c
C. C. postala, — Esca ogni gl ovadi mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mapieli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te= lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
lattina.	'fi' ' rosam
Novi list
FosamaznaItavllka 30 stot,, stare 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 17.
V GORICI, ČETRTEK 18. JULIJA 1929.
LETO I.
Tedenski koledar.
19. julija, petek: Vincencij (Vinko) Pavlanski; Aurea (Zlata). — 20., sobo; ta; Margareta, devica, mučenica. —-21., nedelja: 9. pobinkoštna nedelja. Prakseda, devica, mučenica. — 22., ponedeljek; Marija Magdalena, spo; kornica. — 23., torek: Apolinarij, šk., mučenec; Liberi j, škof. — 24., sreda: Kristina, devica, mučenica; Roman, mučenec. — 25., četrtek: Jakob (Ra; doslav) st., apostol; Krištof, mučenec.
V nedeljo dne 21. julija je ščip; vre; me spremenljivo.
Novice.
Novi prefekt
za goriško pokrajino je dospel v po; nedeljek zvečer v Gorico. Na postaji so ga čakali zastopniki oblastev in do; brovoljcev. V torek zjutraj je novi prefekt,'ki je znan po svoji delavno; s ti,, že prevzel svoje posle. Popoldne je v veži mestne hiše obesil lep venec na ploščo padlih prostovoljcev. O no; vem pokrajinskem načelniku gre tudi 'glas, da je v gospodarskih rečeh do; ma. Na Goriškem bo v tem pogledu imel široko polje.
Slovo tržaškega prefekta.
V	ponedeljek se je prefekt Fornaciai ri poslovil od tržaškega škofa, povelj; nika armadnega zbora in od druge gosposke ter se zvečer ob 8. uri odpe; ljal proti Rimu. Točno ob isti uri je se; del na vlak v Genovi novi prefekt Hektor Porro in se odpeljal proti Tr; stu, kamor je prispel v torek ob 10. uri..
Tajni konzistorij.
V	ponedeljek je sv. oče govoril na tajnem zborovanju (konzistoriju) kar; dinalov. Papež je omenil, da bo imel daljši nagovor o perečih zadevah Cer; kve še v tem letu, ki je radi njegovega zlatomašnega slavja polno lepih pri; lik. Potem je prebral odlok, s katerim imenuje milanskega nadškofa, bene; diktinca p. Ildefonsa Schusterja za kardinala.
Beseda na mestu.
Arnaldo Mussolini, brat ministrske; ga predsednika, je napisal v svojem listu »Popolo d’Italia« članek o po= ljedelstvu. V članku čitamo med dru; gim; Država nikakor ne pritiska s previsokimi davki na zemljo in krneč; ke pridelke. Občine in pokrajine so tiste, ki izvajajo takšen davčni pri; tisk. Občinske in deželne doklade je treba znižati, ker so že prešle meje, določene po zakonu iz 1. 1923.
Pomiloščenje.
Pravni odsek francoske državne zbornice je sprejel zakonski načrt, da se 'pomilostijo vsi alzaški avtonomisti, ki s d bili obsojeni, ker so se borili za avtonomijo Alzacije v okviru fran; coske republike.
O sv. zakonu.
Dosedaj je vsak katoličan v Italiji, ki se je hotel poročiti, moral to sto; riti naj prvo pred državno oblastjo; šele potem ga je cerkvena gosposka smela zvezati v zakon. Po določilih, ki izhajajo iz konkordata, pa bo to drugače. Cerkveni zakon jfe od drža; ve priznan kot polnoveljaven. Cerkev je zato sklenila, da se more vsak ka; toličan poročiti samo cerkveno.
Osebna vest.
Goriški prefekt je pretekli teden imenoval predsednika goriške Za; družne zveze, ki je poldrugo leto imela komisarja. Imenovan je bil inž. Fr. Caccese, bivši pokrajinski tajnik in sedanji državni poslanec.
Zvon sv. Justa v Trstu.
1 17. aprila 1824. je veliki zvon sv. Ju; sta zapel prvikrat. Takrat je kronika zapisala, da »ni izpolnil pričakova; nja«. S starostjo se je pa Vendar Trža; čanom priljubil in če se jim hočeš za; meriti, reci le, da ima slavni ta zvon slab glas.
Sv. stolica za malteške katoličane.
»Piccolo« od srede 17. julija in osta; li listi objavljajo vest, da je papežev državni tajnik poslal malteškima ško; foma pistho, v katerem ju vzpodbuja, naj s svojo duhovščino vztrajata na svojem stališču nasproti angleški vladi, ki »hoče vzeti duhovščini ugled in vničiti njen blagodejni vpliv na verno ljudstvo.« To pismo je bilo na; bito v vseh cerkvah. -
Največje letalo.
Nemški inženir Dornier je zgradil 42 metrov dolgo in 6 metrov široko letalo. Imelo bo prostora za 100 pot; nikov, letelo pa bo z brzino 190 kilo; metrov na uro. V letalu je jedilnica, kadilni salon, knjižnica, manjka le še kaka avtomobilna cesta notri, pa bo; mo tam, do kamor naši očetje še v mislih niso segli.
Spačena vernost.
Kajkrat mora_ veren človek požreti še danes bedaste očitke, čemu sploh verje. S ponosom dviga moderno ob; lizani človek_svojo glavo, češ, jaz sem prost vseh spon. Zdaj pa poglejte v oglasni del kakega velikega dhevnika. Koliko napovedovalk sreče in bodoč nosti, koliko astrologov, spiritistov oglašuje! V Berlinu n. pr. je 2000 lju; di, ki prav mastno žive na račun »pa; metnega« modernega velemeščana, kateremu prerokujejo bodočnost.
Vera v klicanje duhov se je stra* hovito razširila. Neki takšen klicar duhov (medij) v Berlinu ima toliko dohodkov, da mora mesečno 5000 mark dohodninskega davka odrajta; vati.
V vseh avtomobilih vidite na vrvce obešene neke namalane »pajace« ali živali. To so tako zvani »mascottes«,
ki naj nas var je jo pred nesrečami. Če bi pa kdo kako svetniško podobico razobesil, bi dejali, da je tepec in da diši po virhu. V zrakoplove jemljejo opice, psičke in podobno; le nemška letalca Kohl in Hiinefeld, ki sta pre; letela ocean, sta vzela razpelo s seboj.
Prebitek.
Na seji ministrskega sveta dne 15. t. m. je poročal finančni minister Mo; sconi, da začasna državna bilanca za računsko leto 1928;29 izkazuje 30.098 milijonov lir prejemkov in 29.716 mi; lijonov lir izdatkov. Prebitek znaša torej 382 milijonov lir. V izdatkih je že vračunanih onih 750 milijonov lir, ki jih je Italija izplačala vatikanski' državi. Ta prebitek je bilo mogoče do; seči, ker je ministrstvo z vso strogost; jo varčevalo in ker so narastli dohodki iz posrednih davkov.
Divje prirodne moči.
V četrtek sta se v Parizu dvignila na letalu »Maršal Pilsudski« poljska letalca Idzikowski in Kuhala. Name; ravala sta preleteti Atlantski ocean in pristati v Njujorku. Letalo pa je zgra; bil vihar in ga zagnal proti jugu. Blizu Azorskih otokov na zapadni strani Afrike se je letalo spustilo na tla, pri tem se je izvršila eksplozija in letalo se je zdrobilo. Kapitan Idzikowski je bil pri priči mrtev, njegovega to; variš a pa so prepeljali težko ranjene; ga v bolnico. — Divje prirodne moči nad oceani še tako silno gospodarijo, da bo treba še dokaj žrtev in naporov, preden se bo mogoče redno in varno sprehajati po zraku med Evropo in Ameriko. Dosedaj se je le nemškemu letalu »Bremen« posrečilo zleteti na; ravnost iz Evrope v Ameriko; ta pot je zaznamovana z življensko žrtvijo osmerih drugih letalcev, ki so v zad; njih dveh letih poskusili preleteti At; lantski ocean.
, Vrla rojakinja.
Dne 9. julija je v dvorani visoke glasbene šole »Tartini« v Trstu igrala pianistinja prof. Polti pet skladb (An; dante religioso in štirje mistični prelu; diji) naše rojakinje g.čne Brede Šče; kove. Izbrani slušalci so skladbe z za; nimanjem. poslušali in skladateljico štirikrat na oder poklicali. Tudi mi le; po čestitamo.
Pol milijona trgovin.
Federacija obrtniših sindakatov je ugotovila, da se nahaja v Italiji okoli pol milijona trgovin. Na 1000 prebi; valcev pride 53 oseb, ki se preživljajo s trgovino.
Brez doma.
Trocki je prosil angleško vlado, naj mu dovoli bivanje v Angliji. Upal je, da mu Macdonald tega ne bo od; bil. Vendar se je zmotil. Angleška vlada je prošnjo odklonila.
Pomenljiv dar.
Načelnik vlade je sprejel poslanca Rachelija, vodjo zavoda za izvoz sa* dežev v Tripolitaniji, ki mu je izročil košek namiznega grozdja, kot poklon tripolitanskih vinogradnikov. Načel* nik vlade je z zadovoljstvom sprejel popolnoma zrelo grozdje in je poliva* lil napore naseljencev, ki se trudijo dvigniti gospodarsko vrednost Tripo* litanije.
Nemški pisatelj umrl.
Preteklo soboto je na Dunaju nena* doma umrl 261etni sin znanega nemške* ga pisatelja Hofmannsthala. Oče je bil radi tega tako žalosten, da je dva dni za tem umrl. Hugo' Hofmannsthal je bil zelo znan dunajski pisatelj.
Angleški poslanci.
V novi angleški zbornici je 91 od* vetnikov, 52 tajnikov delavskih zvez, 40 častnikov, 40 rudarjev, 23 časnikar* jev, 10 župnikov itd. Zastopani so pa še drugi najrazličnejši poklici.
Pisma samo do veže.
Dne 1. oktobra stopi v veljavo tale odredba tržaškega poštnega ravna* telja: V vsako hišno vežo se postavi za vsakega hišnega najemnika po en poštni nabiralnik, v katerega bo spu* stil pismonoša pošto. Pismonoša ne bo torej izročil pisma v roke naslovljen* cu niti ga ne bo položil v njegov po* štni nabiralnik na vratih, kakor je bila doslej navada, temveč pismo ostane v veži. Poštar si s tem prihrani stop* njice in poštni ravnatelj meni, da bo zdaj lahko nastavil za to službo tudi vojne invalide, ker bo delo lažje. — Hišni gospodarji so se zmenili, da po* stavijo oni sami nabiralnike v vežo, plačali pa jih bodo najemniki z na* jemnino vred. Novotarija se zaenkrat izvede samo v tržaškem mestu, poz* ne j e pride na vrsto tudi okolica. Ta način razdeljevanja pošte je v navadi že povsod drugod po Italiji.
Zaprti porotniki.
Na Češkem zaključujejo te dni ve* liko obravnavo proti nekim ciganom, ki so obtoženi, da so ubijali in jedli ljudi. Sodniki so stavili porotnikom 900 vprašanj, ki jih bo treba odgovo* riti. Ker pa porotniški pravilnik ne do* voljuje, da bi porotniki med posveto* vanjem prišli v stik z zunanjim sve* tom, zato bodo porotniki toliko časa ločeni od zunanjega sveta, dokler ne dajo odgovora na vsa vprašanja. To pa utegne trajati kakih osem dni.
Kaj pijejo poslaniki?
Zunanje ministrstvo je dalo nalog vsem italijanskim poslanikom in kon* zulom v inozemstvu, da morajo točiti pri večerjah in sprejemih le itali jan* ska vina. Pametna odredba!
Pregled o brezposelnih.
Minister za narodno gospodarstvo je izdal statistiko o brezposelnih, ki kaže, da se je število brezposelnih v Italiji zelo zmanjšalo. Koncem febru* arja je bilo 489.000 brezposelnih, kon* cem marca 293.000, koncem aprila 257.000, koncem maja 227.000, koncem junija pa le 193,000 brezposelnih. Po* sebnoi je padlo število brezposelnih kmečkih in stavbenih delavcev.
Vztrajni letalci.
Ameriška letalca Mendel in Rein* hard sta letala po zraku 246 ur in 42 minut, t. j. več kot deset dni, ne da bi kdaj pristala. Bencin so jima prilivali med letanjem.
Tržaški tramvaj
ima zdaj 11 linij. Najnovejša, enajsta, vozi po ulicah Ginnastica in Rosetti do novih hiš v »Kraljevem okraju« (Rione del Re). Ta linija dobro dela. Sedaj bo medda prvo večje delo pri tramvaju podaljšanje 8. linije od Glavnega kolodvora do Rojana po IMiramarski cesti vsporedno z bar* kovljansko (6.)- linijo. Delo bo stalo 424.000 lir.
Brumno mislijo.
V debati o zadnjem angleškem pre* stolnem govoru je Baldwin, voditelj opozicije, rekel, da bi se ves prestolni govor dal spraviti v en sam stavek, namreč:	»Moji ministri nameravajo
misliti.« Neki poslanec ga je prekinil z besedami: »To bi bilo nekaj čisto novega!« Macdonald je pa v odgovo* ru izjavil, da misliti navsezadnje ni nič slabega.
Tržaški avtomobili prenaglo 'drvijo.
