PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M*	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 86 (13.317)
Trst, sreda, 12. aprila 1989

V rimskih krogih marsikdo že govori o krizi De Mitove vlade
Vprašanje ticketov in palermskega odbora povzroča razkol v petstrankarski večini
V soboto naj bi Craxi odločno napadel De Mito in njegovo politiko - Včerajšnja seja o ticketih ni obrodila sadov - Forlani o sodelovanju KD-KPI v Palermu
DUŠAN KALC
RIM - Nevarnost vladne krize se spet pojavlja na obzorju. Vsaj v obliki grožnje. Pravzaprav so grožnje o možnostih odprtja vladne krize nekakšna konstanta v italijanskem upravnopoli-tičnem življenju. Sožitje med petimi strankami, ki sestavljajo vlado, ni namreč ravno vzorno in zgledno, pa tudi ne lahko. V zadnjih časih, ko se med drugim tudi počasi približujemo evropskim parlamentarnim volitvam, pa postajajo te grožnje vedno bolj pogoste.
Vladna koalicija se v tej zadnji fazi sooča z dvema pomembnima in morda odločujočima preizkušnjama. Ena je tako imenovani gospodarski manever, ki zadobiva zlasti z odlokom o prispevkih na zdravstvene storitve, ali bolje in preprosteje rečeno z zloglasnim ticketom, skoraj dramatične razsežnosti. Druga pa je sestava palermske občinske uprave. To sta za De Mito in njegovo vlado pravcati minski polji, na katerih se lahko v vsakem trenutku razleti.
Kar zadeva vladni odlok o ticketu mora De Mitova vlada delati račune
predvsem z dobršnim delom italijanske javnosti, ki smatra to dodatno "obdavčitev" zdravstvenih storitev za grobo krivico zlasti do najbolj potrebnih in že itak najbolj penaliziranih slojev italijanskega prebivalstva. Tudi včeraj je bilo okrog po Italiji veliko demonstracij, ki so jih vodili sindikati. Naj-vidneje se je včeraj dvignil v protest Piemont, ki je Fiatova domovina. Več kot deset tisoč demonstrantov je samo v Turinu stopilo na ulice, da bi izreklo ves svoj srd in gnev nad ukrepom, ki je tako močno vzburil duhove.
Vlada se je spričo reakcije znašla v -vidni zadregi in včeraj so njeni predstavniki z De Mito na čelu sedli za mizo s predstavniki petstrankarske koalicije, da bi preverili, kakšno je vzdušje v posameznih vladnih strankah, ter da bi odločili, kaj narediti z odlokom o prispevkih na zdravstvene storitve.
Po dobrih treh urah razprave iz Palače Chigi ni bilo uradnega sporočila. Mnenja, ki so jih izrekli predstavniki posameznih strank o poteku petstran-skega preverjanja, pa se v marsičem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V javnosti odmevajo neredi z genovske manifestacije
GENOVA — Odmevi na ponedeljkove nerede, v katerih je bil lažje ranjen tajnik CISL Paganini, se še niso polegli. V bolnici, kjer so sindikalista pregledali tudi včeraj, so mu svetovali, naj nekaj dni ostane na opazovanju, vendar je le-ta odklonil. Poleg številnih izrazov solidarnosti ligurski sindikalni zvezi je včeraj tudi genovska nadškofija izrazila zaskrbljenost nad »nesprejemljivim vedenjem posameznih skupin pristaniščnikov, ki je sad predolgih in v vseh pogledih neplodnih pogajanj«. Sporočilo še piše, da ta dogodek ne sme vplivati na demokratični in sindikalni boj, ki ga genovski delavci vodijo že mesece. Demokr-ščanski senator Ruffino pa je v zvezi z dogodkom naslovil na notranjega ministra pismo, v katerem zahteva, naj pristojne oblasti čimprej izsledijo krivce. Genovska sekcija CISL pa zaenkrat ne namerava vložiti sodne prijave.	.
Pogajanja med genovsko Avtonomno pristaniško ustanovo, sindikati in kategorijami, ki so povezane z dejavnostjo pristanišča pa so še vedno na mrtvi točki. Včerajšnjih pogovorov se v znak protesta niso udeležili sindikalisti CISL. Začasni upravitelj pristanišča admiral Francese je od sindikata in prizadetih delavskih kategorij zahteval, naj se izjasnijo, saj so njihove zahteve večkrat protislovne, kar samo ovira pogajanja na vladni ravni.
V gruzinskem glavnem mestu še vedno v veljavi policijska ura
JDan žalovanja v Tbilisiju Ševardnadze na pogajanjih
MOSKVA V Gruziji je bil včeraj dan splošnega žalovanja. V Tbilisiju so prebivalci prekrili okenske police s črnimi zastavami, osebe, ki so se poda-le na ulice pa so se odele v črnino, da bi še bolj poudarile svoje sočustvovanje z žrtvami nedeljskega nasilja.
Napad vojske, ki je preprečil nadaljevanje gladovne stavke triinpetdesetih Gruzincev, je posredno ali neposredno povzročil smrt 18 oseb. Po uradnih podatkih, ki jih je posredoval glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov, naj bi 16 oseb umrlo kar na trgu, kjer se je zbirala množica, dve osebi, menda dve ženski, pa sta umrli v bolnišnici. Ni znano, če so osebe res umrle, ker jih je pohodila množica, kot poročajo uradni viri. Na mestnih zidovih so se v Tbilisiju pojavili lepaki, na katerih so izpisana imena dvestotih žrtev, med temi pa naj bi bila všteta tudi imena vseh oseb, ki so v zadnjih dneh umrle naravne smrti.
Verodostojnost teh podatkov je težko preverljiva. Tujim novinarjem je namreč prepovedan prestop gruzijskih meja. Po poročilih, ki jih objavljata moskovski in gruzijski tisk, se je napetost precej polegla, ljudje so se vrnili v službo in tudi prisotnost vojaških odredov in policijskih enot je postala bolj diskretna. Na ulicah ni prometa, saj so vsi javni prevozi ustavljeni - deluje le podzemna železnica -zasebnikom pa je prepovedana vožnja po mestnih ulicah. V Tbilisiju je še vedno v veljavi policijska ura. V noči na torek so vojaške patrulje aretirale več kot 500 oseb, ki so kršile policijsko uro.
Iz varnostnih razlogov je policija zaplenila tudi vse lovske puške. V za-kavkaški republiki je lov očitno izredno priljubljen, saj so zaplenili več kot 60 tisoč pušk, ki so bile vse redno prijavljene.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so na ulicah še vedno vojaške patrulje, ljudje pa se lahko nemoteno zbirajo v javnosti, čeprav ne smejo še iz stanovanj po 22. uri, Gruzija je nedostopna tudi za turiste, v Tbilisiju pa se nadaljuje neutrudna pogajalna dejavnost zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja, ki je po rodu Gruzinec. Mihail Gorbačov mu je poveril težko nalogo, da skuša prepričati gruzinsko politično vodstvo, naj ne vztraja na skrajno nacionalističnih postavkah.
Nedeljski posnetek Tbilisija s tanki na glavni cesti	(Telefoto AP)
V bosanski skupščini zahtevajo demokratični postopek za izvolitev člana predsedstva Jugoslavije
SARAJEVO - Bosanska skupščina bi morala včeraj izvoliti člana predsedstva SFRJ, kot se to dogaja po vseh ostalih republiških skupščinah v Jugoslaviji. Povsem nepričakovano pa je prišlo do zapleta, saj je večina delegatov oddala bele lističe in ni bil izvoljen noben kandidat. Š tem seveda glasovanja ni in ostaja odprto vprašanje ali bodo glasovanje ponovili ali bodo izvedli referendum po slovenskem in črnogorskem vzorcu, kar so delegati tudi zahtevali.
Na zasedanjih vseh treh zborov skupščine bi moralo biti 336 delegatov, prisotnih pa jih je bilo 255. Na prvem glasovanju je bilo oddanih 92 neveljavnih glasovnic. Kandidirala sta dva politična predstavnika. Milan Škoro je prejel 129 glasov, Stevo Mir-janič pa 34. Izvoljen ni bil nihče (za izvolitev je potrebna večina glasov s skupščine) in so glasovanje ponovili. Pri drugem glasovanju pa je bilo kar 107 neveljavnih glasov, Milan Škoro je prejel 121, Stevo Mirjanič pa 25 glasov.
To pa je samo del celotne zgodbe, ker se je za zaprtimi vrati, toda ob izrednem zanimanju tiska in bosanske javnosti odvijal tudi drugi bolj zapleten in skrivnostni del.
Glavni kandidat za člana predsednika republike je bil namreč rektor
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporočilo
Tovarniškega sveta
Tovarniški svet ZTT se je včeraj sestal z upravo podjetja in razpravljal o predloženem sanacijskem načrtu, ki predvideva krčenje 44 delovnih mest.
V razpravi je Tovarniški svet izrazil mnenje, da so ti ukrepi nesprejemljivi in da je namesto njih treba poiskati in proučiti alternativne rešitve.
Tovarniški svet se bo ponovno sestal z upravo v petek, 14. t. m.
Opozicija in javno mnenje zahtevata odstop Takešite
TOKIO — Vlada japonskega premiera Takešite ima po vsem sodeč štete dneve. Opozicija in javno mnenje sta ocenila kot »neprepričljiva« včerajšnja premierova pojasnjevanja in opravičevanja glede denarja, ki sta ga on in njegova stranka prejela od družbe Recruit.
Televizijska anketa je po včerajšnjem neposrednem prenosu Take-šitovih pojasnil ugotovila, da je javno mnenje še bolj razburjeno kot politiki iz vrst opozicije. Številni anketiranci so se namreč čudili, zakaj je opozicija tako. popustljiva in rahločutna do »goljufov«.
Takešita je namreč včeraj priznal, da je družba Recruit darovala njemu in stranki 131 milijonov jenov (nekaj več kot 1,31 milijarde
lir), da pa ne ve, zakaj je bila Recruit tako radodarna. Glede sumljivih translacij z delnicami Recruita v višini 46 milijonov jenov (več kot 460 milijonov lir) pa je Takešita nedolžno izjavil, da sta njegov tajnik in neki njegov sorodnik izgubila potrdila, ki bi dokazovala, da je bil celoten posel pošten.
Opozicijo Takešitev govor ni prepričal, zato je premiera pozvala naj odstopi, razpusti parlament in razpiše predčasne politične volitve. Liberaldemokratska stranka se je torej znašla v izrednih težavah; Ta-kešito navsezadnje lahko tudi žrtvuje, morebitne predčasne volitve pa bi bile skrajno nevarne, saj bi volilci skoraj gotovo kaznovali Ta-kešitove liberaldemokrate.
Presenetljivi rezultati poizkusa v ameriški Atlanti
Med poskusom hladne fuzije ugotovili nevtrone in tritij
LOS ANGELES — Le nekaj ur po uradnem sporočilu teksaške univerze A and M, da jim je uspelo ponoviti Pon-sov in Fleischmannov poizkus o hladni fuziji, so raziskovalci atlantskega Georgia Institute of Tecnology pri podobnem uspešnem poskusu potrdili hladno jedrsko fuzijo.
Profesor James Mahaffey je namreč potrdil, da so ugotovili trinajstkratno povečanje nevtronov in prisotnost tritija, kar je po njegovem mnenju »dokaz jedrske fuzije«. Znanstveniki teksaške univerze so se namreč omejili le na meritve energetskega presežka. Od 20 do 80 odstotkov energetskega presežka v Pons-Fleischmannovi posodi bi lahko dokazovalo le neko kemično reakcijo. Ugotovitve alabamskega inštituta pa po vsem sodeč dokazujejo, da jim je z elektrolizo platine in paladija v težki vodi uspelo pri sobni temperaturi premagati odbijalne sile pozitivno nabitih protonov devterija, ki so se v zlitju spremenili v nevtrone in v tritij.
Znanstveni krogi pa so še vedno skrajno previdni, saj taki rezultati postavljajo na glavo vse dosedanje fizikalno znanje. Poizkusi pa se nadaljujejo s pospešenim ritmom. Francoska ustanova za jedrsko fiziko je že napovedala, da bodo tudi v Franciji poizkusili uresničiti hladno fuzijo. Največjo skrb pa bodo Francozi posvetili ugotavljanju nevtronov in raznih izotopov, ki dokazujejo obstoj nekega jedrskega zlitja. Pri poizkusu pa bodo sodelovali poleg fizikov tudi kemiki in znanstveniki drugih panog, ki bodo skušali pojasniti, kaj se pravzaprav dogaja v Pons-Fleischmannovi posodi.
Tudi v laboratoriju italijanske Ustanove za alternativno energijo (ENEA) v Frascatiju bo skupina znanstvenikov poskusila ponoviti hladno jedrsko fuzijo. Najprej bodo skušali ugotoviti prisotnost nevtronov in žarkov gama, šele kasneje bodo s toplotnimi meritvami ugotavljali morebitni kalorični presežek. Obenem bodo pričeli z natančnim proučevanjem lastnosti paladija in drugih podobnih katalizatorjev. Danes pa se bo v sicilskem Ericeju začel mednarodni forum, na katerem bo profesor Fleischmann znanstvenikom prikazal svoj in Ponsov poizkus.
Na sliki (telefoto AP): Billy Livesay in James Mahaffey sta v Atlanti baje uspešno ponovila hladno fuzijo.
Razkol v petstrankarski večini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ne skladajo. Dokaj narazen sta si bili mnenji načelnikov senatnih skupinKD in PSI Mancina in Fabbrija. Za prvega je bilo vzdušje na sestanku dobro in torej obstaja pripravljenost na odobritev odloka. Za Fabbrija pa se je preverjanje končalo s "sivim, če že ne črnim dimom", in je bilo izrečenih precej kritik in pomislekov. V bistvu pa so v Palači Chigi precej optimistični. Pogajanje naj bi ne šlo slabo, kot bi kdo rad dal razumeti. Sestanek se je skratka zaključil s sporazumom, da bodo odločitve o spremembah zdravstvenega odloka vlade sprejeli v okviru parlamenta. Razprava se torej dejansko preseli v palači Montecitorio in Madama.
O spremembah odloka o ticketu so delno govorili že med dopoldanskim vrhom petih strank, vendar samo v okvirni obliki. Ta razprava se je v popoldanskih urah nadaljevala na ministrstvu za zdravstvo med izvedenci petih strank. O kakšnih spremembah so pravzaprav govorili? Med drugim naj bi prevladala splošna usmerjenost, da bi moral veljati ticket za bolnišniške usluge samo za prvih deset dni bivanja v bolnišnici. Ostale spremembe pa zadevajo predvsem restrukturacijo krajevnih zdravstvenih enot in podobne zadeve.
Med dopoldanskim vrhom v Palači Chigi ni manjkalo napetosti. Predvsem velja zabeležiti, da je bil na sestanku odsoten socialistični minister Amato, ki se je z javnimi izjavami dokaj izpostavil kot odločen zagovornik ticketa na zdravstvo. Je mar hotel Craxi s to odsotnostjo nekaj sporočiti svojim zaveznikom? Dejstvo je, da Amata ni bilo, da je bil vladni podpredsednik De Michelis zelo molčeč in da je v bistvu za socialiste govoril samo Fabbri, ki je izrekel masikatero
Slovenska mladina se zavzema za temeljite ustavne spremembe in demokratično Jugoslavijo
LJUBLJANA — Slovenska mladina se zavzema za temeljite ustavne spremembe in za demokratično Jugoslavijo, to sta osnovni ugotovitvi živahne tiskovne konference, ki jo je včeraj sklicala slovenska mladinska organizacija. O ustavnih spremembah je uvodoma govoril predsednik sveta za družbeno-poli-tični sistem pri ZSM Mojmir Ocvirk, ki se je zahvalil za sodelovanje nekaterim pravnim strokovnjakom. Skupaj je uspelo bistveno izboljšati osnutek predloga republiških amandmajev slovenske ustave, ki jih bo v petek odobrila slovenska skupščina.
Delo v skupščinski komisiji je bilo uspešno in popravki pomenijo bistveni korak v smeri ustanavljanja političnega pluralizma, spreminjanja temeljnih načel in uvajanja določbe o samoodločitvi in o možnosti odcepitve. Sedaj bodo že izpopolnjeni predlogi šli v splošno razpravo, ki bo nekatere stvari prav gotovo izboljšala. Med bistvenimi vprašanji je ukinitev, ali temeljita spremenitev, splošnih načel, ki govorijo o monopolu družbene lastnine in ki izhajajo iz že povsem preživetih ideoloških opredelitev. V to spada tudi obstoj samo petih organizacij in seveda predvsem monopolna vloga ZK.
Dve vprašanji sta posebno važni in okrog njih je več polemik. Predvsem postopek sprejemanja ustave, saj nekateri trdijo, da je treba najprej sprejeti slovensko (in seveda ostale republiške) ustave in na tej osnovi uskladiti skupne probleme. Ni resnejšega ustavnega spora glede pristojnosti in je taka pot ustavno možna. Drugi pomemben problem pa je v načelu samoodločbe do vključno odcepitve, ki ni samo deklarativna, temveč pomeni dejansko potrditev gospodarske, kulturne in druge suverenosti.
Ze v okviru te razprave je bil govor tudi o podobnih pobudah v ostalih jugoslovanskih republikah. Mladina v Bosni in Hercegovini namreč zagovarja podobne ustavne spremembe, kot jih slovenski mladinci in zanimiva sp nekatera načelna stališča mladinske organizacije Črne gore.
Tajnik ZSM Andrej Verbič je nato govoril o pripravah za zvezno konferenco mladine, ki naj pripravi jugoslovanski mladinski kongres. V ospredju je program in avtonomija mladinske organizacije, ki je bila v preteklosti samo podaljšana mladinska roka partije, brez lastnega programa. Okrog tega se seveda vodijo polemike in obstajajo bistvene razlike, saj je ključno vprašanje doseči samostojnost, pokončno držo in se opreti na lastno hrbtenico.
V tem je tudi bistvo slovenskega predloga za "demokratično Jugoslavijo", ki zahteva nujni konsenz in izključuje kakršno koli obliko preglasovanja. Program še posebej govori o depolitizaciji obveznih birokratskih uprav in še zlasti JLA, sklicuje se na dosledno uveljavljanje skupščinskega sistema in na evropsko usmeritev.
Dejan Verčič je ob zaključku tiskovne konference obravnaval vpoklice slovenskih rezervistov, ki so jih poslali na Kosovo. Mladinska organizacija je javno zastavila vrsto vprašanj, na katere pa vse do sedaj ni prejela nobenega odgovora.
Verčič je obžaloval neke vrste informacijsko blokado. Fantje se še niso javili domov, nihče ne ve, koliko časa bodo na Kosovu', čeprav se čujejo govorice, da mesec dni. V bistvu gre za ponoven poskus ustvarjanja umetnih napadov na JLA, saj je bil logičen odpor slovenske javnosti, ko so slovenske fante nepričakovano poslali na Kosovo. Vendar je treba vztrajati in zahtevati na jasna vprašanja jasne uradne odgovore. Zato tudi zahteva slovenska mladinska organizacija javen odgovor na javno zastavljena vprašanja.
B. S.
1000-odstotni inflaciji naproti
LJUBLJANA — Jugoslovanska inflacija se dviguje v nebo. Na inštitutu za statistiko pri zveznem zavodu za statistiko v Beogradu predvidevajo, da bodo aprilske maloprodajne cene glede na marec višje za 17 odstotkov. V ta izračun so všteli nedavno podražitev elektrike, ne pa tudi zadnji skok cen naftnih derivatov.
Celoletna aprilska inflacija (1988-1989) bo tako dosegla 450 odstotkov. Do konca maja bo presegla mejo 500 odstotkov. V marcu je bila inflacija v Jugoslaviji 400-odstotna, kar pomeni, da država mesečno 'pridela1' po 50 tako imenovanih indeksnih točk.
Računi so se pokazali, da če se cene dvignejo vak dan za 0,7 odstotka (brez sobot, nedelj in praznikov) inflacija doseže 500 odstotkov. Ko pa bo dnevna rast cen prišla na en odstotek, bo Jugoslavija imela 1000-odstotno inflacijo. Obstajajo povsem realne možnosti, da do tega pride. Resda so napovedi narejene na matematičnih modelih in so zato napake možne. A kot pričajo izkušnje - le v korist inflacije, nikoli potrošnikov.
Potem ko se preseže 1000-od-stotna inflacija, pa je mogoče le še ugibati, ne pa tudi realno napovedovati rast cen. Takrat je že izključena vsakršna možnost nadzora in prav lahko se dogaja, da se kakšno blago podraži, medtem ko kupec nanj čaka v vrsti. In pri nekaj tisočodstotni inflaciji se je mogoče pogovarjati le še v milijonih in milijardah, dinarski petdesetaki ali stotaki pa so povsem brez vrednosti. q y
Occktto in Mmoy o mopski krni
PARIZ — Delegacija KPI, ki jo je vodil tajnik stranke Achille Occhet-to, se je včeraj sestala z voditeljem francoskih socialistov Mauroyem. Z Occhettom so v Pariz odpotovali Judi Giorgio Napolitano, Gianni Cervetti in Sergio Segre.
Occhetto in Mauroy sta izmenjala mnenja o perspektivi evropske levice, o kateri tajnik KPI pojasnjuje, da ni to ne evrokomunizem niti evroso-cializem, pač pa zasledovanje cilja, ki priča, da se je tako v komunističnih kot socialističnih strankah marsikaj spremenilo. »Vse tradicije so seveda upravičene,« je na tiskovni konferenci povedal Occhetto, »vendar je napočil čas, ko jih je treba temeljito preveriti in na podlagi diskusije sestaviti nove smernice za boljše odnose v levici Evropskega parlamenta.« Mauroy pa je poudaril, da imajo francoski socialisti veliko skupnih pogledov z italijanskimi komunisti, kar odpira nove pogoje za sodelovanje na evropski ravni. Napovedal je tudi, da bo na bližnjem kongresu francoske socialistične stranke tako kot v KPI prišlo do ideološke definicije, saj »se moramo tudi mi prilagoditi evoluciji, ki je značilna za celotno politično dogajanje v Evropi.« Mauroy se je strinjal z Occhettom, ko je dejal, da je v preteklosti demokracija bila odločilno sredstvo za usresničevanja socializma, glavni cilj sodobnega političnega časa pa je popolna demokratizacija celotne družbe. V Parizu se je Occhetto srečal tudi z ministrskim predsednikom Rocardom.
Letalska nesreča v Franciji povzročila smrt 22 ljudi
VALENCE — Potniško letalo francoske družbe EAS, ki je letelo na notranji progi Pariz-Valence, je predsinočnjim strmoglavilo v jugovzhodni Franciji. Na krovu dvomotornega letala fokker 27 je bilo 22 oseb, 19 potnikov, med katerimi tudi trije otroci, in trije člani posadke. Reševalne ekipe so včeraj javile, da ni bilo preživelih, saj so med razbitinami letala (na sliki AP) našli vseh 22 trupel.
Letalo je bilo dejansko last družbe Uni-Air, pri kateri ga je najel Europe Aero-Service EAS. Po prvih ugotovitvah naj bi fokker letel prenizko in tako zadel ob pobočje hriba Vercors. Pravi vzroki nesreče so vsekakor zapisani v obeh črnih škatlah, ki so ju našli in že včeraj poslali v Pariz, kjer ju bodo razbrali.
Upor v zaporu
CUIABA — Z uspelim napadom policijskih enot se je zaključil dvodnevni upor v brazilski kaznilnici pri Cuiabi. Policisti so tako rešili 140 talcev (pretežno sorodnikov, ki so prišli na nedeljsko srečanje z zaporniki) in razorožili 370 jetnikov, ki so protestirali zaradi nevzdržnega stanja znotraj kaznilnice.
Akcija je povzročila 12 žrtev, saj je v spopadu umrlo deset jetnikov in dva policista, 30 oseb pa je bilo ranjenih.
kritiko na račun vladnega odloka. Med drugim je predlagal, naj se De Mita predstavi na televiziji in obrazloži javnosti, kaj je napotilo vlado, da je sprejela ta ukrep. Če se bo pokazalo, da bo javnost sprejela vladno utemeljitev, se bo razprava o spremembah odloka med predstavniki petih strank lahko nadaljevala. Ministrski predsednik De Mita je seveda takoj reagiral na ta provokativni predlog ter se vprašal, zakaj bi moral sam stopiti pred javnost, ko pa je to naloga vseh petih strank. Gre skratka tudi v tem primeru za tipičen političen problem: če se bodo znale stranke vladne večine zediniti in bodo dosegle sporazum o ohranitvi sedanje vlade bodo lahko sklenile tudi sporazum o ticketu. V nasprotnem primeru pa vlada ne bo preživela in seveda ne bo tudi sporazuma o ticketu.
Za boljše razumevanje celotnega in silno zapletenega političnega dogajanja, pri katerem je v daljavi že zaznati obrise prikazni vladne krize, velja ob včerajšnjem vrhu peterice zabeležiti nekoliko hudomušno izjavo ministra za zdravstvo Donat Cattina, ki je dejal, da je včerajšnje politično preverjanje pogojeval "ticket Palermo". To najbolj zgovorno dokazuje, kako sta obe minski polji - ticket o zdravju in palermska občinska uprava - tesno povezani med sabo. Nad obema lebdi Craxijeva grožnja o vladni krizi.
Vprašanje, ki si ga te dni vsi zastavljajo, je to: si v Ulici del Corso želijo vladno krizo ali ne? Včeraj so po hodnikih Montecitoria že krožile sicer nepreverjene vesti, da namerava Craxi v soboto, ko se bo sestalo vodstvo stranke, dokončno udariti po De Miti. V vrstah KD in drugih strank koalicije pa niso zelo prepričani v Craxijeve trdne namene, temveč vidijo v njegovih grožnjah le taktične poteze, ki naj bi jih narekovalo dejstvo, da je socialističnega tajnika obšel neke vrste pesimizem. Tudi v samih socialističnih vrstah nekateri ne skrivajo bojazni, da je Craxi v rahlih težavah, ki izvirajo iz treh razlogov. Prvi razlog so evropske volitve, toda v pripravah nanje ni šlo CraKijU vse po načrtih. Poteza za fago-citiranje socialdemokratske stranke je propadla. Prav tako niso uspeli poskusi volilnih dogovorov z manjšimi laičnimi strankami, medtem ko je radikalne glasove Pannella razpršil na desno in levo, samo da ne bi prišli Craxiju v pest. Drugi razlog je odločen protest javnosti nad vladnim gospodarskim manevrom, ki pelje vodo na mlin opoziciji s KPI na čelu, in Craxi se boji prav ponovne utrditve KPI. Tretji razlog pa je občutek osamljenosti, ki je nenadoma zajel socialistično stranko, saj se je njen voditelj spustil v polemiko prav z vsemi.
