbenci železnic preganjajo tudi od tod nevarno sodrgo in le rp-dki mislijo ori tem da 'P nimi ie ta podzemeljski labirint velikomest-nih kanalov Nizki rovi. ozke ulice in široke ceste s kavernami in velikimi dvoranami n& križiščih se razširjajo pod mestom, kako. zgoraj teko ulice in ceste na vse strani Na Dunaju računajo, da v tem peklu pozimi stalno stanuje do 50.000 liudi Pregnati iih nI mogoče ker bi bila potrebna cela vojska, da bi lahko naenkrat pregledala vso mreže kanalov Kadar napravi policiia racijo po kanalih, vjame le one prebivalce, ki so ob-kolieni od vseh strani drugi pa izginejo po temnih kanalih dalie S seboi nosijo gnile gdeie in slamniače ter si zopet posteljejo, ko so na varnem Mesto iih hrani in preživ-lia, kako, vedo le oni in oškodovanci Se celo luč jim daje mesto brezplačno, kei mora zaradi delavcev, ki so zaposleni po kanalih, biti tudi pod zemlio povsod napeljana elektrika Kadar so tovariši podgan in smradu varni, si prižgo luč. če pa začu-lejo prihod sovražnika, io priviiejo. Menda se ne motimo preveč, da bi Berlin s to podzemeljsko razsvetljavo lahko razsvetlil vso Ljubljano кат tudi za tako ogromen proračun kakor ie berlinski, znači občuten izda- ; 3 v4 yi'! Щ t® у v a Ii Tudi zima ima svoje radosti Neštevilni drsalci in drsalke ob jezeru v pariš kern Boulogneskem gozdu čakajo na otvoritev drsalne zabave Da, da, vsaka pesem je en sam hipen svetel blesk iz groze, kj je v človeku brez konca in kraja; svet ne premore biaga. da bi jo plačal, in tako ie pesem zmerom večna 'astnina tistega, ki se je utrgala iz njega, in on je zmerom sam. Kdaj pa kdaj izide v listih približno takle oglas: Kanarčki naprodaj! Imam večjo množino žlahtnih vrvivcev Prodaiam samce po 200 do 300 Din. samice po 50 dinariev komad Razpošiljam po povzetju in jamčim, da pride ptič živ. • V kotu je okrog prijetno zakurjenega gašperčka sedelo pat ljudi in se po-menkova'o s pridušenim g'asom — tako se meniio liudie. kadar kdo umre ali če po koga pride policija, sploh povsod. kjer ie kai narobe Ob zidu je bilo na'oženih blizu sto kletk no njih so se zibali in zaganjali kanarčki in so peli: in teh stn opcem b;ln kakor pesem ene same strte transmisiie V vsaki kletki ie bi'o r>o dvoje odprtin in skozi nie so kanarčki seea'i oo vodo in po zrnie Pod vsako kWko ie bila številka in nekie ie bila priložena tab'ica: št 49 Prvak prvakov on točk Ponekod ie bi'o nrinisnno: Naprodaj fn ponekod- Prodan. Strašne reči počenjamo ljudje. Pa se nikoli ne izkopljemo iz svoje črne ža-osti. In zato nam je najbrže vse kar sproti oproščeno. Zraven puščice, ki je sprejemala darove za vnanje ptice, je stal nagačen kanarček in s kljunčka mu je visela tab'ica: Ker hrane dosti imam jaz, zato prosim vas. da kai podarite za moje bratce s* stradane. To je bila pa majhna pomota. Nekaj strašnega ie glad za kruhom ^a to se še kako prebije: če si gladen veš da se ti godi krivica hod š okrog tiščiš pesti in sovražiš, morda se ti zgodi da od gladu umreš in potem ie vse dobro. Toda če si bil žejen ljubezni. Da ti ie nihče ni dal. ti nihče ni storil krivice, fn tako pojdeš ves sam skozi življenje, s to pekočo žejo boš lahko živel vse dni. * V leksikonu sem pod besedo der Kanarienvogel bral med drugim tudi to'e- Für den Sänger muss der Käfig etwa 36 cm lang. ?1 cm hoch und 17 cm tief v'erecki? und oben von sanft eewn'bter Form sein Tedai mi ie da bi pogledal še nod besedo der Mensch Vstal sem že. na ne v^m kako da mi ie prišlo na misel- sa» te besede najbrže sploh ni v leksikonu. Saj vsak ve., kako je ta stvar. Grozna so ta podzemeljska mesta, vendai ni prezimovanje deložirancev v barakah v Ljubljani mnogo ugodnejše in marsikdo b; šol raje prenočevat v kanal kakor zmrzovat v barako. Da podzemlje ni dom kieposti in da stanovalci niso bogaboječi in rahločutni kakoi nune v samostanskem ziJoviu, je čisto umevno. Mnogo lažje, kakor dejstvo, da tudi med te nesrečneže piidejo mnogi. k; bi delali čast samostanski družini. Mraz in glad sta nepremagljivi sili, kj jim večkrat ne srečnež lahko zbeži le v podzemPe ali v zapor, mlade ženske pa le prepogosto zapeljejo na stežaj odprta vrata v pogubo. O tem vprašanju je popisanega že cele gort-papirja in vsi spisi so edini, da ie domala vse reve. ki si na ta način služijo kruh. vrgla beda na cesto Glad rodi želie po bogato obloženi mizi, mraz vzbuia sanje po udobnem, toplem stanovanju. Obupna osa-melost brezposelnih deklet, premraženih it. gladnih, okrog n:ih pa luksus in polno podjetnih in darežljivih k.-valiriev. Ne sodite, zakaj sam Krist se je zavzel za neč:s::uco Ker je beda škodljiva in nevarna, io skušajo mesta olajšati z najrazličnejšimi sredstvi. V mrazu postavijo po trgih in ulicah peči da se pasantje lahko vsai za silo pogreieio Tudi javnih ogrevalnic ie že povsod mnogo Sem prihajajo, čeprav neradi, zlasti starejši ljudje, ki si ne morejo privoščiti tople sobe mlajši iih pa poseča.io le v sili. кет ie tudi marljivim in poštenim neprijeten čut. da iih opazujejo detektivi, ki se tudi zmotijo in zagrabijo nedolžnega ter odvedo Ce-med navzočimi slučaino kdo pozna aretiranega ie nevarnost prav verjetna, da izgubi dobei glas »Aretirali so ga ie že moral kai premakniti« zadostuje, čeprav dokazuje pomoto Za hrano skrbe siromašnejšim slojem, delavcem, trgovskim nastavliencem in nižjim uradnikom vzorno urejene ljudske kuhinje kamor se v velikih mest:h nikdo več ne sramuje iti. čeprav niso ustanovljene samo za gotovo stanove, kakor dijaške; uradniške in druge menze Po neverjetno nizkih cenah oddajajo te kuhinje zdravo in tečno hrano in imajo tudi veliko izbiro jedil, kar ie pa vse le mogoče pri ogromnem prometu Primerianje z velemestnimi in zabavljanje čez naše javne kuhinje, ki je pred kratk:m otvorila prav moderno tudi Delavska zbor-г-ica. je neupravičeno, ker Ljubliana nikdar ne ovire nuditi tega kakor n pr Berlin, kjer so ljudske kuhinje, ki izdajo dnevno po več lO.OOO porcii. To so tovarne za prehrano, ki bi : a i i k o ena nahranila polovico Ljubljane. Te kuhinje imaio pa tudi svoja veleposest-va živinoreje, mlekarne, tovarne za kruh itd., da se stroški čim bali znižaio v Ljubljani b; pa d-bavitelj vsega kruha za iavne kuhinje težko preživel lasi no družino Obiskovalci ki se hranijo v naših ljudskih kuhinjah, naj torei tudi malo računajo, če ne dobe za nekaj dinarjev al. celo zastonj izbire kakor v hotelu. Velikemu delu naše inteligence je najbolj znana dunajska »mensa academica« in gotovo ni bilo na Dunaiu na vseučilišču slovenskega di-aka. ki bi ga ne bila nikdar na-sitila Ce ni bilo denaria smo si pa izposo-iali »kosila» in »večerje« med seboj. Vedno brez obresti prosimIGret smo se pa hodili v kavarno kjer je bilo dovoljeno vse popoldne sedeti ob simi vodi in citati časopise. Ta dunaiski običaj je posnel g Krapež v »Zvezdi« ki je pravi, nesebični pokrovitelj naše premražene akademske mladine Zatorej: Vivat, živali! Preverjen sem. da se naši nladi doktorji tega zavedajo in le pri njem [»rirejaio svoje promocijske kroke Ni ga lilo absolventa na Dunaiu. ki bi bil pozabil na gostoljubni Kaffč Wien. Zaio ali pa tudi ne se je na Dunaju prime. rilo, da so slovenski umetniki po slavnostni otvoritvi svoje umetnostne razstave, ki so se je udeležili najvišji krogi m so o njej ob-javljali slavospeve vsi dunaiski listi, banke-tirali v l udski kuhinii za sv Štefanom Stroški. 37 krajcarjev, nadaljevanje pa ob drugi priliki. Mraz je pa v velemestu nesreča tudi zi vse one tisoče, ki si pod »milim« nebom služijo kruh Pomislite na stražnike, pismo-noše, zlasti pa na prodajalce časopisov ir drobnarij Vendar pa za te m tako hudo, ker se gibllejo, usmiljenja vredni so рэ prodajalci starih knjig in umetnin, kj vel dan sede ob dolgi vrsti štantov za Seino v Parizu in čakaio. kdaj bo zašel v to pušča, vo kak raztresen učemak ali strasten bibli-ofil. da izrabi dan. ko zaradi mraza nikdo drugi ne izbira knjig in ne ogleduie bakrorezov. in mogoče vjame že davno zaželienC rariteto Malo je redkosti in še manj kup cev po zimi ali vendar .. Zima v mestu ima pa tudi svojo prijetne stran, seveda le za onega, ki ima denar, Na izbranejši repertoar v gledališčih, koncertih, varietejih in pa plesi, povsod plesi. Zunaj zmrzuie napol oblečena revščina, no« ! tri pa se ogrevajo pridobitniki in pustolovci ob pogledu na lepotice Pri revijah in na : redutah se naslajaio večinoma tu'ci ki pač doma na deželi ali v manjših mestih v pro. vinci nimajo takega užitka, velemeščani pa gredo na drsališča in sankališča. ki so & njimi vsa velemesta vsaj za sile preskrbljena. Ker pa meščane rado zebe. ima;o drsališča v velikanskih dvoranah kior ni prepiha niti strupene burje, pač pa vedno kakor ogledalo gladek led. Čarobno ie tako drsališče cb svitu obločnic in ob zvoku velikega orkestra Še celo za smučarje imajo v vulkanskih poslopjih hribe in doline s pravimi skakalnicami in umetnim snegom. V soboto I '.večer pa velemeščan, s stotinami posebnih j vlakov hite na vse strani, da se navžijejo zime na deželi. Pri kolektivni mizi v vslikomestni kuhinji Pismo iz Poljske Varšava, v januarju 1929. Za bodočnost petrolejske produkcije — Trgovski odnošaji z daljnim Vzhodom. — Varšavski berači protestirajo proti magistralnim bonom. — »Kontrolor čaš« v varšavskih restavracijah V poslednjih letih ie petroleiska produkcija na Poljskem znatno nazadovala Če poide tako naprej, bo Poliska v ne-daleki bodočnosti komai pokrivala lastne potrebe. Petroleiski vrelci se izčrpu-jejo. V k^1:kor novo vrtarne те izsled1 novih vrelcev, bo Poliska primorana uvažat: petrolej, oziroma niegove produkte Zmanjšanje petroleiske produkcije pa bi znatno poslabšalo žt itak negativno trgovsko bilanco, sa sta oetro-lej in premog glavna izvozna produkta Poljske Kai bi počela Poliska brez pe-troleia v slučaju vojne! V moderni vojni ie bencin kot kurivo za avtomobile in aeroplane istotako potreben kot smodn k in orožie. Iz iavnosti priha'aio številni glasovi, ki zahtevaj izpreme-nitev dosedanje petrolejske politike Država je dosedaj izdatno podpirala izvoz petroleja ter rade volje znižala izvozno tarifo. V nekaterih s]uč:i'"h ie imel izvoz naravnost znača' dumpinga Izvažali so petrolei v inozemstvo za ceno ki ni pokrivala niti lastnih izdatkov Predstavrtelii gospodarski krogov zahtevalo omejitev, oziroma prenehanje petroleiskeca izvoza, dokler se ne naideio novi vrelci Država na pripravlja zakon o obveznem mešaniu bencina s špiritom kot gonilno silo za razne motorje Poljska bi s svojo velikansko vsakoletno pridelavo kromniria z lahkoto pro:zvaia!a potrebne množine špirita Zakaj nai b; črpala edinnle iz usihaiočih petrole-skih vrelcev .ko ji vendar nudi poliska zemlja dnig produkt v skoraj neomeienih množinah. • Trgovski odnošaii med Poh'sko in Kitajsko se snet obnavPaio. Pol;ska ie izvozila v »nebeško cesarstvo« v oosled njih mesecih velike množine raznega blaga iz lodzk'h bielskih in be!ostock;h predilmc. Fksport pa še ne dosega predvomih številk. V ros'edniem času je Kitajska uvozila zlasti veliko odei kocov in klobučastih trakov ter železnih ;zde!kov iz šleziiskih plavžov za nov železniške proge. Kl.iub veliki коп'-л renči nemških in angleških podjetij Sv razviia čim dalie boli prliska trgovin na daljnem Vzhodu, oživlja se banč-oromet med obemq državama, množ' :o se transakcüe 7чenkrat рз so še velik del po!isk;!i idustrijalcev boji na-vezi ti bli'/ie zveze s KitnisVo iz strahu ored izgubo denar;a v do'eli kier tra- :ajo neure'ene ra-Trn°re in nemiri. • Beraška nadloga v Varšavi ie neznosna Poklicanih "rosiakov e okrog ISOO amateriev pa še vel ko več. So berači, ki »gredo na delo« le ob nedeljah. med tednom pa naimu.ie.io za drag denar in visoke odstotke svoi ^-"ctor orj cerkvi mani nretrožnim tovarišem. Veliko Hudi prosiači ne iz potrebe, marveč iz oriroiene l'nbezn: k te^n poklicu. Starci iz varšavskih ubožme se zvečer kai radi izmikajo na ulico, kjer Drosiačiio Magistrat s;cer dnbro skrbi zanje toda »vodke« iim ne daie. Znana predr/nnst in temnerament varšavskih beračev. Iz ust iim puhti »čista monooolova« (»vodka« ki 'ma idst. a'kohola). iez'k se jrm zapleta, pa te Drosijo za kak m lodar za težko bolno ženo. (»Težko bolna« žena prosiači istočasno na drugi ul'ci ali pa nrnravHa doma okusno večerio za utruienega moža) Nekater; berači na — -avno na;-boliši ns'hologi. prosMn "-^vnost »za vodko« Z^an ie na varšavskem t'^^u berač ki ie prosil »na vodko«, pa so ga vprašali, zakai ne nrosi tudi »na tobak« ■>Ne kad:m.« ie bil kratek in jedrnat odgovor. Naivečji odstotek beračev pa tvorijo različni brezposelni, oziroma individuji z nedoločenim poslom, ki sta-niie:o na obširn:h koloni'nh za brezdo- me na koncu velik" Varšave. * V zadnjem času ie začel varšavski magistrat izdajati fakoimenovane *pro-tiberaske» bnne v ceni 3 5 in 10 gro-šev. Vsak meščan si lahko kupi te bone ter iih mesto denarja razdeli med reveže 7a to ho.iH «-'rnmak od magistrata kosilo nb'eko m drnee notrpb-ščine Vsakega revoža registrirajo in obiš<*eio njegovo rodbino Kratka izkušnja z boni ie pokazala, da večini zgla-šajočih se ni bilo treba beračiti. Var- šavski magistrat upa, da s protibera-škimi boni znatno razbremeni občinstvo ii zmanjša beraško nad o^o Drugače ia mislijo sami berači. Bor.ov nečeio prejemati, takoj za vratm. iih mečejo v labira nike. Nekateri siromaki prosijo ■točasno za denar za tramvaj, da za-lesejo bone v magistrat Drugi bolj vročekrvni en nčneio zmenati in kleti. če jim n-о''ч ' - bon Prihod no nedeljo baje prirej berači velik nrotestni shod proti mas; 'ratnim bonom . . . * V varšavskih restavraciiah lahko tu.icj ob nedelji r1 i^aju čudno navado, ki ie sicer n ь nikjer v Evropi: Naenkrat se pojav v restavraciji postaven gospod s torbo ood pazduho in hodi meni nič — tebi nič od gosta do gosta. iem':e v roke čaše ki stoje pred gosti ir, iili «d iha» Nedelja v Varšavi je namreč «suha» prepovedano ie piti «vodko» iz kozarčkov zato io pijejo gostje iz skodelic in vrčkov in so na koncu popolnoma »s''hi« sov eJa kar se tiče denaria Oospod obhodi oo vrsti vse mize in vt ka oovsod v časice svoj ne vedno estetični nos Hostie veči .o-ma zahtevajo oo tei reviziji tako- sveže kozarce dnigj oa se raje orese;e v hotelske sobice kier se 'ahko zaklenejo Ttrec «o nq 7я мН kn 7ve. da ie kontrolor čnš trnsnnrl državni uradnik kj ie za ta n-ose' sicer dobro n'a-čan. ie na v npnrestani nevarnosti, da se ok"ž: s kakn Hnip/niio. Dr. Bnžena Koknti Kowalewska. »ПАММА, le nanviivlneiše sredstvo za lase dnn-fšnipg ?asa Frtmr sredstvo ki ga zdravnik' onp«>7navair 'n pr dpisuiejo. Najdbe siareda о-ožja v Cari- Dunajski učenjak dr Stoecklein je d< b'l dovoljenje, rbi sme iroučevati zbirki orožja v tako zvanem Starem seraib v Carigradu Pr< tem je odkril velikansko rniožino takšnega nrožia iz časa pred 16 sto'etiem. ki qa doslej nismo n;ti oo7na1; TTsnrhp s-«-oiib raz« 'skovani bo oHavil v pos< hni knjigi, a orožne zaklade, ki so v splošnem dobro ohranieni. bo uredil po vseb pravi'ih muzejskih zbirk Jiado Jutro" Z današnjim dnem otvarjamo pod tem naslovom novo stran, ki je name; njena mladim prijateljem «Jutra» in bo izhajala redno vsako nedeljo. «Mlado Jutro» bo prinašalo vsega na izbero: pravljic, povesti, poučnih se-stavkov, veselih smešnic in ugank za bistre glave. Skušalo bo ustreči deci vseh starosti od najmanjših do večjih, in bo tako predstavljalo tisti del «Jw tra», ki ga smeta očka in mamica z mir* no vestjo iztrgati in dati otrokom, da ne bodo iztikali po ostalih straneh; te niso pisane za mladino in se nanjo — samoumevno — ne morejo ozirati! Čim več odziva bo našlo «Mlado Ju> tro» med svojimi čitatelji in čim boljše se bo širil krog naročnikov «Jutra*, tem več bomo lahko storili za svojo mladinsko prilogo glede na obseg, vse= bino in opremo. Urednika «Mladega Jutra» bo vodi= lo pri njegovem poslu spoznanje, da najboljše čtivo za otroka ni tisto, ki je najbolj otročje, ampak tisto, ki daje mimo blažilne, poučne in druge predpU sane vsebine naiveč hrane mladi domu šljiji in na iveč izpodbude mladim mo= čem. Kratki, sveži, vsebinsko razgibani izvirni prispevki v spodobni si oven: ščini mu bodo vselej dobro došli; na= robe pa prosi izdelovalce omladne, po= siljene. iz z^rizenih peresnikov izsesa* ne «mladinske literature», naj oddado svoja dela drugam. Svoje drage čitatelje vabi stric urednik da mu prej ko mogoče v pisemcu sporoče. kaj jim v «Mladem Jutru» najbolj ugaja, česa pogrešajo in s čim bi jih naibolj razveselili! Če si ne bodo želeli ptičjega mleka in polžje krvi, jim bo drage volje ustregel! Kužek Ba!Iy Bully je bil kaj ljubek majhen kužek. Rad je jedel kruhek z mlekom in mu je šel neznansko v slast. Nekega dne mu je dala njegova tnlada gospodarica kost in tudi ta mu je prav dobro teknila. »Prav prijetno je glodati kosu!« si je mislil in zbežal z oglodano koščico na konec vrta. Tu si je poiskal primeren prostorček in jel s svojimi tačkami kopati jamo. V njo je položil kost in io zakopal. Edino, česar ni maral, je bil njegov ovratnik. »Bredin očka tudi nosi ovratnik,« je nekoč mblil ВиЛу. »Njega sicer ovratnik ne ovira — a vendar ga včasi odloži. Ja/ ga bom tudi odložil!« Kakor je rekel, tako je storil. Po dolgem prizadevanju je naposled spravil ovratnik preko glave. Nikogar ni bilo v bližini. Bully je izbral primeren prostorček in zagrebe" svoj lepi rdeči ovratnik v zemljo. Drugo jutro, ko je Breda okopala Bulljia. mu je dejala: »Bully, izgubi si svoi ovratnik. Čudno se mi zdi. da ga ni nikjer!« »Meni se tudi čudno zdi!« je odgovoril Bully. »Nu, saj veš, ovratnik moraš imeti,« je rekla Breda in mu nadela nov ovratnik. To pot je bil zelen. »Pazi nanj!« je dejala Breda. »Dobro, paziti hočem,« je odvrni Bully in zbežal na vrt. Spet se je mučil nekaj časa in snel ovratnik. Tudi tega je zakopal v zemljo. »Tu je dobro spravljen,« si je mislil. Tedajci pa je začul glas: »Alo!« Bully je dvignil glavo in zagledal volčjaka. ki je ves potrt stopal proti njemu. Zelo žalosten ie bil videti. »Kaj ti je?« ga je vprašal Bully. »Oh, svoj ovratnik sem zgubil!« je odgovoril volčjak. »Nu. kai pa zato?« je dejal Bully. »Ovratnik mi ie podaril rnoj gospodar,« je menil volčjak. »in sedaj bo žalosten — oh. pa tako dober je z menoj!« Bully je ostrmel. Niemu ie bila podarila mlada gospodarica dva ovratnika in on jih je bil zakopal! »Poglej dragi prijatelj,« Ie dejal. »,'az sem dobil dva ovratnika; zelenega Podarim tebi.« Izkopa! je oba ovra:ni-ka; zelenega je podaril vo'čiaku. rdečega pa je položil Bredi pred noge. »Ubogal bom!« je rekel Bully. »Odslej botm zakopaval samo kosti in če bom zelo priden — kdo ve. morda zraste iz njih kar celo koščeno drevo!