Kmet Just Slamič, star 65 let, je pri* hajal z Rocola in je hotel prekoračiti ulico Settefontane. V tem pridrči av* tomobil, kmet skoči vstran, a pri tem telebne na tla in se močno pobije po kolenih; šofer zakrmi tudi naglo vstran, sunek pa butne odvetnika Dompierija, ki je sedel v avtomobilu, naprej, tako da trešči z glaVo v šipo in se poreže po nosu. Slamiča je šofer naložil na avto in ga odpeljal v bolniš* nico.	"
Madjari in morje.
Madjarski gospodarski in politični krogi se pripravljajo že celo leto, da ustanove posebno paroplovno društvo z imenom »Hungaria«, ki bi imelo svoj sedež na Reki. Društvo bi odku* pilo nekaj ladij od tržaške družbe »Cosulich« in bi potem oskrbovalo promet med Reko, Albanijo, Grčijo, Turško in sploh med deželami ob Sre* dozemskem morju.
V Budimpešti tudi izhaja dobro urejevan mesečnik »A tenger« (Mo* rje), ki ima nalogo vzbujati in gojiti med Madjari zavest, da mora Madjar* ska do morja, od' katerega, je danes zelo daleč potisnjena. /
Smrt.
Na Recolu je umrl Andrej Ceglar. Pogreb se je vršil v sredo popoldne na Katinaro. Bog mu daj večni mir! Naša domača obrt.
Analfabeti.
Neki uradnik naučnega ministrstva Združenih držav je po dolgem raz* iskavanju dognal, da je na svetu 62 odstotkov ljudi, ki so stari nad deset let, a ne znajo ne brati ne pisati.
200 ljudi utonilo.
Na sibirski reki Kan se je pretekli teden potopil brod, na katerem je bilo nad 200 ljudi. Brod je bil preobložen. Rešil se je samo krmar, ki pa -so ga, ko je prišel na suho, zaprli.
Moderna policija.
Tržaški stražniki, ki na cestnih kri* žiščih vodijo promet, so te dni dobili bele mornarske klobuke, ki naj jih šči* tijo pred solncem. Prav lepo se jim podajo in njihov korak kaže, da sè te* ga zavedajo. Zdaj še usnjate golenice proč, pa bo imel Trst pravega »police* mana«.
Nov pravdar.
Na univerzi v Sieni je bil potrjen za pravdarskega doktorja g. Nini Cer* . kvenič od Magdalene v Trstu. Cesti* tamo !
Italijansko trgovsko brodovje
je po številu ton sedmo na svetu (3,215.000 ton). Na prvem mestu je Anglija, potem Združene države, na* to Japonska, Nemčija, Francija in Norveška.
Za tržaške ladjedelnice.
Paroplovni družbi Lloyd Sabaudo in Navigazione Generale Italiana name* ravata zgraditi dva ogromna parnika »Conte Azzurro« in »Marconi«, ki bo* sta obsegala 42.000 ton. Dolžina bo znašala 245 in, širina 40 m, brzina oko* li 25 milj na uro. Pot Neapolj*New< Jork bosta napravila v 8 dneh. Seda* nja največja italijanska ladja »Augu* stus« obsega 32.000 ton. Pravijo, da bo Lloyd Sabaudo izročil v delo »Sinjega grofa« (Conte Azzurro) tržaškim lad* jedelnicam, ki so se z gradnjo ladje »Conte Grande« dobro odrezale.
Promocija.
V	ponedeljek 8. t. m. je bil promo* viran na ljubljanski univerzi za dok* torja prava g. Avgust Dekleva iz Vremskega Britofa. Čestitamo.
Pobotala
sta se kitajska maršala Čangkajšek na jugu in Fengyusiang, gospodar sever* ne polovice Kitajske. Prvi bo dal svo* j emu nasprotniku 1 milijon dolarjev, da gre iz dežele. Generala sta zado* voljna, ubogi Kitajci bodo pa plačali njiju račune.
Kožarska zadruga.
Zadnji petek je bila ustanovljena v Gorici za goriško pokrajino »Kožar* ska zadruga«. Nalogo ima skrbeti za dobro razprodajo kož. Predsednik zadruge je goriški mesar g. Ortali.
Vsaka hiša svojega vratarja.
V	Trstu se nekateri že delj časa potegujejo, da bi dobila vsaka hiša v mestu svojega vratarja. Nekateri hiš* ni gospodarji se pa temu upiraj c), ker
, se bojijo, da bodo imeli pri tem dosti novih stroškov.
Človek obrača, Bog obrne.
Ana Collini iz Trsta je šla k babici, da bi se rešila sadu pregrešnega raz* merja izven zakona. Operacija se je ponesrečila; na dom je bil poklican zdravnik, a bilo je že prepozno. Col* lini je kmalu izdihnila. Babica je zbežala.
Ameriška letalca
Williams in Jancey, ki sta priletela iz N ju Jorka v Rim z eno samo vmesno postajo, sta bila v Rimu sijajno spre* jeta: Obiskala sta tudi načelnika vlade. Mussolinija, ki jima je čestital. Njuno letalo je izdelal italijanski inženir Bel* lanca.
Štev. 17.................»NOVI LIST« ______________________Stran 3.
Rako je s politiko.
Načelnik vlade
fašistovskim voditeljem.
Dne 10. t. m. je načelnik vlade spre? jel v dvorcu Torlonia v Rimu 200 vo? diteljev milanskih fašistov in jim je govoril. Uvodoma se je ozrl na kra? jevne razmere v milanskem fašizmu, ki je zibelka vsega fašistovskega gi? banja. Potem je orisal položaj delav? stva:
»Vem, da se delavski stan vedno bolj strinja z režimom. Milan, ki je v posebni meri mesto dela, mora dati svetu vtis o tem, kar je režim storil za delavski stan, in to je neizmerno več kot so storile zelo bogate države do? larja in Sterline ali sovjetov! (Živahno ploskanje.)
Drugi problem: mladi rodovi. Oni popolnoma pripadajo nam in nikakor ne namerjamo delati kakršnekoli iz? jcme pri tem našem trdnem osnovnem pravilu. Mladi rodovi se morajo vzgo? jiti v posebnem duhu fašistovske di? scipline in zato je potrebno, da mar? ljivo in redno obiskujejo zavode, ki jih je režim zanje pripravil, in sicer samo te zavode.
Milanski tovariši! Ni potrebno, da vam ponavljam svojo globoko simpa? tijo za Milan, ki ga ne morem poza? biti. Le to vam hočem povedati: skoro vam bom dal povelje, da skličete mi? lansko ljudstvo na Stolni trg, da bo moglo slišati moj glas in ugotoviti, da so zadnje iluzije zunanjih sovražnikov režima obsojene, da za vedno zatone? jo. Doba fašistovske revolucije je in bo najslavnejša v zgodovini itali jan? skega ljudstva.«	f
Govor je bil sprejet z viharnim nav? dušeifjem.
Francoski vojni dolgovi.
V francoski poslanski zbornici se je v četrtek 11. julija začela velika de? bata radi potrditve dogovorov o voj? nih dolgovih v Angliji in Ameriki. Zadeva je že precej stara. V letih od 1924. do 1926. so se med francosko via? do in Združenimi državami uredile vse težave glede plačevanja velikan? skih dolgov, ki jih je Francija med svetovno vojno naredila v Ameriki. 29. aprila 1926. je bil dogovor podpi? san. Nato bi pa zbornici rriorali še po? trditi. Francozi tega niso storili. Ve? dno so odlašali in odlašali, ker so upa? li, da bodo v ugodnem trenutku dose? gii še večje olajšave. Letos pa so prišli v stiske, kajti 1. avgusta bodo morali plačati Ameriki 407 milijonov dolar? jev ali približno deset milijard fran? kov za raznovrsten vojni materija!, ki so ga 1. 1919. ameriški vojaki pustih v Franciji in ga je francoska vlada ku? pila. To je precejšna svota, ki bi jo francoska državna blagajna težko zmogla. Zato se je pretekli mesec v parlamentu pojavil predlog — stavil ga je Franklin Bouillon —. naj vlada zaprosi pri Združenih državah za od? log. Ministrski predsednik Poin'caré je brzojavil poslaniku v Washingtonu, naj pobara, ali so ameriški upniki volj?
ni počakati še nekaj mesecev. Odgo? vor je bil odločno odklonilen. Ameri? kanci so rekli, da bodo morebiti poča? kali, ako bodo Francozi potrdili dogo? vore o dolgovih. Francija je torej sta? la pred izbero: ali plačati takoj deset milijard frankov ali potrditi pogodbo iz 1. 1926., ki je vojne dolgove in obre? sti močno znižala in razdelila plačeva? nje na 62 let. Jasno je, da je omenje? na pogodba plačevanje zelo olajšala, vendar Francozi z njo niso zadovolj? ni. Sklicujejo se na to, da je njihova zemlja med vojno največ trpela in da bi Amerikanci kot bivši zavezniki mo? rali biti bolj usmiljeni in več popustiti, kajti vojni dolgovi niso navadni dol? govi; denar je šel za skupna načela in skupno korist. Nekateri tudi menijo, da bi Amerikanci morali vojne dol? gove sploh črtati.
Isto je z Anglijo, ki je tudi posojala denar svojim zaveznikom. Tudi z An? glijo so to zadevo že 1. 1926. uredili. Dogovor je 12. julija 1926. podpisal znani Caillaux, a parlament ga ni nik? dar potrdil. Angleška vlada je zahte? vala, naj ji Francija, ako noče sprejeti Caillaux?jevega dogovora, plača ves dolg.
Načelnik vlade Poincaré je kot stva? ren politik predložil obe pogodbi zbor? niči v odobritev. Pri tem je govoril tri dni, končal je v torek. Sedaj se vrši debata. Proti odobritvi dogovorov je vstalo precej vplivnih politikov desni? ce in levice. Zdi se pa, da bo zmagala zdrava pamet. Ako bi pa Francija ra? tifikacijo odklonila, potem bi bil v ne? varnosti tudi Joungov načrt za plače? vanje in razdelitev nemške vojne od? škodnine in zaman bi bilo vsako upa? nje v končno ureditev zadnjih spor? nih točk, ki so še ostale iz žalostnih časov svetovne Vojne.
Vojaška zarota v Rumuniji.
Ko je kmečka narodna stranka v Romuniji po dolgoletni trdi borbi lani vrgla liberalno vlado in vzela v roke vodstvo države, so se začele dogajati globoke spremembe. Novi ministrski predsednik Maniu je najprej zrušil oblast liberalnih bank, ki so preje uži? vale posebne ugodnosti. Zakaj liberal? na vlada je na škodo kmetu z zaščit? nimi carinami umetno zviševala cene industrijskim izdelkom; banke, ki so lastnice tovaren, so s tem bogatele. Maniu je znižal uvozne carine na umetna gnojila, kmetijske potrebšči? ne in tkanine. Obenem je povabil ino? zemske kapitaliste, naj naložijo svoj denar v romunski industriji. — Krneč? ka vlada je tudi sklenila, da naj se dr? žava preuredi in Maniu je izdelal na? črt za novo upravno razdelitev. Ro? munija naj se po njem razdeli na osem pokrajin, ki bodo svoje deželne zadeve same urejevale, in sicer v de? želnih zborih, ki jih svobodno izbere ljudstvo.
Liberalna stranka, ki zastopa koristi \ velikih industrijalcev in zemljiških gospodov, se čuti s temi načrti smrtno ogroženo. Četudi poraženi, imajo li?
beralci še sila močne postojanke v de? želi. Višje uradništvo, večina visokih častnikov, plemstvo — vse to je pre? žeto staroliberalnega duha in z veli? kim nezaupanjem gleda na delo krneč? ke vlade. Posebno se liberalci boje, da bi se država uredila na avtonomistič? ni podlagi. Zakaj s tem bi kmečke množice začele stvarno in za dolgo dobo odločevati O gospodarskih z a de? vah svojih dežel — in uradniške samo? vlade bi bilo konec. Zato je opozi? cija začela ostro napadati Maniuov upravni načrt in ga obtožuje, da hoče raztrgati državo. To je star razlog, ki ga vsi centralisti sveta navajajo proti avtonomiji in ljudski samoupravi.
V tem napetem ozračju je počila vest, da je vlada odkrila vojaško za? roto. Zarotniki, ki jih je vodil top? ničarski polkovnik Stoico, so namera? vali vreči vlado, razgnati parlament in izročiti vodstvo države generalu An? gielescu, ki bi imel diktatorsko oblast. Vlada pa je zarotnike spazila in jih dne 7. t. m. zaprla, raVno preden so mislili začeti vstajo. Zaprtih je 28 oseb. Vse važne točke v glavnem me? stu Bukareštu je zasedlo vojaštvo. Kmečka stranka obtožuje liberalne voditelje, da so za zaroto vedeli; li? beralci pa tajijo. Dobiček bo od tega imela kmečka vlada, katere položaj se je zelo utrdil, zakaj v teh dneh se je spet pokazalo, da velika večina ro? munskega ljudstva stoji na njeni strani.
Končno pa se je še okrepil položaj kmečke vlade, ker so mednarodni fi? nančni krogi naznanili te dni regent? skemu svetu, (ki nadomestuje 61etne? ga kralja Mihaela), da imajo popolno zaupanje le v sedanjo kmečko vlado in da bodo samo tej dovolili veliko posojilo.
Kako je v Rusiji?