Zaradi vsega tega bo res zanimivo videti, kakšno odločitev bo PSI sprejela na sobotni seji. Ferlani vsekakor meni, da je Palermo samo pretveza za grožnje z vladno krizo. Pri tem je navedel primer občine Fano, v kateri živi in kjer so socialisti pretrgali zavezništvo s KD in se povezali s komunisti. Zakaj bi moralo biti takšno zadržanje nekje dovoljeno, drugje pa ne? Kljub temu pa je tajnik KD zaskrbljen in želi pojasnevalno srečanje z zavezniki. Že za danes je na sporedu njegovo srečanje z La Malfo, pred soboto pa bodo potrebna še druga srečanja.
• Bosanska skupščina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sarajevske univerze dr. Nenad Kecma-novič, za njim ni bilo politično vodstvo, toda na predvolilnih konferencah je prejel izredno visoko število glasov. Vse je kazalo, da bo postal glavni kandidat. Toda prišlo je do najrazličnejših govoric, obtožb in končno do ostavke Kecma-noviča na kandidaturo. O ostavki pa niso nikoli javno govorili, temveč so jo prečitali na zaprtih sejah, češ da gre za državno tajnost.
Prvi je napadel kandidaturo Kecma-noviča beograjski list »Mladost«, ki je formalno glasilo zveze jugoslovanske mladine. Obtožuje ga najrazličnejših pregreh, češ da je nepravilno zamenjal stanovanje, svojevoljno nastavljal docente kot dekan politične fakultete in podobno. Najhujše obtožbe pa navajajo dolarje, in rublje. Sarajevski mladinski list »Valter« pa ga je branil, dobro je vedel, zakaj. Kecmanovič se je namreč zapletel v oster spopad z bosansko službo državne varnosti, ki je zasliševala in preganjala 'univerzitetne študente, ker so bili na mirovnem zborovanju v Sloveniji, od koder so prinesli tudi nalepke. Obtožili so jih vseh mogočih grehov, takratni bosanski notranji minister je v skupščini spletel pravo obtožnico, končalo pa se je brez kakršnega koli sodnega postopka, ker jih je zaščitil bosanski tisk in predvsem novi rektor univerze. Celotna zadeva je torej izredno zapletena in delno tudi nepojasnjena. Toda izredno zanimiv je nov pojav: odločilno besedo je imela skupščina, v njej delegati na tajnem glasovanju, ki zahtevajo dosledno demokratičen postopek po vzorcu Slovenije in Črne gore. To pa je nov, zanimiv in pomemben demokratični premik.
BOGO SAMSA
V odgovoru na razna svetovalska vprašanja
Predsednik Biasutti potrdil nujnost »uravnovešene zaščite« Slovencev
Delno zadovoljen Brezigar (SSk), nezadovoljna pa Budin in Bratina (KPI)
TRST — »Zaščitni zakon je objektivna potreba, poleg tega pa tudi zahteva manjšine slovenskega jezika. Z isto jasnostjo pa tudi poudarjam, da ne bi bilo ne oportuno in tudi ne zgodovinsko utemeljeno sprejeti maksimalistične pozicije, ki ne bi zagotavljale manjšini možnosti, da izraža svojo identiteto, jezik in kulturo, pač pa bi ustvarile neravnovesja in privilegije, ki bi jih tukajšnja skupnost ne mogla sprejeti. V tem smislu je treba tolmačiti pojem "uravnovešene zaščite", ki ga večkrat omenjajo deželni dokumenti.« Tako je med drugim poudaril predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, ki je včeraj v deželnem svetu odgovarjal na razna vprašanja, ki so zadevala pravice in zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Vprašanja, ki so jih postavili svetovalci različnih svetovalskih skupin, so zadevala dvojezične izkaznice v nekaterih okoliških občinah, arbitrarne ukrepe zoper pravice manjšine, odklonitev dvojezičnega napisa na praporu Občine Doberdob, posege v korist italijanske narodnosti v Jugoslaviji, možnost sodelovanja z Jugoslavijo in nedavno resolucijo evropskega sveta o krajevnih in manjšinskih jezikih. Vprašanja so med drugimi vložili svetovalci Budin, Bratina, Poli, Luša (vsi KPI) in Brezigar (SSk).
Biasutti je v uvodu dejal, da skupno odgovarja na vsa ta vprašanja, ker posredno ali neposredno zadevajo rabo slovenskega jezika in zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Dodal je, da se deželna vlada noče izogniti stališču, čeprav ji svetovalci naslavljajo vprašanja o argumentih, ki največkrat presegajo njene pristojnosti. Kljub temu pa je po Biasuttijevih besedah deželni odbor že v svoji programski izjavi zavzel načelno stališče, ki je v skladu s stališčem vsedržavne vlade. »Vprašanje zaščite slovenske manjšine je v pristojnosti države in o tem vprašanju je sedanja vlada zavzela stališče s svojim programom in z odgovori ministra Maccanica v parlamentu,« je dejal Biasutti. V tem okviru je tudi dodal, da Deželi ni mogoče očitati neobčutljivosti ali skromnega upoštevanja manjšinskih kulturnih in predstavniških inštitucij, kar zadeva konkretno podporo njihove dejavnosti.
Na zakonodajni ravni pa je treba upoštevati veljavne norme, ki jih je delno sprejela že zavezniška vojaška uprava, druge pa so zapisane v statutih raznih institucionalnih ustanov. »Mislim, da je treba omiliti latentno konfliktnost in razne oblike protestov z ustrezno pravno interpretacijo obstoječih norm,« je dejal Biasutti in v tem okviru poudaril, da bi prav zaradi teh situacij, ki ustvarjajo nezadovoljstvo
na eni strani in polemiko na drugi, morali razčistiti zadevo z jasno zakonsko normo.
Dodal je, da je v deželi tradicija strpnega sožitja med Slovenci in Italijani in v tem smislu Dežela odobrava vsako vsedržavno in mednarodno pobudo, ki naj zajamči, ob spoštovanju pravic vseh, identiteto in individualnost vsakogar, naj bo posameznik ali skupnost.
Biasutti je nato orisal ukrepe v korist italijanske narodnosti v Jugoslaviji in tudi smernice sodelovanja s sosednjo državo. V tem okviru je omenil prizadevanja za uresničitev avtocestne povezave Gorice in Fernetičev z Razdrtim, prizadevanja za zaščito pred algami in podobno. To so nove smernice in konkretni načrti, ki ustrezajo jugoslovanskim potrebam in so v skladu s potrebami dežele.
Svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar je v repliki dejal, da je zadovoljen s politično vsebino Biasuttijevega odgovora, ker je povsem v skladu s predsednikovo programsko izjavo ob nastopu deželnega odbora. Vsekakor pa mu omemba besede privilegij vzbuja nekaj pomislekov, saj, ko manjšina zahteva svoje pravice, ni mogoče govoriti o privilegijih. Obenem je poudaril, da ne more biti povsem zadovoljen glede sposobnosti pravne interpretacije norm. To interpretacijo, je dejal Brezigar, mora dati tisti, ki je za to poklican.
Nezadovoljen s predsednikovim odgovorom pa je bil komunistični svetovalec Budin, ki je poudaril, da o privilegijih za manjšino govorijo tisti, ki širijo lažne novice o zahtevah in pravicah, ki jih uživajo Slovenci. Budin se je v nadaljevanju vprašal, zakaj se večine, ki upravljajo Deželo, vselej opredeljujejo za najbolj restriktivne interpretacije. Na ta način se Dežela odpoveduje pristojnostim, ki bi jih lahko imela, ker so te pristojnosti odvisne od interpretacij.
Tak pristop je razvil tudi komunistični svetovalec Ivan Bratina, ki je prav tako menil, da se Dežela odpoveduje pristojnostim, ker politična oportunost prevlada nad možnostjo široke pravne interpretacije obstoječih norm. Bratina je dodal, da zase zahteva privilegij govoriti v materinem jeziku, medtem ko nasprotniki zaščite zahtevajo privilegij, da tega jezika ne poslušajo in razumejo. Kateri privilegij naj prevlada? V tem okviru je Bratina omenil pomen klime in odnosov in Biasutti mu je v medklicu očital, da tudi Slovenci sami niso pomagali pri ustvarjanju klime, ker se niso odzvali njegovemu vabilu, naj bi se skupaj poklonili žrtvam v fojbah.	VOJMIR TAVČAR
Danes v Ljubljani
Predavanje o Slovencih na Videmskem
Ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja (Erjavčeva 26) po daljšem zatišju ponovno oživlja ciklus predavanj z naslovom "Narodnostno vprašanje v svetu". Tokrat je INV (IES) povabil v svoj krog predstavnike Kulturnega krožka Studenci in gibanja Slovenskih demokratičnih katolikov iz Čedada. Le-ti bodo podrobno obrazložili lastne poglede na današnje težke razmere slovenske manjšine v videmski pokrajini. Razprava bo osredotočena na predstavitev pobude društva Studenci za "separatno" zaščito slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
Predavanje bo danes, 12. aprila, ob 10.30 v dvorani Slovenske matice Ljubljana na Trgu osvoboditve 7. Poleg predstavnikov društva Studenci - dr. Ferruccio Clavora, dr. Riccardo Ruttar in Renzo Mat-telig - bodo v razpravi sodelovali še predstavnik Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI iz Trsta (dr. Darko Bratina) in sodelavci gostujočega Inštituta za narodnostna vprašanja. Slovenski prevod zakonske pobude bo na razpolago še pred pričetkom čez-vse zanimivega predavanja.
Po zaključku posegov, ki jih bodo imeli člani društva Studenci, bo še predstavitev 21. številke revije Razprave in gradivo. Prispevki tujih id domačih avtorjev so napisani pod skupnim naslovom Ethnicity Today - Eastern and Western Approaches (Etničnost danes - Vzhodni in zahodni pristopi).
Včeraj
podelili
Kidričeve
nagrade
LJUBLJANA — V prostorih Skupščine SR Slovenije so včeraj podelili Kidričeve nagrade, tj. priznanja, ki jih vsako leto izročijo najbolj zaslužnim strokovnjakom s področja znanosti v Sloveniji. To je bila dvaintrideseta podelitev po vrsti, slavnostni govornik na njej je bil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl. Ta je spregovoril o vlogi in pomenu znanosti v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh, dotaknil pa se je tudi vprašanj, kot so uvedba tržnega gospodarstva in odnos med političnim sistemom in raziskovalnimi dejavnostmi.
Kidričeve nagrade za življenjsko delo so prejeli: akademik Bogo Grafenauer zaradi zaslug na področju zgodovinske znanosti, profesor Rudolf Pavlin zaradi zaslug v nevrokemiji in profesor Miodrag Mihailovič, strokovnjak na področju teorijske jedrske fizike. Kidričeve nagrade za vrhunske dosežke so dobili Boris Žemva zaradi uspešnih raziskav na področju anorganske kemije, Igor Grabec (področje raziskav akustične emisije), Jože Trontelj za dosežke na področju mikroe-lektromiografije in Vlado Benko, utemeljitelj znanosti o mednarodnih odnosih v Sloveniji. Poleg tega so podelili še 12 nagrad iz Sklada Borisa Kidriča, 20 nagrad za izume in izboljšave ter eno nagrado za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav. Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je proučil predloge za 276 kandidatov, predsedoval mu je Dušan Hadži. I. V.
Potrjen prispevek podjetju Fidia
TRST — Deželna uprava je potrdila prispevek podjetju Fidia za gradnjo farme za vzrejo laboratorijskih živali v industrijski coni v Ažli pri Špetru. Tako je sklenil včeraj deželni svet, ki je s poimenskim glasovanjem najprej zavrnil resolucijo Zelene liste, naj se prispevek prekliče, nato pa odobril dokument, s katerim je bil dodeljeni prispevek potrjen.
Razprava, ki so jo izzvali že prejšnji teden svetovalci s predlogom, da se prispevek podjetju Fidia prekliče — poleh zelenih so se za to zavzeli predstavniki KPI, MSI, LpT in tudi nekateri pripadniki večinske koalicije — je potekala v zelo napetem vzdušju, v katerem ni manjkalo besednih spopadov in medsebojnih
obtožb. Predsednik deželnega odbora Biasutti je na primer obžaloval, da se zeleni ne distancirajo jasno od pripadnikov "brigad", ki s terorističnimi metodami osvobajajo ujete živali; odborniku Brancatiju naj bi nekdo po telefonu grozil, svetovalec Vivian pa je prav tako dejal, da so nanj pritiskali, da bi glasoval za prispevek.
Odbornik za industrijo Saro je v daljšem posegu poudaril, da so laboratorijske živali še potrebne za raziskovalno dejavnost, poleg tega pa je poudaril pomen farme v Ažll in morebitnega razvojnega središča v S. Giorgiu di Nogaro za uvajanje biotehnologije v industrijske postopke.
Čeprav osebno nasprotuje vivisekciji, je dejal, da farma pomeni novo priložnost za Nadiške doline z možnostjo dodatnega dela in dodatnih razvojnih perspektiv.
Povsem nasprotnega mnenja sta bila Padovan (KPI) in Wehrefennig (Zelena lista), ki sta se zavzela za preklic prispevka zaradi problema vivisekcije, ker farma ne ustreza potrebam Nadiških dolin in ker so bile nepravilnosti v dodelitvi prispevka. VVahrefennig pa je dodal še spornost Fidie z ekološkega vidika.
V glasovanju se je večina opredelila za ohranitev prispevka, opozicijske sile pa so bile proti. Manjkali pa so nekateri od svetovalcev večine, ki so se zavzeli za preklic podpore.
Za obnovo Franje podjetja prispevajo tudi material
Za obnovo legendarne partizanske bolnice Franje se je na posebnem žiro računu Mestnega muzeja v Idriji do 3. aprila zbralo že dobrih 785 milijonov dinarjev. To so prispevki bivših borcev in aktivistov, občanov, delovnih, družbenopolitičnih in drugih organizacij, prispevki iz izrednih sistemskih virov in prispevki zamejskih organizacij v Italiji in Avstriji. V nabiralno akcijo so se vključile tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti. Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo preko svojih območnih skupnosti za obnovo Franje namenila 750 milijonov dinarjev. Kulturna skupnost Slovenije bo v okviru novoustanovljenega sklada za slovensko kulturo zbrala 190 milijonov dinarjev za obnovo bolnice Franje. Več delovnih organizacij je že priskočilo na pomoč z materialom, potrebnim za obnovo Franje ali sanacijo plazu, in z denarnimi prispevki. Tako je npr. Slovenija-ceste-Tehnika podarila 10 kub. metrov lesa v vrednosti 20 milijonov dinarjev, podjetje Slovenijales-Trgovina je obljubilo pomoč v višini 5 milijonov dinarjev, Tovarna cementa iz Anhovega bo poskrbela za cement, PTT za obnovo telefonske linije, Soške elektrarne in Elektro-Ljubljana sta obljubili pomoč pri obnovi elektrifikacije za Franjo, razna podjetja pa razstrelivo, kemikalije in podobno.	JOŽE OBLAK
DO 30. APRILA
FIATOVI
126 BIS JE PRAVI BUSINESS
50%
PRIHRANEK PRI OBRESTIH NA OBROČNO ODPLAČEVANJE
FIATSAVA
April prinaša prijetno presenečenje. Do 30. vam pri nakupu avta 126 Bis nudimo 50% prihranek pri obrestih na obročno odplačevanje FiatSava. Tako lahko na primer ob nakupu plačate z gotovino le davek IVA in postavitev na cesto. Vse ostalo pa boste plačali v 35 mesečnih obrokih po 177.000 lir in tako prihranili 1.009.000 lir. Gre za pravo kupčijo, tudi zato, ker je že sama začetna cena modela 126 Bis vabljiva. In to tako, da vas zamika, da bi vse plačali z gotovino in nič več razmišljali o tem. Če se boste odločili za nakup z gotovino, vam bo vaš zastopnik pripravil še eno prijetno presenečenje. Kakšno? Vprašajte njega, saj drugače ne gre več za presenečenj
Bana
Ponudba velja za avtomobile 126 Bis, ki so na razpolago pri zastopnikih, in ni združljiva z drugimi ponudbami že v teku. Velja do 30. 4. 89, za osnovo pa so upoštevane cene in davki, ki so veljali na dan nakupa. Za posojilo SAVA je potrebno izpolnjevati zahtevane pogoje.
pn ZASTOPNIKIH IN PODRUŽNICAH BBESSl v Furlaniji-Julijski krajini in Vertetu
Pogovor s predsednikom Biasuttijem
»Sinhrotron ni služnost pač pa sredstvo razvoja«
»Poskusili smo ustrezno odgovoriti na potrebe znanstvenikov, nismo pa hoteli prizadeti slovenske narodnostne skupnosti in sklep o lokaciji ni politična pač pa tehnična odločitev.« Tako je v kratkem pogovoru z novinarjem Primorskega dnevnika poudaril predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti glede lokacije sinhrotronskega svetlobnega po-speševalnika. Kot smo poročali, je 31. marca deželni odbor na predlog tehničnega odbora odobril podrobnostne načrte za znanstveni raziskovalni center in lokacijo sinhrotronskega po-speševalnika na območju T8 pri Bazovici. Na tej osnovi je nato predsednik Biasutti podpisal ustrezni odlok.
Predsednik deželnega sveta je podčrtal, da odlok nima protislovenskega značaja, predvsem pa da ne gre za političho odločitev. »S tem v zvezi ne sodim o načinu, s katerim je Občina Trst odobrila podrobnostne načrte.« Rešitev problema pa po oceni predsednika deželne vlade ni v vojni okoli lokacije sinhrotrona. Pri tem se je Biasutti zlasti skli-
ceval na srečanje, ki ga je imel lani pred volitvami za deželni svet s prizadetim prebivalstvom v avli padriškega raziskovalnega središča. »Žal tisto srečanje ni obrodilo velikih sadov, vendar, kot sem že poudaril ob tisti priložnosti, mislim, da bi bil problem lahko rešen v soočenju med Deželo in Kraško gorsko skupnostjo, ki je institucionalno telo na tem območju.«
»Na tedanjem srečanju«, je dodal Biasutti, »smo govorili o možnosti gradnje raznih infrastruktur, o pripravi prioritetne lestvice raznih posegov, o potrebah in zahtevah prebivalstva, na katere bi lahko ustrezno odgovorili v mejah pristojnosti Dežele. In prepričan sem, da je tudi danes iskanje takih rešitev mogoče.«
Ob koncu kratkega razgovora je Biasutti še poudaril, da je po njegovem mnenju povsem zgrešeno ocenjevati sinhrotronski svetlobni pospeševalnik kot neko služnost. Stroj je po njegovem mnenju predvsem sredstvo, ki lahko znatno prispeva h krepitvi kulture razvoja.
Proračun za leto 1989 in program za triletje 1989-91
Pokrajina se predstavlja z novimi pristojnostmi in z velikimi načrti
»Zgodovinsko-politični domet dogodkov, ki so se v zadnjih letih zvrstili na mednarodnem prizorišču, nas vabi k premisleku o bodoči vlogi Trsta, ki bo po letu 1992 obmejno mesto Evrope. Treba bi bilo obnoviti internacionalistič-ni duh, kakršen je v preteklosti preveval mitteleuropsko kulturo, ki je dala Trstu ugled in ki je bila rezultanta prevladujoče interakcije treh kultur: italijanske, slovenske in avstrijske. Ob širjenju kulture miru bi bilo zatorej potrebno premostiti predsodke, izhajajoče bolj iz kampanilistične naravnanosti kot iz objektivnih dejstey, tako da bi vsi razumeli, da sta sožitje med različnimi etnijami in njihovo medsebojno sodelovanje osnovna pogoja za duhovno in tvarno obogatitev, pa tudi resnični predpogoj za socialno blagostanje.«
Tako je povedal predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, ko je predsinočnjim skupno s pristojnim odbornikom Salva-torejem Cannonejem predstavil pokrajinskemu svetu proračun za leto 1989 in programsko poročilo za triletje 1989-91. Crozzoli je v svojem poročilu najprej obnovil dejavnost, ki jo je njegov odbor razvil v pičli polovici leta svojega obstoja (kot znano, so pogajanja za njegovo sestavo po lanskih junijskih volitvah, trajala mesece). Poudaril je, da je skušal zagotoviti čim popolnejšo kontinuiteto v upravljanju, po drugi strani pa si je veliko prizadeval za natančnejšo opredelitev novih pristojnosti, ki jih je Pokrajina dobila zlasti na osnovi deželnega zakona številka 10 iz leta 1988 o decentralizaciji deželne uprave. Pokrajini je zdaj na novo priznana vloga pomembnega koordinatorja javnih teritorialnih upraviteljev in je osrednja referenčna točka zlasti na področju socialnega skrbstva in zaščite okolja.
Predsednik Pokrajine je nato podrobno nanizal program delovanja svoje uprave. Omenil je t.i. inetegrirane načrte, zlasti za ureditev Ribiškega naselja, Grljanskega zaliva in
bančnega centra off-shore v tržaški pristaniški coni, ki so v izdelavi. Naštel je vrsto študij, ki jih je njegova uprava že naročila ali jih bo naročila za natančnejše poznavanje tržaške gospodarske stvarnosti in njenih perspektiv, pri čemer ni pozabil omeniti razvijajočih se znanstvenih dejavnosti, pa tudi ne kmetijstva. Pokrajina namerava o tem prirediti tudi javne posvete. Crozzoli je nato govoril o ureditvi oziroma razširitvi sedeža Pokrajine, ki je v teku, o programih za informatizacijo dejavnosti uradov in za strokovno izpopolnjevanje osebja. Pokrajina namerava povečati svojo dejavnost na šolsko-izobraževalnem področju, pri čemer si bo veliko prizadevala, da bo polno zaživela nedavno ustanovljena Pomorska akademija, ne bo pa zanemarjala svojih nalog pri gradnji in vzdrževanju šolskih poslopij. Na mladinskem področju pripravlja več pobud, med drugim ustanovitev posebne agencije za mlade. Tudi na kulturnem področju je program razvejan in obsega vrsto prireditev, ki bodo delno uresničene tudi s šolami oziroma z drugimi krajevnimi upravami. Med pomembnejšimi pobudami na področju zaščite narave je Crozzoli omenil načrt za Kraški park, ki je v izdelavi. Kar zadeva turizem je med drugim poudaril potrebo po obnovitvi turističnih oznak in napisov, med novimi cestnimi gradnjami pa je omenil nadvoz nad železnico pri Nabrežini-Postaji in novo miljsko obvoznico.
Odbornik za proračun Cannone je na ponedeljkovi seji podrobneje orisal bilanco za leto 1989, ki predvideva 129,1 milijarde lir dohodkov oziroma izdatkov. Investicijski stroški naj bi znašali 51,12 odstotka vseh izdatkov, tekoči stroški pa 37,23 odstotka. Dobršen del teh zadnjih, in sicer kar 42,60 odstotka, naj bi šlo za osebje.
Pokrajinski svet bo o proračunu razpravljal v ponedeljek, 17., o njem pa bo glasoval v sredo, 19. t. m.
Udeležile se je bodo predstavnice različnih političnih prepričanj
Tudi ženske iz naše dežele v Rimu na manifestaciji za zakon o splavu
Več kot 400 žensk iz Furlanije-Julijske krajine se bo v soboto udeležilo manifestacije, ki jo ženska gibanja skoraj vseh političnih prepričanj prirejajo v Rimu in s katero bodo zahtevale spoštovanje zakona št. 194 o splavu. Kot je znano, so se v zadnjih mesecih oglasili številni glasovi, ki so posredno, z "razkrivanjem" nekaterih afer (kot je primer bolnišnice Mangiagalli), in neposredno zahtevali ukinitev zakona. Italijanska ženska gibanja so v raznih deželah že priredila manifestacije proti tem pritiskom, v soboto pa bodo priredila v Rimu vsedržavno manifestacijo, na katero vabijo čim več udeleženk iz vse Italije.
Temu vabilu so se seveda odzvale tudi ženske iz naše dežele, ki se prepoznavajo v raznih političnih strankah ali gibanjih. Organizacijski odbor sestavljajo namreč ženske strank in sindikatov, ki so na vsedržavni ravni sklicali manifestacijo. To so KPI, PSI, PRI, Radikalna stranka, Proletarska demokracija, PSDI, Neodvisna levica ter ženski koordinaciji sindikatov CGIL in UIL. V naši deželi pa so se odboru pridružili tudi ZŽI, ZKMI, Zveza socialistične mladine, ARCI-donna, zeleni z marjetico, zelene liste in pordenonsko žensko združenje Acgua in gabbia. K pobudi so v osebnem imenu pristopile tudi predstavnice drugih ženskih organizacij, ki so doslej stale nekako ob strani ženskega gibanja, kot so FIDAPA, ANDE in Soroptimist, ter posameznice, kot sta znanstvenica Margherita Hack in univerzitetna profesorica Cecilia Assanti.
Kot je razvidno, je udeležba res množična, kakršne ženska gibanja, ki so se petnajst let borila za zakon o splavu, še niso zabeležila, niti v tržaški pokrajini, kjer laična "morala" v glavnem ni nasprotovala splavu. Ženske so zaradi napadov na zakon — kot so na včerajšnji tiskovni konferenci dejale predstavnice organizacijskega odbora — upravičeno zaskrbljene, saj v vseh enajstih letih, kar so uvedli
zakon, ni nikoli prišlo do tako močnih pritiskov proti njemu. Število zdravnikov oporečnikov se je celo v tržaški pokrajini znatno povečalo, tako da bi lahko govorili o načrtni politiki proti splavu, predvsem pa proti pravici žensk, da samostojno odločajo o materinstvu (te politične smernice so še podpkrepili demokristjani, misovci in drugi, ki so zahtevali, naj vlada izloči prekinitev nosečnosti iz sistema javne zdravstvene oskrbe).