« Kako vidimo slike plastične Ali veste, kaj je stereoskop? Morda ste ga že kdaj imeli v rokah. Sterc* oskop ima dve leči in vsako oko gleda skozi eno. Slika, ki jo vstavimo v stere* oskop, je dvojna in oči imajo zmož* nost, da strnejo -be sliki v eno, ter ju vidijo kot en sam predmet, ki je na vse strani obdan s prostorom. Poka* zati vam hočemo preprosto napravo za plastično gledanje navadnih slik brez pomoči stereoskopa. Vzemite podolgast, kakih 15 cm dole kos papirja in ga prepognite nn dvoje. Na enem koncu vrežite vanj majhen križec s približno 1 cm širokima p reč* nicama. Vtaknite zloženi papir pod sliki tako, da b stala tista pcbv!ca. v katero je vrezan križec, pokoncu Glejte na sliko skozi ta križcc, pa io boste videli plastično, kakor v stere* oskopu ali «panorami». Barve v zraku Za to umetnijo potrebuješ nekaj ko* ščkov papirja ali blaga v živih barvah. Vsak kos naj bo ves enake barve, ne pisan, in čim bolj kričeče so barve, tem bo! jše so za naš poizkus. riazgrni po mizi večji kos temnega blaga in položi na sredo kosa enega izmed barvastih odrezkov. Nato upri oči v barvo in jo nepremično glej mi* nuto ali dve, dokler se ti oči ne utru* dijo. Zdaj obrni pogled na kos belega blaga ali papirja in počasi se ti bo pri* kazala podoba v obliki barvaste lise samo da bo povsem drugačne barve Ko izgine ta slika, se pokaže druga in za njo spet druga. Nastajanje teh slik povzroča dej. stvo. da se mesta v notranjosti očesa, ki so občutljiva za tisto barvo, počasi utrudijo. Oko vidi tedaj vse sestavine bele svetlobe, izvzemši barvo, po k a* terj je utrujeno. Barva, ki jo vidiš na belem papirju, se imenuje «dopolnilna» glede na ono. ki si jo gledal izprva Ce bi zlil obe barvi drugo z drugo, bi do= bil belo barvo. Za izpremembo lahko položiš barva* sto krpico na bel papir in jo gledaš, dokler se uči ne utrudijo V tem prime* ru boš videl okoli nje rob v dopolnilni barvi. H. Seidel: Kačji kralj Vik: Sinko Pic in Tinko Cic «Mrzla burja lomi veje, kdor se greje, ta se smeje!» misli Pic, naš korenjak, in se stiska v kot gorak. Kruha kos drži v desnici, sladko jabolko v levici, ves obraz mu gre na smeh — joj, drobtine pa po tleh! Je in je in nič ne čuje, da nekdo na okno ki ju je, trka, prosi: «Pic! Pic! Pic!» -lačni ptiček Tinko Cic. Pic se greje v topli sobi, Tinko Cic se zunaj šobi: «Mraz je hud, še hujši glad, jesti nimam, pa bi rad!» Čuj prosjaka. mali hlaček, kruhojed in nagajaček; kar drobtin si nasejal, vse lepo mi zberi s tal! V pest jih zberi, ven jih nesi, s praga ptičku jih potresi; bodi usmiljen, sinko Pic, kruhka prosi Tinko Cic! Trdo kuhana jajca Položi na mizo dve jajci, eno kuha» no drugo sveže Kako ju razločiš dru* go od drugega, ne da bi ju ubil? Vsi te bodo občudovali, ako poveš to že na prvj pogled In vendar je tako preprosto ločiti uhano jajce od surovega, Zatik!jaj eno izmed obeh jajec po .i i/i. Med tem. o se trk lja. se ga do* ;ikni s prstom baš toliko, da se ustavi, n takoj umakni prst. Če se bo jajce še dalje trkljalo. je sveže. Tvoj prst je ist-jvil samo lupinjo, tekoča vsebina pa se če giblje in povzroči, da jajce nadaljuje svojo pot. Če ustaviš kuhano iajce. se ustavi povsem, ker je njegova vsebina trdna: ko umakneš prst se ne gane nikamor več. Nekoč so živele tri majhne deklice: vsak dan so pasle gosi ob ribnjaku. Na eni strani ribniaka se je širil gozd. na drugi strani pa so bili travniki. Dve deklici. M:nka in Nežika. sta bili hčerki bogatih kmetov in sta pasli domače gosi. Imeli sta lepe oblekce in nosili Čevlje, med tem ko je bila tretia hčerka siromašne vdove. Vse poletje je morala bosa hoditi, zakai njena mami' ca ni ;mela denarja, da bi .ji bila kupiia čeveljčke. Imoviti deklici sta bili zelo ošabni: le kadar sta potrebovali pomo-či pastirice Metke, sta priiazno govorili z njo. Metki je šlo vsako delo izpod rok; bila je kai pripravno dekle in dobrc_a srca. Časih se je skrila za kak grm in mPo jokala, če sta jo tovarišici zasmehovali, a vselej iima je rada pomagala. ako ie bilo treba. Nekega dne. ko je solnce vroče pripekalo, sta kmečki hčerki zaspali in Metka ie morala paziti na n'une gosi. Sedla ie na kamen ob ma-hnem grmu in jela plesti nogavice. Vse ie bilo tiho — kar začuje šelest. Vzd:gne glavico in pogleda, ka.i ie. Nedaleč od nie se ie v travi nekai zalesketalo. Bila je drobna zlata krona na glavi bele kače. Živalca se ie pazljivo ozirala, a Metke ni zanazila. Nato ie smuknila za grm. Ccz nekai trenutkov ie spet prilezla izza grma. a zlata krona ie bila izginila. Kača je hitela k ribnjaku :n zleza v vodo. .Oh, kako rada bi bila Metka vedela, kaj se ie zgodilo z zlato kronico. a bilo io ie strah, da se kača ne bi vrn;la. In res — kmalu ie spet prilezla bela kača iz ribniaka ter izgmila v grmu. In ko se ie spet prikazala, ie imela lepo zlato kronico na glavi. Nato je švignila po travi p^nti gozdu. Metka ie povedala tovarišicama svoj doživliai in Mnka i? ie odgovorila: »To ie bil kačii krali! Kadar se gre kopat. odlož: kronico. To mi ie povedala babica Kdor ve za kraj. kamor se hodi kopat, nai tam razgrne po travi belo rutico ali predpasnik in kičii kral.i bo odložil nani svoio zlato krono. Potlej pa moraš urno ""begniti z nio in teči. dokler ne prideš preko deroče vode. zakai deroče vode se kačii krali boji. Ce zapazi, da ie niegova krona :zginila zažvižga in tisti mah prih-'tno kače iz vse okolice ter iameio zasledovati tatu Marsikdo ie že bridko plača! svoio drznost!« Drugo iutro so dekl'ce oprale svoie predpasnike v ribn aku in iih posušile na solncu Dogovorile so se. da bodo skušale dohiti krono kačiega kraija. Opoldne sta M;nka in Neža razgrnili svoia bela nrednasnika na travo ood grm. Ko je hotela tudi Metka razprostreti sviji s:vi predpasnik, sta io M;n-ka in Neža zasmehovali: »Ali res misliš. da bo kačii krali položi! svoio lepo zlato krono na tvoi srdi sivi predpasnik?« Ker torei ni smela razgrniti predpasn ka pod grmom, ga ie odnesla na rob travnika in vroče solze so ii lile po obrazu Nato so se deklice poskrile v grmoviu za gozdom. Cez neka' časa so začule šumastenie in zagledale kač;e;ra kralja Ko ie le-ta zapazil bela predpasnika, ie obstal in si ru "gledal z vseh strani Tedai pa s« ie Nežka zgenila in kačii kral.i ie poT begnil Prišel ie do sivega nredpasnika. ki si ga ie pozorno ogledal Ker mu ie ugajal. ie snel svoio zlato kronico in io položil nanj. nato pa ie Och tel k vodi. Metka ie vesela priskočHa zgrabila predpasnik s krono vred in zbeza'a. »Tecita hitro, tecita, da ne bo prepozno!« M nka in Nežka sta neievol.ini vzeli svoia predpasnika in tekli za Metko. \ ka'*" krali ie u«rno zlezel iz vode in zažvižgal. In glej. z vseh strani so pri-ez!e kače. da bi branile 'ast svoiega kralja. Deklice so tekle na vso moč in naposled preskočile potok, tako da kače niso mogle za nr:mi. Ko ie Metka pokazala svoji matm zlato krono, ie dejala: »O. kako lepo, zJai bo konec naše bede!« In ie skrila kro^o v skrinjo. Nato sta mama in Metka legli spat. Ponoči pa iu je mahoma zbudil oster žvižg: planili st? рокопсм in videli, da ie ;zba razsvetljena. Na tleh ie ležal kačii kralj, ves svetal v svoji belob". Vzd'gnil ie g'.t-vico in'rekel s t'h'm glasom: »Vrni?» mi kronico. dobro va.iu hočem nagradit1. Na vajinem vrtu bo vzcvetla pre-čudna roža. kakršne še nista videli Koplj'ta pod njo in našli bosta v zemlji lonec, pol z'atnikov in draguljev. Takrat mi morata vrniti kronico Ako re ustrežeta moji želji, vaju čaka vel ka nesreča!« Nato ie izginil. Metka in niena mamica nista mogli več spati, tako so iu bile vznemirile besede kačjega kraHa. Komaj se je začelo daniti, sta že h teli na vrt in je?i 'škafi obljubljene rože. In glej, ko .ie prisralo solnce. ie vzcvetla pod iablano čudovita roža. ki ie napolnila s svoj Iz otroškega življenja Močni so materinsk motivi zlasti v pesmih »Mamice ni« In »Mati« Zbirko ie avtor tud; Izrecno posvetil svoj' materi I^med naiboliših 'n zan; najznačilnejših nai bodo navedene tu še »April« "T eto«. »Vsi sveti« »Žalost« In »Očka« Obilo humor'* očifule siiatna »Pol-žek leze v svate« Nas'nvnn stran In ilustracije v prav lično opremlleni knožicl te izvrši! akademičn' s%ar Seebacher — Ni dvomq. da Ip GoritiSeV dodei vztrafno in hitro koraka! Leni uspehi nai mu n" bodo v rrvjro пя nada'ini; not*' F R. čil, vrgel puško proč ter vzel podplate pod pazduho, a ne dovolj naglo, da me ne bi bil zadel topli curek, ki je briznil medvedu iz strašne rane. Z vso silo udarca, katerega mi je bil namenil, se ie zapodil naprej in težko te-lebnil na glavo. Toda pobral se je, razmetavaje okoli sebe mah in listje, ter z grgrajočim stokanjem in negotovimi koraki zdirjal za menoj. Med človekom in zverjo se je prišel boj na življenje in smrt. Vedel sem. da ranjenemu medvedu ni moči uteči Vse kar sem mogel storiti. ie bilo to da se z odskakovanjem in skrivanjem odtezam strašni živali, dokler ie ne oslabita izguba krvi in bolečina Kadar sem se potuhnil za kako drevo, so njeni silni kremplji sekali dolge brazde v sveži les in nekajkrat se je zgodilo, da je dobesedno podrla mlado deblo na t!a. V nepopisni grozi sem skakal zdaj sem, zdaj tja. iščoč drevesa, ki bi lahko splezal nanj, da uidem smrti. Strašna zelena svetloba je žarela zveri v divjih očeh, ko se je rjove in hlastaje zaganjala za menoj, in kri ji je neprestano brizgala iz razmesarjenega grla. Toda čas mi je prihajal na pomoč; moja igra je bila dobljena. Planil sem k pripravnemu drevesu. zavihtel sem močno vejo, splezal še više in zajahal drugo vejo. kakih petnajst čevljev od tal. tako da sem mogel mirno počakati konca. Šele ko se je ogromna žival ustavila ob znožju drevesa. sem io videl v njeni polni višini: na zadnjih nogah ji je bilo gotovo osem čevljev če ne več. Nekaj trenutkov se je še opotekala in lovila, nato se je nagnila in telebnila na tla Udje so ji utrpnili, iz njenega žrela se je izvil hripav jek — in njena razbojšnika pot je bila končana Koža ie bila prekrasna. Drugi lovci so mi zatrjevali, da je vredna vsaj pet sto dolarjev Toda ni mi bilo usojeno, da bi se bil uveril o tem. zakaj kmalu po tistem dogodku se je ob izviru Bar-ker Creeka. ob katerem sem imel svojo kočo. utrgal oblak. Sredi noči mi je odneslo kolibo in moja dragocena zaloga medvedjih kož je šla obenem z mojo zbirko zlai ih zrn in skoro vsem mojim orodjem dobesedno po vodi. Več dni sem bkal srebroliščevega kožuha, toda zaman. Moja zbirka krzen je leža a pokopana kdo ve kje pod iz-ruvanim drevjem, gruščem in drugimi sledovi povodnji: izginila je bila na vekomaj. Dr. В Vošnjak, „U borbi za и jedin jenu narodnu državu" Izdala založba «Tiskovne zadruge» (Ljubljana). Geca Kohn (Beograd) in Z. i V. Vasič (Zagreb). Po pravici trde, da svetovna vojna ni oplodila literatur s tako genijalnimi deli kot jih je dala svetu ponapoleonska lobr To velja še prav posebej za jugoslovensko literaturo. Bilo bi pa napak če bi že zdaj izrekli dokončno sodbo. Balzac. Stendhal V Hupo, L. Tolstoj in drugi so ustvarili največje. рт napoleonijadi navdihnene umotvore v času, ko je tila ta doba še zaključena. Ali pa je že končana epoha ki to na -jačje označujejo vulkanski dogodki l. 1914 do 1918.? Zdi se nam. da smo z eno oogo še vedno v tej le prepočasi se ohlaiti^oči lavi. Vse lako zvane krize, ki so nam tako pogosto na ustih, imajo nekaj njenega demonsko bleščečega žara. Umetniški oblikovalci lahko potemtakem še vedno čakajo ogodneiše perspktive na te apokalintično fantastične dogodke, ki so vrgli milijone ljudi na docela nova pota, pomandrali prestole ter razbili tisočletne okove, ondi jih brutalno vsilili slabim in prezrtim. Neposredne priče tega zgodovinskega procesa, liudiie, ki so sami sodelovali pri njem. bili včasi njegov pogon ali njegovo ravnilo, ki mu je začrtavalo smer. ti ljudie so po večini že i spregovorili. Celo 19. stoletje ni <1alo o napoleonski dobi toliko memoarjev. kolikor iih je nagrmadilo eno samo desrst-let:e v Evropi in Ameriki. Tudi na jugoslovenskem knjižnem trgu imamo že kopico takih knjig, dasi so baš naše najvplivnejše osebe premalo dovzetne za pisanje svojih spominov. Pašičevi zapiski so ostali j>o vsej verjetnosti torso. ki cd ш'ега ne bomo imeli posebnih koristi. Takisto je s Protičem, Ljubo Jovanovičem in še z nekaterimi pokojniki. č"as neusmiljeno briše preteklost podrobnosti - gredo ueiz-prosno v pozabljen je, zato je že zadnja ura. da ljudje, ki so kedaj osebno poganjali kolo zgodovinskih dogodkov, zapišejo svoje spomine. O delu Jugoslovenskega odbora, ki je vodil našo osvobodilno akcijo, smo imeli doslej malo memoarskega gradiva. Dr. Milada Pavlova, ki je preiskala njegovo zgodovino, je morala z velikim trudom brskati po nemarno, nepregledno nakopičenem gradivu o svetovni vojni, o naši zunanji in notranji akciji, preden je dobila pregled in vpogled. Spomine sta izdala dr. Hinko Hinkovič in Franko Potočnjak. Dr. Trumbtč še čaka г njimi ostali ao zapisali le prigodne fragmente. Tem bolj nas je razveselila knjiga, ki jjo je podaril vsemu jugoslovenskemu «vetu dr. Bogu mil Vošnjak. eden najdelavnejših članov Jugoslovenskega odbora. Predvsem bodi povedano, da so spomini dr. Vošnjaka prva knjiga. ki so jo skupno izdali slovenski, hrvatski in srbski založniki, knjižna kooperacija med Ljubljano. Beogradom in Zagrebom je torej vendarle mogoča! Ta grafično 9olidno opreml:ena knjiga, ki po vna-nji obliki dosega slične publikacije praškega «Orbisa», je ena najzanimivejših knjig leta 1928. Bili smo že v naprej preverjeni, da bo dr. Vošnjak zapisal zanimive reči, saj je bil nategilnejši zastopnik Slovencev v jugoslovenski em'graciji, vrhu tega je priznan publicist in izboren poznavalec držav-nopravnih teorij in razmer. Zares bi lahko rekli o njegovem spisn, da se čita napeto kot roman. Če bi bil sestavljen v slovenščini. bi bil nemara oblikovno (stil, jezikovni zaklad) popolnejši, vendar pa nas ta ne>po-polnost ne moti, ker ni m-do ne škoduje interesantnosti tega dokumentaričnega spisa frn.ijie vrednosti. Knjiga ie razdeljena v pet delov. Prvi >bsega dobo od ustanovitve Jugoslovenskega odbora pa do poloma Srbije. Začenja se z dnem, ko je pisec zapustil sivolasega očeta. slovenskega gospodarskega preporoditelja, pobeemil čez avstrijsko meio V tem delu nas vodi preko Benetk v Švico, v Rim Pariz. London, Niš. Solun, Grčijo. V d ищет V tem času so izšli Vošniakovi naiznačilnej ši spisi v angleščini. Z njimi je odkril an-tantnim krofom _ Slovence. Го je doba krfske deklaracije, ofi kateri je pisec aktivno sodeloval in zastoji Slovence. Prti del ie nosvečen Ameriki kjer se 'e mudil dr. Vošnjak po navodilu Junroslov. odbora in vodil propagando proti Avstriji in za jugoslovensko ujedinjenje. Slovenski publicist in znanstvenik, ki je pred vojno spoznaval svet s potovani (tZapiski mladega popotnika», proučeval ruske razmere, disputiral s Tolstim m zaslutil bli iajoče se viharje v ruskem carstvu («Na razsvitn»). ki ie v pariških arhivib študiral ustavo in upravo prvega zarodka Jugoslavije Napoleonove Ilirije («Ustava in uprava ilirskih dežel»), je krenil v odločilnih dneh v široki svet, da se bori za bodočnost svojega narodiča. Njegovo znanje in finančna samostojnost (žrtvoval je čez mili-ijon Din očetovega in lastnega premoženja), sta mu omogočila nezavisen pol^ižaj in naglo orijentaciio v tujem svetu Tradicije žlahtnega slovenskega rodoljubstva v rodbini, onora v dobrem očetu — tem trdovratnem slovenskem idealistu, ki blizu osemdesetlst-ne starosti zapušča Avstrijo in spre;ema ta-se pečat «veleizdaje» — jasen pogled na probleme ki so v zvezi s staro in z novo državo potem pa neka tipično elovenska so-lidnost in realizem _ vse to karakterizira dr. Vošnjaka kot emigranta. Posebno zanimivi so njegovi opisi obiskov pri raznih vplivnih in odločilnih možeh Tu imate ostro začrtane karakteristike mnogih veli kih^ akterjev svetovne tragedije in vseh mož, ki so delovali v zapadni Evropi za jugoslovensko svobodo in ujedinjenje. Pisec opisuje prav tako vešče razne zanimive situacije. nasiti tu in tam čitaMjev est e'siri čut (n. pr. odmor v Grčiii. angleška pokrajina. Italija in jiod.), zadene v op'sovanju dogodkov to, kar je najvažnejše bistveno: nikdar ne izgubi v detaflih celotne linije. V Vošnjakovih spominih srečujemo ljudi, kin-je in dogodke knkor v filmu. Rpkli bi. da ie ta knjiga Odispja slovenskega narodnjaka. ki po dolgem tavanju in težkih Dreiz-kušnjah vendarle пяг!е svo/to drago Itako — ujedinjeno Jugoslavijo. Na tem mestu nimam prostora, da bi opozoril na najzanimivejše podatke: toliko Jih je da bi zavzeli preveč stolpcev. Knjigo ip treba čitati. Naj omenim samo dvoje: Kdor hoče razumeti današnje ustavne in politi? ne boje v Jugoslaviji, mor» preibrati spomine dr. B. Vošnjaka. Vsi sedanji spori so se za rodili že v emigraciji; ondi vidiš miniaturno sliko tega, kar imamo danes pred seboj. našo razorano, v ekstreme nasršeno Jugoslavijo. Mentaliteta. nazori o centralizmu in federalizmu, strankarski predsodki itd., vse, kar naše patrijote danes boli — nihil novi. vse je že bilo v Parizu, Londonu, na Krfu m drugod. Drugo: Pri nas je skupina mladih ljudi, ki se ogrevajo za polifidmo sa-moslovenstvo in ki ne vidijo politično-historičnega položaja slovenstva. Tem bi svetoval, da prečitajo knjigo dr. B. Vošnjaka. Spoznali bodo tragiko majhnega, neznanega naroda, ki je docela tuj odločilnim svetovnim silam. Njih državnikov ne bi prav nič pekla vest, če bi to betev pomandrali. Kako se je moral dr. Vošnjak truditi, da je podučil vplivne zapadnjake o sami eksistenci Slovencev! Nasprotovali so mu celo ljudje, ki naj bi jim bili Slovenci blizu: n. pr. Supilol Brez dvoma ima dr. B. Vošnjak velike zasluge za našo naciionalno propagando v letih. ko se je odločevala usoda Slovencev, ko ni bilo izključeno, da nas bodo popolnoma razkosali in vrgli tujcem, kot so vrgli pol milijona našega naroda. Dr. Vošnjak je takrat bistrovidno premotril naš historični položaj, a je tudi zaslutiL kakšne borbe nas čakajo v novi državi. Na delo, ki ga je bil izvršil v emigraciji, smo lahko Slovenci ponosni. Knjiga «U borbi za ujedinjenu narodnu državu» je velik dokument tiste narodne in svobodomiselne politike, čije ideološke temelje je položil Masaryk s svojim realizmom in ki se je tik pred svetovnim viharjem pripravljala okoli «Vede» za svoje dalekosežne cilje. Spis dr. B. Vošnjaka bodi priporočen vsem, ki se žele pri vrelcu informirati o našem položaju v svetu in o najvažnejšem razdobju jugoslovenske zgodovine _ o genezi sedanje države. Knjiga je vredna najširše popularnosti Knjiga «U borbi za ujedinjenu narodnu državu» se dobiva v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Stane broširana 120 Din, vezana 140 Din. В. B. Esperanto Praktično-metodična stavnica za samouke m šole. Spisal dr. D Maruzzd. Posloveni! F. Dobrave. Založil Esiperatttski klub v Ljubljani. Nova izdaja Maruzzijevega učbenika je znatno spopolnjena. Avtor, ki Je bon docent espe-ranta na ekonomsko komercijalni visoki šoti v Zagrebu, Je tokrat pridal knjigi tudi ključ, ki bo dobrodošel posebno samoukom. Snov ie razdeljena na 20 lekcij, preračunanih na 3—4 mes. tečaj. Vendar Je knjiga pripravna tudi za na-daljevaJmi tečaj, ker sega v mnogočem v potankosti, Id Jih bo treba pri začetnikih izpustiti. Kratek pregled organizacije esip. ribanja na koncu knjige tvori prehod iz Stadija učenja v praktično eeperantsko udejstvovanje. Prevajalec J« izvršil svode delo t vso skrbnostjo in natančnostjo Uvaževa! Je posebnosti slovenščine ter se ni povsod držat strogo izvirnika Knjigi je to le v prid Omembe vredno }e tudi. da Je knHga tokrat brez tiskovnih pomo<. ki so grdo pačile vse naše dosedanje esp slovnice. Knjiga se lahko naroči v kn-jieami Tiskovne zadruge, LJubljana, Prešernove 54. R. Tomielav Krizman. tudi pri nas znani umetnik, je po dveletnem odmoru zopet razstavil svoja dela v zagrebškem Ulriclio-vem salonu. Njegova kolekcija obsega pa-etele (portrete) in grafike. Pesnik Ivo Vopiovič. avtor «Dubrovačke trilogije», je skoraj popolnoma oslepel in leži bolan v nekem beograjskem sanato-riju. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Pirjevec A. in Glonar J. (uredila); Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo. — 4371 p. Korban Jos.: Koča v globeli. 4363. Kontler in Kompoljski: Narodne pravljice iz Prekmurja. II. zvezek. 4375. Ilaunig O.: Orni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. 4378. --: Kapelški punt. Zgodovinska povest. 4379. Celeste: Aventures quotidiennes. 636 f. --: La femme cachče. 630 t --: Cheri. 640 f. Maeterlinck M.: Die vierte Dimension. Ю288 z. Häuser H.: Brackwasser. Roman. — 10293 n. Collins D.: Feuerprobe. Roman. 10286 n. Deeping W.: Der Schicksalhof. Roman. 10284 n. Machard R.: Wer besitzt Claudia. Roman. 10280 n. Siemer H.: Juda und die Andern. Roman. 10276 n. Kolbenheyer E. G.: Herodische Leiden. Schäften. Die Tragödie des Giordano Bruno. 10279 n. Christie A.: Roger Adkroyd und sein Mörder. Roman. 10268 n. Ratzka C.: Im Zeichen der Jungfrauen. Roman. 10240 n. Gleichen - Russwurm A.: Eva тй dem Apfel. 10239 z. Gomez de Ia Serna R.: Torero Caracho. Roman. 10238 n. Stieve F. und Montgelas M.: Russland und der Weltkonflikt. 10236 z. Svevo I.: Zeno Cosini. Roman. Ю235 c. Reiser H.:Der geliebte Strolch. Ein Gaunerroman 10234 n. Bonseis W.: Vagabunden - Brevier. Ge. danken und Betrachtungen. 10225 z. Pomen besed: Navpično: 1. zaimek; 2. zimskosportno letovišče; 5. bog; 6. otok v Dalmaciji; 7. filmsko podjetje; U. mesto; 13. pridevnik; 17 dežela ob Kitajskem morju, 20. «tan,e. Vodoravno: 1. predlog; 3. predlog, 4. skrbnik; 8. prestolonaslednik neke evropske države; 9. rojstni kraj rim-kih žen; 1С. bližnji sorodnik; 12. gozd; 14, šahovski izraz; 15. "eznik; 16. žensko ime; 18. pridevnik; 19. zaimek: 21. zaimek. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno, po vrsti: Tre Torn. ura. e, tek ri, krt, vu Naklo omare sn, Elkia im, Litva. Alice, sali, i, Avar, o, »ngiija i. ni, ja. ve, ck, mlaj. ooet. 15. Р/^Лг/ e тмт januarja А* Ъ •х; se vrši V. žrebanje srečk državne razredne Kamnoseška Industrija ustanovljena 1860. Ljubljana, poleg glav. kolodvora Cerkvena častna dela: aharji. prižnice, obhajilne mize itd Marmornate plošče za pohištvo, elektromonterjc. strojarje, trgovske pulte, mesnic«, kopalnic«, stopnišča ln vele v vseh barvah Nagrobn» spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele Marmornati kamni u salone ia .-•lega nt na stanovanja. K »meniti tfcjafci sa kuhinj». 842-a f\ Lepo sem se pripravil, da b! opisal limsko veselje vaške mladine, ki je po» stala prava učiteljica pridnih mestnih ptrok. Bog ne daj, da bi se bil mestni otrok kepal. Namreč nekdaj v starih časih, ki so komaj 30 let za nami. Tako razposajeni in poredni so bili le kmečki otroci in slabo vzgojena predmestna deca, splošno pri gospodi barabe ime» novana. Samo zato, ker so veseli dečki obmetavali s snegom rahljajoče se dek* lice in suvali v sneg celo v volno in ko« iuhovino zavite gosposke nebogljenč» ke. Ti razvajeni, mehkužni zmrznjenci so bili vedno prehlajeni in smrkavi, da so se bogu smilili, beraški paglavci pa sama živa kri in smeh. Še čevlji so se Iim smejali, da so gledali palci iz njih. Kako tudi ne, če so jim one čevlje za k maši in v šolo doma skrili, da bi jih ne trgali po drsalicah, in so otroci mo« rali obuti pač ono, kar so našli kje pod streho ali v hlevu. Pomislite, kako se je svet obrnil Tista bledična Betty, ki se je kisala, samo če je videla s>neg, je danes gospa Spelca in dirjaška po vseh «terenih» v hlačah in dela pike, pa že take pike, kakor bi se zemlja vsedla. Za njo se pa lovi in drvi potomcev neprekinjena ve» riga iz zarje v zarjo in od dne do dne.. Gospod soprog pa sedi v kaneliji na gorkem in kiha. Torej zimsko veselje na vasi bi bil rad opisal, pa so dejali, da naj napravim kar mestno mestno mladino. Jo pa bom, saj se je tako vse skupaj po» kmetilo in je prav za prav in tako re» koč danes prav ono v modi, kar je še nedavno veljalo za slabo vzgojo. Ker se pa ne dam kar tako, bom pri» čel s kompromisom in povedal пекај prav lepega. Mlada trojica V Ljubljani živita mamica in atek, ki sta tako mlada, da bi jima nikdo ne verjel, če bi ne skakal za njima ko» štrunček, ki bi mu rekel kar štofeljc, če bi ne bila to grda nemška beseda. Ona je gnetla, pekla, zavijala pisane papir» čke in skrivala, on je stlačil v ogromen nahrbtnik, ono je pa teklo za njima na postajo in se je smejalo vse troje, ker se jc ob njih majalo troje parov smučk. Temno je bilo že in pa kadilu je diša» lo, ker so dolgo hodili navkreber med samimi do neba segajočimi božičnimi drevesi, ko so prišli na toplo k jaslicam i kotu med lesenimi stenami. Ono je moralo še v hlev pozdravit telička in pogledat volička. če ima res tako toplo sapo, da ogreje premrle ročice, potem Џ pa zavriskalo, da so zaplapolale lučke in so zatrepetale srebrne zvezde na drevescu, v kotu nad jaslicami se je zanihal angel z napisom: Slava na viša» vah in mir ljudem ... Tri dni so praznovali, da nikjer lep» le. Pobirali so se in padali, prepevali so in se smejali, objemali se in сто» kali... on, ona in ono... Sport ш — ples Saj tudi v mestu zima ni več tako dolgočasna, čeprav je glavni zimski šport še vedno ples. Pravijo, da ta mora biti, češ da bi se drugače ne našli. O, jej, le poglejte jih pri drsanju, sanka» nju in smučanju. Nič ne rečem, saj jim privoščim tudi večere, ker je prav, da se malo po» oblajo in postanejo tako čvrsti, kakor so na drsalkah in smučkah, tudi na parketu, ker menim, da zdravje in ve» Selje še vedno nista sama surovost in neotesanost. Menda so le pedagogi ta* kih misli, da gre tudi brez olike, ker baje nameravajo prepovedati plesne vaje, ki so poleg vsega tega še glavna zabava in edino razvedrilo večine та» mic in tetk. Potolažena bodi, mladina, in nič se ne boj tudi najbolj nahodne konferen» ce, dokler so na tvoji strani garde»da» me. Kadar bo pa sila največja in cve» kov do vrhov, takrat bomo pa še mi potrkali na razsodnost tam, kjer bi imeli vedeti, kaj je potrebno in dosti, da ne bodo dijaki imeli več pokvarje* nega božiča, veselja do učenja in zdrav» ja z onim, česar zmagati ne morejo in tudi predpisano ni nikjer. Ali, mladina draga, nikdar nikar ne upaj, da bomo kdaj dajali potuho lenobi, jezičnosti in zanikmosti. ker je šola še vedno prva. Vsako leto pade sneg pa je vendar vsako leto zopet nova senzacija, ki je lepo opisana v novinah, kakor če bi snežilo na ekvatorju. Ali so naši predniki prišli iz tropičnih pra» Gozdov, da se temu redno se ponavlja* jočemu pojavu Se vedno čudimo? Če bi bilo začelo naenkrat snežiti v paradižu, bi bila stvar za Adama in Evo res nerodna* ker nista bila preskrbljena s kožuhi, majicami in galošami, in Eva bi bila upravičeno to novost opazovala z največjim zanimanjem. Gotovo bi bila sneg tudi pokusila. ka» kor še dandanes stori vsak otrok, ko pride do prvih snežink. Konstatira Ie, da ni sladoled in prosi mamo za slad* kor, da si kepico osladi Pa vendar še vedno ni pravi sladoled in prvič se v malem srčku pojavijo verski dvomi, češ da sc sladoledarji večji mojstri kakor ljubi bogek. Šele pozneje se dete pre» veri, da ima sneg tudi dobre lastnosti, ki jih sladoled nima, in se zopet pobo» g ta s stvarnikom. Iz sladoleda se ne da* jo delati kepe in nikdar bi ne imel do* sti dinarjev za velikega možica, ki je vedno bolj smešen, čim dalje ga obseva soLnce. Kakor v pradavnim*, v otroški dobi človeštva, tudi v deci sneg vzbuja ču» te umetniškega vpodabljanja. Prve pla* stične tvorbe deteta so iz snega in ni otroka, ki bi se ne fotografiral v snegu. Malček raztegne roke, se naredi trdega in se položi po dolgem v sneg, potem se a varno dvigne, da se slika ne lidira. e je sneg pravi, se morajo jasno po* znati vsi prsti na ročicah s klobasicami v zapestju. Večji umetniki si narede tudi gumbe, oči. usta in nos ter se sme« jejo svoji sliki, ki je smešna nad vse. Godi se jim pač ravno narobe kakor avtoportretistom, ki smatrajo vse last* ne podobe za naj resnejša svoja dela, ker se pač vpodabljajo, kakršni bi radi bili. Razlika je le v tem, da se otroškim portretom smejejo vpodobljenci sami, umetnikom pa dostikrat gledalci po spoznanju, da je namišljeni mojster le možiček. Višek mladinske snežene plastike je še vedno mož s cigaro in palico, najboljša karikatura puhlega dostojan» stva. Poslušajte deco, kako bistro pri* merja možica in kako naglo mu najde živ model. Le zlobne niso nikdar te primere zakaj snežni možic je vedno dobrohoten sosed, ker vedo, da ni prav nič nevaren. Kakor najboljši striček mora pretrpeti tudi najhujše bombar* diranje s kepami in prav zato je snežni možic prototip pravega mladinskega prijatelja, ki se zjoka, kadar mora pri* jeti palico v roko. Snežna umetnost ima pa tudi svojo romantično dobo. Kakor so historični slikarji in kiparji junaških vitezov v oklepih in vojskovodij na konjih srna* trali za vpodabljanje vredne le velike može iz zgodovine, tako si dečki grade iz snega gradove in trdnjave z okopi in podzemeljskimi hodniki, kamor se junaški obleganci skrijejo pred snež» nimi kroglami, če je zlobni sovrag po* močil kepe v vodo, da so zmrznile... Te krogle so gotovo nevarnejše, kakor one, ki jih je Juri Vega metal iz mož« narjev lastnega izuma na trdovratni Beli grad, ker vsaj zadevajo sigurnejše. Te ledene kepe so bile nekdaj najstra* hovitejše orožje ljubljanskih barab proti branilcem grajskih šanc, nadebud« nim študentom stare gimnazije za Vod» nikovim hrbtom. Razen teh bitk ni tedanja mladina poznala drugih zimskih športnih tekem, čas je za tudi te nadomestil z nogome* tom. Na gradu in grajski planoti Ker smo že na Gradu, ne smemo po* zabiti te republike našega glavnega me* sta, ki »e predlansko zimo pokazala, ka» ko intenzivno goji umetnost, saj se Ljubljančani in bralci našega lista mor« da še spominjajo one ogromne snežene sfinge, ki se je prav tako naglo stajala, kakor so se stajale obljube mestnih oče tov, dane grajskim prebivalcem. Pač kakor sfinga zagonetna zadeva. Grad ie sploh stalno pereče vpraša» nje ljubljanskega mesta. Ze davno je magistrat preverjen, da bi se gradu prav dobro podala vzpenjača. Ne morem si kaj da ne bi v svoji vnemi za povzdigo naše metropole predlagal vsaj delne iz« peljave veličastnega načrta. Za idejo in financiranje v svoji požrtvovalnosti po vzvišenih vzgledih ne zahtevam druge» ga k kor bronasto ploščo s svojim ime» nora nad grajskim vhodom. Da bi se mi pa ne očitala pretirana in tako re« koč glumaška skromnost, bi mi bilo tu« di prav, če Ы pod ploščo noč in dan gorela lučka v rdečem kozarčku. Za olje uaj bi po svetopisemskem vzoru skrbele device, vendar pa ne zahtevam kompletne biblične garniture, torej vseh pametnih in nespametnih, temveč sem zadovoljen samo s petimi pamet» nimi, da magistratu izbira ne bo delala težav. Ker se zanesem na mestno blagodar» nost ali hvaležnost, predlagam idejo in načrt kar javno. Izpeljal bi vzpenjačo z gradu doli, za drugo polovico iz me» sta na grad naj pa poskrbi drug iz« najdljjv finančnik in patrijot. Stroškov in pisanja ne bo mnogo, ker ne bo treba prepovedovati posipanja ledenega po« ta s peskom aii pepelom in bo navzdol šlo tudi brez posebnih vozil. Če bi pa le kdo pot posul pomotoma, kakor se se* daj redko, a vendar pripeti, ali pa iz zlobnosti, bi pa najeli okrogel kredit za nabavo sank in vozičkov za letni čas. Če bi bile na gradu sv. Višarje, bi zadostovale same sanke za vse ieto, ker pa nad našim mestom Še ni božje poti, sankanje postalo velika moda, ki jo je zadnja leta jelo izpodrivati smučanje. Ne bo več dolgo, ko ne bo več odraslih sankačev, ker so »e deloma pobili, si potomili kosti ali se pa naveličali vla» čiti sanke navkreber. V mestu in pod Throlijem Po starem se deca še sanka s kupov snega po dvoriščih, še lepše pa gre z nizke strehe drvarnice v mehki sneg. OstP:kj starega zidu ob «šeštengofu» so fllnvno sankaško torišče sredi mesta. Tudi z Mirja proti Gradaščici gre za silo. Športni prostor najmanjših je pa vendarle tivolski travnik, kjer se ob robu gozda breze v ivju, kakor neveste v pajčolanih, kosajo z belino snega. Otrok vseh barv, kakor bi potresel ko« rijandoli po snegu! Najlepše pa gre po poti, po prepovedani poti in po drevo* redu, da odskakujejo in padajo ljudje na vse strani. Nenadoma vas ogluši hrušč in živ» žav: Kifeljc, kifeljc, kifeljc!— in že je vse na travniku. Od mesta sem namreč koraka s pendrekom mož postave, ki so nosili nekdaj v službi pod vratom številko na medenem polumesecu. Saj moram povedati otročajem, odkod to ime, da si ne bodo belili glave s to uganko lokalni zgodovinarji poznih ro« dov. Že pravim, da je šola za nič, ker jim še kaj takep ne razloži. Za «ovoril sem se s trditvijo, da se sanka še samo drobiž. Tudi očka in mama drčita z naraščajem navzdol, se» veda resna, češ da verujeta dete. Hi» navščina nehvaležna, saj so jim otroci le izgovor za užitek. Smuk! Končno smo pri težko pričakovanih dilcah. Tudi tu jih je dosti vseh veli« kos' Kaj se uče in trenirajo, nisem poučen, ali sklepam, da vežbajo origi« nalnt in slikovite padce. Neverjetno, kakšne uspehe dosegajo v grotesknosti! Priznam, da je to resnična umetnost. U.: Nekoliko manir Kdo se korektno vede? Odgovor i» v naslednjih vrstah. Recimo, da si povabljen na »diner«. Dinč se prvič lepše čuje nego »obed« ali »kosilo«, drugič pa bodo ljudje mislili, da znaš francoski in to je tudi nekaj vredno (seveda je treba izgovoriti besedo pravilno, sicer se blamiraš). Glede obleke ni bog si ga vedi kakih težav: svetujem ti. da vzaimeš čiit ovra nik ah ga vsaj obrneš in si Čevlje malo odrgneš, kar se s pomočjo kake :unje in nekoliko pljunka lahko imenitno napravi. Preden toroi stopiš v hišo, kamor si povabljen oglej svojo obutev, da ne prineseš morebiti na čevljih Česa s seboj. kar bi dajalo povod za neljubo pozornost v obliki vihanja nosov. če pozvoniš — zvoni mirno in ne pokvari z desetkratnim zaporednim pritiskanjem zvonca, ker bi kdo utegnil misliti, da ne moreš dočakati jedače. Dobro je tudi, da poprej doma nekaj sneš, ker človek nikdar ne ve, kaj mu naklanja prihodnja minuta. Ako ti pride odpirat gospa sama, je dobro,, če jj poljubiš roko — a pazi, da ne trkneš z zobmi ob gležnje — služkinje poljubovati je nedostojno in kaže vkljub njihovi morebi'i ljubkosti — slab okus. V tem oziru se je pač treba premagovati, zlasti ako nimaš toliko denarja pri sebi, da bi ji pri odhodu stisnil kaj papirnatega v roko. Ko stopiš v salon, kjer se v zadregi že drugi dolgočasijo po stolih in zofah, lepo pozdravi in stopi z lahnimi, elegantnimi koraki do gospodinje aii naj-odličnejše dame in se mirno prikloni. Najprei ftjej. zatem drugim damam. Burno pozdravljanje sti kanje rok in udarci po ramah do sedaj še niso moderni. tudi poljubovanje rok raje opusti, da ne zbudiš, ako si neoženjen. varljivih upov. Previdnost je mati то* drosti! Vsedi se skromno na zadnji prazni stol (glej! Sveto pismo) in skušaj svojo prirojeno duhovitost spraviti do prave veljave, pri čemer pa pomni, da je pripovedovanje židovskih »vicev« mladim dekletom zelo neumestno. Tudi ako bi se zelo dolgočasil, je zehanje in vsako kremženje obraza strogo prepovedano, ravno tako drsanje po stolu sem in tja in prečesti pogledi na uro, kar bi drugi lahko razumeli kot znak silne lakote, ki se za boljšega človeka nikakor ne poda. Kaditi .smeš samo, ako to delajo tudi drugi in to le takrat, ako imaš kako »Vardarco« v dozi. »Save« in »Zeta« iz hlačnega žepe ne sedijo v družbo. Ko povabi domačica »za mizo«, ne oddahni se globoko, ampak prikloni se pred damo, ki ti je namenjena za sosedo. vljudno In ljubeznivo, akoravno morda škili in ni več v cvetju življenje pomladi ali vsaj poletja. Med Jedjo skušaj zabavati svojo sosedo. n ne s polnimi usti. Umetno« — kaj? Srebanje, pihanje, hrsanje ln čiščenje nosu med dinöjem priča o slabi vzgoji, prav tako potrkavanje t žlico ob krožnik. Ako si navajen, da si z vilicami Storaš po zobeh in praskaš po glavi, te lepo prosim, da se tega ob Hitro skupaj, mladina, ustanovi takoj Klub prijateljev umetnosti gospodične Ivone. Cankar jok- v grobu, ker je ni vjdel pasti, te vitke, gibčne in graci» jozne veverice. Mi presrečni pa kle» čimo pobožno občudujoč okrog nje in strmimo v nerazrešljivi vozel dinamike tega ornamenta iz smučkov, rok in nog Kakor razodetje iz temjn brez obloč* nie nas potlači v sneg njena kraljevska gesta, ko si še na tleh z grandeco napu dra ' raz, potem pa šele s prezirom za= takih prilikah vzdržiš, pa naj ti tudi slabše tekne. Tudi ne smeš metati z nožem Jed v usta, ker ... no, ker se lahko vreleš, In tudi nohtov si ne smeš čistiti z nJim; za to Je — zobotrebec. Kritikovatj ln opravljati Jedila in gostitelje že pri mizi je jako neotesano, s tem lahko pričneš na stopnicah ali na ulici. Tudi ne smeš odklanjati jedil z motivacijo, da tega ne ješ, ampak kar moreš, lahko spravljaš neopaženo pod mizo, seveda ne pod svoj sedež. Sicer pa ie držanje rok pod mizo jako riskantna stvar, zlasti ako imaš le-do in mlado sosedo ker lovi današnji hudobni «vet najmanjše moralne muši-ce, da jih napihne v slone. Bolje Je torej, da porpežljivo ieš od vsega, če pride kai boljšega, govori svoji so.