O Rusiji in njenem notranjem polo? žaju je naš list že pisal, in sicer po knjigi izgnanega voditelja komunistič? ne opozicije Trockega ter po sovjet? skih listih. Danes podajamo še nekaj podrobnosti, ki so jih objavili razni ruski listi. Leningrajska »Krasnaja Ga? zeta« piše o vpisovanju tvorniških de? lavcev v komunistično stranko. Vpiso? vanje stalno nazaduje. Kjer se je po? prej vpisalo v stranko povprečno 30 delavcev na mesec, sta se v maju vpi? sala samo dva ali trije. Delavci posta? jajo brezbrižni nasproti stranki. Zna? menitega delovnega načrta, ki se bo izpeljal v petih letih, delavstvo veči? noma ne pozna in zato so tudi uspehi vladnih navodil glede pomnožitve dela zelo pičli. Delavstvo ne ve, za kaj gre, ne ve, da je od povzdige industrije od? visno zboljšanje njihovega stanja. Opaža pa se, da se je zmisel za disci? plino med industrijskim delavstvom po zadnjih vladnih odredbah precej utrdil.
Podobno poroča moskovska »Prav? da« od 8. junija, ko govori o seji in? dustrijskega odseka leningrajskega sovjeta: »Pri tovarni »Electrik« pride na vsakega delavca 28 zamujenih dni na leto poleg praznikov. Delavci zane? marjajo delo. To bo treba korenito
' n
odpraviti. V bodoče skupne (kolektiv? ne) pogodbe bo treba postaviti poseb? no določbo glede tega škodljivega in precej splošnega pojava. Delavcu, ki bo po lastni krivdi opravil manjše delo kot bi ga lahko, naj se za tiste ure od? bije plača.«
Kulaki (premožni kmetje) so še ved? no hudo' nasprotni gospodarski poli? tiki vlade. Pasivni odpor pri oddaja? n ju žita in kmetijskih pridelkov je nji? hovo riajhujše orožje. Vlada pa hoče z vso strogostjo zlomiti odpor kula? kov. V Sibiriji jim naložijo petkratni davek, ako najdejo pri njih skrito žito.
Delavsko življenje.
Od časa do časa bomo priobčevali pod tem naslovom poročila iz naših delavskih središč. Tako bo pred nas razgrnjena slika, pod katero je večna roka ztipisala: V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh ...
Pet minut pred šesto zjutraj prvič zabrtizga piščalka v tovarni in skozi široka vrata hitimo na delo, šest sto ljudi, uradniki, delavci in delavke, de? lovodje in inženirji. Ob šesti stojimo pri strojih in začnemo svoj posel. Vsak vrši dan za dnem skoro isto opravilo. Vsi skupaj pa ustvarjamo iz surovin izdelke, ki so vsem koristni. Mnogokrat, ko se oddahnem ob stro? ju, mi pridejo na misel resnične besede papeža Leona XIII. »Res je, da se iz dela delavnih rodi vse bogastvo sve? ta.«
Podjetje je kot eno telo, ki giba iti dela urejeno in po enotnem , načrtu. Podjetje ima svoje možgane v vod? stvu. Mi delavci smo pa roke, ki izvr? šujejo. To je živa delovna skupnost, ki nas veže v enoten organizem. Po? dobno kot je kmet vezan na svojo zemljo, ki ga redi, smo mi vezani na podjetja, kjer služimo.
Huda prede delavcu, ki je brezpo? se/n; posebno če ima družino. Vsak skrbi, da obdrži svoj kos kruha.
Velike stiske groze delavski družini, če pride nad njo dolgotrajna bolezen. V tem oziru mu pomaga bolniško za? varovanje, ki mu nudi zdravniško po? moč in denarno podporo. ‘.Socialna za? konodaja v Italiji je v tern pogledu visoko razvita in izpopolnjena z zava? rovanjem proti jetiki.
Stanovanjsko vprašanje je pereče le v velikih mestih, pa-i nas v Trstu. Zelo ugodno je, da je pri nas industrU ja precej decentralizirana, to je, da so podjetja razvrščena po deželi, kot v Podgori, Ajdovščini, Nabrežini, Rab? lju, Tržiču, Idriji, Anhoivem in dr in god. Tu je delavcem laž/ie najti pru merna in cenejša stanovi m ja. Tudi je življenje po deželi bolj zc \ravo, potro' si se manj ko v mestu, in če ima dela? vec še kos zemlje za vrt, lažje izhaja kot v velemestu.
Polagoma se v naši dei re// stanovi presnavljajo in delavski stari raste. Narašča pa tudi naše deh nursivo v iz? seljeniških deželah. To ni < xidno, zakaj kmečka posestva morejo / prehraniti le
Vlada zelo podpira velike kmetije, ki so skupna last. Poleg tega ima v svoji lastni upravi mnogo velikih kme? tij, ki zelo lepo uspevajo; Od teh si ko? munistični voditelji mnogo obetajo.
To so nekatere senčne strani v so? vjetski Rusiji. Dobro je to, da jih so? vjetski listi sami priznavajo in ostro kritizirajo. Z javno kritiko skušajo odpraviti nedostatke. 'Kritika seveda ne zadostuje. Potrebna je pametna gospodarska politika. Nasilje po na? vadi ne rodi dobrega uspeha, najmanj pa v gospodarstvu.
omejeno število ljudi, previšek pa od? teka v tovarne in obrt ali pa se mora izseliti.
Ko prihajamo zvečer od dela, s/o? pimo v družinski krog. Naša delavska družina živi skromno, a če je zdravje in delo', že gre. V mnogih naših delava skih družinah še živijo zdrave vred? note, ki so jih starši prinesli iz krneč? kih hiš. Skrbijo za dobro vzgojo otrok. Posebna odlika delavstva je, da žeja po večji naobrazbi, obenem pa živo občuti in tudi v nesrečah dejansko pokaže socialen čut za delavsko vza? jemnost.
Idrijsko čipkarstvo.
Večkrat smo že čitali po časopisju o krizi v idrijskem čipkarstvu. Dej? stvo je namreč, da z vsakim letom stalno opažamo nekak zastoj v tej nekdaj tako cvetoči obrti, ki je dolgo dobo let prinašala idrijskemu ženstvu lep dohodek. Od kje torej ta zastoj, katerega danes bridko občuti, ne le revna idrijska čipkarica, ki je v mno? gih slučajih naravnost odvisna od-te* ga zaslužka — ampak tudi številno ženstvo v širni okolici? Mnogo vzro? kov je, ki so dosti pripomogli čipkar? stvu do današnjega slabega stanja. Brez dvoma je resnično dejstvo, da je
naš trg poln, res je tudi, da vlada pov? sod finančna kriza. Tudi izpreminja? joča se moda v gotovih ozirih kvarno vpliva na čipkar i j o. Toda vsi ti in še drugi jako tehtni vzroki bi ne imeli takih posledc, ako bi bilo v Idriji čipkarstvo svoji važnosti primerno zadružno organizirano. Naravnost čudno je, da še ta ideja, o kateri se je pred nekaj leti že resno razpravljalo in od katere bi imelo korist več tisoč žensk, ne more in ne more uresničiti. Ta zadruga je nujno potrebna in usta? noviti se bo prej ali slej morala brez ozira na koristi posameznikov. V za? družništvu je moč! To geslo bi bilo v tej panogi nujno potrebno izpeljati in uspeh bi bil prej ali slej gotov, kajti odpadle bi razne ovire, ki danes one? mogoča j o razvoj. Ne bomo naštevali, kako se sedaj vrši promet z našimi čipkami, ker je bilo že večkrat opi? sano. Ugotovimo le to, da razvoju čip? karstva po tem načinu ni mogoč na? predek. Vpoštevati namreč tudi mo? ramo, da se je naše delo razširilo da? leč preko meje in da se le v sosednji Sloveniji goji čipkarstvo v 159 kra? jih, kateri so vsi organizirani v osred? njem drž. zavodu v Ljubljani. »Idrij? sko« čipkarstvo sega skoro tja do hr? vatske meje. Bavi se tam s to obrt? jo čez 8000 delavk, ki imajo 9 stro? kovnih šol in še polno krajevnih uč? nih tečajev. Razume se, da tako smo? treno organizirana akcija lahko za? dosti vsem novodobnim zahtevam na domačem in tujem trgu. Iz tega sledi, da1 je odvisen napredek našega čipkar? stva predvsem od izpopolnjenega in temeljito urejenega obratovanja. Sle? diti moramo vsem novim zahtevam, ako hočemo nele delati, ampak tudi kaj zaslužiti. Sicer je v Idriji par tr? govcev, ki se še dosti resno ukvarjajo s to obrtjo, toda v splošen’ dobrobit vsega idrijskega in okoliškega ženstva bi zamogla ta važen problem rešiti edinole široko zasnovana in na večjo centralo oprta čipkarska zadruga. Do? kler se ta ideja ne uresniči, ni upanja, da se položaj zboljša v prid delavkam? čipkaricam.	—c.
Okno v svet.
Združene države evropske.
Francoski zunanji minister Briand je izdelal načrt, po katerem naj bi se ustanovile Združene države evrop? ske. Načrt še ni znan, vendar je, kot pišejo francoski listi, izvršen v naj? manjše podrobnosti. Briand misli predlagati, naj se vse evropske države združijo v carinsko zvezo, ki bi se pozneje v ugodnem trenutku spreme? nila v pravo politično enoto. Tako bi bila vsa kočljiva evropska vprašanja, n. pr. združitev Avstrije z Nemčijo, oboroževanje, manjšine itd. z eno potezo rešena. Briand je menda poti? pai že pri vseh evropskih vladah in je baje prejel precej zadovoljivih od? govorov. Zato bo pri prihodnjem za? sedanju Zveze narodov predložil zbo? rovalcem svoj načrt. Treba pa je ugo? toviti, da se že sedaj oglašajo tehtna mnenja proti Briand?ovemu načrti/, češ, da je lep, a praktično neizvedljiv.
Proti oboroževanju.
Angleška vlada je sklenila, da bo dobro preudarila, koliko vojnih ladij naj se letos zgradi. Prejšnja vlada je določila zgraditev treh križark, deve? tih rušilcev in šestih podmornikov. Tudi utrjevalna dela v važnem azij? skem vojnem pristanišču Singapore bodo menda ustavljena. Delavska via? da je tako pokazala, da ji je misel miru resnično pri srcu.
Konkordat
med sv. stolico in Romunijo.
V	Rimu sta državni tajnik Nj. Em. kardinal Gasparri in romunski posla? ni k podpisala konkordat med sveto stolico in kraljevino Romunijo.
V	predvojni Rumuniji, ki je štela osem milijonov ljud, je bilo katoliča? nov komaj 60.000. Ko se je pa po voj? ni Romunija povečala, tako da šteje danes nad 18 milijonov prebivalcev, je katoliški živelj zelo narastek V,
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Kanalske doline.
Žabnice. — (.Naš nad p as tir; smrt; letoviščarji. — Dne 1. julija t. 1. nas je doletela sreča, da smo imeli v svoji sredi pre« vzvišenega goriškega nadškofa, ki se je ustavil pri nas za en dan, če5 tudi ni bila tu birma. Prišel je po» poldne od birm o vanj a iz Bele peči in je naslednji dan odšel v Lužnicc k po» svetitvi oltarja v cerkvi sv. Katarine. Zjutraj je imel pri nas sv. mašo, pri kateri je bila vcleležba skoraj taka, kakor ob nedeljah.
G. Urša Roscnwirth je še kot po navadi šla na Sv. Višarje v prodajal» no. Gori ji je Pa prišlo slabo, da jo je bilo treba prepeljati v Žabnice, kjer je drugi dan nenadoma umrla. Naj počiva v miru!
Kakor navadno, je tudi letos pre« cejšen naval tujcev v lepe Žabnice v lepi Kanalski dolini, Stanovanja se že težko dobe.
Ukve. — (Spremembe v fa» r i.) Kako veselo nam je bilo srce, ko smo pred šestimi leti sprejeli v našo sredo toliko pričakovanega dušnega pastirja g. Ant. Češornjo. Kako težko nam je pa bilo, ko smo se poslavljali od njeag; kar ločiti se nismo mogli.-Po šestih letih bivanja med nami se je pri nas marsikaj izboljšalo v cerkvi in tudi izven nje. Želimo č. g. župniku v novi duh ovni ji obilnega božjega bla» goslova. Za vse dušne in telesne do» brote, ki nam jih je delil v teku teh let, naj mu ljubi Bog stotero povrne. No» vemu č. g. pa kličemo: Dobro došel!
Sv. Višarje. — Sedaj v začetku je obisk božje poti še pičel. Iz Avstrije so za 29. junija napovedali prihod ce» lega vlaka mož in fantov iz »Apostol» stva mož in fantov«. Vslcd nepredvi» denih ovir so pa romanje odložili na pozneje. — Te dni je na Višarjah precej mrzlo. Dne 7. t. m. zjutraj je snežilo, da je bilo veselje. Padlo je okoli 8 cm snega in so bili hribi glo»
boko dol pobeljeni. Pa romarji, ne vstrašite se! Po takem snegu pridejo navadno krasni dnevi.
Iz Gor.
Sv. Lucija. — (Te k m a iz k r š č. nauka.) V nedeljo je bil pri nas praznik »Krščanskega nauka«. Zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo šolskih otrok in drugih udov bratovščine za »Pouk krščanskega nauka», popoldne pa je bila v cerkvi velika tekma iz kr» ščanskega nauka. Od 143 otrok se je vdeležilo tekme 54 otrok, to je vsi ti» sti otnjci, ki so prejeli v spričevalu odlično in so znali prav vsa vprašanja iz katekizma in zgodb, kar se jih je vzelo v šolskem letu. Vsi otroci so pri tem javnem izpraševanju odgovarjali tako lepo, da se jim je vsa cerkev ču» dila. — Tekmi je predsedoval g. ka» plan Premeri kot namestnik g. dekana, volčanski župnik g. Kodermac in do» mači g. župni upravitelj. Po končani tekmi, ki je trajala 2 uri in pol,, je bil blagoslov in nato so se razdelila spri» čevala vsem šolskim otrokom in da» rila (krasni molitveniki, Mala skriv» nost. Fantič le gori vstani) vsem tek» movalccm.