Z manifestacijo — je včeraj dejala predstavnica CGIL Laura Sardella — ne zahtevajo samo spoštovanja zakona, pač pa tudi, naj vlada poskrbi za prevencijo splava (s spolno vzgojo v šolah in s pravočasnim informiranjem o kontracepcijskih sredstvih) in za učinkovito delovanje družinskih posvetovalnic (ki so marsikje v Italiji okrnjene ali sploh ne delujejo) ter naj nazadnje razčisti položaj zdravnikov oporečnikov, ki so čestokrat oporečniki iz zgolj oportunističnih razlogov, ne pa — denimo — zaradi verskega ali moralnega prepričanja (te zahteve bodo. ženske dežele FJK predočile tudi deželnemu odborniku za zdravstvo in predsednikom krajevnih zdravstvenih enot).
Zakon kot tak je po mnenju ženskih gibanj dober, vendar ga v Italiji niso nikoli uvedli popolnoma. Oporečništvo in družbeni predsodki pa po drugi strani še vedno narekujejo ženskam, naj se obrnejo na mazače (ki so že povzročili smrt neštetih žensk), tako da so statistike o številu splavov v javnih bolnišnicah povsem lažni. Po statistikah naj bi splavilo letno "samo" 2,2 odstotka žensk, kar je seveda nepojmljivo — pravijo predstavnice gibanj — saj ne moremo verjeti, da so vsi mladoletniki spolno "osveščeni". Gibanja torej zahtevajo od države, naj pomaga ženskam v stiski (saj gre v vsakem primeru za zelo težko izbiro) in naj jim omogoči, da samozavestno odločajo, kdaj postati mati.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Tudi furlanski živinorejci zvedeli za težave pri lokaciji sinhrotrona
Na povabilo deželne zadruge »Fri-ulcarne« sem se udeležil njenega 14. občnega zbora, ki bil preteklo soboto v conalnem centru ustanove ERSA v Rivoltu pri Codroipu. V imenu Pokrajinskega združenja rejcev iz Trsta sem se zahvalil za vabilo in zaželel občnemu zboru plodno delo, zadrugi pa nadaljnje uspešno delo.
Za dosedanje nepravilno nakladanje bolne in onemogle živine za zasilni zakol sem predlagal boljšo intervencijo, da člani ne bi trpeli dodatne škode pri teži živine, ki jo že itak utrpijo zaradi razlike med ceno zdrave in bolne živine. Predlog sestoji v tem, naj zadruga kupi preprogo iz usnja, gume ali iz druge odporne snovi, na kateri se s pomočjo ustreznih strojev lahko vleče tudi do 700 kg težko živino.
Do sedaj so tako bolno živino vlekli po njeni lastni koži, kar je iz človeškega vidika skrajno nazadnjaško in za prizadetega živinorejca pomeni dodatno finančno izgubo, kajti s takim pristopom nakladanja so živinorejci prikrajšani za 30 in več kilogramov mesa od celotne teže živali, saj se meso pod kožo vlečene živine uniči. Občni zbor je ta predlog odobril in predsednik se je obvezal za tako rešitev.
Nato je predsednik predal besedo deželnemu odborniku za kmetijstvo
odv. Turellu. Odbornik je pozitivno ocenil poročilo predsednika in nadzornega odbora. Nato je v daljši razlagi orisal, kako misli Dežela v prihodnje subvencionirati zadruge. Ker med omenjene zadruge spada tudi zadružni pašnik iz Bazovice, sem ponovno zaprosil za besedo.
Kakor je vsem znano, ima odbornik Turello vso dokumentacijo glede zadružnega pašnika v Bazovici. Da bi tudi furlanski živinorejci izvedeli, kakšna krivica se vsilja živinorejcem iz Bazovice zaradi sinhrotrona, sem obrazložil, zakaj nismo uresničili zadružnega pašnika in nato odborniku zastavil naslednje vprašanje, upoštevajoč pripravljenost Dežele za finančno pomoč zadrugam: »Dragi odbornik, pred meseci smo deželnemu odborniku za urbanistiko Carboneju izročili načrt za bodoči razvoj živinoreje v Bazovici: ali ste ta načrt upoštevali, preden ste odobrili projekt za gradnjo sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici?«
V vidni zadregi in s težavo je odbornik Turello le odgovoril, »da se je za znanstvene namene moral pač nekdo žrtvovati«. Rekel pa je tudi, da smo kot narodna skupnost že žrtvovali skoraj 200 hektarjev zemlje.
Predsednik zadružnega pašnika IVAN (MIRKO) KRIŽMANČIČ
V ponedeljek zvečer v DSI
Pisatelj Janko Messner prejel nagrado Vstajenje
Zbrali so jih naravovarstveniki
Nared 500 podpisov za pet referendumov
Prirejata jo SKGZ in dijaški dom
Za najmlajše letos kolonija v Rakitni
Koroški pisatelj Janko Messner je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev prejel literarno nagrado Vstajenje, in sicer za knjigo »Živela Nemčija!«. Gre za dnevnik, ki zaobjema boleče obdobje od 14. 3. 1938, ko so Hitlerjeve čete vkorakale v Avstrijo, pa do 21. 1. 1941. Delo je lani izšlo pri Založbi Drava v Celovcu in pri Partizanski knjigi v Ljubljani. Utemeljitev komisije, ki je 26. literarno priznanje namenila Messnerju, je prebral Marko Tavčar, nagrado pa je slavljecu izročil Vladimir Vremec v zastopstvu openske Hranilnice in posojilnice, ki je tudi letos nudila denar za nagrado. O Messnerjevem literarnem opusu je nekaj besed spregovoril prof. Martin Jev-nikar, ki je opozoril predvsem na središčno temo Messnerjevih del, v katerih pisatelj vedno znova izpričuje ljubezen in zvestobo svojemu narodu. Matejka Maver in Marjan Kravos sta nato prebrala nekaj odlomkov iz nagrajenega dnevnika.
Poslušalci pa so seveda težko pričakovali, kaj bo povedal Janko Messner. Nagrajenec je izrazil zadovoljstvo nad prejetim priznanjem in izrekel nekaj duhovitih, a hkrati trpkih ugotovitev o zapostavljanju koroških Slovencev v Avstriji in celo v sami matični domovini ter o pojemanju narodnostnega ponosa pri mnogih vodilnih osebah.
Na sliki (foto Križmančič) Janko Messner (levo) s prof. M. Jevnikarjem.
Naravovarstvene organizacije, ki bi rade sklicale pet referendumov za ukinitev deželnih zakonov o lovu na ptice selivke, o lovu nasploh, o odpadkih, o hitrih cestah in za ukinitev zakonskih določil, s katerimi je deželna uprava bistveno spremenila vsedržavni zakon Galasso, ki urejuje urbanistične posege in ščiti naravno okolje, so že zbrale petsto podpisov. Toliko jih namreč potrebujejo za to, da uradu predsedstva deželnega sveta, ki mora odločiti, ali je predlog upravičen, predstavijo predlog za referendume.
Kljub temu da jim je uspelo zbrati potrebne podpise, pa so predstavniki naravovarstvenih organizacij (AIPA, Arniči della Terra, CAI-TAM, Koordinacija odborov za zaščito okolja, Italia nostra, LAV, Zveza za okolje, LIPU in WWF) zelo zaskrbljeni. Omenjeni urad namreč še ni sklical treh izvedencev, ki bi - kot določa zakon - pomagali deželnemu osebju preveriti umestnost predlogov za referendume.
Že v prvi fazi kampanje za referendume - pišejo naravo-varsTveniki v sporočilu za tisk - pa so si nasprotniki referendumov krepko prizadevali, da bi ovirali organizacijo ljudskega posvetovanja. Lovci - pišejo - so na primer že grozili, da bodo - če naravovarstveniki ne bodo odnehali -bojkotirali postopek za ustanovitev deželnih parkov.
Predsednik računskega dvora pri Biasuttiju
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj sprejel predsednika sekcije računskega dvora za Furlanijo-Julijsko krajino Maria Gagliardija, ki se bo kmalu preselil na Južno Tirolsko, kjer bo predsedoval tamkajšnji deželni sekciji računskega dvora. Med poslovilnim srečanjem sta Biasutti in Gagliardi spregovorila o raznih vprašanjih, ki zadevajo javne uprave, izrazila pa sta tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da sta deželna uprava in deželna sekcija računskega dvora učinkovito sodelovala pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanj.
Poletje nas sili na oddih, na počitnice, k razvedrilu. Naši otroci bodo lahko svoje počitnice preživeli na raznih letovanjih, ki jih skupaj organizirata Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in dijaški dom Srečko Kosovel.
Danes bomo spregovorili o letovanju, ki bo od 30. junija do 14. julija v Rakitni in je namenjeno otrokom od 6. do 11. leta. Rakitna leži v osrčju gozdnate kraške planote nad Ljubljanskim barjem blizu Krima in je edino srednjegorsko zdravilišče v Sloveniji. Tu se mešata gorski in morski zrak.
Bivanje v Rakitni priporočajo otrokom, ki so podvrženi kroničnim boleznim dihal, bronhialni astmi, inaktivni tuberkulozi, podhranjenosti, težjim oblikam anemij in alergičnim boleznim, ki ne reagirajo na obmorsko zdravljenje, povrhu pa je namenjeno tudi rekonvalescenci po akutnih boleznih dihal in po drugih nalezljivih boleznih. V Rakitni bodo na razpolago zdravnik, medicinska sestra in fizioterapevtka, tako da si bodo otroci v prijateljskem okolju tudi izboljšali zdravstveno stanje. Pomembno je seveda, da se otroci v koloniji med seboj spoznajo, da navežejo nove prijateljske stike in da se sprostijo v igri ali pri drugih dejavnostih, katere vzgojitelji skrbno pripravljajo in načrtujejo. Otroci se bodo lahko razvedrili v lepo urejeni igralnici, zunaj pa na igrišču ali na bližnjih tratah in v gozdiču. Vzgojitelji načrtujejo tudi ekskurzije in izlete, tako da bo bivanje v Rakitni dovolj privlačno in raznoliko.
Dva izleta pa sta že določena, in sicer v Bistro, kjer je nekdaj stala mogočna graščina. Sedaj si v njej lahko ogledamo muzej nagačenih živali ter muzej starih avtomobilov in kočij. Drugi izlet pa bo malčke popeljal v živalski vrt v Ljubljano. Otroci bodo tako bolje spoznali Slovenijo, naravne lepote, pridobili bodo nove prijatelje, postali bodo samostojnejši, v druščini se bodo razvedrili in odpočili.
Prepričani smo, da bo s tako bogatim programom, ki ga pripravljajo vzgojitelji, domotožje pozabljena beseda in da se bodo malčki vrnili nasmejani in z vrečo lepih spominov.
Toliko o Rakitni, o drugih letošnjih poletnih kolonijah pa bomo poročali kasneje.
NADJA ŠVARA
Na dnevnem redu tudi preureditev Verdija
Kosovski dogodki odmevali v tržaškem občinskem svetu
Na včerajšnji tiskovni konferenci
Predstavili filmski letopis in pomemben jesenski festival
Dramatični dogodki na Kosovu, ki razburjajo vso Jugoslavijo, in ne samo njo, so sinoči odmevali tudi v tržaškem občinskem svetu. Pobudo za to so dali svetovalci Kodrič (KPI), Perelli (PSI) in Tripani (KD), ki so ob gladovni stavki albanskih rudarjev predložili občinskemu svetu resolucijo, da bi izrekli solidarnost rudarjem, izrazili zaskrbljenost nad zaostrovanjem napetosti v sosednji državi, se zavzeli za politično reševanje sporov v njej in od italijanske vlade zahtevali, naj skupno z drugimi državami Evropske skupnosti poveča svoje napore za olajšanje posledic hude gospodarske krize, ki pesti Jugoslavijo.
Čeprav se je stavka albanskih rudarjev že zdavnaj končala, je župan Richetti dal resolucijo v razpravo, saj se splošno stanje na Kosovu odtlej ni povsem spremenilo. V razpravo so posegli Fa-votti (novi načelnik skupine KD), Perelli (PSI), Aglietta (Mestna, zelena in laična lista), Gallico (Marjetica), Kodrič (KPI) in Berce (PRI). Čeprav z različnimi poudarki, so razpravljale! podprli resolucijo in med drugim podčrtali, da Trst ne more biti brezbrižen do tega, kar se dogaja v državi, s katero neposredno meji. Perelli in Kodrič sta posebej opozorila, da se v današnji Jugoslaviji, pa tudi v drugih socialističnih državah, danes bijeta dve temeljni težnji, demokratična in antidemokratična, ter pozvala k podpiranju demokratičnih prizadevanj. Proti resoluciji, pa čeprav z različnimi argumenti, sta v razpravi nastopila predstavnika LpT in MSI, župan Richetti pa jo je naposled sprejel v imenu odbora.
Richetti je na ponedeljkovi seji sprejel še vrsto stališč, ki so jih predstavili razni svetovalci.
Tako je sprejel stališči Bekarja (Zelena alternativna lista) in MSI o postavitvi oglasnih desk po mestu za brezplačno politično, kulturno in še drugačno informacijo. Sprejel je nadalje stališče Camberja (LpT), ki je zahteval, naj Občina doseže pojasnila in zagotovila v zvezi z delovanjem jedrske centrale v Krškem, in to tudi na osnovi mednarodnih inšpekcij. Richetti pa je naposled delno sprejel tudi stališče Bekarja (Zelena alternativna lista), ki se je v širšem besedilu o potrebi po vsestranskem sodelovanju z Jugoslavijo med drugim zavzel za zaprtje nuklearke v Krškem.
Tržaški občinski svet pa je na svoji ponedeljkovi seji obravnaval tudi vrsto aktualnih zadev. Skoraj soglasno je odobril sklep v zvezi s preureditvijo opernega gledališča Verdi. Sklep, ki ga je predložil odbornik Cernitz, poverja Konzorciju tržaških gradbenih podjetij (CIET) nalogo, naj izdela načrt za gledališki stroj. Kot je poudaril župan Richetti, so pri načrtovanju posegov upoštevali tudi pripombe sovrintendanta, tako da se pri njihovem izvajanju gledališka dejavnost ne bo ustavila.
Svet je naposled odobril tudi prodajo bivše menze v bivši tovarni strojev pri Sv. Andreju državi, in sicer za okroglo milijardo lir. Ta sklep ni bil odobren soglasno. Proti so glasovali komunisti, ki so obžalovali, da Občina odtuji stavbo, ki je med drugim arhitekturno dragocena. Župan Richetti je s tem v zvezi vsekakor sprejel svetovalsko stališče KD, ki se je zavzela, naj bi na območju bivše tovarne zgradili strukture za šport in za zdravstveni okraj.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili letopis filmov dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki pomeni hkrati uvod v prvo filmsko srečanje v Alpe-Jadranu, ki bo jeseni v Trstu.
Srečanje pripravlja La Cappella Undergro-und, ki je poskrbela tudi za letopis. Knjižica prinaša vse informacije, naslove in imena, ki zanimajo ljubitelje filma v okviru dežel Alpe-Jadran. Izdaja je večjezična, nastala pa je v sodelovanju Cappelle in Sindikata filmskih kritikov treh dežel. Uredniki letopisa so Eva Fornazarič, Giuseppe Ghigi in Annamaria Percavassi. Izdajo letopisa, ki naj bi izhajal vsako leto, so podprli ministrstvo za turizem in prireditve, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Trst. K temu je treba dodati, da je uvodna beseda napisana v petih jezikih, med katerimi je tudi slovenščina. Vsebina pa je napisana v italijanščini in angleščini. Vsekakor želi biti letopis sistematični informator, ki je tudi praktično uporabljiv.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so poleg letopisa predstavili tudi srečanje, ki bo posvečeno filmu trinajstih dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alpe-Jadran. Srečanje bo strukturirano tako, da bo vsaki posamezni deželi posvečen en dan, obenem pa bodo pripravili obširnejši pregled hrvaškega filma. V omenjenem okviru bo delovala informativna sekcija, ki bo pripravila izbor najzanimivejših filmov, ki so nastali v letih 1988/89. Dela bo izbrala posebna komisija, sodelovali pa bodo tudi izvedenci iz posameznih dežel. Pri projekcijah bodo prisotni avtorji, režiserji in tudi specializirani novinarji, kar -je seveda
"sol" festivalov in srečanj, saj sama projekcija filmov ne ustvari prave atmosfere.
Drugi oddelek srečanja bo posvečen monografskim prikazom; kot smo že zapisali, bo letos na vrsti hrvaški film. Zanimiva bo filmska razstava, kjer se bodo lahko gospodarski operaterji seznanili z naj novejšo proizvodnjo v deželah Alpe-Jadran. Šlo bo torej za zanimiv filmski sejem, ki bo omogočil boljšo izmenjavo, filmom pa odprl nove poti.
Posebna sekcija bo namenjena seminarjem, okroglim mizam, skratka, besedi o filmu. Osrednje teme bo predlagala posebna znanstvena komisija.
Vsekakor je filmsko srečanje pomembna pobuda, ki ima stvarne možnosti za uspeh. Na svoj način se pridružuje gledališkemu srečanju Alpe-Jadran in morda bi res ne bilo napačno, da bi imela oba festivala neko skupno obeležje, čeprav so prireditelji drugi, film in gledališče različni umetniški zvrsti. Dejstvo pa je, da so prav takšne prireditve osnova stvarnim kulturnim izmenjavam in pričetek trdnejšega kulturnega sodelovanja. Jasno je namreč, da je prav kultura zrcalo neke skupnosti in v tem smislu je lahko pomemben pokazatelj tega, kar je v okviru Alpe-Jadra-na skupnega. Skratka, pojem je treba napolniti z vsebino, kjer pa imajo tudi razlike svoje pravo mesto in pomen.
Jesenska prireditev želi poudariti tudi vlogo Trsta, ki je bil nekoč pomembno kulturno središče širšega prostora, danes pa je vse preveč zaprt v provincialno lupino.
Po sledeh Fleischmanna, Ponsa in Johnsa
Pri Padričah nameravajo preizkusiti hladno fuzijo
Poskus hladne jedrske fuzije bodo po vsej verjetnosti v kratkem skušali ponoviti tudi v Trstu. Tudi med tržaškimi fiziki in kemiki se v zadnjih časih skorajda ne govori o drugem, kot o eksperimentih britanskega elektrokemi-ka Martina Fleischmanna in njegovega ameriškega učenca Stanleya Ponsa, kakor tudi o delu ameriškega fizika Jonsa. Včeraj pa se je na pobudo direktorja Centra za visoke tehnologije površin in kataliz (TAŠČ) prof. Fernanda Tommasinija pri padriškem Centru za raziskave osnovala študijska skupina, ki bo zadevo skušala resneje preučiti.
Včerajšnjega prvega sestanka se je udeležilo kakih dvajset znanstvenikov različnih specializacij, med njimi profesorja Costa in Graziani z Oddelka za kemijo na Univerzi v Trstu, profesorji Poropat, Demanins in Rolandi od tržaškega odseka Vsedržavnega inštituta za jedrsko liziko (INFS), prof. Tosatti z Mednarodne šole za visoke študije (S1SSA), profesorja Rosei in Fonda ter številni drugi z Oddelka za fizika na Univerzi v Trstu in samega Centra za visoke tehnologije površin in kataliz. Vsak izmed udeležencev je na sestanku povedal, s kakšnimi informacijami razpolaga. Večina je študije Fleischmanna in Ponsa ter Jonsa že prebrala. Res je, da nista še bili objavljeni v reviji Nature, vendar tudi v Trstu so se že razširile fotokopije rokopisov po tako imenovanem sistemu preprint.
Kljub temu pa tržaškim znanstvenikom — kot sicer marsikateremu drugemu v svetu — še vedno ni povsem jasno, kaj je ameriško-britanska trojica pravzaprav napravila. Njih študiji sta namreč težko razumljivi tudi zato, ker sta bili napisani na hitro in najbrž tudi površno. Kot znano, se je med obema skupinama vnela prava tekma, kdo bo prej dokazal, da je odkril hladno fuzijo, in to očitno ni prispevalo k jasnosti in izčrpnosti prikaza. Sicer pa velja tudi upoštevati, da bi odkritje, če bi bilo resnično, po vsem sodeč pomenilo precejšnjo revolucijo v znanosti in bi morali fiziki in kemiki spremeniti marsikatero od svojih utrjenih predstav.
Kot nam je povedal prof. Tommasini, bodo pri Padričah skušali najprej natančneje določiti posamezne člene, iz katerih naj bi bil sestavljen eksperiment. Nato bodo skušali sam poskus ali mogoče celo poskuse izvesti. Po prvih računih naj bi to stalo sorazmerno malo, od 30 do 40 milijonov lir, do rezultatov pa bi morali priti v teku dveh mesecev, (mb)
Medtem ko Irneri zapušča sceno
Družba Lloyd Adriatico žanje vse večje uspehe
Napoved, da bo Giorgio Irneri, dolgoletni predsednik tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico, zapustil predsedniško mesto, je včeraj nekoliko skvarila ozračje, ki je zaradi pozitivnega obračuna lanskega poslovnega delovanja družbe vladalo med člani vodstva. Včeraj se je namreč sestal upravni svet tržaške zavarovalnice, ki je pregledal obračun enoletnega delovanja v okviru velike švicarske zavarovalne družbe Suisse Re (s katero je Lloyd Adriatico sklenil zavezništvo pred natanko enim letom). Prav včeraj pa je Irneri napovedal- tudi svoj odstop. Dolgoletni predsednik družbe, ki je vse svoje življenje posvetil zavarovalnici (ustanovil jo je njegov oče Ugo) se je namreč odločil, da je to najugodnejši trenutek, da zapusti javno življenje; uspeh, ki ga je tržaški zavarovalnici zagotovilo zavezništvo s švicarskim kolosom, je bil verjetno njegov zadnji poslovni cilj.
In ta uspeh je zelo otipljiv: v zadnjem letu se je obseg poslov zavarovalnice povečal za kar 20 odstotkov, kar pomeni, da je družba nabrala premij za 814 milijard lir in da je čistega dobička (če prištejemo tudi finančne donose) za kar 36 milijard lir.
Če pregledamo delovanje tržaške zavarovalne družbe po raznih sektorjih, bomo ugotovili, da so v sektorju
različnih področij zabeležili porast za 17 odstotkov in da je promet znašal 148 milijard lir. Tudi v sektorju za življenjsko zavarovanje so imeli velik porast, in sicer za kar 29 odstotkov. Premij pa so nabrali za 88 milijard lir.
V zadnjem letu so se obrestovale tudi nove usmeritve tržaške družbe v zvezi z zavarovanjem civilne odgovornosti v prometu. Lloyd Adriatico je namreč skušal doseči novo ravnovesje med sektorjem RCA in ostalimi sektorji, tako da je družbi uspelo omejiti vejo RCA, ki v okviru zavarovanj za škodo predstavlja trenutno samo 59 odstotkov.
Upravni svet družbe pa je med včerajšnjim zasedanjem z zadovoljstvom ugotavljal, da je organizacijska struktura družbe zelo dobro prestala preizkusno fazo zavezništva z družbo Suisse Re in da je k poslovnemu uspehu prispevala tudi zunanja mreža sodelavcev, ki so dokazali veliko profesionalnost. Pri tem so poudarili pomen novih ponudb, kot je npr. življenjsko in odškodninsko zavarovanje.
Upravni svet je za svojega novega predsednika izvolil Rolfa Gamperja (ki je generalni ravnatelj Suisse Re in je bil doslej podpredsednik tržaške družbe), za podpredsednika pa dosedanjega pooblaščenega upravitelja zavarovalnice Antonia Sodara.
Mladoletna fanta sta se vračala iz diskoteke
Policisti prijeli roparja, ki sta s pištolo oropala dva mladoletnika
Pod obtožbo sodelovanja pri ropu v obtežilnih okoliščinah in nedovoljene posesti pištole sta v ponedeljek morala v zapor 30-letni Stojan Razem iz Ulice Flavia 12 in 59-letni Dario Piša iz Ulice Boito 6. V noči med soboto in nedeljo sta s pištolo v roki oropala dva mladoletnika in ju s pištolo v roki prisilila, da sta jima izročila ves denar, ki sta ga imela pri sebi. Imen 17-letnih fantov ne objavljamo, ker sta sama prosila za to. Bojita se namreč, da bi se jima storilca, ko bi prišla iz ječe, kruto maščevala.
Mladoletnika sta v petek prejšnjega tedna preživela večer v diskoteki La Capannina v Ulici Costalunga. Okrog enih ponoči (po koledarju je bila že sobota) sta se odločila, da se vrneta domov. Napotila sta se kar peš, saj stanujeta blizu diskoteke. Ko sta prišla do pokopališča, pa sta se jima približala na vespi 50 Razem in Piša, ki sta vprašala mladoletnika za neko informacijo. Nič hudega sluteč sta se 17-letna fanta ustavila, v tistem trenutku pa je eden od roparjev izvlekel iz žepa pištolo in jo vperil proti svojima žrtvama. Nato je nastavil pištolo na sence prvega mladoletnika, drugega pa je prisilil, da je pokleknil. Razem in Piša sta fantoma s silo odvzela denarnici, v katerih je bilo 65 tisoč lir, nato pa sta spet sedla na vespo in izginila v temi.