<»edi na vso moč in si med tem naloži Čeden porcljonček. Ako to tudi kdo opazi, bo gotovo mislil, da si storil to le iz raxtreseno*ti. če ti ponudijo Jed. o kateri ne veš. kako bi se Je lotil, vzemi si in počakaj. da Jo načnejo drugi, če tega Nihče ne stori, prični ti. Vsi bodo sledili pusti piko. Se Michelangelo ni usčvarir take pike, občutja polne. Slava piki. žt* klubi VlO Sport, ki sovraži sneg Edini zimski šport, ki sovraži sneg je drsanje. Čc je brez vstopnine, je pro* letarsko in prostaško, za ograjo je pa vedno še najelegantnejši šport. Kdoi je videl posnetke s «Zeitluppe» v filmu, mora priznati, da prekaša celo ples. Škoda, da mladina zapušča to vzvišeno razvedrilo. Mestna občina uprav generozno skrbi za led. Poleti Oa izdeluje v klavnici za mesarje in birte, pozimi pa na tivol* skem ribniku za vedno toplo mladino. Fantki in punčke capljajo posamezno ali v čebljajočih gručah proti drsališču, odraslejši pa ie v parih, saj so partnerji pri plesnih vajah. Tudi tu, kakor ns parketu, eleganca kretenj in poklonov in kakor tam, tudi tu venec gledalk, po večini dame višjih letnikov, ki so red leti poslušale komplimente c. :tc r. oficirjev v kazini. Naše konser« vativne someščanke nemškega mišlje» nja. Zgražajo se, ker se drsajo drugi in kramljajo le slovenski, mi pa prav nič več, če govore nemški. Izginilo je. kakor sneg na solncu . . . £ «Stojite ie pol ure pred moftm kioskom ta si obedujete časopis«. Kupite vendar entz»-» «Nimam Časa, da bi čital časnike.» "e, da imate devet otrok? To pa staoe Jonarje.» a prjhrammo pri stužkinjii.» .O?» isti'te. da moremo k devetim otrokom Jo biti?» tvojemu zgledu in proslavil se boš kot vzor človeka comtne il faut. Kar se tiče pijače, je važno le to, da se ne skremži obraz, pa naj bo vino Še tako kislo. (Vode itak ne piješ, kakor te poznam). Po obedu se prikloni svoji dami in pojdi za ostalimi gospodi v sobo. kjer se deli črna kava in cigarete, od katerih lahko eno ali dve pokadiš ofici-Jelno pri gostitelju, ostale pa (previdno jemati), kjer ti drago. Ko se poslavljaš, se zahvali gospodinji za izkazano gostoljubje in pazi, da ne blekneš kaj narobe. Opazke, da Je bila močnata Jed prižgana, da je ri« ba smrdela in da se mesu pozna, da ga iemlielo na »ouf«. spadajo samo med najboljše prijatelje. Pri odhodu oodaj služkinji roko. ako nimaš ničesar dhigega, in pazi zlasti na to. da se te ne orime kak tuj dežnik, klobuk ali celo površnik. Ako boš takšen, se lahko zanesel, da boš vsaj po dvakrat na teden kjerkoli zastonj Jedel, pil in kadil in si tako prihraniliepe denarce. Ljubljanski ZOO prezimuje v cvetličnjaku Zanimiva poglavja iz življenja v malem ljubljanskem zverinjaku Ko so se po letošnji jesenski razstavi na velesejmu sestali odborniki našega zoološkega društva, je vsem odsevalo z Иса posebno zadovoljstvo. Najbolj se je postavljal seveda blagajnik, ki je pred razstavo neprestano tarnal o samih dolgovih. Prevzetno se je zdaj vse-del za mizo. Tako na široko: ho, sedaj pa imamo, sedaj smo na konju! Nu, prav in res! Le pomislimo, da je društvo pričelo praznih rok in ni prejelo nikakih mecenskih dotacij, nego samo manjše vsotice, milodare dobrih ljudi, prvotna članarina 10 Din pa je bila tudi dovolj skromna. Pa se je baš pri tem društvu pokazalo, kaj zmore dobra, trdna volja s pridnimi in spretnimi rokami. Pri kačah se je začelo... Stvaritelj društva je univ. prof. dr. Alfred Šerko, ki je pritegnil h koristnemu delu več dobrih znancev, še svojega brata in sina. Kako velik prijatelj živali je predsednik našega ZOO, pričajo razne dogodivščine iz njegovih dijaških let. Že kot dijak je lovil in gojil kače. Njegov namen je bil ljudem pokazati, da kače niso tako strašna bitja, kakor si jih navadno predstavljamo, saj so tudi one delo modrega stvarstva. Ko sta se brata Alfred in Milan Šerko nekoč vračala po končanih počitnicah iz prijetne Cerknice na Dunaj, sta ponesla s seboj tudi majhen zaboj, ki so ga dunajski mitničarji vzeli prav posebno na piko. — Kaj za vraga nosita s seboj? — Nič drugega, kakor kranjske kače! — Strupene? — Menda. Izvolite se prepričati! — Hvala. Pa je bila kontrola takoj absolvirana. Še eno dogodivščino, ki jo je predsednik lani doživel v Bohinju. Lovil je tam okrog kače za ZOO in ga sreča družba Angležev. Ne ve se. za kai in Univ. prof. dr. Šerko lovi gada (Prizor iz I. slovenskega planinskega filma, o katerem smo poročali v novoletni številki.) za koga ga je smatrala. Vsekakor ga je eden izmed letoviščarske družbe vprašal: — Kak je vaš poklic? — Krotilec kač! Tedaj so se vsem prisotnim Angležem in Angležinjam raztegnili obrazi. — Lejte si no, kdo bi vedel, da se tudi med Slovenci nahajajo — fakirji.. Toda glede društva ZOO: Društvo je pričelo z dr. Šerkovimi kačami, katerim je priključilo razne ptice, nato če-tveronožce in tako da je nazadnje nabralo okoli 150 različnih živali. Jesenska razstava s profitom in tudi izgubo Razstavo, ki je društvo ojačila gmotno. kar je gotovo glavni pogoj vsakega društvenega napredka, so živali prestale precej dobro. Nezgodo je povzročila stara polhovka, ki je (neznano, po čigavi krivdi) ubežala iz kletke, od mladičev. Zlobna žival je ponoči pomorila več ptic, med njimi nekaj prav redkih, ki jih bo težko nadomestiti Nekoliko neugodno je vplivala razstava na nekatere kače. Že dalj časa v ujetništvu živeče kače so prenehale uživati hrano in par jih je celo poginilo. Ali to se kajpak dogodi tudi v prosti prirodi in zaradi tega ni, da bi obupali. Vsa ostala zaloga in zalega je kaj dobro preživela razstavo. Prišli pa so drugi časi, polni skrtii za odbornike zoologičnega društva. Nastalo je vprašanje, kako in kje živali pre-zimiti. Na veleseinru niso mogle ostati, kajti leseni paviljon ni bil kar nič prikladen za kurjenje. Prišli so razni svetovalci, mnogi s tolažbami, drugi z obljubami, ki pa so koncem konca vse padle v vodo. Mnogi člani društva so že obupavali nad tem, da-li bo sploh mogoče obdržati gojence preko zime pri življenju. Bali so se. da je bilo vse požrtvovalno delo zaman in da se ne bodo nikoli izpolnile njihove lepe želje glede ustanovitve zoološkega vrta v Ljubljani. Povsod, kamor so prišli in kjer so iskali, je bil prostor neprikla-den. Če pa je bil količkaj priličen. je bil tudi že zaseden aH pa so posestniki zahtevali take vsote, da bi jih društvo brez lastne banke ne preneslo. Žele v zadnjih kritičnih dneh, neposredno pred zimo. se ie našel dobrotnik, ki je omogočil nadaljnje delovanje našemu zoološkemu društvu. Dr. Me-jrfar je ponudil svoj cvetllčnlak, ki Je kaj prikladen za prezimovanie živali. Predsednik ljubljanskega velesejma g. Bonač je kar posodil vprego, na katero M» oaložffi Metke z žraftml in hajdi i njimi po mestu. Ob strani voza in pa za vozom so stopali skrbni odborniki kakor častna straža, vedno v službi in skrbi za svoje »pitomce«. Operacija in pedikiranje gamsa Velike skrbi je povzročal odbornikom gams, ki so ga iim podarili Kamen-čani. V svojem poletnem bivališču, v drvarnici, si je odlomil rogelj, kar je zelo skvarilo njegovo zunanjost. Na vse načine so poskušali rogelj pritrditi, ali vse ni nič pomagalo. Vedno je znova odpadel. Ker se ie na razstavi tudi precej slabo počutil, so bili nekateri mnenja, da bi veljalo gamsa izpustiti, da bi se morda v prosti prirodi popravil, nakar bi ga zopet vlovili na žegnano sol. Drugi so bili zopet mnenja, da bi ga dobro prodali. Kajti ZOO potrebuje denar. denar! Medtem je dobilo društvo srno in srnjaka in za oba začasni kvar-tir, pa so odborniki sklenili, da bo do nadaljnjega tamkaj prebival tudi gams, takorekoč kot »der dritte in Bunde« ali kot hišni prijatelj. Ker se je žival v novem domu kaj dobro počutila, so se odločili, da jo po možnosti popolnoma restavrirajo. Naprosili so zolx)tehnika g. Paiovca. da poskusi še on prakso, ki drugim ni uspela: da namreč pritrdi gamsu od-lomljeni rogelj. Gamsa so prijeli in ga držali tako dolgo, dokler se plomba ni popolnoma strdila in se odioml.ieni del ni sprejel z ostalim nastavkom. Ta operacija, za katero so člani zoološkega društva izredno hvaležni operaterju, ker jo je izvršil celo brezplačno kljub precejšnjim lastnim stroškom, je uspela imenitno. Rogelj se drži. kakor bi bil pribit. Z operacijo so bili vsi zadovoljni Le predsedniku je naknadno tole šinilo v glavo in je pripomnil: — Vraga! Kaj. če bi bili gamsu rogelj obrnili, da bi z enim štrlel naprej, z drugim nazaj?! Svet ne bi premogel tako čudovitega rogljača! Pa je bilo že zamujeno. Rog drži imenitno in ga gamsu ne more nihče odbiti — če si ga ne bo zopet sam. Pa se bo tedaj dalo govoriti o njegovem preoblikovanju. Toda treba je bilo gamsu urediti tudi druge nedostatke. Pristrigli so sinu planin dolge, velikim copatam podobne parklje, ki so mu zrastli v poletnem ujetništvu, ko ni imel prilike za poskakovanje preko skal. Sedaj, ko je oblekel novo črno zimsko obleko, ko je sle-kel prevelike copate, pa vesel in zadovoljen skače, da ga je prijetno gledati. Dočim si srnjak, ki se je z gamsom kaj dobro sprijateljil. privošči včasi samo svojega skrbnika, vjjokojenega poštnega kontrolorja g. V r t o v с a, in mu nastavi rogljiče, pa gams pri vsakem posetu grozi z roglji, ki so mu jih komaj popravili. Pač nehvaležni rovtar! Delo in krmljenje v prežimo-valiscu Vsako popoldne prihajajo odborniki, med njimi tudi predsednik društva, da očistijo kletke in nakrmijo živali. Zanimivo je gledati, s kakim veseljem opravljajo svoje funkcije. Ta ima lopato, drugi metlo, tretji reže meso ali lupi korenje. Mojster v krmljenju, kakor sploh v vzgojevanju živali, posebno ptic. pa je gotovo neumorni odbornik g. Leopold Eger. pod čigar nadzorstvom se vrši krmljenje. Kdor trdi. da se živali v našem ZOO slabo počutijo, naj si pride ogledat, kak red in snaga vlada v prezimovališču in kako dobro poznajo živali svoje prijatelje. Roparice krmijo s surovim konjskim mesom, ujedam pa primešajo v svrho lažje prebave med zmleto surovo meso tudi nekaj perja. Nadalie pa ujede dobivajo skoraj sleherni dan tudi mrtve vrane. Ker ie večina uied v ujetništvu že od mladosti, jih ne uživajo posebno rade. Treba jim jih je nekoliko narezati. Žuželkojede hranijo s kuhanim konjskim srcem, ribanim korenjem in suhimi mravl.iinčnimi jajci. Konoolarji dobivajo razna semena. Kadar iim krmi-lec položi hrano v veliko kletko, ker je zbrana pisana družba (čižki. li-čki. kalini, krivokljuni. med njimi tudi be:'i vrabec in tri prepelice) se kar vsujeio okoli rok jn sedaio celo na dlan ter hite pobirati hrano. Celo drugače zelo plaš-1 ji vi srakooer zob'je z roke. Kukavica se je že parkrat zmotila in v jeseni zakukala. Vode večina roparic ne pije rada. Posebno čuk. ki je velik umazanec, je še ni okusil in se tudi nikdar ne kopje, grdoba grda! Bolj čedne in večje prijateljice vode so liubke pegaste sove. ki skačejo po kletki druga za drugo, kakor male balerine. Naibolj pa ljubijo čistost taščice in repa'Cice, ki se Dri vsaki priliki, menda kar po desetkrat na dan koplieio. Pozornost krmitelja ho-čeio obrniti nase srake, ki neprestano brbljajo, dokler ne obišče njihove kletke. Divje race žive od koruze, ki jim, kakor se vidi. prav dobro tekne. Zlobni dehurji Velika je razlika med živalmi, ki so vzgojene doma in med takimi, ki pridejo v kletko že odrasle. Društvo je prejelo jeseni lepega dehurja. Novodo-šleca so vtaknili k družbi mladih, doma vzgojenih dehurjev, ki so izredno ljubke živalice. Ta spak pa je povzročil pravo revolucijo. Najprej je vznemiril in spuntal vso družbo in se nato lotil dela za beg. Z neverjetno spretnostjo in izredno močjo, kakršne bi nihče ne pripisoval tako majhni živalici, je skrivil žice kletke in pobegnil z vso tovarišijo. Toda daleč niso prišli. Kajti vrata cvetličnjaka so bila zaprta in kmalu je bila tolpa beguncev zopet na varnem. Revolucijo-narja so zaprli v samotno celico, v posebno močno kletko, kje sedaj lahko nemoteno premišJjuje svoje grehe in sanja o mrzli zimski svobodi. Aretirana kanja Ko je pred par dnevi ušla iz kletke velika kanja, so odborniki z žalostjo gledali za njo in mislili, da je ne bodo več videli. Kanja pa ni imela sreče. Komaj se je oprostila, že je bila aretirana. Odvajena letanja je sicer prvotno precej dobro splavala preko Miklošičeve ceste, a že pred justično palačo se je zadela v zid, kjer jo je našel mlad orožnik. Skočil je za njo in jo prijel. Saj ni niti vedel, odkod se je znašla. A kaj naj počne z njo. Da stori društvu ZOO uslugo, se je takoj na mestu informiral, kje ima društvo svoje živali shranjene pozimi, in jo je s kanjo pod pazduho mahnil v dr. Meglarjev cvetiičnjak. — Tole kanjo sem vam prinesel! pravi predsedniku, ki si je še obvezoval krvave prste, prizadete mu od krempljev, ko je hotel kanji preprečiti dezertacijo. — Kaj? Kanjo? Ni mogoče! Saj nam je šele pravkar ena pobegnila! Pa so spoznali, da je ravno to tista nesrečna begunka, ki je predsedniku okra spal a prste, sebi pa pri begu nekoliko poškodovala nogo. Zimsko spanje v našem Zoo Ker je v cetličnjaku prijetno zakurjeno, nihče ni pomislil, da bo gojence vendarle prevzel zimski spanec. Pa se je dogodilo, da so nekega decemberske-ga popoldne našli naši krotilci na vso svojo žalost mrtvega člana ježje družine. Ležal je trd in zavit v slamo. Spravili so ga iz kletke in ker je bila zemlja zmrzla, ga ni bilo mogoče pokopati. Odnesli so ga torej v okolico mesta in položili na mater zemljo, češ: »Zemlja vzemi, kar je tvojega!...« Še večja je bila žalost prihodnje popoldne. Bila sta mrtva kar dva ježka, ostali pa so se žalostno kretali po kletki. Mar jih je začela moriti kuga?! To je dalo povod točnemu in vestnemu opazovanju. Žalost pa se je kmalu spremenila v še večje veselje. Ko ie jež občutil gorkoto rok, je zamigal z noži-co. Sedaj je bilo jasno, da ježki spe zimsko spanje. Tako so postali člani našega ZOO za eno izkušnjo bogatejši. Oni ježek, ki so ga darovali materi zemlji, pa bo najbrže prespal zimo zu-nai in pozabil na svoje bratce, če se tudi njemu ne bo tako zgodilo, kakor kanji, ki je padla v roke pravice. Zoološki vrt bo v Tivoliju Najbolj veselo novico so prejeli odborniki našega ZOO te dni od direktorja magistratnega gradbenega «urada inž. P r e 1 o v š k a, ki jim je sporočil da namerava mesto zgraditi zoološki vrt v prostoru med Tivolskim bajerjem in železniško progo. Polovica bajerja bi pripadla k vrtu. Za prezimovanje živali, za pisarne in druge pritikline bo zgrajena pritlična stavba, ki bo obsegala 900 kvadratnih metrov, kar bo popolnoma zadostovalo za ta znameniti institut. Poleg stavbe bo večje dvorišče in pa vrt, kjer bodo imele živali svoje gajbice. Pa tudi za ribe in amfibije bodo zgrajeni primerni prostori. Tako lahko upamo, da dobimo v do-glednem času lep zoološki vrt. ki bo v zabavo vsej publiki in v jjouk naši mladini, ki dosedaj ni imela prilike seznanjati se z vsemi živalmi, ki žive v naših krajih. Da pa to čimprej dosežemo, moramo gojiti in proDagirati edino željo: naj članstvo društva raste in naraste, da se bodo tako zmanjšale skrbi požrtvovalnih odbornikov, povečali pa prejemki z borno članarino, ki jo to simpatično društvo vsekakor zasluži. Kolonizacija »Opera oombattenti«, organizacija bivših bojevnikov v Italija, izvršuje po raznih provincah »zemljiščno odrešenje», kakor se ia.-aža predsednik kombatentskega zavoda Manaresi Po zakonu ima organizacija pravico zahtevati, da »pridejo v njeno posest nepremičnine, naj pripadajo komurkoli, kadar so podvržene obveznosti bonifikacije, ko se prizna njihova sposobnost za važne zemljiške predelave in industrijske porabe, točno spadajoče v njeno agrarno delovanje, ali ako so potrebne za gradbo kmetskiilh sei.« Italijanska vlada pravi, da se bo po tej poti po vseh deželah prišlo do racijonalnega obdelovanja zemlje. »Opera combat t-en ti« je segla v zadnjem času na meje Za Poadižje ima kombatentski zavod program za izvedbo hidravličnih naprav pri Me-ranu. Potrebne so v to svrho neke razlastitve. Ker zadev.ajo male nemške kmete, so italijansko početje, kakor že znano, ožigosale nemške no-vime v Avstriji iti Nemčiji, izvajajoč, da gre za načrtano kolonizacijo. Italijani se bodo naseljevali na meji in izrivali staro »drugorodno« prebivalstvo. Fašistični listi kričijo na vse grlo, da to ni res, da Italijan* nikogar ne gonilo z njegove rodne grude, marveč da gre samo za zboljšanje zemliišč. da se bo več pridelalo in da bo več kruha v deželi. Tako v Poadižiu kakor v ostalih pokrajinah Tisti kombatentski zakon je naperjen tudi proti »nesiKisobnim in malomarnim posestnikom in obdelovalcem zemlje.» Takim se posestva lahko odvzamejo in jih dobi «Opera combat t en-ti», da stori ž njimi, kar Ji veleva zakon Vsa zemlja v Italiji mora biti po svoji vrednosti obdelana. Akcija je dobra, v kolikor ostaja v starih provincah, v novih pa pomeni kolonizacijo italijanskega živ i-ja med narodnimi manjšinami. Tudi v Julijski krajini že deluje «Opera com-battenti». Sledile bodo razlastitve po raznih delih, kakor ukazuje fašistična vlada. Seveda vse pod lepim imenom «bonifikacije». V tem in onem delu pokrajin je svet, ki bi ga trebalo osušiti, obdelati, zvezati s plodno zemljo, tam je «nesposoben» kmetovalec, zraven njega drug, ki je «nemaren». O, koliko prilike se bo dobilo za razlaščevanje naših ljudi, ln najboljši lahko postanejo «nesposobni» ali «malomarni». Razlastitev nepremičnin ob vzhodni meji se zaihteva v osmi točki spomenice, ki so jo fašistični tajniki iz Primorja oiobrili na sestanku v Trstu dne 11. junija 1927 m je bila pričetkom julija potem izročena Mussoliniju. Točka se glasi tako-Ie: «Vlada naj Izvede razlastitev nepremičnin ob meji, kjer sedanje stanje omogoča tajen prehod. Na razlaščena oo-sestva naj se nasellio zvesti Italijani, fašisti, kajti s tem se bo preprečila Infiltracija Irreden-tlstlčnlh elementov ln v coni, ki Je sveta domovini, bodo živele čuječe predstraže (vigili avamposti nella zona saera d« 1.1 a patria). Tu je dovolj jasno napovedana razlastitev slovenskih posestev ob obmejnih pokrajinah. Fašizem hoče pač iztrebiti slovenski živel j iz Primorja. p— Slovenskim materam je govorila «Goriška Straža.» lani га novo leto o novih dolžnostih. «Prišli smo v nove razmere. Zdaj gre za slovenske otroke. Kaj bo s stoti soč slovenski! otrok, ki zahajajo v šote, kjer se naš ш4 jezik ne glasi več? Ali bodo ostali zvesti svojim materam? Ali bodo ljubili matern: jezik ш slovensko domačijo? Ali bo ta mladi rod zraste! v čvrsto, pošteno slovensko ljudstvo?» Slišimo, kako nam odgovarjajo naše dobre, zveste matere: «Srca slovenskih otrok so naša tn božja. Nikomur jih ne damo. Učrk bomo otroke doma pisati in čitati slovensko. Iz naših otrok ne smejo zrasti odpadniki. Hočemo da zrastejo naši dečki in deklice v vrle, značajne, Bogu in narodu zveste ljudi®... List radi tega ni bil zaplenjen, ali očitalo se mu je hujskanje protii novi šoli, ko je bil ustavljen Asimilacija ni v resnici taka, kakor jo opisuje fašistični tdsk. p— Istrski boksit. Istra je bogata na boksitu iz katerega se prideluje aluminij. V istrskem deželnem gospodarskem svetu so se z začudenjem vpraševali, zakaj se vendar ne odpravijo omejitve v produkciji boksita, ko ga je toliko, da bi se ž njim pokrila potreba za produkcijc aluminija za сек) državo in še izvažal bi se lahko v inozemstvo S to rudo se okoriščajo danes tujci Leta 1921. Je bila produkcija oživela tn leta 1925. je dosegla svoj višek s približno 200.000 ton. Ves ta materijal je šel kot surovina v inozemstvo in vračai se je kot aluminij. Leta 1926. je vlada iz nerazumljivih vzrokov omejila produkcijo, da se je pridelalo namesto pričakovanih 350.000 ton mo 80.000. Pri boksitnih podjetjih ie bik) zaposlenih 2000 delavcev. Tovarna za aluminij se otvori najbrže v Margheri pri Benetkah in tja bodo vozili istrski boksit. p— IdrUske čipke. Tečaje za čipke v Idriji, Čepovanu. Dol-Otlici, Cerknem in Bovcu je obdržala italijanska vlada in jih izročila zavodu za pospeševanje male obrti v goriški deželi. Lani Je bilo v teh tečajih 825 čipkaric. Srednja letna produkcija teh tečajev Je dosegla v zadnjem času vrednost okoli 40.000 lir Čipkaric je v Idriji in v okoliških krajih s tečaji vred nad tri tisoč. Pri omenjenem zavodu cenijo zaslužek čipkaric na leto na 1,800.000 do 2 milijona lir Trgovcev S čipkami Je velikih in malih kakih 15. Z-raven je še nekaj oseb. ki razpečavaio slabejše blago, kar ie le v škodo dobremu imenu idrijskih čipk. Poročilo zavoda za pospeševanje obrti pravi da se je v slednjem času pokazal zastoj v raz-ppodajanju idrijskih čipk, upa se pa, da je 1« prehoden; ako Ы traja, bo treba zbolišati trgovsko organizacijo Resnica Je ta, da starih dobrih čipkarskih časov ni več in da laškii trgovci grdo izkoriščajo idrijske in druge čipkarice. p— Ena sama krvaveča rana. Zgodwina našega ljudstva ie temna in žalostna Odkar se se bili naselili na tej naši zemlji in skoro do dama&nijjili dre so morali naši očetje držati v eni roki lopato, s katero so svojo grudo trdo obdelovati, v drupi pa meč. s katerim so jo pogumno branili. Preseljevanje narodov. Hunt m Obri. frankovski kralji turški boji. nasilja io grozote neštetih krutih plemičev, neprestana krvoiprelitja med grabežljivimi mejaši (Benečani, patriarhi, goriški grofje in 5e številni drugi) Napoleonovi pohodi, krvavi napori avstrijskih vladarjev in vrhunec: svetovno klanje. Ali t» naša zgodovina res ena sama krvaveča r?na, ali ni naše ljudstvo res brezorimeren trpin? In če dodamo še najraznovrstnelše težave in neprijetnosti današnjih dni. kal tvaj rečemo? Ljudstvo, ki Ve vse to pretrpelo. zaeltiK spošto-vanle in občudovanje Rod. ki se ie koval v o*n1n. le pojeklenll. Je vreden in sposoben ta svetlo bodočnost... Tako Je pisala «GorlSka Straža» k novemu letu 1928, navajajoč pesem preroka Iraije: «Ljudstvo, ki le » temi hodilo. Je ugledate veliko luč. Prebivalcem ▼ deželi smr tne sence se je luč prikazala.. л Kamor ne seže roka pravice Y koridoru Balkan-Evropa — Detektiv in novinar _ _______ ________ — Lepa Jelisava in moj merjasec — Puntarski oče in osem parov otroških oči — Umor ljubezni pred justično palačo Potoval sem z vlakom od Brežic nazaj na Ljubljano. Po tej progi se rad vozim Tu je nekako glavni koridor med Balkanom in Evropo, in — durch diese hohle Gasse muss er kommen, — tu naletiš vedno na kak interesan-ten tip in vedno lahko kaj doživiš. Ampak tu se moraš vedno tudi čuvati že-parjev, če imaš kaj denarja, in detektivov, če imaš kaj na vesti. Meni se je na tej progi nekoč celo pripetilo, da me je detektiv imel za žeparja (ali vam tega še nisem pravil?), no. in to pot sem spet prišel v dotiko z enim. ki mi je pa bil malo bolj naklonjen. Sedel je sam v kupejit, ko sem vstopil, in je bral zagrebške »Novosti«, po največ oglase, iz česar sem sodil, da mora biti kakšen trgovski potnik, in sicer delikatesne branše. Le-ti namreč izgledajo po navadi tako lepo rejeno, okroglolično in samozadovoljno. Dalje me mož baš ni zanimal, tem bolj pa sem moral jaz njega zanimati, ker me je od prvega trenutka neprestano ogledoval izza svojega časopisa. Dokler me ni to slednjič iritiralo in sem ga vljudno vprašal, kaj mu vendar tako silno ugaja na meni . . . Tedai je privzdignil čepico, se nasmehnil in dejal z nalahnim poklonom: »Oprostite. Zelo ste mi znani. Ali niste vi —« Vse je vedel o meni, ta kerlc. Da sem bil v Sarajevu to in to, leta 1919, ko je bil on tja poklican, zaradi tiste afere s tistimi pretihotapljenimi vagoni tobaka ... Ali se več ne spominjam? Tudi če bi me bil nataknil na raženj, bi se ne bil mogel spomniti ne njega, ne »tiste afere«, saj smo imeli v tistih časih vsak dan kako afero. A nisem hotel možu kvariti veselja in sem rekel: »Seveda se spominjam. Saj sem še nekaj o tem pisal. Dobro ste takrat tisto stvar napravili!