Krasnega dne so sc iz vsega srca ve» selili pridni otroci, skrbni starši, po» učevalci kršč. nauka in sploh vsa žup» ni ja — razen nekaterih nemarnih otrok. — Prvi poizkus tekme se je si» in jno obnesel. Da bi bilo drugo leto še uspešnejše!
Podbela. — (Nova mlekarna; naše maline.) Kljub slabim leti» nam smo se združili in sezidali novo mlekarsko poslopje. Upamo, da v je» seni začne delovati. Tudi cerkev sv. Helene smo popravili na lastne stro» ške, toda žal, da se le redkokdaj bere sv. maša v njej.
Lansko leto smo sami posestniki na» brali na hribu Mija do 1000 q malin. Žal, da jih je letos občina prodala na javni dražbi, četudi posestniki niso bili zadovoljni.
novi Romuniji, predvsem v sedmo» graški deželi, živi 1,200.000 katoliča» nov vzhodnega obreda in 1,564.000 ka» toličanov rimskega obreda. Novi kon» kordat ureja_ cerkveno organizacijo, določa nove'mejc škofijam in precej zadovoljivo reši vprašanje cerkvenih šol in verouka. Značilno je, da so se pogajanja za sklenitev konkordata vlekla skozi šest let — zaključila jih je in pogodbo podpisala šele kmečka vlada, katere predsednik dr. Manin je veren katoličan.
Med Nemčijo in Belgijo
se je dosegel sporazum glede mark, ki so jih Nemci med zasedbo v vojni izdali v Belgiji. Belgijski državljani so bili s tem močno udarjeni, ker je vred» nost marke padla na nič. Sedaj pa se je nemška vlada obvezala plačati 607 milijonov zlatih mark v 37 letih. Plače» vanje se bo vršilo na isti način, kot ga določa Voungov plačilni načrt za nem» ško vojno odškodnino. Istočasno je belgijska vlada obljubila, da bo za» plenjena posestva nemških državi j a» nov v Belgiji vrnila zakonitim last» nikom.
Na daljnem vzhodu.
V Mandžuriji, obširni deželi med Ki' tajsko in Rusijo na skrajnem vzhodu Azije, se že od nekdaj borijo za vpliv Rusi in Japonci. Odkar pa so se Kitaj» ci kolikortoliko osamosvojili, so začeli tudi ti gledati na koristi, ki bi jih lah» ko imeli v tej deželi, ki je pravzaprav njihova. Rusi so že dolgo pred svetov» no vojno zgradili v Mandžuriji več že» lezniških prog z lastnim brzojavom in telefonom. Te železnice so bile skup» na last Rusije in Kitajske, taka je bila namreč pogodba. Tudi nastavljenci so bili Rusi in Kitajci. Oni teden pa so Kitajci zaprli vse ruske telefonske in brzojavne uradnike in jih kar poslali v Rusijo. Obdolžili so jih. da so vršili boljševiško propagando. Vprašanje je seveda, ali bodo Rusi kaj takega mir» no potrpeli. Nekateri menijo, da bo» do, če ne pojde drugače, z vojaško si« lo prisilili Kitajce k spoštovanju med» narodnih pogodb. Medtem pa Kitajci kar naprej zapirajo ruske državljane.
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
IX.
Zopet sem bil v mestu, zopet v mli» nu, ki melje za mlinarja, za tistega pa ne, ki je prinesel mlet! Vsega sem po« grešal, kar se je bilo zadnjih šest tednov zvezalo z mojim življenjem: najprej gorskega zraka, katerega sem moral zamenjati z izpuhi ljubljanske» ga barja; pogrešal pa sem posebno kmetiških obrazov ter se le težko pri» vadil na obrite in umite, posebno tež» ko sem se privadil na ženske obraze in na nemogoče obleke. In kaj nai go« vorim o svojem delu, ki takorekoč ni» kako delo ni: kakor bi sejal pesek na razorano njivo ali pa pekel potice iz rumene ilovice!
Razkačili so me tudi prijatelji in prijateljice. Kdor me je srečal, mi ie silil pod nos, kako krepak in mlad
sem videti. Moj zdravnik — da se mi je slaba volja do skrajnosti pomnoži» la — mi ni dal miru, da me je smel vestno in točno preiskati. Preldjuval mi je hrbet in prsi, tipal me je okrog srca in jeter, potem pa sodil: pljuča kakor hlod, srce kakor risovo in tudi jetra so se prav čedno skrčila do svo« j e ga dopustnega obsega. Potem je še zakričal:	»Zdaj vidiš, kako pomaga
dober svčt! Da spet ne začneš preveč piti, zverina!«
Tudi gospod Bon me je srečal ter gostobesedil: »Tak si ko roža. Ni vra» ga, da bi se ne ženil! Pridi k nam kaj pogledat,« — med tem časom se je bil revež oženil — »z ženo imava zate že nekaj izbranega.« Ker ni hotel izginiti v deveto deželo, sem ga pustil sredi ceste, ne da bi mu kaj odgovoril. Še to! Ko sem bil vendar sklenil, da pred enim letom ne izpregovorim o ženitvi!
Vzlic temu sem neprestano mislil na svojega dekliča na Jelovem brdu in
to še celo pri delu, ko sem koval naj« dolgočasnejše tožbe. Njena podoba me je obdajala ponoči in podnevi. V sanjah sva hodila na Goro, na Blegaš ter še enkrat preživela šesttedensko skupno bivanje pri Presečnikovih. Včasih so me ti spomini tako preob« dali, da sem vrgel delo v kot, zapustil suhoparno pisarno ter taval okrog Rožnika in po njegovih plešastih go» zdovih, iezen na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega starca!
Tisto leto je bila dolga in lepa jesen. Zadnjega vinotoka pa je vendarle ma» lo deževalo, zatorej sem čepel v svoji kovačnici. Kar se odpro vrata, vstopi pa moi znanec Daruje! s človekom, ki ga prvi hip niti spoznal nisem.
»Tega moža sem pripeljal,« je iz» pregovoril Danijel. Bil je posvaljkan in jako revno oblečen. Na kozavem obrazu, se mu je videlo, da je moral i zadnje Čase jako neredno živeti in ne« I spametno pijančevati.
\
i v
/
Kanal. — (Spremembe na ob* čini. — Sol. razstava.) — Pred tedni smo dobili za našo cerkev prav lep, umetniško izdelan križev
ot. Slovesnosti se je vdeležil tudi naš
nezonadškof, ki je imel na zbrane vernike ganljivo in pomembno pri« digo.
Letina kaže v naši okolici prav do« bro, le sadja bo malo. Jabolk in češ? pelj ne bo prav nič. Grozdje kaže prav dobro. Bog daj, da bi nam bili ohranjeni pridelki in da bi nam priza? nesla toča.
V zadnjem času smo imeli pri nas precej sprememb. Zgubili smo pode? štata Gerometto, o katerem moremo reči, da je bil pošten in pravičen na vse strani. Ž njim je odšla tudi njego? va soproga, ki je bila pri nas namešče? na kot učiteljica. Novi obč. nač. se imenuje Roberto Rossi. Takoj ko je prišel, se je zanimal, da bi prišlo v naš trg vojaštvo. Potem bo bolj živahno v našem kraju in tudi trgovci in go? stilničarji se ne bodo več toliko pri? toževali.
Naš večletni organist in tajnik okr. posojilnice g. Kuštrin Avgust je odšel z družino v Jugoslavijo. Pod njegovim vodstvom je cerkveno petje prav le? po uspevalo in želimo,- da bi bil nje? gov naslednik enako delaven. Odha? jajočega se bodo vsi številni znanci vedno lepo spominjali.
Pretekli teden se je zaključila di? daktična razstava. V ženskih ročnih delih so se posebno odlikovale šole iz Plavi, Deskel, Šeberjaka in Loži c. Praktični so se pokazali dečki iz Kala in Liga, ki so razstavili precej doma? čega orodja v zmanjšani obliki. V le? popis ju so prednačili šolski otroci iz Plavi. Vezenine neke učenke iz Gore? nje vasi so tudi prav ugajale. Tudi ne? kateri voditelji šol niso hoteli izostati. Videli smo razne vrste lesa s potreb? nim opisom ter razpravico o različnih cepitvah pri sadnem drevju. Lepa žen? ska ročna dela ste razstavili gospodič? ni iz Plavi; dobro oljnato sliko, pred? stavljajočo Madono z Jezuščkom, je naslikala gospodična učiteljica iz Za? potoka.
Za drugo leto bi bilo umestno, da bi se razstava vršila v dveh prostorih; ta* ko bodo imeli obiskovalci lažji pogled na mnogoštevilne predmete.
Soča. — (Slovesnost, javne zadeve.) Dne 6. t. m. smo imeli pri nas lep cerkven praznik. Po petih le? tih je prišel k nam prevzvišeni knezo? nadškof, ki je naslednji dan 6. t. m. podelil 94 otrokom iz Soče in. iz Tren? te zakrament sv. birme. Obiskal je tu? di cerkev Marije Device v Trenti. Že? limo iz; vsega srca, da bi mogel še mno? gokrat med nas priti. Slovesnost bi bila gotovo še mnogo lepša, ko bi imeli vse tri zvonove. Upamo pa, da bomo v jeseni dobili dva nova, ki jih že ves povojni čas pogrešamo.
Dne 10. junija je občina prodala neki laški tvrdki gozd Strmec nad Skalo. Gozd je bil precej oddaljen in torej za občino skoraj neuporaben. Prodaja tega gozda pomeni za občino gotovo lep dobiček.
Tudi cesto popravljajo in jo na več krajih v Spodnji Soči razširjajo. Còpta je bila marsikje res nevarna in zato se te poprave veselimo.
Tolmin in okolica. (Letoviščar? ji. — Naše ceste.) — Poletje je že privabilo k nam prve letoviščarje. Sicer jih še ni veliko, toda navadno začnejo prihajati šele meseca avgu? sta, ko jih vročina spodi ven iz mest. —- Dela pri cestah pridno napreduje? jo. Cesta proti Doljam je popravi j e? na; tudi od Kamnega dalje' je toliko dobra, da se lahko vozi z avtomobili iz Tolmina v Kobarid ob levi strani Soče. Tudi na cesti v Polgar se dela. Pri delu so zaposleni tudi domačini. Pri napravah za tolminski vodovod dela dosti Ajdovcev, ki jih je vipavski vo? dovod najel za se, a jih ni ootenrveč potreboval. — Iz Poljubinja jemlje zopet osem fantov slovo. Zarili se bo? do v belgijske rudnike.
Pečine. (Redka slovesnost.) — Preteklo nedeljo smo imeli cerkve? ni shod (semenj) sv. Mohorja in For? tonata. Ljudstva je bilo zelo veliko, domačinov in iz okolice. Imeli smo redko slovesnost, ker je daroval slo? vesno sv. mašo naš rojak č. g. novo?
mašnik F. Jeklin. .Cela slovesnost je potekla prav lepo in nam bo ostala vsem v trajnem spominu.
Ne smemo prezreti tudi tega, da je tudi popoldan minil popolnoma mir? no in v redu. Toplo pohvalo zaslužijo naši »mladi«, da so se ta dan vzdržali nepotrebnega plesa in drugih nered? nosti, s tem »darom« so se najlepše oddolžili napram g. novomašniku, — kot z vezilom za god, ki ga je ravno te dni praznoval.
Banjšice. — Dne 4. t. m. se je vil žalni sprevod. K večnemu počitku so nesli prezgodaj usahlo cvetko Štefa? ni j o Žbogar, staro komaj 25 let. Bila . je blaga duša, ki je vse svoje moči žrtvovale svojim bratom in sestri. Na? domestovala jim je mater in očeta, kajti te že davno krije črna zemlja. : Vsa vas je čutila žalost, ki je napolni? la hišo. — Tebi pa, draga Štefanija: i Počivaj v miru!
Idrija ob Bači. — Še nikdar nismo tako lepo obhajali našega cerkvenega ; shoda in to vse po zaslugi našega go? , spoda župnika, ki se res z apostolsko 1 gorečnostjo trudi za naš dušni in te? lesni blagor. Povabil je v ta namen č. g. misijonarja iz Mirna, ki nam je : v treh dnevnih govorih pokazal naš najvišji cil življenja. Skoro vsa fara je pristopila k sv. obhajilu. Naš cer? j kveni shod je bil obenem združen s posvetitvijo na novo postavljenega ; kipa presv. Srca Jezusovega.
Drežnica. — (Sv. birma; u i m e). Veseli smo bili preteklo sredo ko se je mudil med nami naš prevzvišeni knez in nadškof. Čeravno smo v naj? ! hujšem poljskem delu, smo vse pustili in smo šli pozdravit priljubljenega nadpastirja. Vsi obredi sv. birme so se vršili v najlepšem redu. — Pred kratkim nas je obiskala toča. Škode je precej; posebno je prizadet fižol in koruza, a upamo, da se nas Bog usmili in nam- prizanese s hujšimi kaznimi.
Čepovan. — V ponedeljek je umrla v Čepovanu gospa Marija Ana Kofo? lova roj. Winklerjeva, stara 75 let. Naj v miru počiva!