Precej časa je minilo, preden sta si mladoletnika opomogla od strahu. Sprva se še premakniti nista upala, ker sta se bala, da se roparja vrneta. Ko sta vsa prestrašena prišla domov, hista vedela, ali naj o zadevi obvestita Svoje starše ali ne. Nekaj časa sta
Dario Piša in Stojan Razem
oklevala, v soboto zvečer pa sta se končno odločila, da vse zaupata staršem. Na njihovo prigovarjanje sta se v nedeljo dopoldne javila na kvesturi in policiji povedala, kaj se jima je zgodilo. Obenem sta precej natančno opisala oba storilca. Agenti so kaj kmalu posumili, da je roparjema ime Stojan Razem in Dario Piša, ki sta oba stara znanca policije. Ko so zbrali dovolj dokazov o njuni krivdi, so policisti v ponedeljek dopoldne vdrli v stanovanje Piše v Ulici Boito 8. V stanovanju
je bil tudi drugi osumljenec in neko dekle, ki je bilo pod očitnim vplivom mamil. Policisti so izvedli hišno preiskavo in našli tudi pištolo, s katero sta cjrozila mladoletnikoma. Agenti letečega oddelka so takoj ugotovili, da pištola ni prava, čeprav je šlo za izredno dober ponaredek. Kljub temu pa so policijski agenti prijavili storilca sodnim oblastem tudi zaradi prepovedane posesti orožja. Za zakon namreč ni bistvenega pomena ali je pištola res prava ali ni. Dovolj je, da je žrtev prepričana, da gre za smrtonosno orožje, (hj)
Sindikati o aferi podjetja Dispral
O aferi zaradi milijardnih kraj v podjetju Dispral, ki zalaga s hrano razne menze, so se z včerajšnjim tiskovnim sporočilom izrekli tudi predstavniki tajništev sindikatov CGIL-CISL-UIL. Predvsem pozivajo sodstvo in preiskovalce, naj do kraja razčistijo to zadevo in naj ukrepajo z vso strogostjo proti krivcem.
Policijske preiskave o goljufiji v Dispralu so še v polnem teku, saj kaže, da je krivcev več, kot so jih doslej izsledili. Pretor Morway pa je včeraj izpustil na začasno svobodo še tri aretirane. Ječo so zapustili: 56-letni upravitelj skladišča Giuseppe Capella in prevoznika 43-Ietni Luciano Flego in 52-letni Giorgio Ferigutti.
M. Bambič iz ene bolnišnice v drugo
Po 20-dnevnem zdravljenju v sežanski bolnišnici se je novoletni sodelavec naše kulturne strani 84-letni Milko Bambič nekaj minut po vrnitvi znašel v katinarski bolnici na oddelku za hitro pomoč. Nekaj desetin metrov pred avtobusno postajo je namreč voznik sežanskega avtobusa moral naglo zavreti pred avtomobilom, ki mu je prekrižal pot. Tedaj je Bambiča vrglo naprej s stranskega sedeža desne strani na rob onega na levi. Utrpel je hud udarec nad levim očesom skoraj ob sencah. K sreči pa drobci stekla razle-telih očal niso ranili očesa.
na kratko
Občina Trst obvešča, da 15. aprila zapade zadnji rok za predstavitev prošenj za vpis otrok v poletne kolonije. Obrazci za prošnje so na voljo pri šolskih zdravstvenih delavkah, katerim jih je izpolnjene tudi treba oddati. Pojasnila dobite v občinskem uradu za kolonije, tel. 6754641.
* * *
Danes ob 17.30 bo v dvorani liceja Alighieri tretje predavanje iz cikla »Trst in velika vojna: spomini in razmišljanja«. Govoril bo izvedenec za vojaško zgodovino prof. Mario Silvestri, ki poučuje na milanski politehniki. Njegovo predavanje nosi naslov »Primerjava med dvema armadama«.
* * *
Mestna sekcija KPI prireja jutri ob 18.30 v dvorani krožka ARCI (Trg Duca d. Abruzzi 3) javno srečanje o problemih (zlasti prometnih) mestnega središča, ki se ga bosta udeležila tudi občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini in predsednik prevoznega podjetja ACT Paolo de Ga-vardo.
* * *
Odbor za proslavo 25. aprila za Sv. Ivan, Vrdelo, Podlonjer, Lonjer in Ka-tinaro prireja jutri ob 20. uri na sedežu občinske izpostave (Rotonda del Bos-chetto 3/F) javno srečanje za oblikovanje programa letošnjih svečanosti. Vabljen čim širši krog občanov!
* * *
Na pokrajinskem sedežu ACL1 v Ul. sv. Frančiška 4/1 (stopnišče A) bo danes ob 17. uri 3. srečanje iz ciklusa »Vzgajati k miru«, namenjenega učiteljem in vzgojiteljem. Na temo »Problemi, pomen in perspektive mirovne vzgoje danes« bo govoril raziskovalec turinske univerze Nanni Salio.
* * *
Sekcija KPI Pratolongo prireja drevi ob 19.30 v krožku Pečar srečanje z udeležencema vsedržavnega kongresa stranke A. Kalc in R. Lucciom.
* * *
Po nedavni skupščini bo jutri ob 20. uri v novem študentskem domu (Ul. F. Severo 158) sestanek spremljevalcev mladoletnih handikapiranih oseb.
* * *
V dvorani Venezian na tržaški pravni fakulteti (Trg Europa 1) bo danes ob 17.30 predaval Giacomo Barbieri, odgovorni za mednarodni urad sindi; kata FIOM/CGIL, na temo »Preusmeritev vojaške industrije«.
Zapustil nas je naš dragi
Hans Obdržalek
Pogreb bo v petek, 14. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Angela, hči Elfi, vnukinja Irene ter vsi sorodniki.
Trst, 12. aprila 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Za kulturni dom v Briščikih
V Zgoniku dobrodelni koncert proseškega godbenega društva
V prizadevanjih, da bi bili čim prej kronani z uspehom napori domačinov iz Briščikov, ki s prostovoljnim delom požrtvovalno gradijo kulturni dom -spomenik padlim vaščanom v narodnoosvobodilnem boju (urediti je treba še notranje prostore, poskrbeti za električno napeljavo in za ogrevanje), je godbeno društvo s Proseka preteklo soboto priredilo v športno-kulturnem središču v Zgoniku celovečerni koncert, katerega čisti izkupiček so namenili za dograditev briškovskega kulturnega doma. Program koncerta je bil pester in bogat, obsegal pa je izbor znanih skladb iz slovenske in mednarodne glasbene zakladnice. Pod taktirko rosno mladega kapelnika Aljoše Starca se je pomlajeni ansambel izkazal s svežino in zapustil ugoden umetniški vtis. Res škoda, da je ta dobrodelni kulturni dogodek privabil le nekaj desetin poslušalcev, za kar nosi del krivde tudi naš dnevnik zaradi sobotnega spodrsljaja pri napovedovanju dogodka. (B.S.)	(Foto Magajna)
V Miljah trije petkovi večeri z gledališčem v znamenju smeha
Upravitelji dvorane Verdi v Miljah so sklenili, da bodo svojemu občinstvu za pokušnjo ponudili tri gledališke predstave, katerih skupni imenovalec je smeh.
V petek, 14. aprila, bo skupina Do-nati, Olesen (in Kejser) uprizorila komedijo »Buonanotte brivido«. Tržaška publika to skupino že pozna, saj se je leta 1981 udeležila miljskega gledališkega festivala. Njeni člani so večkrat popestrili znane televizijske oddaje, kot na primer DOC (RAI2), »leri, Gog-gi e domani« (RAI1) in »Buona dome-nica« (Canale 5). »Buonanotte brivido« je parodija radijskih dram. Donati, Olesen in Keijser (prvi je iz Italije, drugi iz Danske, tretji pa iz Nizozemske) z raznimi dovtipi, smešnicami in podobnimi domislicami brezkompromisno obračunavajo s to radijsko zvrstjo.
Naslednji petek, 21. aprila, bo v dvorani Verdi nastopila milanska ka-baretistka Lella Costa. Tudi ta umetnica večkrat nastopa na televiziji. V Miljah se bo predstavila s svojo igro »Adlib«. Ta naslov je okrajšava, ki jo Američani uporabljajo namesto latinskega reka »ad libitum« in označuje posebni kabaretski žanr, za katerega je značilno, da igralec pripoveduje in se pogovarja s publiko. Zvrst dopušča številne improvizacije in je ravno zaradi tega dokaj zahtevna. Z igro Adlib si je Lella Costa prislužila posebno
nagrado žirije na gledališkem festivalu v Loanu.
Kot zadnji iz tega ciklusa bo lutkar Walter Broggini v petek, 28. aprila, predstavil svoj črni humor. Uprizoril bo predstavo »Solo«, ki je bila nagrajena na lanskem lutkarskem festivalu PIF v Zagrebu.
Vse predstave se bodo začele ob 21. uri. (W)
Raste pozornost za gledališče v narečju
Na festivalu narečnega gledališča, ki ga v Trstu prireja združenje "Armo-nia", je igralec Stefana fnchiostri prejel nagrado za najboljšo vlogo, gledališka amaterska skupina "Armonia" pa je prejela nagrado za najboljšo scensko postavitev.
Predsednik združenja "Armonia" Stelio Mattioni je poudaril pomen narečnega gledališča in ob tem ugotovil, da spremlja tržaške skupine, ki se ukvarjajo s tovrstnimi predstavami, vedno več ljudi. V eni sami sezoni se je podvojilo število obiskovalcev. Mattioni pa je tudi podčrtal, da se ne veča samo pozornost gledalcev, temveč da tudi narečne gledališke skupine. iz leta v leto pridobivajo na kakovosti svojega dela.
koncerti
Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil INTERNATIONAL CHAMBER MUSIČ ENSEMBLE.
Glasbena matica prireja jutri, 13. t. m., ob 11.30 v Kulturnem domu v Trstu koncert jazz - zabavne glasbe GLASBENEGA STUDIA NADE ZGUR. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC.
V	galeriji Cartesius je na ogled še jutnrazstava grafičnih del 24 slikarjev. Od 15. do 27. t. m. bo razstavljala slikarka Renata De Mattia.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 14.
aprila na ogled razstava slikarke Silve FONDE.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - bo do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo od 15. t. m. do 6. maja, na ogled razstava AMSTICI za PIRELLO GOET-TSCHE. Odprtje bo v soboto ob 18. uri.
šolske vesti
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v šolskih prostorih danes, 12. t. m„ ob 18. uri.
gledališča
KULTURNI DOM
SSG gostuje s predstavo STRIČEK VANJA A. P. Čehova danes, 12. t. m., ob 20. uri v Krškem, jutri, 13. t. m., ob 19.30 v Banji Luki in v soboto, 15. t. m., ob 19. uri v Sarajevu.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red L) četrta predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Chazalet-tes.
V ponedeljek, 24. t. m., bo v gledališču Verdi na sporedu koncert FILHARMONIČNEGA ORKESTRA MILANSKE SCALE pod vodstvom Carla Marie Giu-linia s sodelovanjem violončelista Maria BRUNELLA.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče iz Genove ponovilo Molierovo delo SOLA ZA ŽENE z Gastonejem Moschi-nom. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Francesca GUCCINIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Popusti za abonente.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, 12. t. m., ob 10. uri bo na sporedu glasbena pravljica PEPELKA, ki jo predstavlja skupina DELLA RANCIA iz TOLENTINA. Delo je napisal in zrežiral Saverio Marconi. Predstava je namenjena osnovnim in srednjim šolam.
V	soboto, 15. t. m„ ob 20.30 bo na sporedu premiera G. Bernarda Shawa LA MILIARDARIA.
Danes, 12. t. m., bo prof. Peter Močnik predvajal diapozitive
o državnih parkih Zahodne Amerike
v barkovljanskem društvu, Ul.
Cerreto 12, ob 20. uri.
Gnezdece Dunje in Davorina je napolnil mali
TOMAŽ
Da bi srečno poletel v življenje, mu želi
mladinska skupina P. Tomažič.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 12. aprila 1989
SAVICA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob
10.50	in zatone ob 2.38.
Jutri, ČETRTEK, 13. aprila 1989
JARMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.20 najvišja 24 cm, ob 8.50 najnižja -30 cm, ob 21.01 najvišja 16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb raste, veter 4 kilometre na uro, vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ting Ting Cheng, Marta Marši, Tomaž Smotlak, Stefano Muha, Adriana Addenzio, Michel Pauli, Števen Pauli, Alessio Mollino.
UMRLI SO: 81-letni Luciano Caccava-le, 68-letni Gaetano Rapisarda, 52-letna Francesca Gagliardi, 65-letni Marcello Fabris, 79-letna Antonia Gec vd. Benci, 79-letna Maria Marchesi, 77-letni Danilo Moro, 72-letna Rosa Pertot por. Kobal, 94-letni Emanuele Saraceno, 66-letni Antonio Giardino, 88-letni Giovanni Bossi, 71-letna Stefania Zadnik, 65-letna Rosa-mila Zuppini por. Cociani, 76-letna Lidia Carli vd. Galmonte, 69-letni Giovanni Kobau, 74-letna Maria Škerl por. Rebek, 83-letni Mario Bulfon, 90-letna Maria Pertot vd. Marzari, 77-letni Natale Golan, 72-letni Umberto Apollonio, 83-letni Giuseppe Ilardi, 53-letna Maria Cepah vd. Paulich, 73-letni Nereo Gašperini, 86-letna Adele Pieri, 86-letni Romano Sbisa, 89-letna Maria Rustia vd. Villani, 63-letni Eligio Scopas, 86-letna Mafalda Doria vd. Ciriello, 79-letna Aliče Turch vd. Pit-toni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
A Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna In carrlera, ZDA, 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney Weaver.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 Una pallotto-la spuntata, kom., ZDA 1988, r. D. Zuc-ker, i. L. Nielsen, P. Presley.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 Jacknlfe, r. D. Jones, i. Robert De Niro.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Inseparabi-li, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □
NAZIONALE II - 16.15, 21.30 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Rour-ke.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La moglie orlentale, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Uopera al nero, dram., Fr./It. 1988, r. A. Delvaux,
i.	G. M. Volonte.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Raln Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 17.20, 22.00 Satirycon, r. F. Fellini.
EDEN - 15.30, 22.10 lo e mia madre, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Natura contro, r. Climati, i. M. Merlo, Mey Deseligny.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un pešce dl nome Vanda.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Ouarto po-tere, r. Orson VVales.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Donne sulForlo dl una crlsl dl nervi, kom., r. Pedro Almodovar.
RADIO - 15.30, 21.30 Joussances collec-tives, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Narodna in študijska knjižnica
obvešča, da redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
vsako sredo od 17. do 19. ure v uradu NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333.
izleti
Upokojenci CGIL - SPI občine Dolina priredijo enodnevni izlet v Bassano del Grappa in Castelfranco Veneto dne 22. t. m. Odhod od Domja ob 6.30. Interesenti naj se zglasijo pri organizatorjih Ninu Slavcu, tel. 228248, ter Sergiu Smotlaku, tel. 228909.
V Društvu naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 16. t. m., geološko ekskurzijo v Goriška brda ter ogled cementarne Anhovo. Zbirališče ob 8. uri pred sodnijo v Trstu oz. ob 9. uri pred hotelom Sabotin v Saležu. Prevoz z lastnimi vozili. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Kmečka zveza vabi vinogradnike, da se udeležijo strokovnega izleta na vinski sejem VINITALV v Verono, ki bo v ponedeljek, 17. t. m. Število prostorov je omejeno. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel.’362941.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici
prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 30. 6. do 14. 7. -za otroke od 6. do 11. leta, na Grmu pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta ter v Portorožu od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
KUD Magnet organizira 15. in 16. t. m. TEČAJ MENTALNE DINAMIKE, ki ga bo vodila prof. Helena Bizjak iz Ljubljane. Za vse informacije tel. na št. 214172 ob delavnikih od 19. do 21. ure.
Odbor za proslavo 25. aprila priredi PRIPRAVLJALNI SESTANEK ZA PROSLAVO OSVOBODITVE jutri, 13. t. m„ ob 20. uri na sedežu rajonskega sveta na Ro-tondi del Boschetto 3 F. Da bi bila udeležba na proslavi in tudi pri spomenikih padlim na Katinari, v Lonjerju in Podlo-njerju ter v Ul. Pindemonte čimširša, vabimo k sodelovanju tako posameznike kot organizacije.
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte-sernio 27 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: razna poročila in volitve novega odbora.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 gost astrofizik dr. JANEZ ZOREC, Slovenec iz Argentine, ki dela na Inštitutu za astrofiziko v Parizu.
razne prireditve
KD L Grbec - Skedenj priredi v petek,
14.	t. m„ ob 20.30 PREDAVANJE O STEKLINI NA KRASU. Sodeluje Lovski pevski zbor Doberdob. Vabljeni!
SPDT prireja jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predavanje Bruna Križmana na temo PO DIVJEM KURDISTANU. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
SKD Vigred - Šempolaj priredi jutri, 13. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Sama Pahorja na temo KAJ IN KJE LAHKO RABIMO SLOVENŠČINO V ODNOSIH Z OBLASTMI.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na VEČER PLESNIH SKUPIN, ki bo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: skupina Lai - moderni plesi, klub Diamante -standardni in latinskoameriški plesi, klub Electric Feet - sinhronizirani akrobatski rok in break dance ter par Anto-nella in Fabio.
MPZ Tabor - Opčine priredi v soboto,
15.	t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA LEK iz Ljubljane. Vljudno vabljeni!
Amaterski oder J. Štoka s Proseka -Kontovela vljudno vabi na ogled igre PRI LEPEM RAZGLEDU v izvedbi članov SPD Radiše iz Celovca v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
V Slomškovem domu v Bazovici bo
danes, 12. t. m., ob 20.30 dr. Pavel Zlobec predaval o temi ZVEZDARNA PRI BAZOVICI IN OPAZOVANJE SONCA. Predavanje bo z diapozitivi.
mali oglasi
OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran.
NUDIM pomoč mlajšim šolarjem pri pouku slovenskega jezika. Tel. 003866/81100.
MLAD PAR išče v najem stanovanje v okolici Opčin in Sesljana. Tel. zvečer 225068.
PRODAM peč, gorilnik in rezervoar za toplo vodo na plinsko olje. Tel. 412871.
PRODAM poltovornjak lupetto v dobrem stanju. Tel. 0481/391209.
PRODAM renault 4, letnik 1983, v dobrem stanju, tel. 040/251063.
PRODAM Y 10 fire, letnik 1988, rdeče barve. Tel. 251050.
SEDEMNAJSTLETNI FANT z dveletno prakso v pekarni išče resno zaposlitev kot pek. Tel. 774103 po 15. uri.
ELEKTRIČNI pisalni stroj s slovensko tipkovnico vzamem v najem za mesec dni. Tel. 220110.
KRAS. V Trnovci prodamo lepo gradbeno zemljišče, sredi zelenja, idealna lega, sonce, mir, gozd, cesta ob meji, luč, voda, telefon. Tel. 040/62686 ob delavnikih od 12. do 13. ure.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje zaposli osebo za knjiženje na kompjuterju. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kompjuter".
RADA BI si izposodila za en mesec invalidski voziček (tudi star) za 9-letno deklico za nogo v gibsu. Tel. 228766.
IŠČEM hišno pomočnico s prenočitvijo, priporočeno vsaj eno leto, za delo z otroki. Tel. 040/51311.
WINDSURF ali round fun, 3,5 m, jambor fanatic, dve jadri, kompleten, v odličnem stanju prodam za 500.000 lir. Tel. 228352.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob prof. Žitomira Terčelja darujeta Antek in Tatjana Terčon 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše darujeta Lucilla in Albino Gerli 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin - Nabrežina in 30.000 lir za SKD Vigred iz Šempolaja.
V	spomin na dragega očeta Ivana Strajna daruje sin Dušan 250.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Bianco Carli por. Ferfolja darujejo Milka in Loredana Piščanc
20.000	lir, Mara in Pepi Križman 10.000 lir, Marija in Boris Piščanc 10.000 lir, Lui-sa Capitanio 10.000 lir, Gino Ferluga
10.000	lir, Zoro Štokelj 10.000 lir, Renato Štokelj 10.000 lir, Marija, Laura in Mar-juča Pisani 30.000 lir, Mauro Novak
10.000	lir, Vitorio Piščanc 10.000 lir, Ina Ferfolja 10.000 lir, Nino Bole 10.000 lir, Enzo Tauceri 10.000 lir, Marjuča Taučar
10.000	lir, Mario Ferfolja 10.000 lir, Rozina Volk 10.000 lir, Pepca Piščanc 10.000 lir, Marija Masten 10.000 lir, Mario Ber-nič 10.000 lir, Lidija Kozlovič 10.000 lir ter Ivanka Piščanc 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše darujejo družine Cecotto, Adamič, Peric in Kocman 40.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Josipa Perčiča darujejo Mirko, Bruna, Graziella, Magda in Marica 45.000 lir za Sklad M. Čuk in
45.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na predragega Angela Do-Ijaka darujejo žena Marija s sinovi 50.000 lir za vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Gabrija in Sergija Husuja darujeta Anica in Drago Štoka 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Bortola Petronia darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Ivanko Štoko vd. Daneu darujeta Anica in Drago Štoka 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob Češka Šuma-na daruje Marija Sancin 10:000 lir za KD L Grbec.
V	spomin na Češka Šumana daruje Modra Rinzner 10.000 lir za KD L Grbec iz Skednja.
V	spomin na Angela Doljaka daruje Fani Kosmina z družino (Šempolaj)
20.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na prezgodaj umrlo Francko Jež darujeta Jelka in Maks Šah 30.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	počastitev spomina Ivanke Štoke daruje Malka Kosmina 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem.
Namesto cvetja na grob Kazimira Ma-jowskega daruje družina Bojan Nabergoj
20.000	lir za popravilo bolnice Franja.
Ob 10. obletnici smrti drage žene in mame Marije Daneu darujejo Pepi, Maja in Neva 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Zdravka Kanteja daruje Etka Križnič 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Kazimira Majovvskega daruje. Etka Križnič 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
menjalnica
11.4. 1989
TUJE VALUTE
FIKING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1379,850	1370.
Nemška marka........ 732,900	731 —
Francoski frank..... 217,070	215,500
Holandski florint ... 649,470	647,-
Belgijski frank.....	35,005	34,500
Funt šterling....... 2343,500	2320.
Irski šterling...... 1955,550	1940.-
Danska krona........ 188,510	186.
Grška drahma........	8,625	8,200
Kanadski dolar...... 1160,	1130.-
Japonski jen ....... 10,398	10,200
Švicarski frank..... 831,070	828,500
Avstrijski šiling... 104,120	103,700
Norveška krona...... 201,900	199.—
Švedska krona....... 215,510	212,500
Portugalski eskudo .	8,882	8,400
Španska pese ta	.._ 11,805	11,300
Avstralski dolar.... 1116,500	1050.—
Jugoslov. dinar	... —	0,130
ECU................ 1526,250
n/^ll/n	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd	tržaška kreditna banka
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Spomin večne mladosti v baletnih fragmentih
Skupina baletnih zvezd se je v neapeljskem gledališču S. Carlo spet poklonila spominu velikega koreografa Nijinskega s predstavo, ki nosi zgovorni naslovo Nijinski - spomin mladosti. Med nastopajočimi so res enkratna imena: slavna Carla Fracci, Ekaterina Maximova in Vladimir Va-siliev iz moskovskega Bolšoja in Erič Vu An iz pariške opere.
Življenje velikega ruskega plesalca in koreografa je že doživelo nekaj uprizoritev. Med najbolj uspešnimi je bila prav gotovo koreografija Mauri-cea Bejarta po navodilih ustanovitelja ruskega baleta Djagileva v interpretaciji Jorgeja Donna (na sliki). Neapej-ska predstava, ki bo na sporedu od danes do 18. aprila, je nekoliko drugačna, saj sloni na tekstu Domenica de Martina. Režiser Beppe Menegatti je
ob predstavi pojasnil, da želi obnoviti življenje Vaslava Nijinskega s koreografskimi utrinki. Gledalec naj bi tako odkril in spoznal človeka, ki ga je ožarjal genij in ki je bil istočasno osamljen, potisnjen na rob, »obseden« s svojimi fizičnimi in duševnimi hibami, kot je rekel Cocteau.
Vaslav Nijinski je bil protagonist najbolj vznemirljive pustolovščine sodobnega baleta v »ruskem baletu« Sergeja Djagileva. S svojim uporniškim obnašanjem, ki ni spoštovalo ustaljenih norm, je razburjal javnost. Pravzaprav je bila njegova osebnost mešanica otroške naivnosti, genialnosti in dvoumnosti, ki so se izražale v neobičajni ustvarjalni sili in v posebni privlačnosti. Marcel Proust, Claude Debussy, Jean Cocteau, Igor Stravinski in Misia Sert so ga poznali in ljubili, vendar ga ta ljubezen ni obvarovala norosti. Klice bolezni je očitno nosil v sebi, saj mu je že v mladih letih blaznost umorila tudi brata. V neapeljski predstavi zaživijo tudi odnosi, ki jih je imel z najrazličnejšimi ljudmi: posebno prijateljstvo z umetniškim vodjo Djagilevom, srečanje in spor z Igorjem Stravinskem, odhod iz skupine »ballets russes«. Seveda vse osebe ih dogodki zaživijo ob baletih, katerih protagonist, avtor ali koreograf je bil Nijinski.
Kljub temu predstava ne želi biti le filološka rekonstrukcija. Ob dogodkih in trenutkih iz preteklosti obnavlja tudi dobo, prikazuje protagoniste zgodovine baleta kot protagoniste »večne maldosti«. Igralka Carla Bizzarri v osebi Bronislave Nijinski pripoveduje o bratovem življenju, obnavlja najvažnejše trenutke njegovega življenja: prve nastope, slavo, uspeh, prve simptome bolezni, obup, osamljenost. Tako zraste pred gledalcem iz fragmentov zgrajena osebnost »večnega dečka«, ki nikoli ni umrl, ker so njegovo delo nadaljevali drugi veliki umetniki, kot Leonide Massine ali Serge Lifar. In mit se je ohranil.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Kdo vihti prapor splava
Že od vsega začetka borbe za uzakonitev pravice o prostovoljni prekinitvi nosečnosti v Italiji in drugod je bilo jasno, da se pod zastrašujočim geslom »splav« skriva povsem drugačen spopad. O tem nedvomno priča razplet dogodkov ne samo v Italiji, temveč na primer zadnje čase tudi v Združenih državah Amerike, kjer je bila v prejšnjih dneh mogočna manifestacija v obrambo obstoječih zakonskih predpisov, ki dopuščajo možnost prostovoljne prekinitve nosečnosti.