« »Vso bando sem polovil!« je povedal ponosno »Samo ena ptička, ta mi je pa ušla, lepa Jelisava . . . Tam v Črni gori sem izgubil njeno sled.« »Ej. v Črni gori se rada izgubi sled,« sem potrdil. »Jaz vam nekoč v Bosni, tam doli pri Foči. obstrelim merjasca in grem za njim. Tja do črnogorske meje me pripelje krvava sled, — tam pa je naenkrat izginila. Velika rdeča li- in dan morila skrb za številno družino, pa ga bo hitro minilo vse preku-cuharstvo! A kako naj sem to povedal prijatelju detektivu? Zanj je bilo tu vse v redu: tu je bila postava in po tej postavi je s-padal ta človek v kriminal, — on, mož postave, pa je le izvrševal svojo službeno dolžnost. Tudi zame je bila stvar v toliko v redu, ni pa bila v redu po neki drugi višji postavi, ki ne stoji v nobeni zakonodaji, ki pa jo je v človeška srca zapisal Bog . . . Oprostite, ljudje božji, morda je to neumno, ampak jaz si ne morem pomagati, jaz sem za nekatere stvari strašno občutljiv, strašno občtuljiv.. . In jaz sem videl tukaj samo tistih osem parov otroških oči, od neizmerne groze razprtih otroških oči, kako bodo gledale, ko jim orožniki odpeljejo očeta .. . Žalost mi je legla na dušo, ves večer mi je bil pokvarjen in prav pust sem se takrat pripeljal v Ljubljano. Tu pa je nov atentat prežal na moje živce, saj gotove stvari letijo rade vkup. Ko sem namreč takole korakal mimo tistega malega parka na trgu Kralja Petra, mi je udaril na uho glasen ženski jok. Obstal sem in pogledal tja čez živo mejo, bilo je to še poleti. Tam sta si stala nasproti ženska in moški, luč je padala na njuni postavi Ona stasito dekle, on širokopleč korenjak, dva mlada, zdrava, lepa č'oveka. In hipoma mi je bila jasna tudi situacija. pretresljiva drama, ki se je tu odigravala pred mojimi očmi. On se je ločil od nje! Njen obupni jok. njegov železni obraz, stisnjene pesti in trda beseda: Ne! ki je padla iz njegovih ust, — to je govorilo dovolj. O Bog, kako je jokala, s kako grozo so strmele vanj njen? oči. Kako je jokala! Še nikdar nisem slišal ženske tako breupno, tako presunljivo jokati. шъ Meni se je trgalo srce. A kaj sem ji mogel pomagati, kaj sem mogel storiti? Karkoli bi bil storil, karkoli bi bil rekel, z vsem bi se bil samo osmešil. A prosim vas, tukajle pred vsem svetom, tu v obličju justične palače, kjer vladajo zakoni, kjer sodijo strogi sod- џл je ikicimidii 1/.йншa. veuKa rueca 11- i „m,,- t • r v "" sa na snegu, to je bilo zadnje zname- | J1..1 " V%.za z,el?znimi mrežami se- nje. Merjasec pa, kakor da se je v zemljo vdrl. Pač pa mi naenkrat začno žvižgati okoli glave črnogorske krogle, nakar sem gledal, da sem brž izginil nazaj v bosanske šume. Merjasca so se polastili sami« . . . Щц,! Detektiv se je smejal. Moje govorjenje mu je bilo všeč in sem si pridobil njegovo zaupanje. Tako, da mi je med drugim povedal, da je zdaj spet na velikem lovu . . O. to je kolosalna reč! Revolucionarna zarota tako rekoč . . . Dve leti že jo zasleduje, a glavnemu kampeljcu, temu pa nikakor m mogel Pfiti na sled. Ampak, zdaj ga pa že ima v pasti. V Mariboru, tam tiči ta zviti lisjak. In zdaj gre ponj . . . Pokazal mi je tudi njegovo fotografijo in pa pismo, ki ga je pisal sodru-goim. »Kaj pa je mož?« sem vprašal. »Tovarniški delavec, oče osmero otrok. Tak človek bi bil že lahko pametnejši. Ogledal sem si sliko. Hm. tako izgledajo nevarni revolucijonarji? V očeh in v obrazu tega čk*veka je bilo vse prej nekaj drugega, nekaj .kar je spominjalo na izraz ubogega pretepenega psa. A ko sem bral njegovo pismo, bi se bil najrajši smejal. Take prismojene ide!e! In sem bil takoj gotov s svojo sodbo: Dajte temu človeku boljši zaslužek, dajte mu, da ga ne bo noč dijo grešniki, mali in veliki, tu je nekdo z okrutno roko ubijal mlado dobro ljubeče dekl.ško srce, — in ni ga bilo človeka, ki bi mogel ali smel preprečiti ta zločin.! Ker za take stvari je ni postave. In moj detektiv, ki je neizprosen v Preganjanju morilcev, tatov, tihotapcev in revolucionarjev, on bi tukaj samo skomignil z rameni. In bo тоцја skomignil z rameni tudi moj čitatelj. ki ni sentimentalen kakor sem jaz. Josip Fr. Knaflič. NOGAVICE kupite najceneje pri M k'oSč*vai4 S< Pe^ac 22 Pet minut pred smrtjo Kesanje in sprava, preden utone človek v večni mir — Ščipalnik, nageljni, karte, ček in mrtvaška obleka ko so prišli ponj. je bil v igro tako zatopljen, da ni v prvem trenutku nit; razumel. za kaj gre. «Še hipec,» je velel paznikom. Pravkar je bil namreč «kupil» dobro karto. In ko jo je vrge: s krepkim udarcem na mizo in zmagal, je vzkliknil zmagoslavno: «Življenje sem zaigral, zadnje partije pa ne.» V naglici je stisnil roko svojemu partnerju in odšel, na videz zadovoljen sam s seboj. Neizobraženi paznik Morilec Fred Mac Guire je požrl do svojega usmrčenja celo knjižnico kriminalnih romanov. Neprestano so mu morali prinašati novih knjig te vrste. Ko so prišli ponj, je bil pravkar zatopljen v «Doživljaje banditskega kralja Jessea Jamesa». Ves nevoljen, da ga motijo, je vprašal ravnatelja, ali ne bi mogi eksekucije preložiti za nekoliko ur, da prebere knjigo do kö-nca. To ni bilo mogoče. Še na poti k električnemu stolu je pobaral enega paznikov, ali mu ni znano, kako je končal Jesse James. Paznik mu ni mogel povedati, ker sploh ni čital knjig. Pet minut pred smrtjo si šiva mrtvaško oblačilo Marta Place je ena izmed maloštevilnih žensk, ki so jih v Združenih drT žavah uradno usmrtili. Ubila je svojo pastorko. Ko je tedanji guverner in poznejši državni predsednik Roosevelt odbil prošnjo za "omiloščenje, si je začela šivati črno oblačilo, s katerim je hotela v smrt. Zadnji večer je naročila bogato večerjo. Ko jo je použila. se je oblekla v tisto črno obleko. Bila ji je nekaj preširoka. Pazniki so jo sicer skušali prepričati, da ni res. a ona je razdraženo zahtevala šivanko in niti, da jo malo predela. Morali so ji ugoditi. Ves čas sta ji bili dve paznici ob strani, da ne bi porabila šivanke kot samomorilno orodje. Pa " bilo do samomora. Sopila je brezbrižno v dvorano za eksekucije. Ček na peklensko banko Eden izmed najinteresantnejših prebivalcev Sing-Singa je bil neki Gor-don Fawcett, ki je pred svojo smrtjo izstavil ček 150 dolarjev — kolikor dobi rabelj za vsako eksekucijo — na naslov «Peklenski banki». V zadnjih minutah si je naročil čašo prvovrstnega piva. Izpil ga je z očitno radostjo v obrazu, prižgal konec cigarete in odšel s strumnim korakom. Predno je sedel, je puhnil dim paznikom v obraz, zagnal cigareto na tla in se zakrohotal. Bilo ga je zelo veselo gledati. Hladnokrvni Japonec Japonec Šibuja Džugira je bil eden med prvimi, ki so jih usmrtili na električnem stolu. Opolnoči pred dnevom, ko bi se morala izvršiti eksekucija, so ga našli pazniki s šopom humorističnih listov v roki. Smejal se je na ves glas. Pozvali so ga. naj bi šel v postelj. On pa je odgovoril s pravim filozofskim mirom: «Da bi šel spat? Čemu neki? Od jutri dalje bom imel dovoli časa za to. Sedaj pa se hočem zabavati, kolikor mi je mogoče » Druga plat zvona Takšnih primerov bi navedel Mes-serole lahko še neskončno število. Večina mrtvaških kandidatov se vede tako kakor omenjeni tipi. Včasi pa se zgodijo seveda tudi slučaji, da ti ob njih kri zaledeni. Obsojenci se upirajo z nadčloveško si'o. se mečejo kakor nori na tla, kričijo, hropejo in stokajo, kakor da bi jim moglo to predrugačiti usodo. Toda zaman, v teh prostorih ns I poznajo milosti. Štirje krepki pazniki zvlečejo napol onesveščeno žrtev na stol. jo b'iskovito zvežejo. ji vržejo ko-vinasto kapuco čez glavo — in po nekoliko sekundah je vse končano. Na nekem ameriškem vseučilišču je zastavil pred kratkim neki profesor svojim slušateljem vprašanje, kaj bi storili, če bi zvedeli, da jim je živeti samo še 24 ur. Odgovori so bili zelo različni, vsi so pa dokazovali naravnost presenetljivo enotnost v mišljenju pobaranih študentov. Vsakdo med njimi bi si želel kakšno neumnost ali ničevost. ki bi mu razveselila zadnje ure pred smrtjo. Ta bi rad te ure preplesal ob zvokih jazzbanda, drugi bi jih pre-kvartal, tretji bi se opil, četrti bi igral nogomet itd. Profesorju, ki je mislil, da so zadnje minute življenja namenjene kesanju in spravi z Bogom, ti odgovori niso šli v glavo in se je napotil k penzijonirane-mu jetniškemu pazniku Sing-Singa Messeroleu. da bi mu ta razodel, kako so se vedli v njegovi praksi na smrt obsojeni individui. Messerole je bil prisoten pri kakšnih 300 eksekucijah in je torej kompetentna osebnost. Njegov odgovor slove takole: «Večina smrtnih kandidatov se posveti ničevostim, ki niso v nobenem skladu z resnostjo usode, ki jih čaka. Vržejo se na čitanje, kvartanje, prepevanje, risanje in podobne stvari, pri tem pa kažejo takšno hladnokrvnost, da bi bila zunanjemu človeku povsem neumljiva. Kar me je pri teh zločincih najbolj presenetilo, pa je dvoje: njih izvrstni, včasi naravnost kanibalski apetit in pa želja, da bi šli do električnega stola v čim boli snažni, korektni obleki. Sicer pa lahko dokažem iz svoje prakse, da niso zadnje ure zločincev prav nič strašne, kakor menijo lajiki. Da. ugotoviti moram, da kažejo mnogi kandidati ob tej priliki naravnost izbo-ren humor.» Tovariševa pesem Messerole je nato povedal nekoliko slučajev iz svoje prakse. L. 1920. so obsodili na smrt nekega Jamesa Cassidyja in dva njegova pajdaša, ki so v newyorški podzemeljski železnici umorili nekega b'agajnika. Ko je stopil jetniški ravnatelj na dan pred eksekucijo v Cassidyjevo celico, da ga vpraša za zadnjo željo, ga je našel pri nenavadnem opravilu. Z raznobarvnimi kredami je risal po steni čudnb okrašene črke. «Vraga,» je zavpil ves nevoljen, ko je zagledal ravnatelja, «to je pa smola! Komaj sem postal po dol-gomesečni vaji mojster v tej pisavi, moram na električni stol! Vrag naj vzame takšno usodo!» Justificirati bi ga morali po obeh pajdaših. Ko so se baš pripravljali, da privežejo prvega na stol in ie vse obhajala tesnoba pred strašnim dogodkom, je zapel v sosedni sobi močan tenorski glas narodno pesem. Bil je Cassidv, ki je hotel na ta način opogumiti svoja tovariša, posebno enemu med njima, nekemu Uzefovu, ki je trepetal z vsem telesom. Ko je zaslišal Uzefov prijateljev glas, se je šiloma zbral. Stopi] je s trdnim korakom k morilnemu stolu in se vsedel nanj z besedami: «Pojdem z nasmehom v onostranost.» Res mu je nasmeh trepetal v obrazu, dokler mu ga ni zakrila jeklena maska. Ščipalnik in nageljni v gumbnici Med obsojenci so včasi pravi originali. Neki Karel Loose, ki je bil umoril lastno hčer. si ni želel nič drugega, kakor da bi izgledal na zadnji poti dostojanstven in učen. Ker je opazil, da nosijo zdravniki, ki prihajajo v njegovo celico ščipalnike s svilenim trakom, je prosil da bi tudi niemu priskrbeli takšen ščipalnik. Neki Louis Herman, morilec žensk, si je zaželel šopek belih nageljnov. Takšnih želj uprava Sing-Singa. ki je znatia po svoji humanosti, ne odbije nikoli. Zadnja partija kart Charles Rogers je ubil in oropal tri osebe in ni kazal nobenega kesa. pač pa veliko zanimanje za kvartanje. Na večer pred smrtjo si je izprosH. da bi mu dovolil igrati s kaznjencem iz sosedne celice. Vso noč sta prekvarta'a, Ne dajte se zapeljati po druге del? je samo pozdraviti ?>lp-fi on bi b'lo. da bo-.lo novi prodnc°nH bl^o turi' taVo izd p-lokali, kakor to že^i r^ornfilpc to je Sanira ki bo v bo 71 nnS trg šp T"di 74 Ь"1.-о"р jp stalno povnrqSevanie. prp^vsom v d;m?n-z:if>h od 45. odnosno 40 cm srflniega premora nanro-j Ti Ь1^; sn nrnv tako name njeni 7я Sredozemsko morie Testoni do apHinifvm trenutka n!c,o pest,') Ti prpdmpf intcwivnararra rcvtirnšp vanja ter ie ceno о«Н1я na stari višini Vse kakor na ie nričak^vstj da чо bo Von -on-januarja rwvnvilo v^r'p z-mm^nV» za t" blr po Tavolptp 4p na 7 malimi iwemami ne režeio vp? пя р*»5'Ь 7omb Vnr oa k3 zelo neumestno, ker bi ti mnli nrodncpnti na mesto tesfnnoy ]яЬ1-о oroizafali tavolete s gifntmo hri;?:^ ijcr^'-om. Glede rezane smrekovine in 'Vlov;ne ie opažati, da so sp >->rvi intp-i-cn^tr,; 70^' "glasili na n?šm trž:"čn Grki. iz fpsar mo rpmn sklenati. da iim fp nn'p hbfo rx kakovosti kakor tudi no ^ani i-frodrpjše ka kor bosansko ali mmimsko Znnimnio Sf za rampj:Tip v o-bipainib 7» č^s >bv*v ljenih dimot'7ir>b VaVor hvii 7.» deske s fiksnimi širinami in za tramiča Kot 4rnr; natjvažneši !ntprp*ent ori^aia zonet ki РЯ fe odipmaler n0^"""0 ramrjoC" ' fe' co-ih dimenziiah. prodvsem pa dppk 12 18 24. 28 38 in 4P milimetra-ib K*V>r =.p jp žp opetovano iz.Vazalo. r^os-tnw it z? Wovon i jo pdpn n a 7" - ■ N п.4?ртрч],.рл Zato bi bilo žoloti da b; 8lovonj;a konen' vendarle dobila ugodne železniške tarife ' Splitom. Glede pragov je omeniti, da so se Nizo zemoi ponovno obrnili na =lov»nske pridu cente. Oni so odjemalci za nizozemske nr? gove v bukovini do sredinp pnriin H->čin jp termin za hrasforp ргато^е do^Pon do konca julija Pri ervjb lomčiiVi 7, Ni^oz^-m ci je bilo nri naših pro^nr-ontih otvžoh pp kako nezadovoljstvo gladp prestroge'»* sprejemanja Ыя<»я. Pri sp-i.annh novjb t^iiP fi:ab se je v tem rtoededu vprašanje tako rešilo da bodo dolore«p opno - : vrst ne in pfvimprnp т>г°тоуе s nro^1'1''" =r-eem Na ta način bi bi^o omogočeno oddati vso bukovo produkcijo pmnrov. i-nr че.'р o(?are!;J kr"cče A vsh-i;n relon tagq še Ve^tmTpntir't' uvoz prašičev ?z Po'iske. pref ?«тчг «a «e Polivka branj, tako da ni iv'.-b'"?pn T)olitičen konflikt med Avstrüo in РН'-чко Z uveljavb'eniem dodatn^n dogovora ie o? i fadeta tudi na?q industriia Ь"?т-.егга оЪ'я. ker sp je ukin:la izvozna тп'пя na krterih renn ep bo zaro^j te^a na vije rlo-«edanji viS'ni še poverila P?inien'e nrše tzvo7.np carinp na buč"'ce nainre? n? r sorazmerni s konceejfo. ki io ie ^"b ivs^rita e tem daje ukinila uvozno "a-jon na bučno Olje Z zadovolicfvom pa iiT-ol-o.-liorjie d sed^a nristoi-ne zbornice, dočim bo v«? nadaljnje stroške za prevoz in га povratek razstavnih predmetov nosilo Утгуги' r* o inir-* »c* VO. = Splitska delavska zbornica proti ukj-njenjn zakona o pohianjn draginje. Kakor «mo poročali, je 7born;ca га ТОТ v Ljubljani na podlagi skleoa plenarnp. «pip nosinla trgovinskemu ministrstvu predstavko. v kateri prosi, naj zakon o nobiViuni draginie je bil uveljavljen v času inflacije čim prej ukine Tej oredstavl-i so bp or:,Jružilp tudi ostale zbornice Po vesteh iz Splita, oa se je splitska Delavska zbornica postavila aa nasprotno stališče in ie noslala eri«tojnim ministrstvom predlog, da se ta1 zakon ne ukine, temveč še poostri, češ da tudi šp da-oes vaški trgovci navijajo cene po svoji volji. = Strokovnp šele za tekstilno in usniiar-sko industrijo Kakor poroča :n iz Beograda, je načelnik oddplka zn nrofpsijonalni pouk я trgovins^pm ministrstvu dr Korenič odpotoval v Prago, kier se bo mudil približno «4 dni Proučeval in pregledal bo vse važ neiše strokovne šole na Češl-oslovaškem zlasti pa one za tekstilno >n usnjarsko in 'пачајо prat toMko kakor ves naš državo {»roračnn, a!» dvakrat toliko kakor vsi na; •ržavni davčni dohodki. = Kožt-pga sejma Sv dne 21. t. m ki se vrši v prostorih ljubljanskega .'ele ~p.jma se udelrvi mnogo kupcev Prijavil sn sp tudi inozPmsl-e tvrdVa tDiv'a koz-ma zbranega že mnogo dragocenega b!a_f ki ga bo vrgln na to \ТапНаг več bo kož tem ugodnejše cene bodo dosr ™ sVlaHišč-ni točna Рга'-1.'ЯГ г-oročnio iz Ргя"-> da s-ie te dn i vršila v pr.ašVptn finančnem mi nistrstvu konfprenra. na Valpri jp bilo t' Vprašanip nrevizorično "-»seno Zo eno )е(р eškoslovaška nivovarni'Va industriia ce " UPrla tako iilrjnienin VaVor tudi omeijtv" tran7itni'i skladišč. ;n sicer ne morda zato ker bočp un-orab1 »a t i 70 varione oiva it'<" zemski hmelj, temveč ker inozemski hme1 v tranz'tnib cl-to'i(то мттр-» stih onemogoča da se српр češkoslovaške mu hmelin dv;gneio na r>>-otjrnno visoVo v; šmo Kontrola manipulacij s hmel;em fr.anzitnib skt°di?čib bo пт-м!«!» ■•■••«•че njevalnicam Ostala vr>ri$"uia. t i. višin I -nladni 270 280 OvPS: ba Položaj na naših borzah Močno dviganje Vojne -,kode. Ljubljana. 12. januarja Na ljubljanski borzi je bil v |))f-'i!;u pip teklega tedna devizni promet *1рЬ. ker Na rodna banka zaradi pravoslavnih božični! oraznikov ni intervenirala v truji polom le682 V ponedeljek in torek, ko VarHn-banka ni intervenirala je potrem krila pr. vatna ponudba, koncem tedna pa je vt-čim notrebe krila Nare zvezi z dejstvom da se ho t. ni vrši •o žrebanje za amortiza-i'/) k' v/bn a med publiko vsako leto precejšnjo privlačnost kajti amortizirane obveznice «e izplačuje.. •o nommalpi vrpdnosti f. j 1000 Din za koc.au pr leg tega pa je še itvAievat; i; e So Ifi februarja vršilo še žr«ban;e zn do bilke Da »adnii dvi» Vofpe škode niso p», •zmočil okulativni momenti te razvidi,. iz i. da e ilo po» p.