Vprašal sem: »Kaj bo, Danijel?« In znova je odgovoril; »Tega moža sem pripeljal.«
»Pri Presečnikovih vse prav?«
Zadrl se je: »Kaj >tem, kdaj sem že od tam ušel! S tem možem govori! Mlačan je z Jelovega brda, in ravno Mlačan hi rad s tabo govoril.«
Sedaj sem spoznal moža, katerega je pripeljal Danijel.
Mlačan z Jelovega brda je imel bolj majhen gruntec, na katerem je redil kakih osem govedi in tudi nekaj drob? niče. Travniki so bili pripravni in nji? vice dobre. Ko je stari Mlačan po? sestvo izročil svojemu sinu, ni imel sicer dolga, imel pa je še štiri otroke, katerim pa je skoraj toliko izgovoril, kolikor je bil gruntec vreden. Po izro? čitvi se je mladi oženil, ženil pa se je po ljubezni in je vzel deklo, ki je bila prav čedna, ki pa ni imela prav niče? sar. Mlačan je torej težko gospodaril in z velikim trudom izsesal vsako leto
obresti iz zemlje, katere je moral šteti v tujo roko.
»Kaj je s tabo, Mlačan?«
»Nič dobrega ne,« mi je odgovoril ter se začel praskati. »Težko se dela in zanič se živi.«
Danijel se je zatogotil:
»Kaj se boš stiskal okrog vogla! Na? ravnost govori! Dohtarji nimajo časa, da bi ga rezali, kakor režeš ti kruh otrokom. Že, vidim, šleva si; bom pa jaz govoril!«
Ali tudi Danijel se je najprej po« praskal za levim ušesom. »No, da hoš vedel; domačijo bi rad prodal; meni boš pa dal posojila dvesto goldinar? jev, potem pa greva v Ameriko. Pr a? vij o, da se tam bolje živi, ko na Jelo? vem brdu pod Blegašem. Pa ravno v Ameriko! Mlačan radi izgovorjenih otroških deležev, katere mu je stari naprtal, jaz pa —« — tu je nekoliko jecljal — »zavoljo vina in žganja.«
Stokal je: »Pravijo, da je tam pre?
povedano piti. Pijance zapirajo, da jim ni mogoče izhajati. Gotovo tudi mene izpreobrnejo, in potlej bo Jelo? j vo brdo videlo, kaj se pravi, če Dani? jel dela!«
Prišel je v jezo: »Kako bom delal! Ko pa bo vsega dosti, pridem nazaj in amerikanskih tolarjev prinesem, da napolnim ž njimi gnojni koš. Takrat se oženim in da koj veste: mlado vza? ; mem in ne kakega starega lonca, ki bi ga bil žalosten ponoči in podnevi. In moja mlada žena bo tudi živela! Dela ne bo imela, samo po travnikih bo ho? dila gor in dol; da pa ji dolgčas prei« de, bo trgala pokalice in pokala ž nji? mi ob mlado čelo. Zdaj veš, zakaj ho? čem v Ameriko!«
»Bo pa že kdo vmes izpregovoril,« sem se zasmejal. »Morda Liza.«
»Liza nima nič več vmes govoriti.«
»Od kdaj ne?«
»O takih rečeh ne govorim rad, Sem jih že pozabil.«
Log pod Mangartom. — Birmansko slavje se je končalo in prevz. knez in nadškof je odšel. Njegov obisk nam bo ostal v trajnem spominu. — Od nas se poslavlja tudi č. g. kurat Vik» tor Stanič, ki odhaja na drugo mesto. Hvaležni smo mu za trud in požrtvo» valnost, ki jo je izkazoval v tem času, ko je bil med nami. Bog ga živi na no» vem mestu!
Iz Istre.
Log pri Ricmanjih. — (Sagra). Kljub vsej mizeriji so priredili naši fantje takozvano »šagro«. Kakor ob vsaki priliki, vladalo je tudi to pot razkošje in potratnost. Tako uboge in zadolžene vasi, kakor je Log. in Rie» manje je ni daleč naokoli, saj ni čuda, če pomislimo, da ljudje trosijo brez» miselno denar za svoje muhe.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Gibanje prebivalstva. — V prvem poletju je bilo letos v Idriji 49 rojstev, (lani v tem času 49), umrlo je letos 54, lani 31 oseb, poročilo se jih je letos do 30. julija 14, lani 23 parov.
Nesreča. — Ko je šel 381etni de» lavec Josip Velikajne z dela od vo» jašnice proti domu, je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko.
Sp. Idrija. — Prvega pol leta je bilo letos 40 rojenih (lani 28), umrlo 30 (26), poročenih letos 9 (lani 17).
Ledine. — 9. t. m. je umrl v Gove» ku (na Razpotju) Janez Velikajne vp. rud. in posestnik. Bil je skrben oče, vesten gospodar in blag značaj. So» rodnikom naše sožalje, g. prodekanu, ki se je potrudil na pogreb, zahvala.
Pečnik. — Pri nalaganju sena je ta» ko nesrečno padel z voza posestnik Eržen Janez, da je zadobil težko rano na obrazu. Iskati je moral zdravniške pomoči.
Dole. — Posestnik Fr. Podobnik p. d. Cigale, je s hlapcem vozil trame iz gozda. Po nesreči so se trami posuli in
Danilo se mi je.
Vprašam; »A od tistega večera?«
»Ce te take stvari zanimajo, pozve» di na Jelovem brdu! Jaz se zanje ne brigam več!«
Sedaj se je vmešal Mlačan:
»Ne hodi po ovinkih! Liza se je omožila in karlovškega Anžona je vzela, to je! Mene ženejo dolgovi v Ameriko, Danijela pa ženska! To je!«
Vzkliknil sem: »Torej je Liza le bruhnila v Poljane h gospodu Jer» neju?«
»Seveda je šla; pa bi bilo tudi čud» no, ko bi ne bila šla. Danes je že po» ročena in koše prenaša po Anžonovih bregovih. To je!«
Danijela je kar davilo in po mizi je udaril z roko. »Molči, azina! Dosti o tej Lizi! Se bo že še kesala, da je vze» la tega starca; jest pa sem jest! Danes prodajamo domačijo in o tem go» vori!«	,
gospodarju zlomili levo nogo. Odpe» ljan je bil v idr. bolnišnico.
Idršek. —- Večkrat smo že poročali o nekem roparju, ki se že dolgo klati po samotni okolici. Zadnji mesec je več oseb napadel, dobil pa ni nič, ker so bili prečvrsti ali pa niso nič imeli. Srečo pa je lump imel dne 11. t. m. Ob belem dnevu, ko so bili vsi ljudje na polju, se je priplazil v hišo posestnika Lapajneta p. d. Cajnarja. Prišel je v gornje prostore in tam vse preobrnil. Odnesel je v denarju 6200 lir in razne listine. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, kateri so takoj šli na lice mesta in ukrenili vse potrebno. Ljudje sumijo, da je to neki bivši tihotapec; vendar ga do danes še niso izsledili.
Vojsko. — Izletnikov prihaja letos precej k nam, še več pa bi jih prišlo če bi vedeli, kako prijetno je v tem času pri nas. Koncertov in »baletov« seveda tu v hribih ni, svežega zraka in . lepih izletov pa malokje toliko. Na svidenje.
Čekovnik. — Tudi letos je prej ka» zalo, da nam bo suša uničila ves up, sedaj hvala Bogu je bilo dežja dosti in če ne pride kaj hujšega, upamo, da ne bo preslaba letina. Sena smo vsled lanske- suše bolj malo nakosili.
Iz Vipavske doline.
Šempas. — Dne 14. t. m. je bila obi» čajna letna cerkvena slovesnost, pri kateri nas je razveseljeval g. Vinko Vodopivec s svojim orglanjem in navduševal g. L. Cigoj s svojim res v srce segajočim govorom. Čutili shio vsi slavje dneva.	*
Dornberški Tabor. — 12. t. m. je zapustila to solzno dolino 52»letna Frančiška Šinigoj. Bila je dobra mati in gospodinja. Naj počiva v miru!
Osek. — Poročila se je 6. t. m. pred» niča Marijine družbe Angela Gleščič z Henrikom Rožičem iz Oseka št. 26. Družbenice so jo pozravile pred cerk» vij o, voščeč ji obilo sreče v prihod» njemu stanu. V dar so ji izročile kip Brezmadežne. Dekleta so med sv. ma» šo skupno z ženinom in nevesto pri» stopila k sv. obhajilu. Obilo sreče.
»Čemu nista šla k notarju v Loko? Tam se taka Disma lažje delajo.«
Danijel je zopet imel prvo besedo:
»Kaj bova lazila okrog tujcev! Pri* šla sva k tebi, ker veva, da si pošten. Morda — sva si dejala — nama na» pravi samo za štempeljne; če pa sam kupiš, so pa stroški tako tvoji.«
»Jaz naj kupim?« sem se začudil.
Oni je mirno odvrnil;	i
. »Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš.«
»Za božjo voljo, čemu?«
Danijel se ni dal odgnati: »Mlačan in jaz sva tega mnenja, da je Mlača» novo za Presečnikovim na Jelovem brdu najlepše posestvo. Dva človeka, in naj imata še kaj otrok, bogato redi in brez posebnega dela.«
Odgovoril sem:	»In jaz naj delam
na Mlačanovem?«
I »Da, prav tako sva mislila! Človek,
Skrilje. (Ne razburjajte se!) Že več dopisov je bilo objavljenih v Novem listu iz naše vaši, pa še no» beden ni povzročil toliko razburjenja, kot zadnji. Prizadeti kar pihajo in dol» žijo čisto druge osebe, ki z dopisom niso v nikaki zvezi. Na gospoda ured» nika se pa ne upajo obrniti, ker vejo, da on drži svojo tajnost strogo, kot spovednik. Resnični dopisnik pa hodi mirno po vasi in se jim smeje... Go» vori se tudi o neki punčki, ki tri tedne ni šla k maši samo zato, ker ima nove čevlje, v katerih bi se rada za šagro postavila. S šagro pa zaenkrat še nič ni — kot smo slišali z lece; bo pa pri» hodnjič, (ko bodo čeveljčki že raztr» gani) bolj slovesna. Pismonošici pa svetujemo, naj vrši do vseh svojo »dolžnost« tako vzorno, kot do večine prebivalstva, pa bo prihodnjič v »N. L« pohvaljena.
Iz Reške doline.
Ilirska Bistrica. — (Razvoj t r » ga, trg'o vin a, nova podjetja, letina.) — Ilirska Bistrica se v po» vojnem času hitro razvija. Nekoliko vsled tega, ker se je tukajšnemu so» dišču pridelil ves podgrajski in del volosčanskega okraja, nekoliko pa vsled živahnega prometa lesne in» dustrije. Zgradilo se je lepo število novih hiš. Med temi so posebno po» membne: vojašnica, upravno poslop» je snežniške graščine, kino in kavar» na. Kavarna in kino sta prav veliko» mestno urejena in imata izvrstno vod» stvo.
V trgu so se nastanili trije odvetni» ki, trije zdravniki in zobni zdravnik; nadalje so se naselile: lekarna, miro» dilnica, parna pekarna, dve kamno» lomski podjetij, dve parni žagi in elektrarna. Odprli so tudi nekaj novih trgovin z mešanim blagom in manu» fakturo, nekatere obstoječe pa pove» čali in na moderen način preuredili. Na novo gradijo palačo Reške hranil» niče in orožniško vojašnico.
Z lesom je zelo živahen promet. Žal da propadajo male vodne žage, ki jih je bilo v Bistrici nad dvajset deloma
ki je za kmetiška dela rojen, se bo lehko ločil od goljufije, ker je vendar toliko dohtarjev na svetu, da jih kar preostaja.«
Vraga, ta dva sta mi dobro kurila v moji odvetniški pečici! Zamislil sem se.
Pozabil sem povedati, da je pretep na Gori prišel pred sodišče v Loki. Posavčevi so me tožili, da sem jih osebno poškodoval in da sem jim v hudobnem namenu pokvaril kamižo» lice in kastorce. Gospod Levičnik na loškem gradu me je brez milosti ob» sodil na petdeset goldinarjev globe, radi kamižolic pa na trideset goldi» nar jev plačila. J) osti me je stal poni» žen pretep na Gori; povrhu Sem mo» ral pri razglasitvi sodb.e vzeti na ra» čun še zadovoljne1 obraze Posavčevih fantov! Tem trem falotom so se od rajskega veselja kar do ušes odpirala široka usta.
z enim, deloma z dvema jarmoma. Vzrok je konkurenca parnih žag. Kje so oni časi, ko so pravile žage groš, groš, groš, to se pravi, da je zaslužil vsak mahljaj groš! Pa še groš, ki je nekaj veljal! Mline so po večini opu« stili že pred vojno inde par jih je ostalo za domačo rabo. Svojčas so bis striški mlini zalagali z moko vso po'* krajino do Reke in pomleli, kar se je v teh krajih pridelalo žita. Žal, da ni bilo pri nas podjetnega mlinarja, ki bi si mlin preuredil in povečal. Drus god so nastali veliki, moderni mlini; namesto da bi naši mlini zalagali drus ge kraje z moko, zalagajo zunanji mlini nas.
Iz Bistrice do pod Snežnika je vos jaški erar zgradil okrog 10 km dolgo novo cesto. Bistriški in okoličanski gozdovi, ki tam ležijo, bodo s to cesto mnogo pridobili. Cesta se vije skozi bližnjo vas Trnovo, mimo šole, farovs ža in cerkve. Prej je bil ta del ceste vedno skrajno zanemarjen. Bilo je skoraj nujno potrebno, da sc je nas pravila nova cesta. Da bi le vedno v dobrem stanju ostala!