Ob spodbudnem dejstvu, da so ameriške ženske, predvsem mlajšega rodu, po dolgem času spet enotno stopile pred javnost, pa velja naglasiti, da je prišlo v prejšnjih mesecih v ZDA do številnih pobud, ki so z neokusnimi prijemi opozarjale na pojav splava. Ne glede na dejstvo, da nasprotniki zakonov, ki dopuščajo možnost prostovoljne prekinitve nosečnosti, velikokrat napačno tolmačijo številčne podatke o opravljenih posegih, je vznemirljiva in obsojanja vredna zloraba perečega vprašanja v povsem drugačne namene.
V mislih imamo uspešnega show mana Adriana Celentana, ki se je nekdaj ukvarjal s popevkami, zadnje čase pa je v sebi odkril pridigarsko žilico. To seveda sodi v okvir njegove osebne svobode, toda vredno se je vprašati, zakaj lahko gospod Celenta-no uveljavlja to svojo pravico s pomočjo druge italijanske državne televizijske mreže in z povsem odkritim ciljem, da bi dvignil »audience« nove oddaje »skesanega« Pippa Bauda.
Podvig je odlično uspel in zato je vsebina Celentanove pridige, v kateri je z zmedeno vzročno povezavo navrgel veliko hudih problemov sedanjega časa, postala drugotnega pomena, ko ne bi uradno protestirala vrsta prizadetih, ki jih je v svojo veličino in resnico zastrti popevkar kratkomalo opsoval. S prodorno ironijo, ki ga odlikuje, je dogodek v eni najboljših televizijskih oddaj Raia Doc predstavil Renzo Arbore, ki se je v namišljenem
razgovoru z odgovornimi spraševal, če naj tudi on govori o splavu, da bi si pridobil širši krog gledalcev.
Kljub odmevnosti podobnih podvigov to vsekakor ni ključno vprašanje v zvezi z zakonom o splavu. Na osnovno vprašanje so skušali opozoriti številni udeleženci nedavnega pohoda v VVashingtonu, v istem duhu bo potekala protestna manifestacija, ki bo na pobudo članic laičnih strank in sindikalnih organizacij CGIL ter UIL v soboto v Rimu. Osnovne teze pobudnikov teh in sličnih manifestacij so, da je treba na pojav kot tak in na zakonska določila gledati trezno ob upoštevanju pravic vseh. Povsem demagoško je v imenu »splošno veljavnih načel« kratkomalo pozabljati na pravice žen-
sk, ki so v prvi osebi vpletene tako v pojav rojevanja kot v prekinjanja nezaželene nosečnosti.
In tako smo pri ključnem vprašanju, ki ga postavlja »primer« splav in ki ne sodi v' svet moralnih ali etičnih prepričanj. Vprašanje, kdo pravzaprav lahko odloča o oportunosti prekinitve nosečnosti, posega v sfero upravljanja družbe in bi torej moralo ostati v domeni »oblasti«. Zato ženska gibanja, ki so v zvezi z zakonskimi določili o splavu izdelala vrsto dokumentov, ostro zavračajo tezo, da se nasprotniki zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti zavzemajo za »absolutno vrednoto življenja«. Kajti prav uveljavljanje zakona lahko najprej omeji in nato odpravi pojav splava, kar je konkreten doprinos v borbi za življenje.
::



današnji televizijski in radijski sporedi

■■■■I

rijll NjiBilijlii®®!::
[~j| RAI 1__________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaji: Odprta šola,
15.30	Novecento
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nad.: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Aktualno: Check-up
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10	Filmske novosti
23.15	Športna sreda, vmes tekma košarkarskega prvenstva
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Aktualno: Dopo mezza-
notte
^ RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Le avventure di Scaramouche (pust., Šp.
•	1964, r. A. Isasi Issas-
mendi, i. Gerard Barray)
10.35	Risanka: Clorofilla
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mez-zogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.25	Dokumentarni oddaji:
Lepa Italija, 17.45 L ago della bilancia
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, nato dnevnik
20.30	Film: La donna della domenica ((krim., It. 1975, r. Luigi Comenci-ni, i. M. Mastroianni)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	International DOC Club
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Uomini e affari
0.30 Film: La panchina sul lungomare (dram., ZDA 1979, r. Stephen Verona)
RAI 3	|
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	Šport: ameriški nogomet - tekma iz prvenstva, nato kolesarstvo (prenos iz Belgije)
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.15	Nanizanka: Vita da stre-ga - II mio amico Ben
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravlja Aldo Biscar-di)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Film: Simbad, il mari-naio (fant., ZDA 1947, r. Richard Walace, i. Douglas Fairbanks jr., Mau-reen O Hara)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22305 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
I	RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, 10.50 Svet na zaslonu, 11.30 dokumentarec Trip-tychon
11.15	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, 17.25 dokumentarna oddaja Triptychon, 17.50 Vpliv onesnaževanja na življenje v potoku (pon.)
18.10	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Nana, mala opica (J. Ribičič), gledališka predstava Jurček (Pavel Golia, 1. del)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Čaj v Arhimedovem haremu (dram., Fr. 1985, r. Meh-di Charef, i. Kader Bo-ukhanef, Remi Martin, Laure Duthilleul)
21.55	Dnevnik
22.05	Pregled aktualnih dogodkov: Svet poroča
23.05	Video strani
[1^ TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
15.00	Kolesarstvo: Freccia Vallone
17.00	Film: II dominatore del deserto (pust., It. 1964, r. Amerigo Anton)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Deželni svet razpravljal o Slovencih GORICA — Raba slovenščine v goriških javnih upravah
VIDEM — Miles Davis na turneji po Italiji TRST — Zbornik kinematografov v Alpe-Adrii
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Nogomet: NDR-Turčija
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Kolesarstvo (posnetki)
RTV Ljubljana 2
19.00	Dokumentarec: Turčija
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualno: Žarišče
20.35	Drama: Agata Schvvarz-kobler (Koreodrama)
21.40	Znanstveni forum
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
9.00	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (39. del); 15.15 Neopravičena ura;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.); 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela GMS; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.27 Z našimi interpreti: violist Mile Kosi; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Urh, grof Celjski;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE 5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis (vodi Mike Bon-giorno), 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie (vodi Marco Pre-dolin)
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to (vodi Marco Colum-bro)
20.25	Aktualno: II gatto (vodi Giuliano Ferrara)
22.30	Aktualno: Speciale Ca-nale5Ne.ws
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Baretta - Un funerale da 500.000 dol-lari, 1.35 Mannix - Passo degli Angeli
RETE 4________________
7.55	Nanizanki: Lou Grant,
8.55	Switch
9.55	Film: II segreto delle rose (kom., It. 1958, r. Albino Principe, i. Miriam De Koning)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.00	Nad.:Febbredamore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Sfida senza paura (dram., ZDA 1971, r. Paul Newman, i. Paul New-man, Henry Fonda)
22.30	Film: lo confesso (dram., ZDA 1952, r. Alfred Hitchcock, i. Montgomery Clift, Anne Baxter)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
ITALIA1	________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 1 Robinson,
22.00	Denise
22.30	Nanizanka: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito!
23.20	Aktualno: Fish-Eye
23.50	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Troppo for-te, 0.30 Giudice di notte,
1.00	Kung-fu
ODEON_________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nanizanki: Good times,
10.15	Arthur re dei bri-tanni
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nanizanka: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Uno di troppo?
19.00	Fiori d'arancio
19.30	Risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: L inguieta (kom., Braz. 1985, r. Neville D -Almeida, i. Sonia Braga, Nuno Leal Maia)
22.30	Film: Da Corleone a Bro-oklyn (krim., It. 1979, r. Umberto Lenzi, i. Maurizio Merli, Mario Merola)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: L'unico superstite (dram., ZDA 1969, r. Paul Stanley, i. Vince Ed-wards, Richard Basehart)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nogomet: Atletico Mad-rid-Barcellgna, četrtfinale za pokal Španije
22.50	Aktualno: TMC nocoj
23.10	Športne vesti, vmes kolesarstvo - Freccia Vallone
TELEFRIULI____________
13.30	Rubrika o kolesarstvu
14.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nadaljevanka: Quer pas-ticciaccio brutto de via Merulana
23.30	Glas. odd.: Sei corde
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Sujrerpass;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke;
14.00	Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ;
18.33	Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Uspela pokrajinska stavka in zborovanje v Tržiču
Množičen protest proti »ticketom«
Proti vladnim ukrepom za zajezitev primanjkljaja v finančnem proračunu, predvsem pa proti uvedbi novih prispevkov za zdravstvo so se tudi včeraj po vsej državi odvijale javne manifestacije in stavkovna zborovanja. Tako je bilo tudi na Goriškem, kjer je 4-urno splošno stavko oklicala sindikalna konfederacija CGIL, CISL in UIL in katere so se poleg zaposlenih v industriji udeležili tudi predstavniki drugih sektorjev, šole in upokojencev. Med stavkajočimi so bili tudi dijaki slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol. Na posameznih slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici je včeraj dopoldne povprečno bilo odsotnih od polovice do treh četrtin vseh dijakov.
Osrednja manifestacija je bila včeraj dopoldne v Tržiču, kjer se je zbrala velika množica ljudi, nad 3.500, ki je na ta način izrazila svoj protest proti zadnjim vladnim ukrepom.
Potem ko so stavkajoči prehodili glavne tržiške ulice in s tem opozorili na nevzdržno stanje, ki je nastalo ob plačevanju posebne takse za zdravniške preglede in hospitalizacijo, so se zbrali na Trgu Republike, kjer je po uvodnem posegu sindikalista Gi-anfranca Valenteja prevzel besedo tržiški župan De Marchi. Župan je izrazil vso solidarnost občinskega sveta stavkajočim in prebral resolucijo, ki jo je tržiški občinski svet izglasoval v ponedeljek zvečer. V resoluciji izreka občinski svet globoko zaskrbljenost nad vladnimi ukrepi, ki so krivični in posledica neustreznega vladanja ter udarjajo predvsem po manj premožnih slojih.
V imenu sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL je Gian Franco Trebbi ostro kritiziral vladne izbire pri reševanju državnega primanjkljaja, kar je v strogem nasprotju s samimi načelnimi izjavami, ki jih je ista vlada dala ob svoji umestitvi. Po ugotovitvah sindikalnega predstavnika vlada nadaljuje po
stari, že preverjeni poti, da pobira sredstva tam, kjer je najlažje: pri odvisnih delavskih kategorijah, pri upokojencih in pri manj premožnih državljanih. Te izbire, ki kažejo na moč vlade nad šibkimi in njeno šibkost nad močnimi, pa ne bodo po njegovem mnenju obrodile zaželenih sadov, saj se jim bo sindikat odločno zoperstavil. Poleg tega pa vse kaže, je dejal Trebbi, da se v sami vladni večini glede teh vpra-
šanj krha enotnost, kot so pokazala tudi deljena mnenja na včerajšnji seji ministrskega sveta.
Svoj poseg na tržiškem zborovanju je sindikalist Trebbi sklenil s pozivom po čim večjem številu protestnih podpisov, ki jih te dni zbirajo pred raznimi bolnišnicami.
Na sliki (foto Pavšič): pogled na včerajšnje protestno zborovanje v Tržiču.
V Kulturnem domu
Drugi film o Afriki
V Kulturnem domu bodo nocoj predvajali drugega v ciklusu treh afriških filmov, ki ga prirejata Kinoate-Ije in center CVCS. Ob 20.45 bodo vrteli film »De Ouaga a Douala en pas-sant par Pariš«, mladega in po ocenah kritikov dokaj obetajočega kamerunskega režiserja J. M. Tena. Glavna zgodba se odvija v Parizu, kjer se komaj priseljeni Afričan sreča s prijateljem, ki je že vključen v tamkajšnje življenje. Okrog njiju se giba pisana galerija oseb in situacij, ki so tipične za okolja afriških priseljencev.
Prijatelja razpravljata o vlogi afriškega intelektualca, o ženski, o problemih daljne domovine. To je povod za tri kratkometražne vložke, ki prikazujejo različne podobe življenja v njuni afriški domovini. Prikaz se giblje med idealiziranim spominom in prikazom današnje stvarnosti, ki je skupna mnogim afriškim državam, kjer se bije oster boj med novim in antičnim.
Zdravstvo in ženske
Goriška KZE, enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, Sodišče za pravice bolnikov in Koordinacijski odbor tržiških žensk prirejajo drevi ob 17. uri v šoli za bolničarje pri bolnišnici San Polo v Tržiču javno srečanje na temo Organizacija in funkcija zdravstvenih služb za zaščito zdravja žensk. Spregovorili bodo predsednik KZE arh. Ro-bustelli, nekateri zdravniki, predstavnice Koordinacijskega odbora žensk in Sodišča za pravice bolnikov.
Optimizem v vrstah večine za rešitev krize na Občini
Že skoraj štirimesečna kriza v večinski koaliciji na Goriški občini se najbrž bliža koncu. V petek ob 18.30 se bosta istočasno sestala občinski in pokrajinski svet in vse kaže, da bo prišlo do take ali drugačne rešitve. Občinski svet bi moral nadaljevati z razpravo o točkah, ki so jih odložili na zadnji seji, torej o ostavki odbora in izvolitvi novega odbora. S tem povezano je tudi vprašanje ohranitve sedanje koalicije na Pokrajini, kjer so socialisti zahtevali prekinitev razprave o proračunu v pričakovanju razjasnitve na Občini.
Potem ko so v prejšnjih dneh po vrsti neuspelih sestankov predstavnikov strank mnogi že resno jemali v poštev možnost predčasnih volitev, so se včeraj ponovno sestale delegacije petih strank koalicije. Zdi se, da so pogajanja ubrala pot, ki naj bi privedla do dokončne rešitve. Po nekaterih vesteh je celo kazalo, da je bil sporazum včeraj že dosežen, v resnici pa so se delegacije razšle brez dokončnega sporazuma. Danes se bodo predvidoma ponovno sestale, da bi se dogovorile o podrobnostih in preverile, ali bodo res vsi partnerji pristali na dogovor.
Po vesteh, ki smo jih lahko zbrali sinoči, naj bi se načelno sporazumeli o priznanju večje težje socialistični stranki. Socialisti so po volilnih uspehih v zadnjih letih in po prestopu dveh občinskih svetovalcev socialdemokratske stranke v vrste PSI ugotavljali, da razmerje sil v upravi ne odgovarja več politični teži strank. Odtod zahteva po drugem odborniškem mestu, ki naj bi ga jim odstopili prav socialdemokrati. Kaže, da bo do te zamenjave prišlo, vendar v okviru širšega dogovora, ki zadeva tudi predsedniška mesta nekaterih manjših ustanov. Predvidena je tudi razširitev večine na Pokrajini, kjer naj bi se republikanci pridružili ostalim štirim strankam koalicije, čeprav ne bi imeli svojega predstavnika v odboru.
Ta rešitev seveda ne zadovoljuje vseh, predvsem ne socialdemokratov. Na današnjem ponovnem srečanju bodo zato morali še izpiliti podrobnosti v zvezi s "tolažilnimi" mesti v manjših ustanovah, kar še pogojuje pristanek vseh partnerjev k sporazumu. Ga bodo danes dosegli? Sinoči je prevladoval optimizem: v petek naj bi izvolili nov odbor, pa naj bodo v njem vse ali le nekatere stranke dosedanje veči-
Civilne stranke proti Scaranu
Odv. Genovese je v imenu so-vodenjskega odbora proti upepe-Ijevalniku včeraj vložil prijavo kot civilna stranka proti županu Scaranu in upraviteljema upepe-Ijevalnika ter družbe Saspi, ki so prejšnje dni prejeli sodno obvestilo od pretorja dr. Lie. Odbor se je svojčas že prijavil kot civilna stranka v postopku proti nezna-cem, sedanji korak pa je posledica evidentiranja morebitnih krivcev za onesnaževanje.
Sovodenjska občinska uprava še čaka odgovor KZE na pisno vlogo od dne 8. marca. Občina, ki je 5. aprila ponovno urgirala odgovor, sprašuje o umestnosti poziva občanom, naj se izognejo pridelovanju zelenjave in drugih pridelkov na parcelah v bližini upe-peljevalnika ter njihovemu uživanju. To dokler ne bi Dežela in Pokrajina poskrbeli za obljubljeno znastveno raziskavo. Občina Sovodnje se sklicuje na podoben položaj v občini Čampi Bisenzio pri Firencah, kjer že skoraj tri leta velja prepoved obdelovanja, prodaje in uživanja pridelkov v pasu enega kilometra okrog upe-peljevalnika.
Za nove industrijske pobude 4,5 milijarde lir prispevkov
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja sredstva iz Goriškega sklada, je sklenil, da bo z milijardo lir podprl novo gospodarsko pobudo v goriški industrijski coni. Gre za obnovo proizvodnje kontejnerjev v bivši tovarni Inteco. Kot smo poročali pred nekaj dnevi, je družba ICCU prevzela obrat in namerava v njem obnoviti proizvodnjo. Investicija znaša približno 6 milijard 600 milijonov lir. Podjetje bo prevzela družba HFE iz Trsta, ki bo za proizvodnjo hladilnih kontejnerjev predvidoma zaposlila v tovarni pri Standrežu 177 delavcev.
Razširjeni odbor za upravljanje Goriškega sklada je na istem zasedanju odobril še druge prispevke. Skupno so tako raznim novim gospodarskih pobudam v goriški pokrajini namenili 4 milijarde 400 milijonov. Prispevki bodo deloma krili investicije, ki bodo skupno znašale okrog 35 milijard lir in ki naj bi zagotovile okrog 300 novih delovnih mest.
Prispevek (410 milijonov) bo prejela družba Astrel, ki bo z investicijo 1.370 milijonov odprla obrat za elektronsko industrijsko proizvodnjo v Krminu. Predvidoma bodo zaposlili 30 oseb. Družba NCA (New Clampco Antel) bo
za nov obrat z 10 delovnimi mesti v Romansu prejela 200 milijonov lir. V Gradišču namerava podjetje Polinar odpreti obrat za proizvodnjo platičnih lepil. Investicija bo skupno znašala več kot 10 milijard lir. Od tega bo ena milijarda prispevka iz Goriškega sklada, pod pogojem, da bodo vsaj tri četrtine od 25 na novo zaposlenih črpali med krajevno delovno silo. Prispevek v vrednosti 400 milijonov so dodelili tudi tekstilni tovarni Nuova Torcitura v Zagraju, ki načrtuje povečanje obsega proizvodnje.
Bencin dražji
Zaradi povečanja nabavne cene naftnih derivatov so včeraj podražili bencin proste cone. Liter super bencina bo po novem stal 28 lir več kot doslej. Cena je namreč narasla od 575 lir na 603 lire na liter.
Pianist Trevisan nocoj v avditoriju
Drevi ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma nastopil pianist Fi-lippo Trevisan. Koncert prireja mladinsko glasbeno združenje AGIMUS v okviru petih glasbenih srečanj "Tutto Agimus", ki se bodo odvijala v tem mesecu.
Trevisan je diplomiral na tržaškem konservatoriju Tartini. Svojo glasbeno znanje je kasneje izpopolnil na pariški glasbeni šoli Ecole Normale de Musi-que, kjer je leta 1987 diplomiral kot koncertant. Nastopil je na številnih glasbenih tekmovanjih, kjer je bil deležen laskavih priznanj. Poleg tega je nastopal širom po svetu.
Drevi bo Trevisan najprej izvedel dve Scarlattijevi sonati, nato pa Beethovnove variacije op. 35 in Lisztova "Fantasia guasi Sonata". Koncert bo zaključil z Messianenovo "Un reflet le vent". Vstopnica za koncert velja 3500 lir, 8 tisoč lir stane abonma za celotni ciklus petih koncertov za odrasle, 6 tisočakov pa za študente.
Stroge zahteve tožilca na procesu zaradi afere o vozniških dovoljenjih
Pri aferi o vozniških dovoljenjih je nedvomno prišlo do združevanja v zločinske namene. Delovala je prava kriminalna organizacija, v kateri so bile točno porazdeljene vloge in naloge: funkcionarji Urada za motorizacijo so skrbeli za ponarejanje listin in izdajanje vozniških dovoljenj "nezasluž-nim" voznikom: krog mešetarjev je skrbel za zbiranje kandidatov, ki so navadno po vrsti spodletelih poskusov prihajali do dovoljenj s pomočjo podkupovanja. Tega postopka se je najbrž v prvi polovici 80. let na Goriškem po-služilo na stotine ljudi. Preiskava, ki jo je prometna policija začela leta 1985 in ki je pred nekaj tedni privedla pred goriške sodnike 31 obtožencev, pa je najbrž odkrila le vrh ledene gore, kot se temu pravi. Prijavili so organizatorje in del koristnikov nedovoljenega

POKRAJINSKI ODBOR SKGZ ZA GORIŠKO
vabita na predstavitev
FOTOMONOGRAFIJE
Nove Gorice
Jutri, 13. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. O knjigi bosta spregovorila:
prof. JOŽE PIRJEVEC in GIOVANNI BATTISTA PANZERA
prekupčevanja z vozniškimi dovoljenji, najbrž pa se po naših cestah pelje na stotine voznikov, ki so prav tako na nedovoljen način prišli do potrdila o sposobnosti upravljanja motornih vozil.
Tako je v glavnih obrisih državni pravdnik dr. Mancuso na včerajšnji drugi obravnavi rekonstruiral odmevno afero o izdajanju vozniških dovoljenj v Gorici. Mancuso je nato prebral svoje zahteve za posamezne obtožence.
Od treh funkcionarjev Urada za motorizacijo sta med obtoženci le dva. Proti tretjemu, Tržačanu Giorgiu Bac-chii, bodo postopali ločeno, saj so sodniki še včeraj zavrnili zahtevo branilcev po združitvi postopkov. Za druga dva funkcinarja sta bili zahtevi tožilca sledeči: Giorgia Hvastio iz Trsta naj bi obsodili na 3 leta in 2 meseca zapora, 2 milijona globe in 3-letno prepoved opravljanja javnega poklica, Fernanda Previdija iz Rima pa na 4 leta in 6 mesecev zapora, milijon lir globe in štiri leta prepovedi opravljanja javnega poklica. Oba naj bi oprostili obtožbe združevanja v zločinske namene, ker sta pri zadevi imela le obrobno vlogo.
Tožilec je predlagal oprostitev bratov Vittoria in Pietra Paola Filippucci-ja zaradi pomanjkanja dokazov. Res, da so vsi osumljeni kandidati šli skozi njuno avtošolo, vendar iz pričevanj in drugih izsledkov preiskave niso izšli konkretni dokazi o njuni soodgovornosti.
Dokaj težke so bile tožilčeve zahteve za skupino "mešetarjev". Gianfran-ca Braidota iz Gorice in Alcida Vec-chieta iz Koprivnega naj bi obsodili
na 6 let in 2 meseca zapora, 2 milijona globe in dosmrtno prepoved opravljanja javnih poklicev. Po 5 let in 2 meseca zapora, milijon lir globe in dosmrtno prepoved opravljanja javnih poklicev je tožilec zahteval za Enza Beltrameja iz Pradamana, Vinicia Va-lentinija iz Tržiča in Marina Barbacet-ta iz Ravascletta. Vsa ta skupina naj bi sestavljala ogrodje zločinske organizacije in jo gre zato po tožilčevem mnenju obsoditi zaradi združevanja v zločinske namene. Obrobno vlogo naj bi pri posredovanju med kandidati in funkcionarji motorizacije imel tudi Pi-ero Beltrame iz Pradamana, za katerega je tožilec zahteval obsodbo na 2 leti in 2 meseca zapora ter milijon lir globe.
Dr. Mancuso je za dva obtoženca podkupovanja, Luciana Zanella iz Cervignana in Anito Beltramini iz Re-manzacca predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za vseh ostalih 18 obtoženih, da so s podkupovanjem prišli do vozniškega dovoljenja pa je zahteval po eno leto in 4 mesece zapora ter 400 tisoč lir globe. V tej skupini je samo en Goričan, Roberto Bizzaj, drugi pa so iz San Giorgio di Nogaro, Rezije, Cervignana, Remanzacca, Pau-lara, Maiana in Ville Santine. Do odkritja prekupčevanja je namreč prišlo prav zaradi "romanja" furlanskih kandidatov, ki na Videmskem nikakor niso mogli opraviti izpita, v Gorici pa so vsi "čudežno" opravili vozniške izpite že ob prvem poskusu.
Po tožilcu so na včerajšnji obravnavi prišli na vrsto branilci. Zaradi pozne ure so sinoči proces prekinili. Nadaljeval se bo v torek, ko pričakujejo po posegih zadnje skupine branilcev tudi že razsodbo.
Pripravljalni odbor za postavitev partizanskega spomenika v Rupi se javno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu nedeljske slovesnosti. Posebej se odbor zahvaljuje geom. Ivu Rojcu za idejno rešitev, načrtovanje in vodstvo del ob gradnji spomenika.
razna obvestila
Kras in kraški pojavi na matičnem Krasu in v visokogorskem svetu. Na to
temo bo v petek, 14. aprila, v Kulturnem domu predaval dr. Peter Skoberne, sodelavec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Predavanje bo spremljalo predvajanje barvnih diapozitivov. Pričetek ob 19. uri.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Una pallottola spuntata«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno hostess in crociera«. Prep. ml. pod 18. letom.
rri v« v
Trzic
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Moana e i suoi piaceri«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-22.00 »Kavarna Astoria«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Bruno Rossi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Editta Perco vd. Grion iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13. uri Palmina Stanta por. Ziani iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stra-žicah in na glavno pokopališče.