-"-^рvanjo ro izkltvtnn za lasa dobavo zato je mdr fča; zu lasa dobavi Ivignil 'alt m Hi;. f - !r l< čl- dočim e ie rečz-н /,q i-.ta и v tel 'i anu hrez kupona 'er brez amž tosh f'ohitkf, in amorfizaci e povečal ie .t* И7 — 418 na 421 _ 423. torei za 5 -5 b>čl tazlika meri tf čajem kupono-1 ter rnnž '«'i" amor izarfie in dobi i' ■~.яп' zanimanja ter je bilo nekaj prom»' -086 ! rzrJ^e bpPČ-,-ih vrednot > bila zanem.ar -m. 7;ibe!v-žt r,i so bili le obi^ iini »fklnir i * Prf,S|„. r ni po 9->0 v 'InioiVi iki 1 ♦ Jupcbf.rrki po 90.5 — 91 in v Zema1 dei Sara.'pvc po 140 Pozornost »e vybu 'cklutVk v sanirani Kreditni banki pa 10fi ločim se fe običajmo gibal tečai na visi r '3 denar. Meri industrijskimi vrednotami ie bi!-rhwe'iska ves tedop Tvrst.a (er =e je ;ded aa možnost večje dividende za 1. 1928 tr :ovala pr 48П. pozneje pa po 485 Tudi Vev "e *p bile čvr«te ter so se okrepile na 12' 'enar brez prometa. V ostalem «0 iili š« •aključki v Sečeranj no ISO in oozneie 4:5 Slavpksu no 105. 104 in 102 ter v Dubro 'ač-ki po 505 Slavonija je dalje slaba te aotira 4.5 — 5. LiuhIiana. rprosfj promet.) ^urih 109" < Dunaj 8 008 London 276.2. Newvork 56 8' "гада 168 6. Berlin 13 54. Dima». Beograd 12 46475 — 12.50875 Р.. •in 1608 87 _ 169 37. London 31 466°5 d> "4 "0625 Milan 37.1750 _ 37.2750 Newvor' 710.25 — 712.75. Prarra 21.0250 — 21 1050 'inarii 12 4150 _ 12 4"50. Cnrih Zagreb 9.1275. London 25 292." Vpwyork =>19 5-5. Pariz. 20 31. Milan 27 18?" 'Vrlin 123.525 Dunaj 73 075 Praga 15.38? 'iudimpešta 90 625. Bru="H 7? °0. Varšav-"Л.25. Bukarešta 3.12. Sofija 3.75 L Mikui MESTNI TRG STE V 15 Tvornica dežnik >v zaloga »prehaja Inib palic Direkcija drž. rudnika Velenje, nabavi dne Љ ianuarja 1929. 1000 kg surove kave у zrnu t» os" I brez ws*a WEKA* ^ 19-a ir к innnnamnnannnnnnnmmnnnDc SE pohi 4tfa Komple ne opreme za nevest Pohištvo, pr p oge, Inolej, pos eljnina. Manbor9 Cenik brezpiačno u D □ C □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ Pogoji se dobijo Dri podpisani. Kaucija po zakonu. š Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. bro.i 65 II. 2 _ tO » ? - to W S EN? jr-a 2 s-' (1 O /o Q. a- o 6> n> i' n ■J. o < C0 6! Г ^Ј IV ГО Ü1 ю с га Г" с_ > 2 > U • О) ш сг О) 7Т m t О 0 01 ш о д 0) |Л г* с а О О V* Ч П э ш l««»»tM»-žuut>H клплп'к Kl-tke tičj» kx ша lirevib tj tli*- -(liKtrimn- -tf.ni Veleirtif Jerela Heydenretci R;ilt S„rf.rn«li (lj(l Ияп Direkcija državnega rudnika Velenje, nabavi dne ^8. januarja 1929 z direktno Dis-meno pogodbo: 3.501) kg pšenične moke br. 0, 3.500 kg pšenične moke br. 2, 14.000 kg pšenične moke br. 6. ?ogoji se dobijo pri podpisani. Kaucija po zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje br. 62/11. 1431-8 i uvoznega kontingenta in čas. do Votereo-sme biti bmeli vskladiščen. bončni z.akon za hmel; ki ga ie zbornici predložilo Ьяv- v!a da Tak zakon :e z-a nosooševanje domačeg-hmeliarstva nu;no potreben. = Veliko rumunsko pesoi'lo PfeHvčera' šn:'im ie odpotoval v ^ariz rumunski financ ni minister da podpiše nogodbo o posojil Cprpdnogodba ie že porioisanai in da S po ■so ilodt.iali-i sn/vraznrn^o rieločj ot--"osTn mero in emisijski tečaj z.a orvo tranšo с 6l m;lj>onov pT-bcl.-rinciii pp bo n«- brže 20 t m Z a m m i "o io ria bo'oaiveS1 del te transe, namreč milijoi-ev dntar'e-emitiraiiib т Franciii ki jp po о«реЧ gospe dar»kj in ratiitni »in»f ortP''l' nastopati kof po«oi;!edaial!.ra Fvrone. O' ostalih 25 miliionov dolarjev bo emitirani' v Zedinjenih državah 10 v Nemčiji 10 in > Angliü 5 miliionov dolarjev Kot garancii-/,a posojilo bodo služili dohodki me-~*v)]si,-f uprave, razen dobodl.-ov vžicroiipren-я mino oola ki ostanejo rezervirani za d "von jose-jilo. ki ca nudi švedski vž" in ?0gg„ 340 — 3"0: t2? 320 d-330: <-5?. 300 _ Я10 °65 _ 275 ?55 — 265 -8> 2^5 _ 215 Otrobi: baši n sremski 175 — 180 Dunajska borza za kmeti'ske proizvodi 11 t m ) filede na nt-novno z,boliš->pit (•( ra svetovnem trgu se je promet na duna: ki borzi nri čvrstih cenah nekoliko pov •al T ud' budimneštansVi to.-mi-nc-.l.-j t,->č: ;o čvrsteiši Konzum »e nri svojih nabava ;(. rezerviran in I--ri:p trenotn^ 'o nain" ■eišo netrebo JnToclovetrska iwtiicl-я ošt ;ica se je nudila za maj po 1 57 Kč es šiv 'una.i. Tudi nra-'ve notacije za «Зепк-о ,-p dvignile Turščica =e je navzlic čvrst; tendenci v inozemsfvtj trgovalo po n< 6.2: rž: marcbfeldska 43 25 _ 34 50. n:a 'žarska -;!3 — 33.25: turščica: argentin«'--•r do 50 Sfenotipsst-inja -amostojen korespondent-inja s perfektnim 'tianjem slovenščine, hrvaščine in nemšči ie se чргејте v stalno službo takoj ali lozneje S;imo prvovrstne moči z dolgolet m prakso nai pošljejo svoje ;«)iiudbe z z.a it^vo plače pod t Maschinen technisches iiiroj na uiiravo ejutra» 1391 TrgcusH гgant ri -e oddajo v razptčavflnje dobro idoči umetna obrtni prt met ealan-leiii-ke n m nuiaktu ne -tn ke. — Ponudbe >od „Dekor" na oglasni oddekk „Jut'a". 1-71 ki p g m o velike količine tesanega lesa 13/16 8 m i.n 18/24 21/24. 21/26 24/26 6 m dolgega in vse druge, dimenzije, ter tudi s m 24 mm daske III/IV vrste — Ponudbe ■ rosimo na tvrdko »Vila« d. d Zagreb Primorska 12 Direkcija državnega rudnika Velenje labavi dne 23. ianuarja 1929. ВШШ kg s l^ll f* RADOVLJICA. Obini zbor Solo-ka v Radovljici se bo vršil v četrtek 17. t. m ob pol 20. v Soriškem doinu г ob čj.jnini dnevnim redom. Udeležba čas-tna 'dolžnost člans-tva ČRNOMELJ. ОЬбт гЬ^г Sokolskega društva v Crnonrlj j se bo vršil 26 t m. ob 20 v Narod™ čitalmici z običajnim dnevnim redom Prosimo članstvo, da se občnega zbora tudi le tos udeleži i»hH>$tevilno SEVNICA OB SAVI. Dne 9 t m ie zapustila naš trg obče priljubljena in spoštovana poStna upravit«il:i;ca gdč Mic. Rcchova Ohodnica. katero ji k priredilo sevniško bralno društvo s Sokolom, )e pričala, da je gdč uživala simpatije vsega prebivalstva V dolgi dobi 26 lei njenesa bivanja in uradovanja v Sevnici si je pridobila nešteto iskrenih prijateljev in prijateljic. ki so pi-ihiteli na odhodnico. da ji v slovo prožijo svojo roko. Pogrešali io borno. >aj je v njeni družhi Ы.1о vsele) prav veselo rn živahno V službi strogo vestra. v splošnem pn dosledna narodno zavedna se ni strašila nobenih iikan niti v svetovni volni Bila ie podpor na članica Sokola kar od prvega dne obsto-ia Pogrešal io bo zlasti godbeni odsek Sokola ki ii dolguje hvalo га marsikateri prispevek Na odhodnfci se ie v imenu njenih prvih znane-v •n Sevnüamw s.p!otr oresk* šol-чк, nadwnik g Fr Drnovšek v imenu 'vikoia br Josip Kladinik. v imenu gasilske gostt- ia lul^*- ot»rvi iu tr^|«miee . J t«m lolnju ofii tist oikantui dr» ;o ivl.ifiljjvi ixi^led Din 45 ItiR O ORIENT ima isto uvoietv. Ktkur cS^vt- Aj48liqni>> лито ist"»t»4no .arva v temni barn 55 Difc vCPELJ ZA Ofl 4-лј? обет ош zamainljivi lep: in bhstfči pogleil 08' tiustanejo hi«trf* -vptl«- m ognje ne а Н.'ЛИо trulnosl ln motni oogle- .асе Kodrj «o dolgotrajni in iajo v«ke mu «tiranu iratesr in «amamljivost Din 40 .'.AMII.LIEN EM RAKT |e najboljfte «red.nvo ta do bivanji- - ir. fligl^nie obraza N^jboliS» ta rn.nit.-T r- ikndlilv» mila Odv»pmB tovrdfno »ч та-I Dm IS •iO.lEDFf (M'TESSERl »um« odpravili najlalie - po mo^ii iirakti^nnff^ inctruin^nt^ - ooli-e nrip«^lnјо?гп-lotinncm > I чппне Com- Inn»« P'ipo.-of.» че vake mu M- n'kak'b HrnT.trntin Din 50 i'icpFTTA i otion i livavlia v teku r-n e not. vr* ^(»Inftn. >oiri. -i»ni'-n- -n - madp^e Dir 4H centifolia, kozmetiSkj tavod. Zagreb, Jurižičeva 8 /.alil* va it. hr-'7,i»lai4ll* 1 и -1 rn ne oro^pektel eliko, di bro vpel ano, v mes'u na deželi na giavmm >rgu z vso zalogo in sk ad šci oddam у naiem. Pismena vp a^anji na oglasni odd 4Jutiafc pi d „Veletrgovina meša-neg blaga". 1470 jaio se bode dne 16 1 m ob 10. ur dop. v s lad šču pri nFivcu" v Ljubljani p t m dražb 1 shootl 11 stroj (S fcö-p П' ) 3U0 Z, k mo'et n s prediežiem, 2 paralelna n. i moža m več k uča ni-čaiskega ročnega ori d a. 1474 аввваааааааваа dKUti-L iL iroÜiCen glht, išijae, trganje Koctol.olje, glavobol uaj.ijjurneje ozdra* VI BUSKi UELEM Uporabljaj*. ga tt nad 18 let t Qajl.uijš:m Баг lokal ujt-jo razne ta-bvain.ee K; »ги.ајач .Inev-no Cena orieinalncma omotu • .veiioin« vren 26 Diu Dobite i% • т.-et le-Sarnah n Irotrepjat. (io veej Iržav, po poŠt*' ga Vam aosljf dvorsk; apoteka M 4n?olev<^ Slinnlle G. Bogojeviču apotekarju. Skoplje — Sa primljen.h od Vas 3 kutije Ruski Meleme čim je postižit jer sam putpuno ozdravio od reumatizma i zahfahujem Sada molim da pošaliete na doplafu preko pošte još 3 kutije na adresu J-ačinu Džežareviču. Per^ zija Goličnik — Pozdravlja Vas Djordje Šterijan sveštenik. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 2Л januarja 1929. z direktno •»isrneno noaodbo: 1000 kq с ste, yt pl ene sv n s^e masti. °ogoji se dobijo ori podpisani Kaucija po zakonu Iz pisarne Direkcije drž. rudnika w Velen ie. broi 68/Ц Ы Michel Zčvaco: V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. »Kralj se je zaklel, da iztrebi krivoverstvo v vsem svojem kraljestvu. 2;dje in Mavri se bodo morali izpreobrniti, če ne...« »Ce ne, jih bomo pekli kar na debelo!... Tako nam Boga, naučimo jih, kaj se pravi živeti!... In ker za nič na svetu ne maram zamuditi teh bogoljubnih prireditev, dovolite, se poslovim, moj dragi gospod. To rekši je Pardaillan obrnil konja ter se iznova odpravil čez hrib in plan. Cordoba s svojimi pomarančevimi in maslinovimi gozdi je bila kmalu za njim. V Carmoni, utrjenem mestu, ki stoji nekaj milj pred Seviljo, je v svoje presenečenje zagledal šotore kraljevske vojske. Pardaillan je vprašal, zakaj se je vojska ustavila tako blizu cilja. »Zato, ker je danes torek,« so mu odgovorili. »Torek je Martov dan,« je rekel vitez, »in po tem takem ugoden vojnim podjetjem.« »Naro-be, gospod, nesrečen dan. Znana resnica je, da nobeno podjetje ne obrodi uspeha, če je pričeto v torek.« »Glejte, glejte! Pri nas na Francoskem imajo pa petek za nesrečni dan!... Tedaj bo kralj taboril v tem kraju?« »Ne, gospod. Kralj je hraber vladar, sovražnik vsakega praznoverja. Pogumno je nadaljeval pohod Ln bo drevi nočeval v Sevilji.« Ko je Pardaillan to zvedel, je krenil dalje. Proti večeru je naposled zagledal pred seboj kraljevsko spremstvo, vse štrleče od kopij in zastav. Ni se mu moglo, da bi bil jaha! za njim; pognal je konja v gozd, ki je spremljal cesto, in ga kmalu prehitel. Nato se je ustavil, misleč: »Tako mi smrti bož^e! Obraz junaškega vladaria. ki je dovolj 26 I pogumen, da se v torek loti pokončavanja krivovercev, si moram vendarle ogledati!« Do sto velikašev na bogato osedlanih konjih je v jeklenih oklepih in s kopji v rokah jezdilo pred veliko, razkošno nosilnico; še mezgi, ki so jo tovorili, so se bleščali od srebra, zlata in svilenih vrvic. Kralj je v bogati in strogi obieki iz svile in črnega baršuna napol sedel, napol ležal med brokatnimi blazinami. Njegova glava je bi'a plešasta, lica votla, brada in lasje kratki in sivi, pogled mrzel in nenavadno srep; vsa njegova majhna postava in ledeni obraz sta izražala več ošabnosti nego vel.čanstva in sta bila bolj podobna strahu nego živemu človeku... Tak doiem je napravilo na Pardaillana Njegovo katoliško Veličanstvo Filip II., ki mu ie bilo takrat tri in šestdeset let. Za nosilnico se je valila druga , živa jeklena stena. »Bogme!« je rekel Pardaillan sam pri sebi. ko je spet izpod-bodel konja, »če to ni žalosten obraz! In takega klavrnjaka je signora Favsta namenila veseli Franciji za kralja!... Tako mi Pilata, že pogled nanj bi zadoščal, da bi smehljaj francoskih deklet na vekomaj izginil z njihovih zalih ustnic!« Sevilja, glavno mesto Andaluzije, je b la tiste čase vse bolj važna nego dandanašnji. Obdana je bila z zobničastim obzidjem in petnajst glavnih vrat je čuvalo dohod v mesto. Baš v trenutku, ko se ie solnce v bagreni zarji spuščalo za obzorje, je Pardaillan prijahal skozi Macarenska vrata na severnem koncu mesta. Obrnil se je k jezdecu, ki ie bil prispel obenem z njim in mu je že na oko ugajal, ter ga poprosil, naj mu priporoči spodobno gostilno, ki ne bi bila predaieč od kraljevskega dvorca. Jezdec ga je bistro premeril z očmi: Pardaillan bi bil vzrojil zarati tega pogleda. da ni opazil v neznančevih očeh in njegovem nasmešku dobrodušnega, skoro nežnega izraza, podobnega tistemu. s kakršnim bi oče pogledal dragega s:na. Ko ie vitez videl, da jezdec predolgo ne odgovori, je s prijaznim nasmehom ponovil svoje vprašanje: »Prosi! sem vas. gospod, da bi mi povedali kako gostilno.« Neznanec se je zdrznil: »Oh, oprostite, gospod... gosFlno?... In blizu Alcazarja naj bo? Nu. gostilna Pri stolpu' bi utegnila bit? primerna Zelo udobna je in gospodar je mo: prijatelj... A kakor vidim, gospod ni tukajšnji? Stavim, da ste Francoz!... Ce dovolite, si Dom štel v čast, da vas spremim do gostilne ,Pri stolpu' ter vas priporočim lastniku.« »Hvala tisočkrat, gospod. Z veseljem sprejmem vašo ljubeznivo ponudbo, toda verjemite mi. da bo vaša usluga samo meni v čast.« Tako govoreč je vitez tudi s svoje strani naglo o_bletel neznanca z očmi. Utegnilo mu je biti kaj maihnega več ko štirideset let Postave je bil visoke in mršave. Ime! je prostrano čelo. nad katerim so valovali bujni, kodrasti, nazaj počesan; lasje, ki se jih je na sencih že lotevala sivina. Živahne oči so se zdaj poredno iskrile, zdaj sanjavo izgubljale kdo ve kam; nos je bil dolg in zakrivljeni pod-očnice krepke, lica votla; brkci so bili na koncih zavihani, bradica šiljasto pristrižena. Neznančeva obleka ie bila sicer ogoljena. tod askrbno popravljena in čista; videti je bilo. da mu levica nekam slabo služi. Ob boku mu ie brenketal širok ;n močan rapir. Ko sta vštric iahala dalje, je z neutrudljivo prijaznostjo odgovarjal Pardaillanu n avsa vprašanja, ter mu pojasnjeval vse, kal je utegnilo zanimati tujca. »Kaj pomeni oltar, ki je tu postavljen?« je vprašal PardaillaD na trgu Sv. Frančiška. »Pred tem oltarjem, gospod, sežiga Inkvizicija telesa ljudi, da bi rešila njihove duše. ki v svoji trdovratnosti ne morejo spoznati dobrot naše svete vere.« Čeprav so se te besede ujemale z duhom tistega časa. je bilo vendar nekaj presunljivo jedkega v načinu, kako jih je izrekel. Pardaillan je nehote ošinil tovariša z očmi in zamrmral z globoko o to žn ostjo: »Kako krasno bi bilo življenje v te; solnčni deželi, če bi ljudje ravnali, kakor se spodobi ljudem, ne pa kakor divje zveri!... Toda ljudje bodo vedno ostali, kar so: preoblečene, krvoločne živali.« Neznanec ie nekam slastno poslušal te besede; a prav tedaj sta dospela do reke. »Vidite.« je dejal, kažoč na enega izmed stolpov v obzidju kra "pvega gradu -"o tom stolpu ima na»na g"«t;!na ime « PREŠERNOVA 4 ulica, poleg frančiškanske cerkve H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR * SvIcJ Največja zaloga UR, ZLATNINE Id SREBR. NINE NIZKE CENE. SOtJDNA POSTREŽBA. Sl 100. Knvlnast* «irfcer-Roskupf Din 49.6* &L 11L Kov in usta Mker-Ruskop! t radiu m številkami In kazalci Din 69.20 Sl 103. Budiik.. Ii en> visoka, t prvovrstnim ankur-stroierm. Din 64.20 ZAHTEVAJTE ВООАТО ILUSTRIRANI CE. NIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKO! Od H. Sutt^er, LJubljana 4 Kupujte «amo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE. S PETDESETLETNO TO-VARNiSKO GARANCIJO pa H. SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulica WMF1 4 mira neto nelia in 1MI1 ort cv »4P » F. Stern, llica 44. preje Jffira [l 561er) apoteka CSEMELIČ DUBROVNIK 2 Ko ste že vse druge poskusili In Vam ni nič koristilo tedaj vzemite Figol eliksir. preisku-šeno in odlično siedstvo za okrepitev želodca in čreves. Prepričajte se tudi Vi. da Vam bo Figol sigurno pomagal pri motnii vseh prebavnih organov, t. j. želodca in čreves ter ž njimi v zvezi pri boleznih ledvic, jeter, nespanju in heme-roidih. Figo! proizvaja tn Pošilja po poštnem povzetju lekarna dr. Semellč. Dubrovnik 2. Cena 3 steklenicam 105 Din; 8 steklenicam 245 Din; poskusni steklenici 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekte mnogobrojne zahvalnice in priznanja Ako želite zaupa» njp in fineso ku> pite »OLLA«. I z> ognete se nevar no^ti D' kazeno ie najpopolnejša. Zahtevajle znamko / Mm" ' galoše in snežne čevlje. шиеетиишј рщотт anutelMb in ce*Hih Stolno sa obleke oseb orst sukale «icorSnlke, p aš£e itd. pri furdki N O U IS K Lfnblizna oJ 7. do 20. Ianuaria na Kongresnem trgu 15 ObllCIfe! tle zamudite. И1- лц Ditanii' e» OO'OOI'IIP ceno EJIJ 4w Jfira' nimaio tekmeca S ЈШШШП! Pristno •iiivovko, dro/enKo Drtnievec, konjak um vse vrste iKeriev dUčfleiJi leposlovni mesečnik čitaloče Slovenoe v krog svo.jib naročnikov. Ljubljanski Zvon prinaša zanimive izvirne romane in povesti. LeN>s se bo nadaljeval io koočaJ veUu egoduvinski roman SERENISSIMA, Й le r prvib dveb delili Irt twrha oeloto rase. aa§e< veHko Stevüo vnetih ČMa-teUev. Dramatično razgibano dejaujc M vri: v našem Ргшјогјц, Benetkah, u& Cipru io v Italiji. Krajše novele In povesti oodo oblaviH Jui Kozak. P Ooida, A N>vačaa. M Smudert, Fr. Bevk, M. Jarc, 3 Kret' in iragi Prav posetxic se bo odlikovaJ eseilstlčnl del. v katerem bodo obravnavali do-tiače io tuj« probleme naši aanxlii esejisti Umetniške priloge ijodo prinaiale poleg p*treto» tudi reprodukeiw domačih fn tujih mojstrov. Ljubljanski Zvon izhaja mesečno In vella celoletno 120. polletno SO četrtletno tO za inozemstvo ISO Din. Naroča se v knjigarni T'skovne *adruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Samo iz originalne uqobanat~ paten^mohe Sc dobiva najboljše pecivo! t ЈСагТУсЛл. 1Л игл {LofH^t. к+о&сл, >4. mahk, oqLasau, POACLLU na, Офипл. ocLdtUk JITTRA, Ljublana, Prrjtriunra. uL 4 Cdunrru> т£ил part/u. imJubuc* LfuUfcuia,,st nŽ47 Sprif4MaJif€ ruxüh. z пагоейхял. млглл одСаллл. prtobcy» na oglasni oddelek «Jutra» 974 Korespondentlnio [ierf>'k'no in samostojno moč iščem — Zahteva »e rnanje slovenska. srbohrv in nem!kf stenografije — Ofertu priložiti prepis spričeval. sliko in curiculum vitae na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Samostojna moč 83». 845 Korespondentko z znanjem tujih jezikov sprejme za takojšnji n^toj 'esna družba D-h-J. iTiub ljana, Beethovnova ulica 931 Kiobučarskega pomočnika dobrega delavca iščem za takoj. Vea preskrba v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 907 2 kroj. pomočnika za veliko delo sprejme takoj Franjo Skrbeč v Ložu — tetotako sprejme tudi krojaškega vajenca. 1015 Služkinjo pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del, sprejmem takoj v Ljubljani, Mirje št 11Д. 937 Dekle zanesljivo, marljivo, solidno, ki znj dobro kuhati in vsa hišna dela opravljati sprejme takoj mala obitelj. Samo resne ponudbe z dolgoletnimi. dobrimi sve-dočhami na Ireno Ba'1, Karlovac. 901 Dekle ki je pridna in snažna. vajena vseh hišnih poslov in amostojne kuhe. išče družina z enim otrokom Ponudbe s sliko na naslov Marija Vidic. Litija. 911 tt Th Bnfmsn: in Stanko 42. Priletela sta baš pred noge debelega Kitajca, ki je od strahu odskočit »Kaj pa hočeta tu? Kdo sta in odkod sta?« _ »Sapi» »as bi si rada ogledala« je odvrnil Blanko. — »To je kaj čiid«*o odgovor!« je dejal Kitajec. »Ali sta »nhuita. oe vem, toda konjiča dajta vsekako meni!« Tako go-vorer je pograbil lesenega konjička za rep in l>ote! z njim oditi, Janko se je opustil v jok, a Stanko mu je pomežiknii, vtaknil roke у žepe in zaklical na ves gla<: »Hi. konjiček!