Pri hotelu Tomšič je zgradila občis na nov most, ki je širši in nižje polos žen, tako da ne dela klanca. Stari ni bil več poraben za težke tovore. Ceste v trgu in iz trga na kolodvor šo pa še vedno v slabem stanju. Bil bi skrajni čas, da bi se primerno popravile. Nas sipati bi bilo treba dovolj gramoza in to vedno o pravem času.
Letina poljskih pridelkov obeta biti v naši dolini prav dobra; če le ne bo kakšnih vremenskih neprilik! Ravno tako obeta sadje dobro letino, zlasti pa češplje. Jabolk in hrušk je le me* stoma mnogo. Travniki so obetali v spomladi slabo letino, ker je naredila lanska suša in letošnja zima mnogo škode, kljub temu pa je sena prilično dosti. Pri košnji ovira vreme. Pred par tedni je bila nevihta in ploha. Lilo je tako, da je izstopila reka in je voda iz travnikov, ki nizko ležijo, odnesla pokošeno seno. Dež bo koristil travi na gorah, kjer kosijo pozneje in le ens krat v letu.
Gospod Levičnik s sodbo samo še ni bil zadovoljen; odstopil je spise zbornici v daljše postopanje. In ra v» no takrat, ko sem razpravljal z Dani* jelom in Mlačanom, mi je dostavila zbornica poziv, da naj v osmih dneh razložim, kako se strinja v mojih očeh kmetiški pretep na Gori z mo* jimi stanovskimi dolžnostmi. Že sem jih gledal svoje kolege, zbrane v res? nem sodišču, kako me peko in kuhajo in mi predvsem z največjo, ogorče« nostjo prihajajo, kako sem se mogel kot odvetnik, kot zagovornik kazen? skega prava udeležiti pretepa, ki se dà brez težave potisniti pod več pa? ragrafov kazenskega zakona!
Prečitavši zbornični dopis in po« mislivši na svoje takozvane kolege v resnem sodišču, se mi že ni preveč čudno videlo, kupiti 'Mlačanovo na Jelovem brdu!
»Ti praviš,« sem se obrnil proti Da« nijelu, »da grunt lehko preživi dva !
Dne 13. julija t. 1. je v Švici v Da« vosu umrla gospa Vida Tomšičeva, soproga veletrgovca Viktorja Tomši« ča iz Bistrice v 32. letu starosti. Za« pušča 3 nedorasle otroke. Pogreb se bo vršil v Trnovem.
Iz goriške okolice.
Volčjadraga. (Sadjarstvo.) — V nedeljo nas je obiskal dr. Valič od Kmetijske šole v Gorici. Najprej smo šli na posestvo g. Makuca, kjer je pre« davatclj povedal, da je ta posestnik, čeprav zidarski mojster, vložil svojo glavnico v najboljšo banko, v zemljo. Od ondi smo šli na Kebrovo posest« vo, kjer smo opazovali lepe nasade breskev in kako se vrši zeleno obre« zovanje. Opaža se, da se pri nas ved« no bolj zanimajo za sadjarstvo.
Vrtojba. (Prva pridiga. — O g e n j.) — Preteklo nedeljo smo mi prvi poslušali pridigo č. g. novomaš« nika Ivana Budina iz Mirna, ki na do« mestuje našega dušnega pastirja. Ljudstvo je govornika željno posluša« lo. — V noči od sobote na nedeljo je pogorela pri nas mlatilnica. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
S Krasa.
Komen. — Ob nedeljah slišimo kar dva cerkvena zbora. Pri prvi maši od« rasle učenke, katerih smo prav veseli. Hvala gre gospodom, ki se z njimi trudijo. Pri drugi pa odrasle, ki dokaj dovršeno prepevajo. — Dne 12. t. m. smo spremili h večnemu počitku 25 letno dekle Jablonšek Ivanko. . Pevci so jih zapeli v slovo. Naj počiva v miru! — Pred tedni so tu tekmovali balincarji s kroglami, in sicer tudi med sv. mašo. Tekmecev je bilo več. Zma« gali so Križani. — V borovem gozdiču ob cesti je dograjen prostor iz cemen« ta za javne plese. Zelo potrebno! — Orl nas proti Preserjem so začeli gra« diti in širiti cesto. Pravijo, da se bomo po njej z avtomobili Vozili.
Gorjansko. — V nedeljo 14. t. m. smo imeli pri naš shod sv., Mohorja.
človeka in jerbas otrok ž njim; jaz pa vendar nimam otrok!«
»Če jih nimaš, jih boš pa imel!« je zatulil hlapec.
»Sam Bog ve, s kom!«
Danijela je zopet davilo: »Kaj? S kom? Šmentaj, jo boš vendar vzel! Govoril sem Mlačanu: ,Ta bo rad ku£ pil tvoje, ker se bo ženil in ker take« ga dekleta vendar ne bo v mesto vlai čil.’ Ni tal^o? Sedaj mi odgovori! Na Poklonu si jo pol ure objemal, da je hodila Meta potem domov, da ni ve« dela kako. Sedaj pa vpraša, kje naj dobi otroke! Na to odgovori!«
Malo zardel sem, ko se je tako od« krilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešini« la velika sreča ob misli, da je to re« šitev, edina mogoča rešitev, in sramo« val sem se, da že takoj od pričetka nisem mislil nanjo. Čemu naj bi je« mal .deklico v mesto? Sam se preselim : na Jelovo brdo, se oženim, pa obdelo«
Procesijo je vodil preč. g. dekan iz Komna. Res lepo je ob takih prilikah. Nekaterim mladim, ki kvarijo s svojo navzočnostjo lepo pobožnost, bi pri« poročali, da gredo drugič kam drugam.
Brestovica pri Povirju. — (Smrt). Dne 4. julija t. 1. je umrl v naši vasi Valentin Vitez, ki je dočakal redko starost triindevedesetih let. Pokojnik je skoro do zadnjega delal. Pred smrt« jo sc je lepo poslovil od domačih. — Naj v miru počiva!
Šmarje pri Sežani. — (O h c e t, ubiti zvon in še kaj.) Vračaj e sc s tomajske Sagre na dan sv. Petra in Pavla, sem sklenil si ogledati spotoma šmarsko vasico, ki slovi1 pp svojem iz« vrstnem teranu baje daleč okrog. Iz doline pod cesto, kjer je večina šmarskih hiš, je bilo slišati hreščeč gramofon. Mislil sem, da gotovo šmar« ske punce brusijo pete na »Rešeniko« vem« skednju. Temu pa ni bilo tako. Matija Španžev, ki je slučajno prišel s svoje vile, mi je povedal, da se je poročila »Krančičeva« Marička.
Ker so taki slučaji v vasi redki, se razume, da je bila pri Krančičevih s zbrana skoro vsa vas, razun vaške mladine, ki je šla menda »regije« jest v Tomaj.
Naprej grede sem hotel v vaški zvonik, da bi si ogledal ubiti šmarski zvon, za čigar prelitje so pred kratkim »a j možno« pobirali — nabralo sc je nekaj čez štiristo lir -— tega pa nisem mogel storiti, ker nisem imel za to pripravnih »lojter«. Ogleda) sem si pa to znamenito šmarsko starino od spo« daj.
Od tarrij sem krenil na vaško poko« pališče, ki potrebuje po mojem mne« n ju temeljite poprave.
Iz tržaške okolice.
Prosek. — (Nova maša.) — V nedeljo 14. t. m. jc obhajala proseška fara slavje, kakršnega še ni, odkar stoji cerkev. Č. g. Aleksander Milič iz Priščikov je daroval prvo sv. mašo. Lahko rečemo, da je bila to prva nova maša na Proseku. Ker je bila cerkev za množico premajhna, ,so napravili
val bom zemljo, vsojo lastno zemljo, in rodil otroke, svoje lastne otroke! Sladka zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel se mi je videl sel, poslan od Boga, da me je privedel na pravo pot, ki je itak ležala pred ma* no, ki je pa v svoji zaslepljenosti ni« sem mogel opaziti.
Ča,kal sem, da mi izgine kri z obra« za. V zamišljenosti sem gledal proti stropu svoje pisarnice. Končno izpre« govorim;
»Če'že ni drugače, bi pa kupil ! Ko« liko pa hoče Mlačan? To se pravg za vse, kakor stoji in leži.«
Odgovoril je Danijel: »Mlačan, kar molči! Dober človek si, za govorico pa nisi! Danes si .tudi v stiskah, ker sediš na gosposkem stolu, kjer nisi sedel še nikoli. Bojiš se dohtarja, ker misliš, da je bogve kako visok človek. Pa ni. Dober človek je in pošten je, ta te za vinar ne bo ogoljufal.«
(Dalje.)
aitar na prostem pred cerkvijo. Ob 10. uri je prišel slavljenec iz župnišča v spremstvu številnih svatov, duhov« nikov in sorodnikov, pozdravljen od množice ter stopil pred lepo ozaljšan oltar. Pevci, ki so vredni vse pohvale, so zapeli »Novomašnik, hod’ pozdrav« ljen.« Nato je zapel novomašnik »Veni Creator«. Ko so pevci odpeli, je stopil preč. j>. mons. Ukmar iz Šked« nja na lečo ter imel nadvse ganljiv govor. Nato je sledil običajni »ofer« in takoj za tem sv. maša. Med mašo so pevci izvajali prav težke pesmi z najboljšim uspehom. Prva zasluga za tako petje gre preč. g. župniku Križ« liianu in g. bratu kot organistu in di« rigentu. Po sv. maši so zapeli »Te Deum« in novomašnik je podelil ver« nikom svoj blagoslov. Nato so sc od« peljali svatje v avtomobilih v Brišči« kc na slavljenčev dom, kjer sc je vršil obed, tudi na prostem. Popoldne ob ■4V2 so bile v farni cerkvi litanije in blagoslov. Po blagoslovu je prišel tudi pevski zbor, ki je s svojim dovršenim petjem zabaval goste. Novomašnik sam se je v lepem govoru zahvalil vsem, ki so prispevali, da se je vse tako lepo izvršilo. G. Aleksandru Mi« 'liču pa želimo vso srečo v - dušnem pastirstvu!
"Opčine. — (Vrli možje.) Pred kratkim smo pokopali dva vrla naša moža: Ferdinanda Ferlugo in Jožefa Daneua (Daneu) š Palte. Prej smo po« kopali učitelja Štefana Ferlugo, nek« danjega deželnega poslanca, tako da lahko rečemo: vse smo pokopali. Za« to pa naj nas vzpodbuja njih spomin in njih vzgledi!
Iz Brd.
Fojana. (Dolgi prsti. — Do« ber učitelj.) — Zadnje dni so po« kradli posestniku Mavriču 16 breskvi« nih drevesc. Tega bi sicer ne omenjali, če bi prav to ne bilo čudno, da je tudi zadnja vest, ki smo jo Fojanci dali pred enim letom v svet, govorila o tatvini. — Letina kaže dobro, ker je zadnje deževje spodilo strah pred sušo. — Naš ljudskošolski učitelj For« tunat Korošec je bil te dni vpokojen. Star je že 70 let in je 45 let vzdržema učil v fojanski šoli.
S Pivke.
Zagorje. — (Zopet nesreča.) 30. junija so se otroci igrali pri cerk« veni lokvi, kjer napajamo živino. Hčerka g. Franca Korena je padla v lokev. Ko vidi neki orožnik, da je otrok padel v vodo, skoči hitro za njo in jo s trudom reši gotove smrti. Naj sprejme našo zahvalo! Zadnji teden je kmetu Martinu Šabecu ubilo konja vrednega 3500 lir. Čas bi bilo, da bi se kdo za vaški potok zavzel. Že leto in pol čaka vaški potok na odrešenje. Nevarnost za ljudi in živali je velika. — Odkar je naša občina priključena v Knežak, se je pri nas marsikaj spre« menilo. Prav bi namreč bilo, da bi davkoplačevalci tudi zdaj vedeli za vse občinske račune in proračune.
Matenja vas. — Prav lepo smo praz« novali god našega patrona sv. Janeza
Krstnika. V okrašeni cerkvi je maše« val g. župnik slavinski. Cerkveni zbor, ki ga vežba č. g. Gorše, je pa ubrano prepeval. Vsa čast mu!
Veliki Otok pri Postojni. — V po« nedeljek smo pokopali g. Marijo Vil« harjevo v osemdesetem letu starosti. Celo življenje je trpela in ridano prc« našala vse gorje, zdaj je šla po zaslu« ženo plačilo.'
PISMA ROJAKOV.
C oni Ilei, Belgija. — Upamo, da nam bo »No« vi list«, naš edini in stalni glasnik iz domovi« nc, zopet dal majhen kotiček.
Toliko pritožb sicer nimamo kot drugi izsc« Ijcnci, a vendar je tudi tukaj tisti frank kr« vavo prislužen. Dosti rojakov je tod, ki rijejo kot krti v grozečih podzemskih rovih, črni ko ' škratje. .Edina misel na drage doma in na do« mačo vas nas krepi, da nc obnemoremo.
Par veselih uric imamo, ko sc zberemo v tem tujem, mrzlem mestu ožji rojaki in pre« hiramo vsak''ponedeljek »Novi list«; le ško« da, da je premalo novic iz naših rodnih far.