Danes zadnje kolo regularnega dela A-2 hge
Za San Benedetto velja le zmaga
Po sestanku UEFA na Portugalskem
Angleške ekipe spet v Evropi
PALMELA — Izvršni odbor evropske nogometne zveze UEFA je včeraj na svojem sestanku v portugalskem mestu Pal-mela odločil, da dovoli angleškim klubom, da se ponovno udeležijo vseh evropskih pokalnih tekmovanj. Kot znano, je UEFA po tragediji na bruseljskem stadionu Hysel, na katerem je pred nogometno tekmo Juventus - Liverpool dne 19. maja 1985 umrlo 39 ljudi, prepovedala vsem angleškim ekipam, da se udeležujejo tekmovanj za evropske pokale. Odlok velja od sezone 1990/91 naprej, vendar pa se mora z njim strinjati tudi angleška vlada, ki je, kot znano, po tej tragediji ostro nastopila proti huliganstvu angleških "navijačev".
To odločitev je osebno sporočil javnosti sam predsednik UEFA Jacgues Ge-orges, vendar pa so se z njo strinjali čisto vsi. Odmevi na to odločitev so vsekakor pozitivni. Predsednik italijanske nogometne zveze FIGO Antonio Matarrese je poudaril, da je to vsekakor zmaga razuma, saj verjame, da je ta najboljši način, s katerim se bodo spomnili takratnih žrtev. Predsednik Juventusa Boniperti je izrazil svoje zadovoljstvo, saj je poudaril, da prav gotovo niso krivi igralci, če majhen del njihovih navijačev sprašča vse svojo zatrte nasilne nagone na nogometnih stadionih.
Nogometno SP v Italiji ’90
Predstavili sistem za izbiro maskote
MILAN — Včeraj so v Milanu slavnostno predstavili sistem, s katerim bodo odločili, kako se bo imenovala maskota svetovnega nogometnega prvenstva, ki se bo odvijalo v Italiji leta 1990. O imenu bodo odločali Italijani s sistemom Toto-calcia, v katerem se bo vsako ime pomerilo z vsakim. Imena v konkurenci so: Ciao, ki je tudi favorit, Dribbly, ki zelo ugaja zveznemu trenerju italijanske državne reprezentance Viciniju, Amico, Beniamino in Bimbo, ki bo po vsej verjetnosti zasedel zadnje mesto.
Naključje je naneslo, da se bodo v drevišnjem zadnjem kolu regularnega dela košarkarske A-2 lige štiri ekipe od petih, ki si še niso zagotovile uvrstitve v play out, pomerile med sabo (Fantoni - Jolly in Annabella - San Benedetto), peta, to je Braga, ki ima na lestvici točki več od ostalih , pa bo doma igrala s Kleenexom. Od teh bosta le dve ohranili možnost vstopa v najvišjo ligo, za ostale pa se bo sezona predčasno končala.
Na gostovanju v Pavii za košarkarje goriškega San Benedetta pride v poštev samo zmaga, kajti v nasprotnem primeru je play out nedosegljiv. Vendar to ni dovolj. Treba je tudi, da Fantoni doma premaga Jolly (ta ima namreč v primerjavi z Goričani boljšo koš razliko, Videmčani pa ne). Če bi hkrati Braga izgubil, bi se v play out uvrstila oba deželna ligaša, kar bi bila
navsezadnje za tukajšnje ljubitelje košarke najboljša rešitev.
Redno bo v Pavii igral tudi Aleksi-nas, ki ima težave s kolenom.
DREVIŠNJI SPORED: Annabella -San Benedetto: Braga - Kleenex; Cari-pe - Teorema: Fantoni - Jollycolomba-ni; Filodoro - Sharp; Mar - Irge; Nuet-ro - Glaxo; Sangiorgese - Standa.
Tudi v A-1 ligi vse še odprto
V tem zadnjem kolu se bodo ekipe zlasti borile za boljši izhodiščni položaj v play offu, saj si je le Scavolini zagotovil končno prvo mesto, vse ostale uvrstitve so še sporne, čeprav so imena desetih udeleženk play offa že znana (prve štiri pojdejo v četrtfinale brez boja). Odprt je tudi še boj za obstanek, saj ima Hitachi še možnosti, da se reši in obsodi na izpad Cantine ali
Ipifim. Radovanovič in tovariši pa morajo zmagati v Bologni.
DREVIŠNJI SPORED: Allibert -Scavolini; Arimo - Hitachi; Benetton -Snaidero; Ipifim - Divarese; Paini -Knorr; Philips - Alno; Phonola - Riuni-te; Vismara - Enichem.
Dvesto gledalcev za Cibono
ZAGREB — V prvi tekmi, ki odloča za nastop v košarkarskem Koračevem pokalu je zagrebška Gibona gladko premagala novopečenega prvoligaša Slobodo Dito s 121:82 (52:47). Med domačini so se najbolje izkazali Čutura, Sunara, Razič in Arapovič, med gosti pa le Videka. Zanimivo je, da se je to srečanje ogledalo le dvesto gledalcev.
Na prvi tekmi drugega kola play offa za košarkarice je v Beogradu partizan premagal Krajino Avto iz Banjaluke s 87:75
V prvi polfinalni tekmi play offa
Zmaga Partizana v mestnem derbiju
BEOGRAD — V prvi polfinalni tekmi play offa za naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka je sinoči Partizan premagal Crveno zvezdo s 105:92 (54:44). Tekmo si je ogledalo kar 8.000 gledalcev, igra pa je bila vseskozi zanimiva in borbena.
Partizan se je moral zelo potruditi predno je dokončno strl nasprotnika, saj je bil le nekaj minut pred koncem rezultat izenačen 68:68. V vrstah Partizana so se najbolj izkazali mali Djordjevič, ki je dal 19 točk, Nakič, Divac, predvsem pa Paspalj, ki je bil strelec tekme z 31 točkami. Najbolj uspešen v vrstah Crvene zvezde je bil Radovič z 20 točkami.
Partizan je sedaj favorit za uvrstitev v veliki finale, saj je, čeprav ni igral najboljše, dokazal, da je prav gotojto boljši od svojega mestnega tekmeca.
obvestila
JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med 13.45 in 14.00.
SPDT
prireja jutri, 13. t. m., predavanje BRUNA KRIŽMANA na temo: »V divjem Kurdistanu«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20.30.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Borovem športnem centru.
ŠD PRIMOREC
obvešča, da bo 23. redni občni zbor v etek, 14. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli . Tomažič v Trebčah. Dnevni red: pozdravi, poročila, razprava, razno.
SK DEVIN
vabi na 3. POHOD MEMORIAL MIRKO ŠKABAR, ki bo v nedeljo, 16. L m., od Praporta do Repna. Odhod udeležencev od 8.30 do 10. ure.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG vabi simpatizerje, udeležence tekmovanj in izletov na zakusko, ki bo v soboto, 15. aprila ob 19. uri v Hribenci v Borštu.
Turnir za svetovni šahovski pokal
Ljubojevic vse bližji zmagi
BARCELONA — Jugoslovanski šahist Ljubomir Ljubojevic je vse bližji končni zmagi na četrtem turnirju za svetovni šahovski pokal, ki se odvija v Barceloni. V 9. kolu je preskočil najtršo oviro, in sicer svetovnega prvaka Kasparova, s katerim je remiziral že po 15 potezah. Na skupni lestvici mu sledi Anglež Short, ki je premagal Madžara Riblija. Najnevarnejši tekmec za končno zmago bo verjetno prav Kasparov, ki zaostaja za Jugoslovanom za dve točki, vendar je odigral tekmo manj.
LESTVICA: Ljubojevič 6,5; Short 5,5; Jusupov, Hjartarson in Hiibner 5; Kasparov in Korčnoj 4,5; Spaski 4 itd.
Lendl je dobil potni list
PRAGA — Češkoslovaški teniški igralec Ivan Lendl, ki pa že dalj časa prebiva v bližini New Yorka, je končno dobil emigrantski potni list, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo Češkoslovaške. Ta potni list mu bo dovolil, da bo čez čas, če si bo to želel, prejel ameriško državljanstvo, ne da bi izgubil češkoslovaškega.
Kirchmayerjeva zmagala v Ljubljani
LJUBLJANA — Mlada tržaška telovadkinja Roberta Kir-chmayer je osvojila ženski mednarodni telovadni turnir "Mesta Ljubljane", ki se je te dni odvijal v slovenskem glavnem mestu.
Na odprti dirki Settimana Bergamasca
Zmaga Sovjeta v sprintu
OSIO SOTTO (BERGAMO) — Prva etapa odprte kolesarske dirke Settimana Bergamasca je bila zelo borbena, v sprintu pa je zmagal Sovjet Abdujaparov, ki je prehitel vso glavnino.
VRSTNI RED: Abdujaparov (SZ), ki je 123 km dolgo progo prevozil v 2.30'40”. 2. Fontanelli (It.), 3. Tozzo (It.), 4. Di Basco (It.), 5. Saltov (SZ), 6. Pagnin (It.) itd.
Drevi odprtje novih prostorov FC Primorje
Drevi ob 19.30 bodo v prostorih Kulturnega doma na Proseku odprli nove prostore FC Primorje. Krožek bo vseboval bar in prostor za družabnosti.
Zmaga Jollyja na pokrajinskem kotalkarskem prvenstvu
Na pokrajinskem kotalkarskem prvenstvu za mladinske kategorije, ki se je zaključilo v nedeljo, je na skupni lestvici po društvih slavil Jolly pred Patom, Gionijem, Poletom, DLF in Pol. Opicina. Prejšnji teden so potrdili pokrajinski odbor kotalkarske zveze. Predsednik je še vedno Mauro Ladavac, podpredsednik Giuseppe Sieghi, zadolžen za kotalkanje Angelo Soranzo, za tek pa Elda Lisat.
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Še precej skromna bera točk naših peterk
Med mladinci poraza naših ekip - Visoka zmaga kadetov Jadrana Farco Kontovelovi dečki temperamentni - Slavje Cicibane v derbiju prve divizije
DRŽAVNI MLADINCI
BOR - FERROVIARIO 46:59 (15:28)
BOR: B. Pertot, Kocman 16, Škerk 2 (2:2), Bajc 9 (0:3), Cupin, M. Pertot, Smot-lak 8 (2:4), Krasna 3 (1/4), Guicciardi, Paulina 8 (0:2).
LESTVICA: Stefanel 44, S. Benedetto 38, Tecnoluce 36, Fantoni 32, Don Bosco 28, Italmonfalcone 22, Barcolana 18, Leg-nonord, Itala in Autosandra 14, Bor in Ferroviario 10, Arte GO 6.
DEŽELNI MLADINCI
CICIBONA - SABA 71:132 (32:63)
CICIBONA: Simonič 6 (2:7), Cecco 16 (4:8), Gašperini, Race 11 (1:4), Bevilacgua 15 (1:2), Pertot 7, Bogateč 15 (1:3).
LESTVICA: Stefanel 32, Saba 30, Inter 1904 26, Alabarda 22, Latte Carso in Li-bertas A 20, Cicibona 16, Stella Azzurra 12, Sokol in CGI 4, Libertas B 0.
DRŽAVNI KADETI Elitna skupina
RICREATORI - JADRAN FARCO 79:103 (30:61)
JADRAN FARCO: Arena 22, Bajc, Danieli 2, Cusma 33, Legiša 4, Sosič 6, Ažman 20, Oberdan 19, Gerli.
LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 18, Jadran Farco 14, S. Benedetto 10, Soteco 8, Electrolux in Fantoni 6, Ricreatori 0.
Tolažilna skupina
BREG - CERVK5NANO	101:115
(36:68)
BREG: Schiulaz 18, Pavlica 20 (0:1), Simonič 20 (2:3), Starec 3 (1:2), Corva 9 (3:5), Rudež 4, Pettirosso 6, Gombač 19 (3:7), Bandi 2.
TRI TOČKE: Pavlica, Schiulaz, Simonič 2.
Proti ekipi iz Cervignana, katero so v prvem delu gladko premagali, so Brežani zaigrali prestrašeno in nemotivirano. Treba je sicer povedati, da so nastopili brez svojega najboljšega igralca Debe-Ijuha, zaradi tega pa ni upravičena tako slaba igra naših. O tekmi sami ni kaj povedati, gostje so takoj visoko povedli in že ob koncu prvega polčasa je bilo tekme praktično konec. (A. Pavlica) LESTVICA: Martignacco 14, Valvaso-ne, Breg, Latte Carso in Libertas 8, Cer-vignano 6, Kontovel ES 6.
DEŽELNI KADETI
Bor - INTER 1904	64:53 (25:23)
BOR: Glavina 2 (0:1), Martini 12 (0:1), Tavčar, K. Furlan 4, Uršič 8 (0:2), Š. Fur-
lan 16 (4:8), Pregare 16 (1:4), Ferluga 4, Žerjal 1 (1:2).
TRI TOČKE: Pregare 1.
Borovi k3deti so zmagali proti solidni ekipi Interja. Tekma je bila vseskozi zelo borbena, toda Borovi igralci so proti nasprotnikovi coni igrali zares odlično, saj so si nabrali prednost 10 točk. Ko pa so gostje prešli na obrambo mož moža, so fantje slabo napadali in tako so gostje zmanjšali zaostanek na sami dve točki. V drugem polčasu so fantje zaigrali zelo. dobro v obrambi, kjer je Žerjal zaustavil nasprotnikove centre. V 11. minuti drugega polčasa so fantje dali "break" 10:0 in tako zaključili tekmo z zmago. Pohvalil bi vse igralce za odlično obrambo, posebno pa Žerjala, ki je uspešno igral pod košema. (R. Ž.)
LESTVICA: Saba 26, Latte Carso 22, Stella Azzurra in Don Bosco 18, Inter 1904 16, Santos 14, Ferroviario 12, Ricreatori 8, Bor 2, Sokol 0.
NARAŠČAJNIKI
POLET FURLANI - BOR INDULfiS
75:98 (31:44)
POLET: Devetak, Marucelli, Gerli 2, Talocchi, Gruden 19 (1:2), Clarich 6 (2:2), Raubar 17 (3:6), Legiša 3 (1:2), Vavpetič 20, Vidah 8.
BOR INDULES: Filipčič 11 (1:2), Korošic, Zega 29 (4:6), Bajc 10, Martinolich 4, Baitz 10 (2:4), Punis, Tomšič 26 (0:2), Vir-no, Corbatti 4.
Poletovci so zaigrali gotovo eno najboljših letošnjih tekem, saj so do 30. min., pri rezultatu 64:57 povzročali borovcem nemalo težav. Nato pa so jim kot običajno pošle moči in tekme je bilo praktično konec. Pohvalili bi seveda celotno ekipo, še posebno pa Vidalija za res dobro igro v obrambi. (Granier)
LESTVICA: Don Bosco in Stefanel 30, Latte Carso 26, Ricreatori 22, Bor A 18, Kontovel ES 16, Tecnoluce in Libertas 10, Inter 1904 8, Polet 6, Intermuggia 0.
DEČKI
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
LIBERTAS 77:64 (28:32)
KONTOVEL: Colja 3, Spadoni 20, Križman 5, Emili 16, Danieli 1, Cingerla 4, Gruden, Budin 16, Černe 12. TRENER: Šepec.
Z agonističnega vidika je bila tekma še preveč napeta, kar je vplivalo na kakovost igre in le proti koncu sta ekipi predvajali košarko na zadostni ravni. V 33. minuti je bil izključen Budin zaradi reakcije na prekršek. To je spodbudilo
ostale Kontovelce, da so napeli vse sile in naposled povedli. Dobro se je izkazal Mauro Spadoni, ki je dosegel 20 točk.
BOR RADENSKA - POGGI A 65:133
(29:69)
BOR: Bandi 6, Gallopin 8, Grbec 17, Giacomini 2, Vodopivec, Calzi 2, Cupin 12, Porporati 18,
SCOGLIETTO - POLET FURLANI
71:79 (38:43)
POLET: Pro, Gerli 8 (0:4), Talocchi 6, Vatta 20 (6:14), Clarich 9 (1:6), Vavpetič 18 (0:2), Malalan 2, Vidah 16 (2:4)
Krečičevi varovanci so se tokrat oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. Sam rezultat priča, da je bila tekma vseskozi napeta, vendar so poletovci le obdržali nekaj točk prednosti do poslednjih minut. Od posameznikov se je tokrat izkazal mladi Vatta.
LESTVICA: Poggi A 38, Ricreatori 32, Don Bosco 30, Latte Carso A 28, Poggi B 22, Kontovel ES in Bor Radenska 20, Polet 14, Scoglietto 10, Libertas 8, Latte Carso B 6, Barcolana 2.
PROPAGANDA Tolažilna skupina
DON BOSCO - BREG	66:40 (32:19)
BREG: Kocjančič, Cah, Koren 7, Tinta-relli, Mingot, Rustja, Gregori 3, Gobbo 3, Canciani 4, Žerjal 23.
BOR - FERROVIARIO	54:69 (34:33)
BOR: Jagodic 2, Biagiolini 2, Jogan 17, Kovač, Sancin 7, Uršič 6, Oberdan 20, Štokelj.
LESTVICA: Don Bosco B in Universita Popolare 4, Ferroviario in Santos 2, Stefanel B, Barcolana, Breg in Bor 0.
, PRVA DIVIZIJA Skupina C
BOR INDULES - CICIBONA 92:116
(48:52)
BOR: Filipčič 22 (6:12), Korošic, Posega 16 (1:2), Iztok Bajc 11, Martinolič, Erik Bajc 6 (2:5), Brus 4, Tomšič 27 (4:4), Križ-mančič 2, Pregare 8 (2:3).
CICIBONA: Musetti 20 (0:1), M. Jagodic 10 (0:1), Betocchi 12 (0:2), Plahuta 7, Circo, Bradassi, Vecchiet 29 (3:4), Udovič 31 (2:3), R. Jagodic 4 (0:1), Sluga 2.
SKUPNI PM: 5:12. TRI TOČKE: Filipčič 2, Iztok Bajc, Posega, Tomšič, Vecchiet, Udovič in Plahuta 1.
Mladi in neizkušeni borovci so, visoko izgubili v derbiju proti Ciciboni. Vsekakor so domačini zelo dobro začeli, saj so že v 7. minuti vodili 20:6, nato so cicibo-naši reagirali in predvsem [Jo zaslugi
Udoviča in Vecchieta izenačili rezultat v 13. minuti. V 7. minuti drugega polčasa pa so gostje z delnim izidom 10:0 visoko povedli in si tako praktično zagotovili novi dve točki. Kljub temu pa je bila tekma lepa do konca, predvsem ker se borovci niso vdali in so do konca skušali dohiteti razigrane cicibonaše. Tokrat so pohvale vredni prav vsi borovi igralci, posebno pa Filipčič in Posega, med cici-bonaši pa Mosetti, Vecchiet in Udovič.
SOKOL - FIAMMA	69:66 (36:33)
SOKOL: Terčon 3, Pertot 2, Ušaj 14, Pahor 11, Caharia 5, Devetak 12, Pupis 7, Sedmak 3, Klanjšček 2, Vasallo 10.
TRI TOČKE: Ušaj 2, Devetak in Pupis 1.
Končno so Nabrežinci sami na vrhu lestvice s 14 točkami, saj so v nedeljo odpravili tudi Fiammo, pa čeprav po zelo napeti tekmi. Živčnost je bila na višku pri obeh ekipah, tako da je sodnik že v 15. minuti izključil dva igralca, med katerimi sokolovca Terčona. Razlog pa nam objektivno ostaja nepojasnjen. Pp-vedati moramo tudi, da je živčnost dosegla svoj višek v zadnji minuti, ko je skoraj prišlo do masovnega pretepa. Po počitku pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in si z dobro obrambo priborili kar 14 točk prednosti. Razlika je
bila nespremenjena vse do 39. minute, ko je Sokol pričel z naivnimi napakami, ki so bile skorajda usodne, vendar pa je bil zaostanek res prevelik. Za to dobro odigrano in važno tekmo zaslužijo vsi Nabrežinci pohvalo, še posebej pa moramo omeniti borbenost kapetana Pupisa.
(A. N.)
KONTOVEL - INTER MUGGIA
78:89 (27:45)
KONTOVEL: Nabergoj 2 (0:1), Pertot 12, Kneipp 8, Cingerla 3, Cunja 7 (3:7), Bogateč, Starc, Emili 26 (6:12), Versa 20 (4:9).
TRI TOČKE: Pertot 4, Kneip 2, Cingerla 1. PROSTI METI: 13:29. OSEBNE NAPAKE: 29. PON: Cingerla v 36. min., Pertot v 38., Kneipp v 40.
V prvi letošnji tekmi na domačih tleh so morali Kontovelci prepustiti prvenstveni točki gostom. Za poraz lahko krivijo le same sebe, saj ni bila zanje postava Inter Muggia nikakor nepremagljiva. Naši so tekmo dobro začeli. V 11. minuti so vodili 24:17. Nasprotniki pa so jim v ■ naslednjih minutah zadah delni izid 28:3 in s tem tudi osvojili tekmo, saj ni domačinom kljub požrtvovanju uspelo nadoknaditi visokega zaostanka. Skupinska igra Kontovelcev je tokrat odpovedala. Med posamezniki pa sta se izkazala Dejan Versa v prvem, Aleksander Emili pa v drugem polčasu. (Andrej)
V nedeljo v Nabrežini turnir v minibasketu
Zadnje kolo Iger pod košema
V	nedeljo bo v Nabrežini zadnje kolo letošnjega prvega turnirja Igre pod košema za minikošarkarje letnika 1980 in mlajših.
Turnirja, ki je pod okriljem ŠŽ Jadran in v organizaciji košarkarske sekcije Poleta, se udeležujejo štiri ekipe, ki so že igrale vsaka proti vsaki in lestvica po regularnem delu turnirja je zgledala takole: 1. Kontovel 6 točk; 2. Polet 4; 3. Bor in Sokol 1.	.
Po sistemu play off se bosta torej za 3. mesto ob 14.30 pomerila Bor in Sokol; ob 15.45 pa bo srečanje za 1. mesto med Kontovelom in Poletom. Obe tekmi bosta v nabrežinski telovadnici. Naj omenimo še, da bo sklepna prireditev z nagrajevanjem tega turnirja v začeku maja na Opčinah.
Turnir prvi koši v minibasketu
DON BOSCO - POLET	.	43:12
POLET: Rebecchi, Lakovič 2, Fonda 2, Milič 6, Corbatti 2, Brundula, Šturman, Tavčar, Malalan, Kocjančič, Bogateč.
V	svojem drugem srečanju tega turnirja proti močnemu Don Boscu so poletovci
zasluženo, a tudi častno izgubili.	,
Tekma pa za naše se ni začela najbolje. Po prvih dveh četrtinah so namreč izgubljali kar z 2:0. V tretji pa so se opogumili, četrtino dobili z 8:4 in tako delno ublažili'poraz. (A. Granier)
naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
V pričakovanju finalnih obračunov
Sporno le še vprašanje četrtega finalista v 2. ZD - Borovkam tudi povratni derbi z Bregom - Med under 16 Sočani slogašem niso prepustili niza
Bor Friulexport prvak under 16
1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A
INTER - SLOGA B	3:0
(15:7, 15:4, 15:10)
SLOGA B: Križman, Maver, Mesar, Radetti, Renčelj, Riolino, Stopar.
Tudt, v predzadnjem kolu mladim slogašem ni uspelo, da bi osvojili prvi prvenstveni set. Domačini se niso pustili presenetiti, izkoristili so vsako napako Sloge, ki tokrat ni zaigrala najbolje, in brez težav osvojili zmago.
(Inka)
OSTALA IZIDA 13. KOLA: La Mar-motta - SanfAndrea 3:2, Club Altura -CUS 0:3.
LESTVICA: CUS 20, La Marmotta in Club Altura 14, SanfAndrea in In-ter 10, Sloga 0. (CUS ima tekmo več in točki manj zaradi kazni)
Skupina B
SLOGA SAGOR - VOLLEV CLUB 3:0
(15:2, 15:3, 15:3)
SLOGA SAGOR: Čač, Jercog, Ker-pan, Kralj, Pahor, Sain, Sgubin.
Slogin nasprotnik iz tega kola je bila zelo mlada in neizkušena ekipa, ki seveda naših fantov ni mogla nikoli ogrožati in slogaši so slavili zmago po borih 35 minutah igranja. Za naše fante je bil to tako le zelo lahek trening pred sobotno tekmo s Prevenirejem. Obe ekipi sta že uvrščeni v play off, slogaši pa se bodo prav gotovo hoteli nasprotnikom oddolžiti za edini poraz, ki so ga utrpeli v tej sezoni. (Inka)
LE G O VINI ŠPORT - BOR	2:3
(17:15, 15:13, 7:15, 7:15, 10:15)
BOR: Pučka, Škabar, Starc, Furlanič, Ciliberto, Zaina in Pavlica.
Borovci so tudi drugič v mestnem derbiju premagali Legovini Šport, a ne tako lahko kot v prvem srečanju. Tudi tokrat so morali gostje okrnjeni na igrišče, slej ko prej pa to ni opravičilo za številne napake v prvih dveh nizih. Največ je bilo napak pri serviranju. Če k temu dodamo še ostale v končnici, je na dlani, zakaj so gostitelji povedli z 2:0. V nadaljevanju so borovci le uredili svoje vrste in končna zmaga ni bila več v dvomu. V zadnjem nizu je Bor vodil ob menjavi igrišča z 8:2, nato še 9:3. Ko se je tekmec približal na samo dve točki, so se naši spet zbrali in izbojevali četrto prvenstveno zmago. (G. F.)
OSTALI IZID 13. KOLA: DLF A -
Le Volpi 3:1.
LESTVICA: Prevenire 22, Sloga Sa-gor 20, Le Volpi in DLF A 12, Bor 8, Legovini šport 4, Volley Club 0. (Le Volpi ima tekmo več)
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA SAGOR - KILLJOV	3:2
(3:15, 16:14, 15:5, 14:16, 15:8)
_ SLOGA SAGOR: D.in K. Bogateč, Čebulec, Fabi, Kosmina, Križmančič, Spacal.