« 43. Brrr! je «letel konjiček ▼ srak toda Kitajec sa ni hotel Izpustiti In preden ]e vedel kako in kaj. je že plaval ms-iKo nad Lisami. Tedaj je zaklical Stanko: »llot, konjiček!« in leseni konjič ge je takoj spustil k tlom. Toda baš ко ««= je Kirajec t no-' garni dotaknil zemlje, je Stanko spet та vpil: »HI, konjiček!« In nesrečnež Je moral isnova t srak. Tako sta nadaljevala, dokler ni jel ves trg grohotaje pritiskati: »Hi — hot! Hi — hot!« Ubogi Kitajki debeluh je bil v smrtnem strähn, da ne bi t nosom trčil ob tla. A dečka se sa to nista »menila! Mizarskega vajenca z vso oskrbo »prejme takoj Tvan Goliar mizar. Pod- гога. p St. Vid nad Ljnh Ijano. 785 Pek. pomočnika vešče?.) tndi prednečnega del» iščem V poStev pri-deio le mlaj!« moči Po-nudbe na ogli-n; oddelek «Jutra» pod «Pekarna» Prodajalko ki ima ie nekoliko dohodkov, starejšo in zanesljivo, z 2000 Din kavcije eprejme tratika Predstaviti se je pri Frank, Celovška e S4 med 14. in 15. uro. 830 Kuharico pridno in pošteno dekle sprejmem za dobro meščansko kuhinjo. Naslov je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Trgov ska hiša — dve osebi» 894 Postrežnico obenem hišnico — starejšo žensko, ozir zakonski par brez otrok sprejmem Nastop in prosto stanovanje takoj Nas'ov pove ogla ni oddelek «Jutra». 892 Čevljar, vajenca sprejme J Senk, Maribor, Tržaška cesta 1. 10S9 Potnika za Slovenijo in Hrvatsko sprejme takoj «lannwalder Bauniwclbspinneatabrik» — Zagreb. Trg N 4 b. Samo prj prvovrstnih trgovcih io tvornicah perila dobro uvedene osebe naj stavijo svoje ponudbe s točnimi podatki in referencami 729 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente eprejme proti dobr1 proviziji tvor-nica pijač — Ponudbe pod «Zanesljiv 88» na oglasni oddelek «Jutra». 979 Potnik ki obiskuje že za kake drugo tvrdko razne trgovce in industrije, ter bi bil voljan vzeti še tehnične artikle v prodajo proti proviziji naj vpošlje naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Provizijski potnik«. 920 Šiviljo za krpanje perila sprejmem na dom. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 893 Provizijske potnike iščem za patentovane predmete. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Patent». 1025 Natakarica I Ženske smuči z večletno prakso ieli pre-meniti službo začetkom lebruarja, v Ljubljani ali izven. Prevzame tudi boljšo gostilno na račun Pismene ponudbe na ekspozituro «Jutra», Ljubljana VII, pod iilro «Pridna in poštena». 964 Gdč. Italijanka poučuje in daje konverza-cije v italijanščini. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Italijanščina». 978 16. jan. otvoritev novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije. Šola za jezike po metodi Berlitz, Kralja Petra trg 8 201 Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd po profesorjih dotičnih. dežel — Vsak profesor poučuje edi nole v svoji materinščini. — Prijave samo na Krah° Petra trgu St. 8Л. 201 Gospodična gre na dom k boljši družini dopoldne ali popoldne poučevat začetnike v nem ščini in francoščini. Daje tudi pouk za šolo Pismene ponudbe na oslas. oddelek «Jutra» pod šifro «Pouk» Inštrukcije iz vseh predmetov daji akademik filozof višjih semestrov Ponudbe na nel oddel »Jutra« pod »llspeh zajamčen« 922 Gospod kj bi poučeval zvečer tri itrok» nemščino, se iSče. Cenj ponudbe z ozn^S^o poklica in honorarja na podružnico «Jutra» v Ma riboru pod «Nemščina» 1038 Gozdar vpokojen. zdrav in krepak samec išče službe Renu in poštene ponudbe po «Samostojen 96» n* oglasni oddelek «Jutra». 196 Oskrbnik (ekonom), prvovrstna moč, v vseh panogah kmetijstva teoretično in praktično izurjen, želj zamenjati službo Vprašanja oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Ekonom». 43873 Urarski pomočnik vojaščine prost. marljiv leUvec išče službe. naj raje takoj Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod «Spreten 22». 752 Potnika po možnosti manufaktnri-sta, za posečanje privatnih strank sprejmem proti visoki proviziji. Ponudb* na osrlas oddelek «Jutra» po 1 «Agilen». 10-28 Pletilja iSče delo na dom Izdeluje vse vrste pletenin po zelo nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 793 Nabiralcem Inseratov v Ljubljani. Mariboru. Celja in dragih večiih krajih nudim lep zaslužek Ponudbe na poštni predal 62. 701 Z našim zastopstvom si »asigurate takojšen zaslužek in stalno eksistenco Pogodbeni tedenski zaslužek >000 Din Znmbnlovič, Ljubljana, Miklošičevi U. m Strokovnjak za knjigovodstvo za gradben« podjetja io tovarne prevzame urejevanje knjigovodstva po modernem sistemu in mesečne kontrole po pavšalu Je tudi svetovalec Za vse gradbe Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Tehnjčni knjigovodja». 784 Zobotehnik s oetnajstletno prakso. Išče v prevzetj* atelje, združitev ali tuesto asistenta — Dopise pod «Dentist» na oglasni oddelek «Jutra» Prodajalka starejša moč. dobro rerzi-rana v galanterij ki stroki na drobno in debelo, večletnimi «pričevali želi preminiti službe — *»mo v mestu Vsled dobre trgov ske izobrazbe sprejmem lahko tudi kako vodilno mesto Ponndbe na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro 'Galanteristka» 814 Uradnik s triletno prakso vešč vseh pisarniških po-lov, išče službo Gre tudi 1-ot skladiščnik, sluga ali slično. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribora pod «ZanesljiT». 720 Eksportni akademik diplomiran perfekten v slovenščini nemS'ini. angleščini. « prakso ort svetovnem podjetju. vojaščine prost in • prim« referenca mi. Išče nameSčenja Ponudbe pod «Vestnost» na podružnico «Jutra» v Ce'in 797 Zastopniki za konfekcijo та v«e kraje v državi sp «ivejmeio Ponndbe pod »Po meri« na oglas, oddelek «Jutra» 897 ZastoouHt kl potnJe «ta'no т artomo-bfom po 'jnM lanski opasti 'n ki M vr»' «"•boj. na) «poroči tozadevne nogo}« po* rnačAo «Sopotnik» n* oglasni oddelek «Jutra». 870 Prodaialka mešane »trok» dobr» ma-nnfakturistinia. « net '"I mača produkcija lepih di informacije. 9o6 ,vi!o štikanih ple nib Blagajničarka inte'igentna. periektna v slovenskem in nemškem jeziku. z večletno p-akso — želi mesta Ponudbe prosi na oglasni oddelek «Ju ra» pod «Inteligentna blaga ni-čarka». 900 Trgovski pomočnik železniške stroke. voja;čf-ne prost, agilen prodajalec, želi mesto prodajalca a'i k!«diščn:ka. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni odde'ek «Jutra» pod šifro «Kavcije zmožen 35». 935 Maver, kjer je izložena do-s in večernih damekih oblek. — Istotam se dobi enako iz-de'ano blago v raznih bar-vab na metre, po jako ugodnih cenah. I Pohištvo lepo ■ p a 1 n i с o (jesenovo imit.), kuhinjsko opravo (belo em.), vse novo, tudi posamezne kose poceni preda Vidmar, Zg. Šiška Stev. 2. 981 Smoking kompletna obleka. »ko>aj nova, postava 173, ugodno naprodaj Naslov v oglas, oddelku «Jatra». 639 Kožuh svileno ruto in nhane narodno nošo prodamo. — Agenturna |n komisijska tr-govina — Ljabijana, Sv. Petra cesta 24. 970 Žake in suknja (Gehrock) skoro novo, za srednjo postavo in zelen plišast namizni prt poceni prodam Naslov pove ogl. oddelek «Jatra». 334 Črno sako obleko dobro ohranjeno za veliko vitko osebo, prodam Po nudbe na oglasni odde'ek «Jutra» pod «Obleka» 829 Več mask odda Lina Kuclar, Tržaška cesta ll/II. 957 28 knjig prodam »tarih • od 100 do 150 let med njimi tudi zelo zanimive, tudi staro sveto pismo, zgodovino v.-e^a sveta in ie druge zanimive in seveda zelo I rage predmete starinske vrednosti. Kje pove ogla« oddelek «Jutra». 906 Dekle pridno in pošteno, ki bi se rada priučila kuhanja išče primerne službe k erkoli. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Marljiva 98«. J Gospodinje! Podgane ubija RATOL po'jske miši ubij» ARVTTV ščurke ubija . GAM \DTN stenice ubija PTF.NOL bolhft ubija PULEKSIN Dobiva se povsod. — Biokemia. Zagreb. Hatzova ulica št. 25. Telefon 59-69. Perje novo говје. čehano. belo s puhom prodam poceni večjo količino Na zahtevo poü'lem vzorec Pl:veneckv. Zagreb ska cesta m. Kar'o Sav-1017 Mladenič srednjo šolo. vešč slovenščine. srbohrvaščine, nemščine in deloma francoščine, strojepisja in slovenske stenografije, želi pripravniške službe ▼ večjem podjetju ali lesni trgovini Položi tudi kavcijo. Ponudbe pod »Pošten in vesten« na oglasni oddelek »Jutra«. 916 Absolvent trgovske akademije, vojaščine prost, išče mesto praktikanta v kakem trgovskem ali tvorniške-m podjetju, eventualno tudi lesni industriji Cenj dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifra »Nastopim lahko takoj«. 917 Gospodična stara 30 let. želi službo gospodinje k samo-tojnomu gospodu ali župniku Gre tudi na deželo Dopise na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dobra kuharica». 902 Mladenič absolvent kmetijske šole — želi zaposlitve pri krmljenju živine ali kaj sličnega. Ceniene ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod šifro Marljiv» 8Я6 Radio S—4c«vni z zvo'čnikom kn pim Ponudbe t ceno na oglas oddelek «Jatra» pod šifro «Radio 99». 664 kopa je naslov obrne _ ksrol Csuiernik Ljubljana Uuuajsk» cesta 36 (Jugu ЛШо ьеМоп 2236) m vpo šlje popit voza. kakrlnega teli prodati ali kupiti Pri «m edovanja je najbolj tfarajejc interesi prodajalca io kupca. 82 Šoferska šola oblastveno Konceeijonirana Camernik. Ljubljana, Dunajska 36. Telefon 2236. — 1'ermanentni tečaji za vee. 254 Auto «Eseks» zaprt s 5 sedeži t izvan redno dobrem stanju na prodaj za 40 000 Din — Vprašati: Skodini zavodi Račkoga br. 2, Zagreb 618 Za vodno žago veueuijanskim jaremni-kom kupim Kompletno ipravo Pogon veliko vodno kolo Ponudbe na na slov P Hrvačanin. Bihač — Bosna. 243 la bukova drva -amo suha kni> vsako mni-tno Praznik. Zagreb Kanal 288 Vinske sode od 3—5 hI kupim — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vinski sodi 20». 952 Poljskih tračnic 300 m kupim. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Najmanjši tip». 940 Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm n a p r e j) kupuj« parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 857 Družabnika m i z i . j a sprejme dobro vpeljano mizar.-tvo s strojnim obratom — v bližini Ljubljane Potreben kapital Я0.000 Din Eventuelno tudi prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 740 Enonadstropno hišo pripravno z» trgovino, u» prometnem kraju v Trbovljah prodam. Istotam poceni prodam železne polževe stopnice Naslov pove oglas, oddelek «Juu4>. 533 Majhno hišo ▼ sredini mesta kupim proti takojšnjemu plačila. Ponudbe m oglasni oddelek «Jatra» pod «1929». 965 Enodružinsko hišo novo, » vrtom in nekaj zemlje oddam event. takoj v najem т neposredni bližini Celja Prednost imajo tisti, ki pla&ajo za delj časa naprej. — A. Mulej, Jesenice-Fužine 206. 804 Enonadstropno hišo irdno zidan), velik vrt in dvorišče ugodno prodam. — Šiška 117 (poleg mitnice). 851 Korošci! 2 posestvi z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in 7 gozdovi ter inventarjem. v i'odgori (Unterbergen) pri Borovljah (Fe-lach) prodaja. Več pove Slavo Krže. Ljubljana, Prisojna 8 961 Izvrstno zidan objekt velikim stanovanjem in vrtom, pripraven za vsako večjo obrt ali industrijo ▼ L'ub!:ani takoj prodam. Ponudb« na ojlas oddelek »Jatra« pod »360.000« 919 Velika hiša enonadstropna. pripravna za kavarno г vrtom tik postaje L'nMjana Gorenjski kolodvor. Braven železniške rampe та Din 37S 000 naprodai. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 927 Polovico dvnstano-vanjske hiše ali rile t nekai vrta kupim v LjnVjani ali МИ-niem predme^tia PrMo-P!m tndi kot soposestnik k reči! MSi t eno trefii. no Porov meljana elek trika, vodovod in prosto «taiovani« za v«e4tev s 1 ma:em 4li 1 inni-em ГТе-ii«r« ропч^Ье z ozna'bo e-e jn nrVižn« cene nod *M:rna *ono*e«t» na ort*", oddelek »Jnra«. 9"2 Lokal za mlekarno, delikates« iščem event. prevzamem ie vpeljano. Več ее poizve Sodarska steza 2, Peter-nelj, (nad »r. Florjanom) Ljabijana. 915 Kotlar. delavnica (Kupferschmiede), diplomirana, devet let obstoječ* brez konkurence, vsestransko vpeljana e stanovanjem in pohištvom na prodaj. Ponndbe pod Šifro »Mesto r provinciji« na oglasni oddelek »Jatra«. 918 Trgovski lokal lep in svetel, na zelo prometnem kraja v Ljubljani oddam v najem. Prednost galanterija, manufaktura. Ponudbe pod «Lokal» na oglaeni oddelek «Jutra». 852 Lokal Iščemo manjši prodajaln! ški lokal. — Ponndbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Promet» 8S4 Trgovino z mešan im blagom kuprm ali vzamem v najem na Štajerskem Ponudbe z navedbo zahtevkov na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Štajersko». 1026 Zakonca brez otrok iščeta za 1. februar stalno stanovanje 3 sob in pritiklin Najemnina trimesečno naprej. — Ponudbe na otrlas oddelek «Jutra» pod «Stanovanje — mesto». 868 Stanovanje petsobno iščem blizu pošte Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro Petsobuo» 736 (i Gostilno v najem kaki ш večjem Kraju na dež«li ali v mestu vzame natakarica z osebno pravico Gre tudi v каки bol.šo gostilno kot plačilna natakarica Ponudbe pod šifro «Vestna in snažna» ua ogl. oddelek «Jutra». 866 Gostilno vzamem v dajem v prometnem kraju, najraje v okolici mesta Zraven naj bo tudi stanovanje. Dam tudi posojilo proti dobri garanciji. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Promet 120». 733 Družabnika s 100.000 Din I S « e m za vodstvo podružnice trgovine z mešanim blagom, na najbolj prometni točk;' Mesečni promet 100 000 Din Na-lov v oglasnem oddel ka «Jutra». 59g Gospodinja samostojna prdna In poštena, iSče «lužbe. Naslov: Maribor. Barvarska ul fi. pri goepe Kuren. 1033 Sani za samca ali par urodno nrods V. Jeločnik, Rožna dolina. Х035 Drva bukove in hrastove odrud-k« od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti. Liuhj!a-na, «a gorenjskim kolodvorom. 38 Pofna Мяга'па o-n'a rama Wertheim, ve-ikost 34-2S em и г o d n o nanrodaj n» Tabora 5ГГ1 — levo 429 Puhasto perie razpošiljam 00 n o r r * t n nairnml * Vg nn fVn Я8 kg - Ттког)-Мге nHVko. bik let tr«|* zalog» - L RronovK Taureb lile» Rt kemična čistilnica perja 180 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah Čer ne — juvelir LJubljana, Wolfova ulica S Mobilije dobro ohranjene, modernega tipa. eno zakonsko, eno gamsko sobo, jedi nico ia kuhinjo kupim Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «PohiStvo». 867 Hrastovo spalnico politirano, prodam po niz-ki ceni Ivan Novak. Viž-marj« 65 771 Novo spalnico hrastovo «vitlo politirano in čelnjevo psiho proda Jože lamnik. mizar. 9kof:* Loka 4 605 Pisalno mizo iz trdega les» dohro ohranjeno. kupim Ponndbe n» osdae. oddelek «Jutra» pod «Pisalna miza». 9SD S 500.000 Din želi pristopiti naohražen trgovec k resnema dobro-stoječema podjetja. Po-nudbe pod »Delavnost« na oglasni oddel. »Jatra« 948 Družabnika * majhnim kapitalom ilčem r industrijskem mestu Slo-ren.je. kjer bi bilo primer-D0 ureditev kinemato-grafa. Ponndbe na naslov: Avg Fidler. Sarajevo -hotel «Central». 727 Mesarijo in prekajevalnico dobro idočo, »amo večje podjetje prevzamem v na jem Dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Sigurnost zajamčena». 81S Gostilno dobro idočo. na prometnem kraju oddam n» račun, zanesljivemu. poŠte nema in kavcije zmožnemu zakonskemu para — Mož ima lahko postransko -lui-bo Naslov pove oglasni iddelek «Jutra» 621 Mizarsko delavnico z orodjem oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 681 Lokaj za bilvnico iSče s 1. februarjem Josip Miletič, KarlovSk» 14. 908 Trgovski loka] na Martinovi, na Sv. Petra cesti ali v Šiški iščem — Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod «Trgovina 90», 890 12 enostanovanjskih hišic bi zidal na lastnem stav-bišču za nizko ceno od 45 do 60.000 Din. бе se javi 12 reflektantov. ki potrebujejo «tanovanje ln ki bi lahko plačal; polovico za zgradbo potrebne vsote Stavbišča »o na zel0 lepem mestu n« Teznu pri Soli. na prometnem kraju pri kolodvom. med tovarnami pri meetu Maribor In Tvezana z mariborskim av-*ohu=nim prometom — Pojasnila dale Franc 8 p es sen. MariW. TržaSka e. 27 ali Linhartova ulica П- 18 859 Po«e*tvo frostn.'o In «emlMie v I»f1«nlll 1«г1 V Llnbifan1 "H pravno »udi ta Wert -č» «»n»tnr|l n»r»od»l Podrobnosti nrt notarfn dr *ndr«Ju Kaharfc) r LJnb-ЧаМ. Posredovalo! izklin. Seal. 637 Lokal eobo, kuhinjo, shrambo ia dnige pritikline oddam. Lokal je uporaben tudi za sobo. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 988 Majhno delavnico Za sedlarsko obrt iščem, najraje r trnovskem, ev. v kakem drugem okraju. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Delavnica». 48» Specerij. trgovino oddam takoj radi prezaposlenosti. Potreben kapital za Inventar ia zalogo od 20—85.000 Din. Naslov r oglasnem oddelka «Jatra». 81» Gostilno prodam, dobro IdoSo • vsem Inventarjem, cena 18.000 Din Zagreb, PeHče-nica VL «Ob. 806 Stanovanje •8 eob. kuhinje in pritiklin iščem v novi ali stari hisi Vselitev do 8. febr Ponudb« na orlas oddelek Jatra» pod kifro «Snažno stanovanje». 883-b Stanovanje i—4 »ob, po možnosti z uporabo kopalnice in vrta, ijčem a 1 majem — Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovec» Kletno stanovanje lepo, v novi hišj takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 958 Srednješolca sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 95S Sobo s posebnim . tio iom in električno lučjo oddam e 15 jan. ali 15 februa-jem — Poizve w t Kožni ulici & 88] Sobo oddam s 15 januarjem samo boljšemu solidnemu in stalnemu gosjo lu Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 839 Sobo separirano z elektr ra» svetljavo, v sredini mesta išč« gospod Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» r Ljubljani pod «Inženjer» 796 Opremlieno sobo r centru mesta tako; oddam gospodu Naslov pove oglasni oddele>k «Jutra» 709 Gospodična vee dan odsotna, gre kot sostanovalka. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Lastno perilo». 977 O~remlieno sobo strogo separirano iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Električna razsvetljava». 976 Lepo sobo oddam v Tavčarjevi ulici St. 3/1, levo. 975 Stanovanje 3 sob s priiikiiu&mi, električno razsvetljavo in ev. s kopalnico iščem za vselitev 1. maja t. i — Ponudbe z navedbo cene naj-киспеје do 28. januarja na ogla« oddelek «Jutra» po i «Preselitev». 559 Stanovanje trisobno, event dvosobno в kabinetom iščem za maj v centra mesta Cenjene i>vnudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Tričlanska rodbina 800». 557 Stanovanje 8 sob, kahinje in pritiklin išče mirna družina (4 odrasle osebe) v mestu. Rožni dolini, Trnovem ali Šiški Plača event. 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Mirna in cel dan odsotna stranka» 883-a Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. — Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra». 971 Sobo s b r a n o In vso oskrbo dam zastonj za primerno posojilo Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šfro «Posojilo januar». 9S5 Sobo v sredini mesta oddam 1 ali 2 gospodičnama, oziroma 1 gospoda. Naslov pov« oglasni oddelek «Jutra» 966 Sobo e hrano ali brez oddam т centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 855 Sobo za takoj, event. s hrano išče akadem.čarka. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Akademičar-ka». 931 Stanovanje 8—3 sob, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo, z vsemi pritiklinami, v centru mesta išče zakonski par brez otrok za 1. februar — ozir. marec. Ponudbe, ki ne odgovarjajo gornjim zahtevam so brezmiselne. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod «Guter Zahler» 9ч9 Solnčno stanovanje velikih parketiranih sob, kopalnice in pritiklin, elektrika, v centru mesta oddam z» 1200 Din mesečno. Naslov v oglacaem oddelka «Jatra». 946 Stanovanje 8 sobi, hahinja in pritikline oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 923 Stanovanje 8 sobi. kuhinja in prltikli-1. febr. oddam. Dopise na Lepa lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 925 Stanovanje S sob in kuh;nje takoj oddam. P )goj daljSa najemnina. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 936 Stanovanje 8 so o kuhinie in pritiklin, r Rožni dolini takoj oddam. Naslov r oglasnem oddelka «Jatra». 933 Stanovanje velike lepe sobe in kuhinje. elektrika. vodovod, drvarnic, oddam r novi hiSi mali mirni družini za mesečno KM ГЧп Cest» v Rolno dolino 8. 914 V Mariboru stanov» ni« t. ozir. Я »ob, r centru i » 8 « triPanska rtmlina. Ponndbe na podružnico «Jntu» r Varl, bom pod «Točen plačnik». 1027 Opremljen kabinet iepariran, z elektriko sredi mesta takoj oddam гл 200 Din. Naeiov v oglas, oddelku «Jutra». 950 Sobo za pisarno i strogo separiranim vhodom, v sredin; mesta iščem s 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 954 Dve prazni sobi vsaka preko 20 ms. poleg glavne pošte oddam Ci.-to in nanovo preslikani Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «800». 963 Separirano sobo z 2 posteljama, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 961 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo takoj oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 92« Sobico z elektr. razsvetljavo takoj oddam, Florijans'a ulica 5. 943 Na stanovanje »pre'mem takoj gospoda — Poseben vhod. — Ulica n» grad 7. 934 Onremlieno sobo s posebnim vbodom, blizu elavne pošte, event. a hrano oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 88» OoremHenn «oho s posebnim vhodom v bližini univers«. oddam so-lidnemu gospodu. Naslor v oglasnem oddelku ».Tatra«. «t| Ooremileno sobico » posebnim rbodom v no» ri vfti oddam solidnemu »oepodu t» 8W T4n. Par. V«t In elektrika. Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jatra». 8« i zrednanovost: 'REW0L' imenovan: „Oomaia kemična čist lnica" Z Re o om lahko v>ak »am k mi no o6st< tkan nt iz >o' e, bo ' bafa, klobučevi-e, fl nele, vsa ovrstno obit ko, preproge, prevleke mobilij, kobuke, kape, odeje, gami£e td. ne da bi jih opral. Denar m čas si orihran) kdor svoje stvar doma «am očlst . Z Renolrm' osn že»" pre« meti Izgled jo k t o»l. Veli-va prednost tio v ten, aa potrebe predmete pre e ndn^č.ti v raztoDlino, =moak kar z „R njlovo" teko ino sknačit. Kaaopi rar taolet v vod, potem skrta'i zarrazano ob eko a'l ogul en klobuk, pa ov~em neod. vieno damo srednjih let — Dopise 6c mogoče t »liko. ki se na zahtevo vrne. na og'a-ni oddelek «Jutra» pod Šifro «Tih: znafaj 1/81». — Tajnost ČAFtna zadeva. 854 Mlad trgovec dobro «ituiran. v zakonu гагоСагаь, teli znanja X damo trgov», ko o.iohra žene in neodvi-nt imajo prednost Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddtlek «Jutra» pod «Človeška u-o da». 679 Samostojna dama »rednjih let. z lastnim podjetjem in stanovanjem, želi resn*ea znanja samo z bolj-lim. inteligentnim gospodom Dopise pod «Razum» na oglasni oddelek «Jutra». 972 Starejši tvorničar po»<*-tnik v Lubijani teli xnanja i го-podično zmot no pravilne nemščine in zanesljivo r>T' pisavi Ponudbe s referencami in «liko pod «Inteligentna in pc5t"n4» na oglasni oddelek «Jutra» 9S0 Gospodična Sodne zunanjosti, iSče r »vrbo dopisovanja znanje z »kad naobratenim gospodom. starine od 25-—S5 let. Ponudbe s =l'ko na oglasni oddelek «.Tn'ra» pod šifro «BliZa se pomlad». 915 Gospod srednjih let, življenja hre. 7>eneč. že'i znanja z enako damo od SO—40 let staro. Tajnost strogo zajamčena. Dopise po možnosti s sliko II* Oglasni oddelek «Jutra» pod «Zimski dnevi» 982 Boljša ženska htobra'ena. sbra 30 let, m želi seznaniti г boljšim, Iznhraženim gospodom srednjih let ki razpolaga X n»kaf oremoženta In M ü Jiomaral г eotovino ЗП 000 Din. v =vrbo prevzetja a'l otvoritve nove deliVateene tr?nv'ne a'l elitne brsnž» v T.jnb'fam. Re«n» ronndbe prn»| iv>d šifro «neliVate«! jn ivvi Oin» na oglasni oddelek «Jutra». 840 11 naWe kie kaka al: dams. rokoHVo t<*(rov«kn naobr^ žena a 1! mnz;ka'ičnrt zna-čatna In Vesel"rs temner«-menta. kf bi hotela «tareV š"inn. dobro «ItnlraneTrn fo«podn. trdne?« knr*V*er-4 In dobre?» ftrt o'olno življenje razvedriti? ^arrni r^ne ponudbe » po'nim naslovom in tn того^е « ;ti- ko ПЯ ocli^s Ju t г., pod «Novo življenje». 837 Mlad posestnik manjšega umetn> ga mlina, vdovec, sam, išče delavno imtico s premoženjem od 15.000 Din Vdova x enim otrokom ni izključena, »ta-rost do 30 let. ponudbe i sliko pod »Dobra gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 904 Deklica srednjih let. poštena, li-urjen» v gospodinjstvu, s par tisoč dinarji, želi znanja v svrho žentve t obrtnikom ali vpokojencem nad 45 let. Pušieni imajo prednost Ponudbe na po druinico «Jutra» r Mariboru pod «Srečna bodočnost 5000». lotil Zlata avba uhani in srebrno sklepanje se kupi. — Ponudbe s ceno pod «Narodna noša» na oglasni oddelek «Jutra». LiJUuumannoDnauuu^^ Chaping stroj kupim Ponndbe na Ivan Seunig, tovarna iebljev, Tacen pri Ljubljani. 900 Dinamo motor prodam »Ij zamenjam ta vrtilni dinamo H HP volt. enakofmerni An drej Malgaj, Trbovlje II 913 Radi likvidacije poceni prodam Links-Links stroj, kakor tudi Ober-lock-etroj ter razno opravo Vprašati 19. in 20 jan v Zagrebu, Kolodvorska nI H. 7. 1018 jezdnega konja Lipicanca. 10 let starega, brex napak proda Jaki! v Sevnici ob Savi. 613 5 mladih psičkov volčje pasme iirodam it. 18, nad Vičem. Brdo 941 Zfmnice matraee). posteljne mrete železne postelj» ; zložljive" jtomane. divan» in tapetni izdelke nud< najeenejr Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg U er t nega doma. K t' У i S. pller - i sinovi - prvi hrvatski graditelj oijardov Zagreb ELEKTROMOTOR C0NZ © zaprta konstrukcija najpopolnejši a e m i k i proizvodi tvrdke Com ElaktrlzItSttwerke Altona Bahrrateld, br«e konknree- ce га mdasterjo. obrt, gospodarstvo Itd. — Zahtevajte ponudbe Glavno zastopstvo: Inž. GUZELJ Ljubljana .lerneievo c. 5. Telefon ftev 3252 Ravnotam Lozove in Monolit-oefl. Samotna opeka ra vsako Industriio Gratia erevec »Kalektaktor« oatent SiSka in Voithove •nale tnrb'ne Klavirji! Tvrdka fosip Pogačnik t Radovljici izdeluje OBLEKE po angleški in francoski modi ima vedno v zalosi češko in angleško blago. 1022-a Tovarna In zaloza klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov — Poseben oddelek za odpravila UglaSevanle in popravila za kon-servatorij Glasbeno Matico In druge inštitute izgotavlja moia tvrdka Gre tudi na deželo. — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec blarirtev WARBINEK LJUBLJANA Gregorčičeva nllca S/I. 146' R. Družbeni oklic. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sob št. 15 se bode dne 15 januarja l i ob 10. uri trodalo na javni diažbi zemljišče vi. £L 361 o. Moste, obstoječe iz pare. št 574/3 t. j h ša na Selu pri Mostah iL 4b in pare. št. 575 4 Cenilna vrednost: D'n 408.086'— nai manjši ponudek Din 204.C43"—. Kune s* vabi!o. 1444 я HAZOHniLO. Naznanjam cenj. občinstvu, da se le ure-seIH k meni dobro poznanj čevljarski mojster FILIP GEZA, preje nahajajoč se pri rvrdki Aleksander Oblat. — Izdelovalo se bode po meri vse vrste damskih čevljev do naifinejših luksuznih, prav tako tudi moške fine in tudi športne čevlje po zelo usodni ceni. 1369a Se priporoča tvrdka MATEJ OREHEK, Kolodvorska ulica štev 26. »»«••■•■■•■•■■■aa Rast brade pri damah in vse nadležne dlačice na tllnl-ko pod pazduh f dobro ohran.en. naprodaj v Gosposki ulici 9Д. 760 Klavir oddam dnevno za vaje. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 958 Pianino dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo najnižje cene na oglaeni oddelek »Jutra« pod »Dober«. 924 Klavir frn, kratek. dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v oglasne® oddelku »Jutra«. 90» Pianino «koraj nov ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 910 Kratek klavir modern — s povprečnimi strunami ln krasnim zvokom, radi smrtnega slučaja poceni proda Dobrajc. Maribor, Frančiškauska 21-10S0 Elektromotor 4—5 K S., za vrtilni tok, 220. Я80 Volt k n p i Kino Drag». Litija. 617 Generator istoemerni. te rabljen od 2 do 8 HP z stikalno ploščo ln zaganjačem kupim takoj. Opis stanja motorja in navedbo eene ns Peter Tomšič, Ziri nad Skofio Loko. 891 Slike za legitimacije izdeluje najnitreje fotograf Hugo Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra ceeta. 213 Mesarijo in prekajevatnico X velikim obratov od lam samo prvovrstnemu, kapi tala zmožne ti u strokovnjaku Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Ožinjen strokovnjak». 615 Urarska popravila ixvräuje najceneje in naj- J precizneje Franc Wrtllfing, ' urar, Gck-po.-veteka cesta 12. 967 Kadle aparat« га priVl.tugek na pjl"ktT:čni tok ln »»• radio p« . crnbščfns / O Va» nu « ЕЖЈ- / , f/f •X) /TONE /pouSak O f Strokovno podjetje «» tploino radio tehniko LJUBLJANA Aleksanorova c. t. Ne kupujte popreie hj|g Opel avto dokler niste vWeU ft p C _ 6 CILINDROV o O Et 19 29 Kontrolne blagajne „NATIONAL" A atierial Щ Edino generalno zastopstvo ta Slovenijo. Hrvatsko, Sla von Jo. Bosno « Dalmacijo svetovno znane ameriške rvornice THE NATION Al CASH REGISTER COMP. DAVTON. OHIO. U. S А. HUGO WEISS. Zagreb. OnndallCeva br. 4. Lastna mehanična Jelavnica Ontinalm nad> mestni deü za naše stare ponikljane blagajne. Orif N C. R Sekovne rn kontrolne vrvet te» vse ostale potrebščin« po tovarn;škib гепаћ — Nati podzastopniki in mehaniki se legitir-iirajo z Izkaznico. 20-a .^PECTRUM" d. d. INŽ. KOPISTA. DUBSKY IN KRSTIC tvornica ogledal in brušenega stekla. LJubljana VIL se nahaja od I. novembra na Celovški cesti 81, telefon 2313. Zagreb, Osijek. — Sred;šniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin* sko steklo 5—6 mm ogledala, brušena v vseh velikostih »n oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — Fina, navadna ogledala. 82 Л se pojavljajo na nogah in na rokah. Prično se z rdečkasto*vijuličastimi pegami in po« vzročajo zanemarjene hude rane. Za odstra» nitev ozeblin je treba vroče kopeli okoli treh litrov vode, ki vanjo vsujemo jedilno žlico soli sv. Roka za noge Prizadeti del kopljemo 20 minut, ga nato vtrimo s Čisto vaselino in ovijmo z mehkim blagom. — Tedenska poraba soli sv. Roka prepreči azeblme. Veliki zavoj soli sv. Roka za noge stane Dm 16.—. Dobi se po vseh lekarnah in drogerijah. Banka išče uradnika verzir&neea v vseh. ios bno kni g vodstvenih del h, z uekol -o leim prakso. Obsir. e ponudbe brez orginalnib spr čevai z curricu um vitae pod „Vestem in marljiv" na f.g a ni odd lek Jutra*. 1473 Vreče nove Ü) rabljene rseb vrst ter uto za embalažo ima vedno • ulogi Mirko Mlakar LJahljana. Slomškova It najboljš ptsaln< stro Satnoprodaja: van сед t, M?ribo» Vet in s:\a ul. 30 Tel ' nt 434 Pleša Ш PLESA ш itpmlanje lat )e največja nesreča za ftaro tn mUdo V 24 urab sestavimo t(« l«njr ta vedno « od|iravimi> ve» prh Ij4 «rbet tirajte Ш nesna. go s «ESCARi E Г11» od dr Do»ratn. £ ("le P»rix Lasje bolo >1'|т»и|- щ topel nujno tra«tU Im utpet garantiramo Garnitur» W Din - CENTIFOLIA, kozmetiki zavod, Zagreb, Jurišlčeva nI. 8. Zahtevajte brezpla&ie ilustrirane proepektel MAKULATURNEGA PAPIRJA Nov šivalni stroj znamk» «Pinge-». pripraven za čevljarja ali krojača, Stolnico ! fHtant) za sejme, pripravna za vsakejta obrtni*:« ter novo peč na Špirit nrlpravno »a maiben lokal »II «obo prodam Sprejmem pa va|en«a ta tnrovtflo koi usnja in čsTrljar^kih potreb- -sf!n Prednont >тя!п jitnovl ielewbtrjev z dobrim Jol «pr'Sfvalom. — J. Slrud. trg-. Јмет«. £03 k" 4 Din Za trgovce, га obrtnike, za peke, za mesarje, га ? «fastrijo večja množina ia razrm!a*ro no agodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. i je največji in najživahnejši zgodovinski roman H. SIENKIEVICZA 1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Prvi del velja broširan 100.— Din vezan v platno 134.— Diu Drugi del velja broširan 100.— Din vezan v platno 124.— Din puškar f. K. Kaiser, Cjnbljana Kongresni trg St 9, kupuje in prodaja stare puške, samokrese ter prevzema iste v komisijsko prodaja Mlajšega koresoondenta popolnoma samostojnega v slovenščini, nemščini, hrvaščini in po možnosti angleščini z znanjem knjigovodstva, samca vojaščine prostega išče za takojšni nastop eksportno podjetje na deželi ■ ri M r boru Plača dobra po zmožnosti Svoieročro p'sane ponudbe je poslati na upravo .Jutra' Maribor, pod .Zanesljiv 4". i4S2 Kupčnt stalno vsako množino *Уа kostanjevega tanwkega lesa, smrekove skorje cele n drubl;ene snreKove hmeljeve droge, abl ene dobro ol ran ene sode od strojnega in :edilneg olja. po na;višjib cenah Akreditivno ptačiio. Prane Osat, Sv. Peter • Savtn'iki dolini bpecitaina tovarna strojev za obdelavo tesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi ^astoonik Peter Angelo, L ubl ana Gledališka ulica. 4/1. Specijaliteta mizarski in ko» laraki strop gosamecni m v vaakl tiombinactft i vdelani* ml elektrarno tor t i (pogon brez jermena) kakoi udi vs> stroji za iertnenski pogon. Dolgotrajen kredit Ьгег menične podlage £ahievajtt ponudbo ali brezp ačm obisk /.asiopuika ZahvaCa» Ob pri-iki tzgube nenadomestlj ve 'n nepozabne soproge oziruno Oobie тат'се gospe Hne Merličeve smo orejeli ustno ii pism nj nešteta t/razov sočutja in naši' pri mno;h onoro v teh. tenkih t'enutK t. Vsem ki so nam v t h te?kih dneh stili ob strani m nas tolažbi, zre1 amo našo пац dKriti s-čnejšo /ahvao Vse и daro va'cem cvecia ki ви ie o kojna tako Imb a >n vsem, ki so 10 s remil' na n eni zadnji ooti: Beg p ača I Ohranit i o. ki ie ho eU vsem le dobro v еэчп srominu JESENICE FUŽINE 10. ja-шага 1929. ŽALUJOČI OSTALL «KTTRÖ» fe TU 20 Nedelja 13. I. 1929 ■ Nabralo se nam je več tisoč ostankov parov čevljev in prodajama 1 te vsled inventure in čiščenja zaloge do 25. januarja po znatno znižanih I cenah. ■ Tooarne Q^ßp^ ^vljeu Cenjeno ob£instvo se opozarja na to ugodno priliko. Prodaja se i samo v lastni prodajalni В na ALEKSANDROVI CESTI Stev. 1 1415 i Kupi se vsaka mr-^'na hrastovih surovih frizov > (Schmallfriesen) od dolžine 25—60 cm, od širine 4, 5, 6, 7 in 8 сш I/a ta П/а v polsuhem stanju za takojšnjo in poznejšo dobavo (do I иЩа) proti takojšnjemu plačihi. Prosi se za obvezne oferte z navedbo cene pod šifro »Eksport frizov« na opravo »Jutra« * Ljubljani 12ns TRGOVCI (čevljarske delavnice, galanterije) PAZITE!! (Za groslsfe poseben popust.) Edina prilika, da si nabavite (Za groslste poseben ponnsO znamke Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za Šivilje, krojače io čevljarje ter ta vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lutf. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 1. Irezelaten souk 15-letn« garanciji Telefon št 980. a z znanjem tujih jezikov sprejme za takojšni nastop lesna družba D-H-J, Ljubljana, Beethovnova ulica 6 1468 a КВАДРАТЪ PRAVE STARO-RUSKE GALOSE m SNEŽNE ČEVLJE „RIGA QUADRAT" direktno iz tovarniškega skladišča v Beogradu. Karadjordjeva ul. 13. (Telefon 30—75). Edino skladišče v kraljevini. Oddata ocarinjeno blago. Samo radisvojj «Го»3, /ЛСШ/ЛА 1839 PERJE! Na naročila, ki se vršijo obzirom na ta Hst razpošiljamo: Mehko purie perje .... mehko kokošje perie. belo . mehko kokošje perje, pisano gosje perje . ...... račje perje, sivo . . Din 15.— za kg • Din 25.— za kg • Din 15.— za kg i Din 80.— za kg . Din 50,— za kg. franko Maribor, proti povzetiu. vreče zaTačuniene po lastni ceni. V paketih oo 5 kz razpošiljamo po pošti: 5 kz purje aH pisano kokošje perje . • Din 110.— 5 kg belo kokošje nerje....... Din 160.— 5 kg gosje perie...... » • • Din 440.— 5 ke sjvo račje perje.......Din 290.—, bruto za neto franko oo pošti, proti povzetiu. ali oredplačilu zneska Exportna družba Mathels. Supoanz In drue Maribor Cvetlična al. 18 Politični memoari spadaio med naipriliublieneiše čtivo v vseK literaturah. Sem spada dr. Vošnlakova knjiga U borbi za ufedfnfeni! narodno držaou ki ie IzSla za božič ln le slino Interesantna ia z ozirom па pravkar se vršeče spremembe veleaktualna. Jako elegantno opremljena knjiga obsega 410 sitrarei ln velja broširana Din 120.—, v Platno vezana pa Din 140.—v Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. Pogoste slučaje obolenja od prehlada je treba Iskatj tudi na pomanjkljivem negovanju te^ lesa. Jake mišice, zdrav5 živci z dnevnim negovanjem so najboljša obrana. Tudi pri kihanju, hripavosti, vrato-bolu, kašlju. gripi pri raznih živčnih ter reumatičnih bolecmah. je Felter-jev Elsafluid ie 32 et upotrebovan na zunaj in znotraj, dober prijatelj v grdib dnevih. Dobi se povsod, poiz-kusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, za vsaj 62 Din, naravnost pri lekarnarju Feiler, Stubica Donja. Elzatrg 245. Hrvatska. A kot čistilno sredstvo: Elsa-krogljioe. 6 škatljic 12 Din. zvitki, masa hektograflčnl trakov! vedno in naiceneje v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA šelenburgova al. 61. Telefon 5tev 2QSO PERESA za avtomobile g izdeluje iz specijalnega jekla in pre» vzema pokvarjena v najhitrejše popra* vilo Jeklarna Jurija grofa Thurnskega d. d. Guštanj, Slovenija. 1395 ОШЗЕППППШЗСШШЈШОп! □ □ □ □ □ □ □ Zakup fastnega lovilca. У srezu Brežice na Štajerskem se odda graj» ščinsko lovišče v izmeri približno 1500 ha prosto» voljno v zakup. V poštev pnde odstrel divjih pra» šičev, srnjadi, zajcev, divjih petelinov, gozdnih je« rebov, lisic.jazbecev, kun itd. Vpraša se pod znač» ko «Lastno lovišče» na upravništvo «Jutra». 1393=a Za vodstvo celokupne prodaje naše tekstilne fabrike iščemo šefa prodaje ki absolutno pozna klijentelo manufakturne in kratke robe vse Jržavc Zahteva se dosedanje uspešno deiovanje na potu v branži nerfektno znanje srbo*hrvat. in nemškega jezika v govoru in pisa> nju in dober stil v korespondenci z odjemalci. Pri odgovarjajočih sposobnostih doživljensko nameščenje. Samo najserioznejši, repre» centativni refiektanti od 30—40 let z dobrim organizacijskim talen» com naj naslovijo ponudbe z navedbo dosedanjo prakse, referenc, zahtev, roka, nastopa itd na adreso: Beogradska tekstilna industrija A. D. Beograd. Klanica. ■ Francoska linija - French Line Cie. Gle. Transatlant que Za Severno Ameriko in Kanado Havre—Newyork samo 5 Уг dni čez morje V Južno Ameriko Argentino. Chile, Uruguay vsak teden iz Havre Pordeau* in Marsillje: CIE CH ARGFllRS-REFUNIS SUD ATl.AN riQl'E TRANSPORIS MARITIMES. Izvrstna hrana (zborna postrežba vino brezplačno Vsa pojasnila daje brezplačne zast>onik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. -----ljubljanska kreditna bank m "" Delniška glavnica Din 50,000.000*— Skupne rezerve oai Oin 10.000.000*- immrn 1900 centrala: ljubljana, dunajska cesta штт 1901 - PODRUŽNIC fc> Srežice. Cel|e, Crnomel| Кгащ, Maribor, NletkoviO, Novi Sad, («ovo mesto. f"tui. ^akefc Sarajevo SiOVenlqcarte Solit »(henik frgt ertZOJAVN» NASLoV BANKA UUBUANA. Telefon štev. 28ti). £413, 2502 in 2503. w mita g m 1» oostE