Pozdràve pošiljamo vsem domačim:	Ivan
Bizjak, Torkar Angel, Kal pri Srtžiščih; Kos Pavel, Drolc Urban, Kos Jakob, Kos Franc in žena, Nemški Rut; Trojer Peter, Čufer An« ton, Dakskobler Ivan, Trtnik; Torkar Ivan, Mlakar Jožef' Čufer Anton, Beguš Peter, Po« rezen; Mavri Ciril, Gorje pri Cerknem; Bev« čar Mihael, Bevčarji pri Kanalu; Flander An« ton, Orehek; Skok Matevž, Gor. Tribuša: Bevk Jožef, Cerkno.
Liege, Belgija. — Po .ločitvi iz domovine nam ne da vest, da bi se ne spomnili več na rojstne kraje. Tukaj v Belgiji nam gre dobro; pa ne tako, kakor si mislite doma. Tudi tukaj znajo dobro franke šteti ih je treba dobro de« lati zanje. Pozdravljamo iz tujine starše, hra« te in sestre, nekatere žene, fante, posebno pa ■dekleta, ki sc večkrat spomnijo na nas! — Kaučič Roman, Kaučič Ivan, Kaučič Ivan, Muznik Franc, Gaberšček Ivan, Zuodar Jožef, Kovačič Peter iz Ljubinja; Kaučič Franc, Gre« gorčic Andrej, Kramar Mihael, Kragelj An« drči, Gaberšček Mihael, Kragelj Jožef, Brešan Valentin, Leban Ivan, Kenda Tomaž, Klohu« čar Franc, Lužnik Jožef, Fon Ivan iz Polju« h in j a.
Italij'anski glasovi o naših slovstvenikih.
V	zadnjem času so se začeli nekateri ita»
lijanski slovstveniki in kritiki temeljiteje ba« viti s slovanskimi slovstvi. Zanimajo se tudi za slovensko literaturo. V italijanskem jeziku in od italijanskega kritika je napisana najtemc« ljitejša študija o Otonu Župančiču. (Arturo Cronia:	Ottone Župančič, Pubblicazioni del»
l’»Istituto per l’Europa Orientale«, Roma 1928; 137 strani.)
Med književnike, ki so se posebno poglobili
v	slovensko umetniško slovstvo, spada prof. Umberto Urbani. Objavil je že mnogo študij iz našega slovstva, v raznih predavanjih je obdelal nekatere naše pesnike, v zadnjem ča« su pa sta izšli izpod njegovega peresa dve’ toplo pisani študiji, ena o Cankarju, druga o Gradniku.
V	»Rivista di letterature slave«, ki jo ure« juje Ettore lo Gatto, je v prvi letošnji ste« vilki (za januar in februar) izšla razpravica o Cankarjevi umetnosti.
Med drugim pravi prof. Urbani o Cankarju sledeče: »Cankarja primerjajo Dostojevskcmu, Leonidu Andrejevu, Gorkemu, Przybyszewskc» mu, Strindbergu, Nietzscheju. Toda Cankar je predvsem Cankar. Simbolizem je zastiral nje» govo silovito umetnost, zakaj pisatelj je hotel, da bi ga razumeli samo oni, ki ga niso hoteli razumeti.« Nato se prof. Urbani obširneje ba«
vi	s »Podobami iz sanj« in zaključuje članek s temi odstavki:
»Tudi »Podobe iz sanj«, kakor ostale Can« karjevc knjige, so ogledalo. Toda ogledalo ni več motni odsev človeških spak in ni zastrto s kužno sapo strasti. Iz ogledala gleda očiščo no človeštvo, prekrščeno v krvi, očiščeno v izvirkih transcedentalne resnice.
Ivan Cankar je v vsakem srcu, ki ga ni po* kvarilo življenje, nc družba, videl nebesa do» brotc in ljubezni, toda zapustil je življenje in svet, preden jo umrl,
Cankar se je umaknil v katakombe srca v najstrašnejši uri človeštva, ha bi daroval da« našnjemu pokolcnju nebesa dobrote in lju» bežni.«
V mesečniku »Italia« št. 3. 1. 1. je izšla štu«
Carso dah življenjepisu prehaja kritik takoj k delom pesnika Grad« nika, omenjajoč njegove tri zbirke pesmi. Kri« tik pravi, da sta v Gradniku zlita Gregorčič in Aškerc. Gregorčičeva čuvstvenost je zlita z Aškerčevo silovitostjo,, upornostjo in grož« njo. Posebej omenja prof. Urbani pesem o Krasu, sonet, o Dornbergu. Le istrske pesmi ne ugajajo kritiku. O njih pravi:
»Gradnik jc opeval tudi Istro, toda njegovi istrski motivi mi nc ugajajo. Pesnik' ni videl drugega razen črede ovac in sivo kamenito .morje, pastirjeva piščalka se mu zdi nagrobna pesem; zdi se mu pridušen vzdihljaj utruje« nosti, lakote, srda in proseč, bolesten krik sužnja, ki si želi smrti.
Toda to ni Istra prijaznih, cvetočih morskih bregov, to; ni Istra z majhnimi mesti, okrašeni« mi s stolpi, ni Istra polna zalega kamenja in otožnega bodičevja. Zemlja, ljudstvo in zgo« dovina Istre je drugačna in Gradnik ni mogel čutiti v istrski pokrajini ljubezni Frančiška Asiškega ne jeze boga Peruna.«
Dalje karakterizira Gradnika: »Kar sem po« vedal, se mi zdi zadostno za označbo rodoljub« nc Gradnikove poezije. Kakor Gregorčič in Aškerc, tako je tudi Gradnik Zgodovinski pesnik( svojega ljudstva. Prej kakor v letopi« sih, dramah in eposih je treba iskati slovensko zgodovino v liriki.
Gradnik je pel tudi o vojni in povojni dobi, dopolnjujoč tragične prikazni, ki jih je Can« kar izklesal s svojimi »Podobami iz sanj«. Tu« di Gradnik je kakor večina slovenskih pesni« kov pesimist. Pesimizem je njegova filozofija življenja. Pesnik odkrije strup na' dnu vsakega veselja in strah v slehernem upanju.«
O ljubezenskih pesmih govori kritik sledeče:
»Ljubezenske poezije so najotožnejše, kar jih ima Gradnik. Še otožnejše od golili okamc« n el ih kraških pokrajin, ki jih vsaj burja oživ« lja. .Njegove ljubezenske poezije se ne mo« rejo ločiti od grobnega smradu, kakor se ne morejo ločiti kače od rož.«
— — »Vse, kar je brezuspešno ljubil, se je izpremenilo v pepel, toda nad pepelom, v pla« menih goreče grmade, najde pesnik to, kar je tako dolgo iskal: resnico.«
Književni pomenki.
dija: Alojz Gradnik, un poeta del l'anima Haloislava. Po kratkem

Stran 10.
Iz obeh študij se vidi, da se je profesor Ur« bani poglobil v Cankarja in Gradnika. Reči je treba, da piše o našiE umetnikih z resničnim občutkom in občudovanjem.
Jubilej francoskega pisatelja.
Med najboljše francoske pisatelje zadnjih 50 let spada prav gotovo René Bazin. Rodil se je 1. 1853. v Angers«u. Na dan sv. Alojzija'le« ta 1904. je bil sprejet v Francosko akademijo. Letos je torej minilo 25 let, odkar je Bazin med »nesmrtniki« (tako se namreč imenujejo člani te najvišje francoske kulturne ustanove). To je redka obletnica.
Bazin je pisatelj Francije, francoske zemlje tn francoskega naroda. Iz vsake njegove be« sede odseva ljubezen do domovine in domačih ljudi. Pri tem pa ni prav nič pretiran. Svoj na« rod ljubi, a vendar ne prikriva njegovih na« pak. Rajši pa seveda pokaže njegove vrline, zdravo, krepko voljo do življenja in dela, so« čen optimizem in trden pogled v bodočnost. Bazin je čisto katoliški pisatelj in je menda prav verski čut tisti činitelj, ki ga varuje pred pretiravanjem na nacionalističnem polju. Ba«
• zin je napisal romane iz raznih družabnih slo« jev; najrajši pa ima priprosto ljudstvo: kmete, ribiče, delavce. Tudi svetovna vojna ga je za« nimala. Hotel se je predvsem poglobiti v du« Ševnost Francozov iz Alzacije in Lotaringije. Tu je gledal globlje kot marsikateri francoski politik. Izvrstno je podal francoska generacijo, ki je od 1. 1870. dalje živela v Nemčiji.
Bazin je preveden tudi v slovenščino. Izidor Cankar je ponašil zgodbo o grudi, ki umira (La terre qui meurt — gruda umira), J. Šolar pa »Packo« (Une tache d’enere).
Došle knjige.
France Kidrič: Zgodovina slovenskega slov« siva od začetkov do marčne revolucije. Raz« voj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature. Izdala Slovenska matica v Ljubija« ni. 1929. Str. 136 (I. snopič).	(
France Bevk: V zablodah. Roman. Izdala in založila Slovenska matica v Ljubljani. 1929. Str. 223. —
France Bevk: Sestra in drugi spisi. Tiskala in založila tiskarna »Edinost«. Trst, 1929. Str. 100. —
Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetno« sti v zahodni Evropi. I. del, 3. snopič. Ljubija« na 1929. Izdala Slovenska matica.
Ivan Pregelj: Izbrani zpisi. III. zvezek: Odisej iz Komende. — Zapiski gospoda lanspreškega. Ljubljana, 1929. Jugolovanska knjigarna. Str. 269. — (vez. 60,— Din, broš. 45.— Din).
Pregelj izdaja svoje izbrane spise. V prvem zvezku je ponatisnil tolminske novele, v dru« gem Bogovca Jerneja in Balade v prozi, v tretjem pa Petra Pavla Glavarja (I. izdaja, Prevalje, 1922.), ki mu je dal ime Odiseja iz Komende, to pa zato, ker je dolgo hodil po svetu, preden se mu je izpolnila želja, da je postal duhovnik. Pisatelj je doložil še Zapiske gospoda lanspreškega (Prepoved ob uljnjaku. —- Confiteor sibi. — Regina Roža ajdovska. — Moja krivda, moja največja krivda. — Bičanje v Kranju), ki so novi.
Centralni problem pri Preglju je ljubezen, in sicer elementarna, močna ljubezen, ki po« dira vse ovire, a je tudi pripravljena na naj« težje žrtve in celo na odpoved. V tem je Pre« gelj velik. Ta motiv najdemo v vseh delih v najrazličnejših oblikah in položajih. Zna ga pa mojstrsko oblikovati.
Izbrani spisi se bodo nadaljevali. Obetajo se še nekatere lepe povesti. Za zbrane spise je pa še čas.
»NOVI LIST«
Štev. 17.
Kaj se sliši po svetu.
Mačke v državni službi.
Združene države Severne Amerike imajo v svoji službi tudi nad 1000 mačk. Te živali imajo nalogo, da v poštnih sladiščih preganjajo miši, ki delajo veliko škodo pri zavojih in pa« ketih.
Nasprotnik žensk.
V	Besarabiji (Romunija) so v začet« ku julija imeli maturo na srednjih šo« lah. Kot zastopnik vlade je bil v iz« praševalni komisiji navzoč prof. Po« pešcu, ki je povzročil, da so vse dija« ki n j e, 84 po številu, padle. Rekel je, da je njihovo mesto v kuhinji in ne v šoli. Radi takega postopanja je nastalo veliko razburjenje med prizadetimi. Zadevo je vzelo v pretres naučno mi« nistrstvo.
Iz šale za res.
V	nekem kraju države Kentucky v severni Ameriki so imeli ognjegasci velike slavnosti. Hoteč dokazati svojo sposobnost, so spravili par ljudi v po« sebno leseno hišo, jo zažgali in se lo« tili reševalnih del. Ogenj pa se je hi« tre j e širil kot so mislili gasilci. Po« slop j e se je namreč naenkrat zrušilo in pokopalo pod seboj kakih devet oseb. Tisti gasilci so se torej slabo postavili.
»Brazgotinec«
pravijo lumpje iz mesta Chicaga svo« j emu poglavarju Caponeju. Kljub nje« govi drznosti so ga pa te dni le vjeli in vtaknili v ječo. »Brazgotinec« je pa pisal iz ječe najboljšemu odvetniku in mu ponuja 50.000 dolarjev (blizu mi« lijona lir), če ga izreže. Se vidi, da je njegova obrt nesla.
Okradeni kralj.
Belgijski kralj in njegov pobočnik sta se šla v teh pasjih dneh kopat v kopališče Ostende. Ko sta se vrnila v kabino po obleko, sta opazila, da jima je nekdo odnesel ure, verižice in 500 frankov. Tudi kralji niso varni pred tatovi.
Dober varuh.
V	Ameriki je navada, da si avtomo« bile kradejo. Če puste psa za varha, mu vržejo klobaso in vzamejo avto. Zdaj so začeli kače nastavljati kot čuvaje. Pravijo, da se dobro obnesejo.
Raste ko slak.
Chicago spada med največ j a mesta Združenih držav. In vendar je to me« sto šele sto let staro. Proti koncu leta 1829. so Indijanci prodali ozemlje, kjer stoji danes Chicago, Združenim drža« vam. Prej je bila tam naselbina, ki jo je ustanovil neki francoski misijonar. Danes pa je Chicago mesto z milijon« skim prebivalstvom.
Nova moška moda.
V	New Yorku so ustanovili društvo za pametno nošo. Člani tega društva ne nosijo poleti ne klobuka ne suknje ne telovnika ne naramnic ne jerme« 'nov. Smejo pa nositi čevlje in nogo« vice.
Sladoled.