Slogašice so tokrat nastopile v zelo spremenjeni in pomlajeni postavi, saj se je istočasno odvijala tudi tekma prvenstva under 16. Neuigranosti gre tudi pripisati gladko izgubljeni prvi set. Slogina zmaga bi bila lahko še izdatnejša, ker so naše igralke vodile tudi v četrtem nizu vse do konca. Kil-ljoy, ki ima v ekipi vrsto izkušenih igralk in ki se bori proti izpadu iz lige, pa je napel vse moči in set osvojil, v tie breaku pa so mu pošle moči in so tako slogašice po pravi maratonski bitki prišle do novih točk. (Inka)
OSTALA IZIDA 13. KOLA: OMA -Legovini šport 3:0, Virtus - DLF 0:3.
LESTVICA: DLF 20, OMA Mobili San Giusto 16, CUS in Sloga Sagor 14, Killjoy in Virtus 6, Legovini šport 2. (Legovini šport ima tekmo več)
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina A
BOR FRIULEKPORT B -SANT’ANDREA	3:1
(16:14, 15:10, 8:15, 15:8)
BOR FRIULEKPORT: Ažman, Vitez, Gregori, Čok, Neubauer, Legovič, Vodopivec in Zubalič.
Borovke so se nasprotnicam pošteno oddolžile za poraz iz prvega dela in utrdile svojo drugo mesto na začasni lestvici. Mladim igralkam trenerke Nacijovijeve se odpirajo dobre možnosti za uvrstitev v končnico za napredovanje, kar bi bil prvovrstni uspeh za ekipo, ki jo sestavljajo izključno dvanajstletne igralke. Proti SanfAndrea so plave igrale dobro v vseh elementih igre in so poleg zvrhane mere požrtvovalnosti pokazale tudi boljšo obvladanje prvin igre od mnogo starejših nasprotnic.
CLUB ALTURA OMSE -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:3, 15:3, 15:6)
KONTOVEL: Canziani, Crissani, Briščik, Černe, Luxa, Pertot, Kralj, Grilanc.
Čeprav so igrale z vodečo ekipo Club Altura si tako gladkega poraza Kontovelke ne bi smele privoščiti, saj so bile naše igralke navsezadnje do tega kola kandidatke za uvrstitev v play off in tudi po tem porazu še niso povsem brez možnosti. Igrale pa so daleč pod svojimi sposobnostmi in povsem razočarale.
LESTVICA: Club Altura Omse 18, Bor FriuIexport B 14, SanfAndrea in Kontovel Electronic Shop 12, Sokol Indules 10, Le Volpi in OMA Mobili San Giusto 4 (Le Volpi ima dve tekmi manj, Sokol Indules in OMA Mobili S. Giusto imata tekmo manj).
Skupina B
BOR FRIULEKPORT A - BREG 3:1
(14:16, 15:2, 15:10, 15:2)
BOR FRIULEKPORT: Del Piero, Gregori, Milanič, Pernarčič, Callega-ris, Bandi, Gulič in Sancin.
BREG: Giorgi, Glavina, Kral, Ota, Seganti, Gaburro, Canziani, Urlini in Svetlič.
Borovke so tudi v povratnem derbiju premagale Brežanke in potrdile, da so najmočnejša ekipa v skupini ter da tudi v play offu ne startajo brez možnosti za napredovanje. Tokrat je bila njihova zmaga mnogo bolj gladka kot v Dolini, kjer je o zmagovalcu odločal tie break. Prvi niz je bil zelo izenačen, čeprav so si borovke zapravile vodstvo 14:12, v nadaljevanju pa so Brežanke popustile, gostiteljice pa so se razigrale. (M. Marega)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Julia -Blitz Vivai Busa 0:3, Prevenire - La Marmotta 3:0, Le Volpi - DLF 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport A 24, Breg 20, La Marmotta 16, Vivai Busa in DLF 14, Prevenire 8, Le Volpi 6, Julia 2.
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - SOČA ČERIMPEX 0:3
(11:15, 4:15, 11:15)
SLOGA: Ban, Križman, Andrej in Martin Maver, Mijot, Natalicchio, Riolino, Simonettig, Stoper.
SLOGA ČERIMPEK: Klede, Pelleg-rin, Bisk, Milocco, Ferfolja, Belloni, Dornik, Kovic, Terpin, Černič.
Slovenski derbi v Repnu je po pričakovanju osvojila goriška šesterka, ki pa se je morala pošteno potrudili, da je strla odpor domačinov. Še najbolj zagrizen je bil tretji niz, v katerem so slogaši dalj časa vodili, a so v končnici zagrešili nekaj naivnih napak, ki so jih seveda izkušenejši sočani takoj izkoristili. Tekma je bila vsekakor vseskozi zanimiva in polna lepih akcij na obeh straneh mreže. Slogaši so pokazali, da napredujejo iz tekme v tekmo in da jim je to deželno prvenstvo res koristilo, saj so si z igranjem pridobili veliko izkušenj. Zmaga brez izgubljenega niza pa je za Sočo Čerimpex izredno pomembna, saj se bo že v naslednjem kolu pomerila z videmskim VBU, ki je še nepremagan, tekma pa bo odločala o letošnjem deželnem naslovu. (Inka)
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Volley Bali Videm - Pallavolo Trieste 3:0, In-ter 1904 - Volley Bali Maniago 3:0, DLF - ACLI Ronke 0:3.
LESTVICA: Volley Bali Videm 24, Soča Čeirmpex 22, Sloga 16, ACLI Ronke 12, Volley Bali Maniago 8, Pal-
Nad ženskim prvenstvom under 16 na Tržaškem je padel zastor. Premočne zmagovalke so bile igralke Bora Friulexport, ki se bodo 30. aprila in 7. maja v Pordenonu potegovale za naslov deželnih prvakinj.
V	pokrajini varovanke trenerja Korena niso naletele na enakovrednega tekmeca (sobotni poraz ob že znanem razpletu ne odigrava vloge, ker je ekipa zaradi zahtev članske vrste nastopila razpolovljena) in njihova pot do naslova je bila za to kategorijo ena najlažjih zadnjih let. Vzroka sta nemara predvsem dva: prvič, konkurenca je bila dokaj skromna, ker se je prvenstva udeležilo malo ekip, mnoge pa so nastopile z igralkami pod dovoljeno starostno mejo (letnik 1973): drugič, v Borovi ekipi nastopa nekaj dobrih posameznic, ki so si letos pridobile veliko izkušenj s standardnim igranjem v članski C-l ligi. Pravo zrcalo vrednosti Borove šesterke bo tako deželni finale.
SLOGA SKLAD MITJA ČUK - BOR
FRIULEXPORT	3:0
(15:12, 15:13, 15:12)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Ber-toli, Bizjak, D. in K. Bogateč, Brišnik, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Vrše.
BOR FRIULEKPORT: Sancin, Braz-zani, Visentin, P. in M. Krapeš, Giugo-vaz.
V	zadnjem kolu tega play offa je druga Slogina ekipa na Opčinah premagala borovke. Takoj pa moramo poudariti, da Bor Friulexport ni nastopil
lavolo TS in Inter 1904 6, DLF 0. (DLF in Maniago imata tekmo manj)
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOČA ČERIMPEX -LIBERTAS GORICA	3:0
(15:5, 15:5, 15:5)
SOČA: E., M. Š. in A. Černič, K. in S. Princi, Devetak, Florenin, Tuniz.
Mlade predstavnice Soče Čerimpex so proti goriškemu Libertasu prvič
v popolni postavi, ker so nekatere standardne igralke te ekipe igrale istočasno v v Č-l ligi. Kombinirani Bor Friulexport se tako ni mogel dovolj učinkovito upirati mladim slogašicam, ki so se tokrat res srčno borile. Naj omenimo, da je Bor v drugem nizu vodil s 7:0 in 13:10, a so slogašice nadoknadile zaostanek in set osvojile. Zanje je osvojitev končnega 3. mesta lep uspeh, saj sodijo vse še v kategorijo under 14.
CLUB ALTURA OMSE -
SLOGA SAGOR	2:3
(15:4, 10:15, 15:10, 2:15, 12:15, 11:15)
SLOGA SAGOR: Drasič, Grilanc, Jogan, Pieri, Repinc, Škerk.
Slogašice so na igrišče stopile znatno okrnjene, saj se je istočasno odvijala tudi tekma v 1. diviziji. Temu gre tudi pripisati dejstvo, da so točki osvojile šele po petih nizih. Altura je na tem play offu igrala veliko bolje kot v izločilni skupini in si je sicer na vso moč prizadevala, da bi vsaj v zadnjem kolu prišla do prve zmage, a so slogašice v odločilnih trenutkih le pokazale, da so boljše, in tudi zasluženo zmagale, in s tem utrdile drugo mesto na končni lestvici.
KONČNA LESTVICA Bor Friulexp.	6	5	1	15:4	10
Sloga Sagor	6	4	2	13:9	8
Sloga M. Čuk	6	3	3	10:12	6
Club Altura	6	0	6	5:18	0
Na sliki: prvakinje under 16 Bora Friulexport
prepričljivo zmagale in s tem dokazale, da sodijo više na lestvici. Že po prvem setu je bilo jasno, da bo tokrat naloga slovenskih odbojkaric dokaj lahka, saj Libertas ni nudil posebnega odpora.
Tako je bilo tudi v naslednjih dveh nizih (obakrat so domačinke vodile z 9:0), ko so predstavnice Libertasa točke zbrale le zaradi napak nasprotnic.
(E. Černič)
Brežanke so v 2. ženski diviziji kljub porazu z borovkami dosegle finale
Borov »Spomladanski atletski kriterij« v znaku množičnosti
Poročilo s spomladanskega atletskega-*"krite-rija" za nižje srednje šole kaže pričeti s tistim, kar ponavadi dajemo na konec: organizator AD Bor Infordata se toplo zahvaljuje šolam Fran Levstik, Simon Gregorčič, Igo Gruden, Fran Erjavec, Ciril-Metod in Ivan Cankar, ki so množično sodelovale na tem kriteriju, vsem profesorjem telesne vzgoje teh šol in tudi ravnateljem, ki so obisk omogočili, in nekateri bili tudi sami prisotni na tekmovanju.
S tem tekmovanjem je bil vsekakor dosežen cilj, ki si ga je organizator postavil, to je mlade povesti k izvorom športa, k prašportu, to je atletiki, ki je zdaj neupravičeno pastorka našega športa. Zanimanje samo za tak atletski nastop kaže na to, da je atletika mladim lahko zelo blizu, vsekakor bližje kot si mnogi mislijo, ne glede na to, s katerim športom se mladi aktivno ukvarjajo. Kriterij sam ima zato vse možnosti in pravice, da se v naslednjih izvedbah preimenuje v prvenstvo.
Množičen nastop šol je organizatorja preprosto spravil v težave, saj nanj ni bil pripravljen, vendarle je tekmovanje kljub težavam spravil pod streho. Težava je bila namreč v tem, da bi se moralo tekmovanje končati ob 17. uri, zato je bilo nujno, črtati del programa, to je nastop v krosu in na žalost tudi nagrajevanje najboljših. Nastopajočim se zatorej organizator opravičuje in bo zato poizkušal v dogovoru s profesorji telesne vzgoje kros vendarle izpeljati. Organizator
bo kompletne rezultate v nekaj dneh razposlal na šble, njegovi predstavniki pa se bodo zglasili na šolah, da bi predali medalje trem najbolje uvrščenim posameznega razreda in spola.
Organizator se je na srečo zmotil še v nečem. Veliko rezultatov mladih, ki so nastopali v treh discipinah troboja, je zelo kvalitetnih, in bi jih bil zelo vesel vsak atletski kolektiv. S temi rezultati bi njihovi lastniki, recimo, na pokrajinskem prvenstvu zmagovali kot za šalo. Res, to je prav prijetno spoznanje!
Oglejmo si uvrstitve prvih šest v troboju po razredih in po spolu in nekatere druge najboljše rezultate v teku na 60 m, skoku v daljino in lučanjd žogice:
1. razred dekleta - 1. Kristina Lavrica (SG) 66 točk (9"60, 380, 33,80); 2. Irena Rustja (FL) 63 (9"78, 370, 28,02); 3. Tanja Pitacco (IC) 60 (9''27, 330, 27,10); 4. Tjaša Švara (IG) 53 (10'00, 330, 22,18); 5. Anamarija Antonič (IG) 50 (9"53, 290, 19,80; 6. Vanessa Antonini (SG) 47 (10"82, 335, 23,10) in Aleksandra Mignacca (CM) 47 (10"82, 355, 21,35).
Zmagovalka je osvojila kar dve prvi mesti (daljina in žogica), Tanja Pitacco pa je bila prva na 60 m. Izstopajo vsi trije rezultati v šprintu, oba dosežka nad 350 cm v skoku v daljino in še posebej rezultat v lučanju žogice.
1. razred fantje: 1. Dimitrij Rovina (SG) 79 (9 "16, 400, 31,70); 2. Dorjan Bembič (SG^ 77 (8"68, 360, 32,16); 3. Matej Širca (FL) 70 (9"25, 380, 24,63);.
4.	Tom Oderdan (IC) 69 (9"39, 360, 26,32); 5. Aleksander Pavletti (SG) 67 (9" 48, 335, 33,31); 6. Enrico Lapel (CM) 65 (10 "04, 370, 27,42).
Zmagovalec na 60 m je Bembič, v daljini je Rovina, v žogici pa Pavletti. Vsi trije rezultati zmagovalcev zelo izstopajo, poleg teh pa še rezultata sedmo uvrščenega na 60 m in v skoku v daljino, Davida Bogatca, z 8"'79 oziroma 388, sicer osnovnošolca, rolkarja Mladine in člana atletske šole Bora, ki pa je odpovedal v lučanju žogice.
2. razred dekleta: 1. Aleksandra Ažman (FE) 76 (9"03, 40fC 35,40); 2. Monika Kossutta (FL) 70 (9"52, 400, 33,74); 3. Katja Vodopivec (FE) 68 (9 "50, 420, 27,26); 4. Elena Bogateč (FL) 65 (9"41, 355, 29,15); 5. Vanja Brajnik (SG) 63 (8 "90, 380, 25,50); 6. Monika Radovič (IG) 61 (9'"85, 380, 29,50).
Zanimivo je, da zmagovalka troboja nima nikjer prvega mesta. V šprintu je zmagala Brajnik, v daljini Vodopivec, obe z zelo dobrima rezultatoma. V lučanju žogice je zmagala sicer 9. uvrščena Marjana Debeljuh (FE) z 35"70. Izstopata še oba rezultata nad 400 cm v skoku v daljino.
2.	razred fantje: 1. Vasilij Vodopivec (FL) 51 (8"15, 454, 27,60); 2. Marko Emili (FL) 49 (8"81, 373, 32,03); Luciano Tence (IC) 47 (8"88, 374, 28,93); 4. Federico Gelfi (AŠ) 43 (8 "99, 390, 26,90);
5.	Kristjan Possini (IC) 41 (9"50, 347, 29,57); 6. Matej Cingerla (FL) 38 (10 '34, 400, 31,61).
V šprintu in v daljini je zmagal Vodopivec z zelo dobrima rezultatoma, v žogici pa Emili.
Dobra dosežka sta še rezultat 400 cm Cingerla in 403 sedmo uvrščenega Marka Husuja (FL).
3. razred dekleta: 1. Nicoletta Kralj (Fl) 43 (9"16, 380, 30,92) in Barbara Briščik (FL) 43 (9"10, 375, 32,21); 2. Tamara Tretjak (FL) 37 (8'"94, 375, 22,78); 3. Dunja Pertot (IG) 35 (9"^0, 370, 25,95); 4. Katja Sedmak (FL) 30 (9'"94, 370, 22,70); 5. Ivana Bandi (IG) 29 (10"’00r 345, 22,96) in Roberta Pre-donzani (FL) 29 (10"85, 340, 28,74).
Prvo mesto si delita Kralj in Briščik. Ne le, da imata isto število točk, pač pa tudi povsem enake uvrstitve (eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto). Zato bosta obe nagrajeni z zlato medaljo. Tretja zmagovalka je Tretjak na 60 m.
3. razred fantje: 1. Igor Marušič (FL) 57 (8 "26, 504, 38,38); 2. Erik Tence (FL) 57 (8"41, 476, 49,30);
3.	Andrej Gelfi (AŠ) 54 (8"34, 435, 44,40); 4. Kristjan Cherin (IG) 47 (8 "73, 450, 36,90); 5. Jan Budin (FL) 45 (8"54, 414, 35,72); 6. Willy Emili (FL) 38 (9 "00, 394, 37,30) in Dejan Černe (FL) 38 (8"65, 326, 46,21).
Oba najbolje uvrščena imata sicer enako število točk, vendar je bil Marušič dvakrat prvi (na 60 m in daljina), Tence pa enkrat (žogica). Zelo dobri so vsi rezultati zmagovalcev in 476 cm v daljini ter še rezultat 46,21 v žogici Černeta.
Kompletne rezultate z vsemi uvrstitvami ostalih tekmovalcev bo organizator posredoval šolam. Za atletsko šolo AD Bor Infordata so nastopili tudi nekateri njeni člani, katerih šole niso bile prisotne na tekmovanju.	. p
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Gcibani Primoija pokrajinski finalisti
Po zadnjem kolu skupine B na 3. mestu, Bor sedmi, Breg v skupini A zadnji, Zarjini mlajši cicibani pa sedmi - Prvi poraz najmlajših sovodenjskih igralcev
UNDER 18
S. ANDREA - BREG	1:5 (1:1)
STRELCI ZA BREG: Tamaro (2), Bandi, De Franceschi, Prašelj.
BREG: Castellano, Pitacco, Tamaro, Slavec (Prašelj), Kozina, Paiano (Pečar), Giuressi, De Franceschi, Bandi, Ota, M. Tamaro.
Z učinkovito igro v drugem polčasu so Brežani odnesli celoten izkupiček iz neugodnega gostovanja pri ekipi S. Andrea. V prvem polčasu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni in po začetnem vodstvu gostov, so gostitelji kmalu izenačili po naivni napaki Bre-govega igralca. Takoj v začetku drugega polčasa so Brežani spet povedli, toda nasprotnik tokrat ni nadoknadil zaostanka in je nato moral do konca tekme še triktat kloniti pred razigranimi Brežani. (E. B.)
VESNA - MONTEBELLO	0:0
VESNA: Braciolli, Švab, Esposito, Madotto, Sterni, Babič, P. Sedmak, Cusma, M. Sedmak, I. Sedmak in Košuta (v 69. min. Zorzut).
Križani so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček, čeprav so naleteli na trd oreh. Igra je bila dopadljiva, čeprav so nekaj več pokazali pravzaprav domačini, saj so pripravili celo serijo akcij. V prvem polčasu je Peter Sedmak parkrat resneje zaposlil tržaškega vratarja, toda žoga ni hotela v mrežo. Tudi igralci Montebella so pokazali, da znajo biti nevarni, posebej v drugem polčasu, ko so domači fantje nekoliko popustili. V nadaljevanju je imela Vesna še nekaj priložnosti za zadetek, a sreča ji ni bila naklonjena tako, da se je na koncu morala zadovoljiti s točko.
(Sedmak)
OSTALI IZIDI 25. KOLA: Costalun-ga - Opicina 1:0, Muggesana - Olimpia 1:1, Supercaffe - CGS 0:3, Edile Adriatica - Chiarbola 1:1, Primorje - Fortitu-do neodigrana.
LESTVICA: Fortitudo 35, Vivai Busa 34, Edile Adriatica in San Sergio
33,	CGS 32, Muggesana 29, Costalun-z.o, oiimpiu zo, Breg 24, Chiarbola
23, Opicina 22, Vesna 21, Montebello 20, Primorje 15, SanfAndrea 13, Supercaffe 10.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 25. KOLA: Supercaffe - Breg 7:0, Costalunga - Montebello 1:3, Muggesana - Campanelle 5:1, Domio - Az-zurra 2:1, CGS - Giarizzole 0:1, San Sergio - Opicina 2:0, Olimpia - Portua-le 2:0, Zaule Rabuiese - Čampi Elisi 4:0, Don Bosco - Fortitudo 0:3.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 40, Supercaffe 39, Costalunga in San Sergio
34,	CGS in Fortitudo 30, Portuale 29, Čampi Elisi, Muggesana in Giarizzole 26, Olimpia 25, Montebello 24, Opicina 14, Azzurra in Campanelle 13, Don Bosco in Domio 12, Breg 7.
NAJMLAJŠI
BREG - PRIMORJE	2:3 (1:3)
STRELCI: Savi (Primorje), Mauri (Breg), Sardoč (Primorje), Gruden (Primorje), Švara (Bregk
BREG: Rapotec, Cuk (d. d. Pavletič), v 20' d. p. Biekar, Strain, Švab, Lavrica, Kalc, Poretti, Bajec, Mauri, Ferlu-ga, Švara (Gropazzi).
PRIMORJE: Franza, V. Emili, Kante, Savi, A. Pahor, Gherbassi, Štolfa, Trampuž, Gruden, Sardoč, K. Pahor, M. Emili. (Reggente, Puntar).
Brežani bi si morda zaslužili kaj več. Bolj požrtvovalni igralci Primorja pa so si zaradi borbenosti in pametnejše igre vendarle zaslužili zmago.
(L. Švab)
ZARJA ADRIAIMPEK - OLIMPIA 1:1
(1:0)
ŠTRELEC: Cinti.
ZARJA: Plihan, Castellano, Silli, Reja, Krašovec, Čok, Cinti, Umek, Bla-son, Vremec, Kralj (Munafo, Kariž in Osič).
Obe moštvi sta igrali dober nogomet in sta si bili po igri precej enakovredni. V prvem polčasu so morda bili učinkovitejši domačini, ki so ne-
£*!
A. ■	m
Cicibani Primorja so z uvrstitvijo v finale za naslov pokrajinskega prvaka, kjer se bodo pomerili z ekipami Fani Olimpia, Opicina, Fortitudo, San Gio-vanni in Soncini, dosegli velik uspeh
kajkrat nevarno napadali. V eni takih akcij je bil Zarjin srednji napadalec Blason zrušen v kazenskem prostoru. Sodnik je pokazal na 11-metrovko, katero je Cinti tudi realiziral. V drugem polčasu pa dogodek, ki je razburil domače navijače. Žoga se je nevarno približala Zarjini mreži, a branilec je pravočasno posredoval in odbil žogo daleč v polje. Za sodnika je bila žoga že onkraj golove črte, zato je dosodil zadetek za Olimpio.
IZIDI 25. KOLA: Portuale - Giarizzole 2:1, CGS - Zaule 2:1, Triestina -Fortitudo 2:0, Montebello - San Gio-vanni 0:7, Opicina - San Sergio 1:9, SanfAndrea - Domio 1:0, Don Bosco -Campanelle 0:3.
LESTVICA: San Giovanni 45, San Sergio 45, CGS 42, Portuale 38, Triestina 31, Breg 29, Zaule 28, Primorje-27, SanfAndrea in Campanelle 24, Olimpia 23, Fortitudo 22, Giarizzole in Zarja Adriaimpex 21, Montebello 10, Domio 6, Don Bosco 5, Opicina 0.
ZAČETNIKI Skupina A
ZARJA ADRIAIMPEX -
S.GIOVANNI	0:1
ZARJA: Poropat (Družina), Pusini, Grgič, Tence, Biondi, Kočevar, Umek, Lipovec, Jurinčič, Granzotto (Posega).
Zal je imel tudi na tej tekmi odločilno besedo neobjektivni sodnik, ki dobesedno ni hotel, da bi Zarja nepremagana zapustila igrišče. Takoj moramo reči, da so zarjani igrali eno boljših tekem letos. Drugouvrščeni San Giovanni je moral igrati v obrambi pod hudim pritiskom domačih igralcev. Gol za goste je padel naključno in to potem, ko je pristranski sodnik dosodil zelo dvomljiv prosti strel. Zarjani so silovito pritisnili in prišli tudi do zadetka, katerega pa je sodnik nerazumljivo razveljavil. Torej nezaslužen poraz Zarje, ki se mora že nekaj tekem boriti proti nekaterim povsem pristranskim sodnikom. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Servola -Soncini A 0:6, Ponziana A - Muggesana 2:0, Esperia - Supercaffe 0:0, Campanelle - Altura 1:3, SanfAndrea -Fani B 5:2, Domio - Portuale 1:2.
LESTVICA: Soncini A 44, Ponziana A 36, San Giovanni 35, Supercaffe 34, Zarja Adriaimpex 27, SanfAndrea 22, Altura 21, Muggesana in Portuale 20, Vivai Busa B 18, Domio 15, Fani B in Esperia 13, Campanelle 8, Servola 5.
Skupina B
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Opicina -Soncini B 0:2, Ponziana B - Chiarbola 0:1, San Sergio - Costalunga 1:1, Roia-nese - Fulgor 1:4, Fortitudo - Fani A 1:5, CGS - Vivai Busa 2:3.
LESTVICA: Soncini B 34, Vivai Busa A 33, Fulgor 32, San Sergio 31, Costalunga 27, Opicina 26, Ponziana B 24, Chiarbola 23, Primorje in Fani A
22, Fortitudo 16, CGS 15, Don Bosco 11, Roianese 4, Zaule Rabuiese 2.
CICIBANI Skupina A
BREG - PORTUALE	2:8 (1:3)
STRELEC ZA BREG: Čurman (2). BREG: Jercog, Sancin, Ota^ Bandi, Stefani, Čurman, De Marchi, Šik.
V letošnji zadnji tekmi prvenstva so mladi Brežani žal izgubili, toda razlika v golih je prevelika, saj so imeli domačini na razpolago več ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Nasprotnik pa je bil spretnejši in je vsako napako Brežanov izkoristil in tako polnil njihovo mrežo. Med posamezniki so se tokrat izkazali Šancin, De Marchi in Čurman in upajmo, da je bilo za mlade Brežane letošnje prvenstvo koristno. (E. B.)
OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA: Zaule Rabuiese - Fortitudo 0:5, Ponziana A - Domio 7:0, Supercaffe - Fani 0:8, Opicina A - SanfAndrea 4:0.
KONČNA LESTVICA
Fani	18	16	1	1	93:14	33
Opicina A	18	15	1	2 112:10		31
Ponziana A	18	14	1	3	89:11	29
Portuale	18	12	1	5	55:40	25
Fortitudo B	18	5	4	9	22:59	14
Supercaffe	18	5	3	10	40:59	13
Zaule Rab.	18	5	1	12	18:66	11
S. Andrea	18	4	2	12	22:59	10
Domio	18	4	0	14	22:84	8
BREG	18	2	2	14 18:104		6
Skupina B
MONTEBELLO - PRIMORJE 2:2 (1:1)
PRIMORJE: Husu, Braini, Ž. Buka-vec, Carli, Lavrečič, Šemec, Šušteršič, M. Škrlj, Sardo, Pertot, S. Bukavec, Budin, Spinazzola.
Rdeče-rumeni so se uvrstili v play off za osvojitev pokrajinskega naslova, čeprav so končali prvenstvo na 3. mestu, vendar pa je Ponziana v tej skupini nastopala v bistvu izven konkurence z ekipo B.
V zadnji tekmi so se naši dobro izkazali, še zlasti^ mlajši predstavniki, kot Braini in Žarko Bukavec. Prav Braini je v prvi nevarnejši akciji povedel Primorje v vodstvo. V nadaljevanju so naši prejeli dva zadetka. Proti koncu tekme, ko je že zgledalo, da bodo Prosečani premagani zapustili igrišče, je Žarko Bukavec realiziral čuden zadetek. Na sredini igrišča so domačini zaustavili Carlija s prekrškom. Gostje in prav tako domači igralci so se ustavili misleč, da bo sodnik žvižgal. Tega pa ni storil in Bukavec je direktno streljal v vrata in realiziral.
(Maxi)
OSTALI IZIDI 16. KOLA: Soncini A - Fulgor 3:0, Ponziana B - Chiarbola 7:1, Campanelle - Vivai Busa 3:0. Bor ni igral.
KONČNA LESTVICA
Soncini A	16	16	0	0	103:7	32
Ponziana B	16	10	2	4	42:14	22
PRIMORJE	16	10	1	5	32:32	21
Montebello	16	7	4	5	42:40	18
Chiarbola	16	7	1	8	34:40	15
Fulgor	16	5	5	6	21:24	15
BOR	16	3	4	9	22:39	10
Campanelle	16	3	4	9	19:47	10
Vivai Busa	16	0	1	15	5:75	1
Začetniki Zarje Adriaimpex med nedeljsko tekmo s San Giovannijem
MLAJŠI CICIBANI Skupina A
S. ANDREA B -
ZARJA ADRIAIMPEX	0:0
ZARJA: Babuder, Križmančič, Zor-nada, Sossi, Manzin, Vattovani, Ris-mondo, J. in D. Gregori, Longo.
Obe moštvi sta predvajali dober nogomet, tako, da smo bili priča lepim akcijam na eni in drugi strani. Zarjani so zaključno tekmo prvenstva igrali dokaj koncentrirano in motivirano. Vsi so bili mnenja, da so se v tem prvenstvu mnogo novega naučili in si
obenem nabrali veliko izkušenj za naslednje prvenstvo.
OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA:
Portuale - Viavi Busa 3:0, Zaule - Ponziana 0:6, Opicina - Costalunga 1:1.
KONČNA LESTVICA
Muggesana	16	12	3	1	62:8	27
Opicina	16	11	3	2	70:21	25
Costalunga	16	9	5	2	63:17	23
Portuale	16	9	3	4	44:17	21
Vivai Busa	16	9	1	6	55:30	19
Ponziana	16	8	1	7	47:29	17
Zarja Adr.	16	2	2	12	10:58	6
S. Andrea B	16	2	1	13	17:60	5
Zaule Rab.	16	0	1	15	1:122	1
PRVENSTVO CGS
S. VITO - ZARJA ADRIAIMPEX 2:1
STRELEC: Danjel Grgič
Čeprav je manjkalo nekaj standardnih igralcev je Zarja zaigrala zelo odločno in kmalu bi prišlo do velikega presenečenja. Zarja je namreč klonila prav v zadnji minuti tekme, ko je že vse kazalo, da se bosta moštvi razšli pri neodločenem izidu. Tokrat moramo pohvaliti prav vse igralce, ki so se srčno borili in pokazali, da z borbenostjo se da marsikaj doseči. (M. Ž.)
Na Goriškem NAJMLAJŠI
JUVENTINA - LUCINICO 3:1 (1:1)
STRELCI: Devetak, Dario in Marino Petean.
JUVENTINA: Peric, Di Bert (A. Devetak), Marvin, Marko Petean, Flore-nin, Marušič, Bais (Gergolet) Kobal, M. Devetak, Dario (Ferfolja), Marino Petean (Lakovič, Meniš).
Združena ekipa Juventine je bila precej boljša od Lucinica, predvsem se je izkazal Marko Devetak, ki je bil najmočnejši igralec domačinov. Dosegel je prvi zadetek in ustvaril več priložnosti tudi za soigralce. Po vodstvu domačih so gostje izenačili z enim redkih strelov v vrata Perica.
V drugem polčasu so domačini takoj reagirali, saj je trener poslal na igrišče dva sveža igralca, ki sta ekipi zagotovila novega elana. Terenska premoč Juventine je kmalu obrodila sadove.
Tokrat si posebno pohvalo zaslužita Kristjan Marvin in Mitja Kobal.
(Aleš Ferfolja)
IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA:
Natisone - Itala San Marco B 4:1, A. S. Anna - Medea 2:1, Corno - Pro Ro-mans 2:1, Lucinico - Villesse 0:2, Azzurra - Juventina 2:0, Itala San Marco - Natisone 1:0.
LESTVICA: Azzurra 28, Juventina 21, Corno 18, Pro Romans, Itala San Marco, Villesse in A. S. Anna 17, Cor-monese 15, Isontina 10, Natisone 9, Medea 5, Lucinico 3.
ZAČETNIKI
MLADOST - ARIS S. POLO	0:0
MLADOST: Pavio, Ambrosti, M., L, A. in P. Gergolet, Zanier, Trampuš, Gallo, Černigoj, Lavrenčič, Lorenzut, Farra, Subani, Ferletič.
Mladosti tokrat ni uspelo, da bi premagala Arisovo obrambo. Moštvi sta si bili dokaj enakovredni, v prvem polčasu je Aris zapravil edinstveno priložnost, ko je vratar Doberdobcev Pavio ubranil 11-metrovko.
(Aljoša Gergolet)
IZIDI 7. POVRATNEGA KOLA:
Fogliano - Gradese 0:2, Vermegliano -San Canzian 0:5, Aris - Turriaco 1:0, Monfalcone - Mladost 0:3, Romana -Pieris 0:1, San Piero - San Michele 1:3, Staranzano - Ronchi 1:1.
LESTVICA: Staranzano 35, San Canzian 32, Turriaco in Ronchi 25, Fogliano in Pieris 23, Mladost 22, Gradese 20, Monfalcone 19, Aris 16, Vermegliano 14, Romana in San Michele 13, San Marco 5, San Piero 3.
CICIBANI Goriška skupina
LUCINICO - SOVODNJE 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Florenin, Pellegrin, Petejan, Petejani, Ožbot, M. Devetak (D. Kovic), Zanfagnin (Cotič), E. Kovic, Boškin, Piras.
Sovodenjski cicibani so na težko gostovanje v Ločnik odšli kar brez treh obolelih igralcev, kar se je še kako poznalo v njihovi igri. Kljub temu so se kar dobro upirali domačinom, ki pa so malo pred koncem prvega polčasa dosegli zadetek. Proti koncu tekme so Sovodenjci napadali, a žoga nikakor ni hotela v mrežo Lečnika. To je bil sicer prvi poraz sovodenjskih cicibanov v tem prvenstvu.
(Ervin Čurlič)
SANROCCHESE - JUVENTINA 5:1
(1:0)
STRELEC: Iztok Prinčič.
JUVENTINA: A. in J. Plesničar, I. in B. Prinčič, Sošol, Tartaglia, Bonan, D. in G. Lutman, Klanjšček, Koršič, Ros-sano, Braione.
Juventina je tokrat po nepotrebnem doživela poraz. Ekipi sta si bili namreč dokaj enakovredni in povedati je treba, da so prav slovenski nogometaši imeli največ priložnosti za zadetek. Kot se pa v takih primerih zgodi, so nasprotniki izkoristili vsako najmanjšo napako gostov in petkrat zatresli štandreško mrežo. (I. Prinčič)
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA: So-vodnje - Isontina B 3:1, Sanrocchese -Lucinico 4:1, Borgo SanfAnna - Juventina 2:4. Počivala je Azzurra.
LESTVICA: Sovodnje 14, Lucinico in Sanrocchese 10, Azzurra 8, Juventina 4, Isontina B 3, Borgo SanfAnna 1.
Tržiška skupina
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA:
Monfalcone - Mladost 1:1, Vermegliano - Ronchi 2:2, Aris - San Marco 8:0, San Piero - Staranzano 0:7, Turriaco -Pieris 5:0.
LESTVICA: Staranzano 21, Aris 18, Vermegliano in Ronchi 13, Turriaco 12, Mladost 11, San Piero 7, Pieris in San Marco 6, Monfalcone 5.
Po zadnjih kvalifikacijah v Trstu
Kras Globtrade na DP s tremi predstavnicami
Na tretji finalni deželni preizkušnji za nastop na državnem namiznoteniškem prvenstvu 3. in absolutne kategorije je Kras Globtrade dosegel zavidljive rezultate pri ženskah, zlasti pa je prijetno presenetila starejša pionirka Biserka Simoneta, ki je stopila na zmagovalno stopničko. Presenečenje je tem večje, ker Biserka po dveh preizkušnjah ni bila med favoritinjami in ker je v polfinalu premagala starejšo klubsko soigralko Tanjo Ravbar (21:16, 21:18). Biserkina precej gladka zmaga v četrtini finala nad Azzurrino igralko Lauro Paganelli (21:13, 21:13), ki zaseda četrto mesto na državni lestvici, je bila dovolj zgovoren dokaz o njenem napredku. Simonetova se ni ustrašila niti dvoboja v finalu s šesto nosilko tabele Della Barcovo (Fincantieri), čeprav je prvi set izgubila (16:21, 21:15, 21:13). Tanja Ravbar si je z uvrstitvijo na tretje do četrto mesto in s prejšnjimi osvojenimi 20 točkami, zagotovila nastop na državnem prvenstvu, saj se njena konkurentka Calinova ni predstavila na turnirju.
Kras Globtrade bo nastopil na državnem članskem prvenstvu kar s tremi igralkami: s Tanjo Ravbar,
Biserko Simoneto in Alenko Obad. Slednja si je to pravico priborila na državnih turnirjih. V ženski konkurenci so nastopile še krasovke: Martina Ravbar, ki jo je v osmini finala izločila Della Barcova (18:21, 21:18, 20:22), Alenka Obad, ki jo je zaustavila Peressonova (CMM), prav tako v osmini finala (18:21, 13:21), Elena Colja, ki jo je premagala Paganellijeva (13:21, 13:21) in Monika Radovič, ki se je že na začetku srečala z Della Barcovo (7:21, 9:21). V dvojicah je zmagal Krasov par Martina Ravbar - Colja pred Peresson - Bean (CMM), tretje so bile spet krasovke Obad - Tanja Ravbar, četrti je bil par Chiadina Piani - Minca.
Moška vrsta je bila manj uspešna. Marjana Miliča je izločil veteran Donda (CMM) 7:21, 8:21, Igorja Coljo pa stari znanec iz C lige Aga-rinis (Edera) 21:19, 18:21, 15:21. Tudi Boris Štoka je klonil v prvem kolu pred Rigottijem (Versa) 21:19, 13:21, 20:22, čeprav je v odločilnem setu že vodil 20:13. Moško dvojico Štoka - Merci sta izločila Schuster - Pacil-lo in tudi drugi Krasov par Colja -Marjan Milič je bil izločen na začetku. (J. J.)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, Upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000,- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	^lan i,a,iianske
in ,iska	Trs,
12. aprila 1989
Vsi se sprašujejo, kako je mogoče, da umorov ni nihče odkril že prej
Po odkritju resnice o dogodkih v bolnišnici žolčna polemika med policijo in zdravniki
DUNAJ Dejstva in številke, ki prihajajo na dan v zvezi z aretacijo petih bolniških strežnic, zaposlenih v oddelku za starejše bolnike v splošni bolnici v trinajstem dunajskem okraju, so iz dneva v dan srhljivejše, saj so osumljenke doslej priznale, da so povzročile smrt 49 oseb. V javnosti se vse bolj postavlja vprašanje, o tem, kako je bilo sploh mogoče, da je njihovo ravnanje ostalo tako dolgo neodkrito, prav tako pa je prišlo do medsebojnih obtožb med policijskimi preiskovalci in zdravniki bolnice, kjer so bile štiri strežnice zaposlene.
Po policijskem sporočilu, ki se opira na dosedanja priznanja priprtih strežnic, se je serija umorov začela pred šestimi leti, strežnice so doslej priznale, da so povzročile smrt 49 pacientov, preiskovalci pa domnevajo da je število žrtev še večje. Žrtve so bile stare od najmanj 75 do 80 let in več, strežnice so jih v prvem obdobju ubijale z vbrizgavanjem insulina in uspavalnega sredstva kophynol, kasneje pa predvsem z zadušitvijo pacientov s tem, da so jim vlivale vode v usta in tiščale zaprt nos, dokler se niso zadušili. Zadnje metode se je posluževala predvsem Waldtraud Wagner, ki je ubila najmanj dvajset pacientov, v zadnjem obodobju tudi po tri mesečno. Zamisel o ubijanju pacientov naj bi se porodila pred šestimi leti v teku pogovora o »smislu nadaljnjega življenja težko bolnih starejših bolnikov« med Wagnerjevo, Langerjevo in Leidorfer-jevo, spričo metode ubijanja predvsem v drugem obdobju ter na temelju zasliševanj pa se dosedanja policijska ocena glasi, da evtanazija ni bila edini motiv za njihov postopek.
Sicer pa so časopisna poročila polna najrazličnejših špekulacij ter po eni strani izjav domnevnih prič o notorični grobosti osumljenih strežnic, po drugi strani pa tudi izjav njihovih delovnih tovarišic, predstojnikov in hišnih sosedov o tem, da so bile vestne delavke ter po vedenju povsem normalne osebe. Na jasnejšo sliko, kar zadeva motive za početje posameznih osumljenk bo treba bržkone počakati, preiskava pa bo verjetno trajala precej časa, saj policija in sodni medicinci s pomočjo osebja splošne bolnice v trinajstem dunajskem okraju sedaj preiskujejo vse smrtne primere, do katerih je prišlo na oddelku za starejše bolnike v zadnjih šestih letih. Za vprašanja, kakršna se pojavljajo med javnostjo pa je bila značilna včerajšnja večerna dveurna televizijska oddaja v živo, kjer je novinarska ekipa postavljala vprašanja pristojnemu policijskemu komisarju, dunajskemu županu Helmutu Zilku, vodji oddelka za starejše bolnike bolnice v trinajstem dunajskem okraju dr. Franzu Pesendorferju, predstavnici združenja bolniških strežnic, ter ekspertu za medicino dela dr. Martinu Donnerju. Komisar, ki vodi preiskave in predstavica strežnic sta izrazila začudenje nad tem, da nihče od predstojnikov ni že prej postal pozoren na dogajanja v oddelku za starejše in nepokretne bolnike, še posebej spričo dejstva,- da strežnicam ni dovoljeno, da bi vbrizgavale injekcij. Skrušeni dr. Pesendorfer, ki je spričo nenadnega poslabšanja stanja ter nenadne velike količine sladkorja v krvi nekega pacienta pretekli teden sam prijavil primer policiji, ki je za tem začela razvozlavati klopčič, je poudarjal, da si je bilo v prvi vrsti nemogoče predstavjati, da ima bolnica zaposlene morilke, ki so navzven sicer vestno opravljale svoje delo, da so bile žrtve težko bolni starejši pacienti ter da smrtnost na oddelku v zadnjih letih ni bila nadpovprečna, predvsem pa da so se osumljenke posluževale ubijalskih metod, po katerih je zelo težko raziskati vzrok smrti. Tako naj bi bil vdor vode v pljuča dokaj značilen ob exitu-su starejših pacientov. Dokaz zato, naj bi bilo tudi dejstvo, da tudi sodno medicinska preiskava in obudkcija, do katere je prišlo pred letom dni, potem ko so se začele po oddelku prvič širiti govorice o skrivnostni smrti neke 84-letne pacientke, ni pokazala, da bi šlo za nasilno smrt. Z dejstvom, da je predstojništvo bolnice v trinajstem okraju policiji aprila lani javilo, da je nekdo od pomožnega zdravniškega osebja nekemu oddelčnemu zdravniku zaupal govorice o skrivnostnem početju nekaterih strežnic, je župan Zilk skušal utemeljiti trditev, češ da je deloma odgovorna tudi policija, saj tedanja preiskava ni prinesla nobenih rezultatov. Ogorčena reakcija prisotnega policijskega komisarja je bila, da
omenjeni oddelčni zdravnik ni hotel povedati imena svojega informanta in da so preiskovalci pri zdravnikih nasploh trčili v »zid molka«.
Debata, med katero je bilo sicer večkrat poudarjeno, da morajo biti pri osebah, ki zakrivijo takšna dejanja prisotna osebnostna patološko-krimi-nalna nagnjenja, je načela tudi vprašanja kot so npr. izredna obremenitev strežnic, še posebej tistih, zaposlenih v oddelkih z težko bolne starejše bolnike. Dr. Donner pa je opozoril na celotno problematiko odnosa do starejših oseb v potrošniški družbi, ki »predvsem opeva uspešnost mladih«. Opozoril je tudi na to, da npr. v Švici ter na Nizozemskem v nasprotju z Avstrijo posvečajo veliko več pzornosti psi-hično-socialni oskrbi starejših bolnikov, da je poklic strežnic bolj cenjen, odnosno med njimi ter ostalim bolniškim osebjem manj hierarhičen in da njihovi predstojniki veliko bolj skrbijo za njihovo duševno počutje. Že sedaj je jasno, da bo ta grozljivi zločin, ki je po številu žrtev najobsežnejši poznani svetovni primer ubijanja pacientov v povojni zgodovini, v .Avstriji, kjer še niso zamrli spomini na uradno »evtanazijo« v obdobju nacizma, povod za poglobljeno debato širših razsežnosti.
BOJAN GROBOVŠEK
Bolnica v 13. dunajskem okrožju, kjer so delali »angeli smrti«
(AP)
Vse, kar ste vedno želeli zvedeti o peklenščku
RIM — Zlodejevo leto je minilo, na italijanskih tleh pa je peklenšček pustil Jpoleg že znanih sledov, ki zaudarjajo po žveplu) kopico novih oblik vraževerstva in veliko dolgega časa. Kljub temu so se nekateri nadebudni uredniki dogovorili, da bodo aprilski izvod mesečnika Abstracta v celoti posvetili novim prijemom demonskega vprašanja.
Da bi primerno reklamirali izvod, so priredili tudi okroglo mizo, na kateri bo govor predvsem o »hudiču, magiji in vraževerstva«. Priznani izvedenci se bodo pomerili v »razkrivanju skrivnostnega pojmovanja zla v židovsko-krščanski tradiciji«. Nekateri bodo poglobili tudi študije o »hudiču v bizantinskem svetu«, da o profesorjih, ki bodo razglabljali o »zlodeju v skušnjavah sv. Antona« niti ne govorimo. Višješolce pred maturo bi vsekakor lahko zanimal poseg o »osebkih v Dantejevi demonologiji«.
Strokovnjaki trdijo, in to skušajo tudi dokazati, da je človek zgradil svoje življenje na dihotomiji med dobrim in slabim, med religijo in antire-ligijo, med bogom in prikaznijo z dolgim repom, rogovi in smrdljivim, z dlako poraščenim telesom. Hudič pa ni le stvar pritlehnega vraževerstva. S peklenščkom so se ukvarjali tudi papeži, ki so mu pripravljeni priznati status »obstoječega bitja«. Če se je s tem strinjal tudi Janez Pavel II., zakaj ne bi v Belzebuba verjeli tudi bralci aprilske številke Abstracte?
Razkrita skrivnost
Škotski dudarji običajno niso vsi tako visoki, zato mali firbec preverja, ali morda ne skriva pod kiltom kake goljufije	(Telefoto AP)
Prekinili iskanje pogrešanih s turške motorne ladje Deval
MANFREDONIA (FOGGIA) — Italijanske pomorske oblasti niso včeraj zjutraj obnovile iskanja 14 pogrešanih turških mornarjev, članov posadke motorne ladje Deval, ki je potonila po trčenju s turško ladjo Selin pet milj južno od Palagruže v jugoslovanskih ozemeljskih vodah.
Poveljnik pristaniškega 'poveljstva v Manfre-donii Ubaldo Scarpati je namreč navedel, da pristojne jugoslovanske oblasti še niso dale pooblastila italijanski vojni mornarici za iskanje morebitnih preživelih. Poveljnik Scarpati pa je obenem jasno povedal, da je usoda pogrešanih zapečatena, saj so bili v trenutku trčenja vsi v svojih podpalubnih kajutah. Medtem pa je pozno sinoči priplula v Chioggio turška tovorna ladja Selin, ki je bila v trčenju poškodovana v premčevem
dehr Na krovu ima dva preživela z Devala, ki sta se podobno kot kapitan Mamud sewoi resna, ker sta bila dežurna na poveljniškem mostu. Selin je v Chioggio priplula v spremstvu neke enote italijanske vojne mornarice.
Ironija usode je hotela, da sta bili obe ladji turški, najela pa jih je brodarska agencija Columbia iz Chioggie za prevoz armirnega železja iz Chioggie v Istanbul.
Italijani so v bolnišnici v Foggii že zaslišali kapitana potopljene ladje Deval, v prihodnjih dneh pa bo posebna komisija skušala ugotoviti morebitno krivdo. Gosta megla namreč le delno opravičuje brodolom, preiskava mora sedaj pojasniti, kako sta lahko ladji trčili kljub radarjem in vsem varnostnim ukrepom za plovbo v megli.
Zeliščarjeva bogata bera
TOKIO — Tudi na Japonskem včasih zmaga poštenost in se nasmehne sreča. Tako približno komentirajo tiskovne agencije, ko poročajo o mladeniču, ki je v gozdu našel torbo polno denarja. Narinaga Sato je nabiral zelišča, ko je v nekem grmu naletel na staro torbo. Odprl jo je in se zagledal v 100 milijonov jenov. Bankovci so bili lepo spravljeni v kupčke in prevezani z etiketo, na kateri je bilo napisano ime banke. To bi lahko pomenilo, da je denar plen kakega bančnega ropa.
Poštenjak je milijonsko torbo odnesel na najbližjo postajo policije, in sedaj čaka, kaj bo. Japonski zakon namreč predvideva, da če se lastnik najdenega denarja ne javi v teku šestih mesecev, gre ves dernar najditelju. Kdor čaka, dočaka.
Prisotnost črncev je motila sosesko
TREVISO — Rasna nestrpnost Italijanov je že večkrat polnila strani raznih čaopisov. Tokrat so tak dogodek zabeležili v Trevisu, kjer je ostalo osem senegalskih državljanov brez strehe nad glavo. Štirje so redno zaposleni v nekem plavžu.
Senegalci so več časa bivali v skromnem hotelu, ki pa ga je lastnik pred dnevi zaprl. Temnopolti mladeniči so si poiskali drugačno rešitev in v kraju Fontane di Villorba najeli stanovanje, katerega lastnica je neka profesorica. Prejšnji teden bi se morala osmerica vseliti, vendar jim je lastnica zadnji trenutek odrekla pogodbo. Opravičila se je rekoč, da je soseska ostro protestirala, češ da v bloku ni prostora za temnopolte najemnike.
Mladeniči iz Senegala so najprej začeli iskati drugo stanovanje, a zaman. Tudi številni okoliški hoteli so jim zaprli vrata. Položaj je postal že tako kočljiv, da je morala poseči policija, ki je fantom našla nekaj začasnih ležišč. Eden od teh pa je v znak protesta prespal kar v šotoru pred hotelom, v katerem je nemoteno bival več časa. Primer je vzela v pretres tudi občinska uprava in župan se je zavzel, da bo osebno poskrbel za rešitev tega primera.
Haitski predsednik Avril o spodletelem puču
PORT AU PRINCE — Predsednik haitske vojaške hunte general Prosper Avril je včeraj sklical prvo tiskovno konferenco po spodletelem puču. »Kritični trenutek je mimo, ker smo realisti, pa ne smemo trditi, da so bili rešeni tudi vsi problemi.« S to izjavo je predsednik Avril opozoril poslušalce, da je stanje v državi še vedno napeto, prav tako vprašljiv pa je tudi podatek, da so predsedniku zvesti vojaki dokončno strli upor bataljonov »leopardov« in »dessalinesov«.
Predsednik Avril je tudi priznal, da se je »čudežno« rešil, in posredoval prve uradne podatke o žrtvah nekajdnevnega obračunavanja med vojaškimi odredi. Po predsednikovih podatkih naj bi v oboroženih spopadih med bataljoni umrlo 7 vojakov, ranjenih pa naj bi bilo 75. Neuradni viri in očividci, ki so jih intervjuva-li tuji novinarji, vsekakor trdijo, da je bilo 35 do 40 žrtev, ranjenih pa naj bi bilo več kot sto oseb. Predsednik Avril je tudi izjavil, da so ga že pred enim mesecem obvestili, da pripravlja bataljon leopardov puč. Prav tako pa je bil obveščen o tem, da je državni udar režiral bivši Duvalierov notranji minister Roger La Fontain, ki je lahko računal na sodelovanje in podporo nekaterih visokih oficir-jev.
General Prosper Avril je izkoristil priložnost tiskovne konference, da je prosil politike za pomoč. V čim krajšem času bi rad pripravil podlago za bodoče volitve, ki naj bi bile prvi korak v demokracijo. Volitve, ki si jih zamišlja Avril, pa naj ne bi bile »novi 29. november«, ko so 1987. leta vojaki pobili nič koliko volilcev in je ves svet zaprepadeno zrl v srhljive posnetke pokola.
Na sliki (telefoto AP): haitski predsednik Avril med tiskovno konferenco