V	Chicagu v Ameriki imajo poseben zavod za raziskovanje sladoleda in njegove zgodovine. Tam so dognali, da je bila ta sladka reč že pred 3000
leti znana. Beneški potovalec Marco Polo je baje prvi prinesel v Evropo vest iz Kine, da tam poznajo sladoled. Karl L, angleški kralj, je tako rad lizal sladoled, da je poklical iz Pariza po« sebnega umetnika. Ta je znašel po« sebne recepte za sladoled. Sladko« snedni kralj ga je zato kar v barona povišal.
Leteči zdravniki.
V Avstraliji so ustanovili posebno zdravniško službo. Ako je v oddalje« nih pustinjah kak Človek bolan, po« kličejo z radijem zdravnika, ki prihiti v letalu. Vlada je poskrbela za mnogo« številne oddajne postaje v obširnih pustinjah. Kjer so prej potrebovali vež dni, da so prišli db večjih naselbin, imajo sedaj zdravnika takorekoč pri rokah. Zgradba majhnih oddajnih postaj je bila radi vremenskih razmer in podnebja zelo otežkočena. Vročina je ponekod neznosna. Dež pade po« vprečno vsakih sedem let enkrat. Suša je taka, da so celo žabe pozabile pla« vati. Zanimive so tudi verske razmere.
V notranji Avstraliji je župnija, ki' meri 750.000 kvadratnih kilometrov . (za dve dobršni Italiji in še kaj na vrh).	_______
Kralj dolarjev.
"	Začne z racmanom.
Janez David Rockefeller, kralj do« larjev in trustov (združenih podjetij), se je rodil pred 90 leti v majhnem za« kotju nevjorške države. Oče je bil majhen trgovec, po katerem je sin po« dedoval le trgovskega duha. Pob je imel komaj 11 let, pa je že pri prvi kupčiji zaslužil 40 dolarjev. Od ma« me si je namreč sposodil racmana, ga opital s pomijami in ga prodal. Za tistih 40 dolarjev je potem nakupil blaga, ki ga v vasi ni bilo mogdče do« biti. Zopet je Janezek zaslužil 32 do« larjev. Počasi je 'fant prišel k neki tvrdki za knjigovodjo.-To je bilo zanj premalo. S 1000 izposojenimi dolarji ustanovi lastno podjetje. Po enem le« tu je spretno spravil že razširjeno tvrdko na boben in jo sam ku« pil. Tako se je znebil svojih so« trudnikov.
Sreča v petroleju. /
Tedaj se je Rockefeller spomnil na petrolej. Ustanovil je zvezo petrolej« skih družb. Toda železnice niso hotele prevažati njegovega petroleja. Želez« niškega kralja Vanderbilta je prido« bil brihtni Janez z delnicami lastnih petrolejskih podjetij, katere mu je skoraj zastonj ponudil. Zdaj je bilo treba najti še odjemalcev. V celi vzhodni Aziji jih je bilo polno. Toda težava je bila, ker so Kitajci petro« lejske svetilke poznali le kot drago« ceno čudo. Za varčnega Kitajca je bilo torej nemogoče, da bi si s petrolejem svetil. Rockefeller je zgradil brž to« varne za petrolejske svetiljke in je te dragocene, za Kitajca mamljivo bleste« če re'či prodajal za par lir. Te svetiljke so utrle Rockefellerjevemu petroleju zmagovito pot po vsej Aziji. Petro«
lejska družba »Standard Oil Compa« ny« je že imela kar armado 60.000 uradnikov. Rockefeller je zdaj pokupil železnice, si zgradil brodovje in pod* kupil ameriške senatorje, da niso iz« glasovali zakona proti kopičenju vele« podjetij v eni roki.
Tako je postal najbogatejši mož na svetu.-Podjetja, ki jih je prepustil svo« jemu sinu, kateremu ne bo treba pri racmanu pričeti, imajo 35 milijard lir glavnice. (Ena milijarda je 1000 mi« lijonov). 90 let stari Janez pa se je umaknil, ves uvel v lica, na svoje po« sestvo, kjer za zabavo bije majhno žogico (golf).
Japonska poroka.
Japonska, dežela vzhajajočega soln« ca, se od dneva do dneva bolj po ev« ropsko obnaša. Vendar pa ne more vsa tehnična zunanjost prebrniti pristne azijske notranjosti. To se naj« bolj pokaže, ko se fant in dekle v za« kon snubita. Neki japonski modrijan je zapisal: »Evropec sklepa zakon v ljubezenski opojnosti in zakon je če« sto nesreča, mi pa s treznim razumom in zakon postane kasneje srečen.« V koliko je to res, naj vsak bravec in ljubezniva bravka za se razsodi; zdaj poglejmo le, kako se Japonec ženi.
Ko je hčerka godna za zakon, po« kličejo starši »nakodo« (t. j. zakonski mešetar), ki mora biti oženjen; saj na Japonskem neoženjeni le polovico , velja. Ta mešetar pripravi v svoji hiši vse potrebno za sestanek (»mi*ai«) obeh mladih. Ženin si ogleduje neve« stico, ki se komaj upa kradoma ozre« ti na svojega bodočega gospodarja. Le malokdaj se zgodi, da se pri prvem srečanju zaroka razdere, ker imajo glavno besedo pri stvari le — starši. Če sta oJ)e hiši za to, se izmenjajo darila, obleka in suhe ribe, kar pomeni, da bo dovolj kruha v hiši. Potem se do« loči dan za poroko.
Ta dan se nevesta obleče v belo. Bela barva pomeni za vzhodne naro« de žalost, kot pri nas črna. Nevesta je pa žalostna, ker zapušča rodni krov. Mešetar s svojo ženo pelje nevesto na ženinov dom. Tu se zvrši glavni obred »san«san hu«do«, kar pomeni po naše »tri tri, devetkrat«. Ženin in ne« vesta pijeta namreč devetkrat menja« je se iz iste čaše. Zdaj šele nevesta obleče rožasto obleko. Na občini vpi« še io nevestino ime v imenik ženinove rodFine in ko gresta novoporočenca obiskat še nevestine starše, sta zve« zana za vedno.----1
Kajpak, pri nas gre to drugače.
Videl setn'srečo.
Pohajkoval sem v mračne misli za« kopan pod mrkimi hrasti. Pa sem na« letel.na mladega človeka, zleknjenega v senci, ko je smehljaje zrl v svetlo nebo.
»Kaj pa delate?«
»Nič,« in se smehlja blažen kot otrok.
»Čemu se pa smejete tako?«
Mladi človek me pogleda ko zlohot«
Ti bom eno povedal !
Učiteljica otrokom, preden gredo na počitnice: »In sedaj vam želim, da bi počitnice dobro preživeli in jeseni malo bolj pametni nazaj prišli.«
Otroci: »Hvala, enako, gospodična' učiteljica!«
* * *
Na hodniku neke deželne sodnije je bil nabit sledeči razglas: »Razžalje« nja časti se sprejemajo samo ob sre« dah in sobotah od desete do dvanaj« ste ure. Predstojnik.«
* *1 *
(Historična) Repentaborski gospod je znan, da ubere marsikatero šaljivo. (Minuli teden so godci tistega kraja sklepali o tem, ali naj bi še imeli god« bo ali bi jo opustili, češ nese ne nič, časi so slabi. Pa so naredili sklep, da
se bo godba razšla. Glavni godec je gospodu rekel: »Gospod župnik, skle« nili smo, da vse inštrumente prodamo.« Pa mu gospod odgovori: »Lahko, samo bobna ne; ga boste še večkrat rabili«. Zdaj je gledamo le od daleč s Pulin« * * *
»Poštenost je prva, moj dragil... Trgovec mora biti vedno pošten,« ta* ko je veletrgovec učil svojega sina. »Glej, včeraj je nekdo pri nas plačal večjo vsoto denarja. Pri tem se je pa zmotil. Mesto 4000 lir jih je dal 5000.«
»No, in...«
»Takoj sem poslal 500 lir svojemu družabniku.«
* * *
Trije pijanci v vlaku. Prvi vpraša: »Koliko je ura?« Drugi odgovori: »Če* trtek.« Tretji se pa dvigne in reče: »Hvala lepa, da ste me spomnili na ime postaje, kjer moram izstopiti.«
Za umnega gospodarja.
Trg hmetkihlpridelhov.____________
Breskve: V Trstu je malo domače« ga blaga, cene od 2 do 5 lir za kg; na goriški trg pride dnevno kakih 20 kvintalov breskev, ki dosežejo cene med 2 in 4.50 lirami za kg. Na trgu so predvsem vrsti amsden in triumf. Kupčija je zelo dobra, a je premalo blaga za večje odpošiljatve v inozem« stvo. Veliko je povpraševanja iz Nem« čije in Avstrije.
Hruške: V Trstu prihaja na trg prc« cej slabo blago, katerega plačujejo po 1.60 do 1.80. Na goriški trg pride dnev« no okoli 50 kvintalov hrušk, po naj« različnejših cenah. Najbolj cenjene so formentinke, katere prodajajo po 1.60 do 2 liri za kg; kodiljke (dunajke, funtarice) gredo po 1 do 1.30, različne druge po cenah od 1 do 1.60 lir za kg. Povpraševanje iz inozemstva. Pojavi« le so se na trgu prve maslenke, in sicer figovke.
Jabolka komaj začenjajo. V Trstu so po 1.20 do 1.30, cena, ki velja v splošnem tudi za Gorico.
Marelic pride na goriški trg dnevno kakih 15 kvintalov, in kmetje jih pro« dajo po 2.50 do 3 lire za kg. Gredo v inozemstvo, slabše za marmelado.
Ciinberji in različne slive gredo po ceni od 60 stotink do 2 lir. Na gori« škem trgu imenujejo cimberje »kole« ra«, Nemci jih pa radi jedo.
Smokve imajo' ceno od 1 do 2.20 lir za kg. Največ je črnih repnic, nekoliko tudi debelih belic. Drugih je malo.
neža z drugega sveta: »Zato, ker sem srečen.«
»Pa kako, da ste srečni?«
»Ker se smehljam.«
Zagrenjeno zrem vanj: »Toda čemu se...«
Mladi človek se je dvignil in pro« seče zavpil:
»Zgubite se svojo pot. Čemu mi ka« lite srečo?«
Šel sem in sem ga videl, kako se je zopet zleknil in se pokojno smehljal belim oblačkom na nebu.
Krompir je brez kupčije toliko v Trstu kot v Gorici. Vzrok tiči v po« manjkanju izvoza, tega pa ni, ker je naš Idrompir razkričan v inozemstvu, da je bolan in da ga kmetje ne znajo spravljati, četudi je letos ravno na« robe res. Kmetje so si nabavili dobro seme in krompir je zdrav in tudi spravljanje je neoporečno. Sedaj se bo treba boriti skozi dolgo let, da zadobi naš krompir zopet prejšnji sloves in prejšnje trge. Našemu krompirju ško« di letos deloma tudi konkurenca iz Južne Italije, kjer se je pridelek radi hude zime zapoznil in prihaja šele sedaj na trg. Cena krompirju je v Go« rici na debelo 30 do 35, v Trstu 35 do 40 lir za kvintah
Zelenjave je obilo na trgu. Paradiž« niki so v Trstu po 20 do 40, v Gorici po 40 do 70 stotink, jajčevec, (melan« cane) po 1.50, kumarice po 40 do 50, zeleni fižol v stročju po 60 stotink do 1 lire, beli po 1.50 do 2. V inozemstvo gre prav malo zelenjave.
Vrtni škodljivci.
Iz vrst naših naročnikov nam priha« jajo mnogoštevilna vprašanja, kako bi uničili polže, bolhače, bramorje, ogr« ce, listne uši, gosenice in podobne škodljivce, katerih je vse polno in iz leta v leto več na naših vrtovih. Na vsa posamezna vprašanja v tem oziru ne moremo odgovarjati, ker
a)	so le redki vrtnarji s tako dobro voljo, da bi uničevali posamezne škod« ljivce, ki se potem tudi zelo radi po« vrnejo na vrt iz sosedovega vrta, kjer so živeli nemoteno, in
b)	ker bi potratili ogromnega časa in denarja za lov posameznih škodljiv« cev, katerim tudi večkrat neposredno niti ne moremo do živega. .
Zato bi bilo potrebno, . da bi še vsi vrtnarji držali naslednjih splošnih navodil. Ako se jih bomo držali, bomo uničili ogromno večino vrtnih škod« Ijivcev in bomo zato imeli zadovoljiv pridelek zelenjave in drugega, kar go* jimo v vrtu. Potrebno je to«le: ,

N
S I ran 12.
M n V 1 L i S 1' «
Štev. 17.
1.	Predvsem moramo paziti na kolos barcnje, to je na menjanje s pridelki. Kjer je bilo lansko leto zelje, sadimo grah, kjer je bila lani solata, bodi letos krompir, kjer je bil radie, naj bo kaj drugega itd. Kjer raste skozi več let na istem koščku zemlje ena in ista vr= sta zelenjave, tam se bodo razvili po» sebni škodljivci in pridelek bo pičel in slab.
2.	Iz- vrta moramo odstraniti vse obolele in spodjedenc, suhe in veneče rastline s koreninami vred, ker te so navadno zatočišče škodljivcev. Iz vrta mora zginiti tudi plevel,' ker tudi tam se skriva marsikak nepridiprav.
3.	y jeseni bodi vrt globoko preko» pan in med ‘delom uničujmo vse škod ljivce, ki nam pridejo pod prste; zim» ski mraz bo tudi marsikaterega uničil. Kokoš sicer ne spada na vrt, vendar je zelo koristno, če kokoši prebrskajo v jeseni in v zimskem času prekopa* no vrtno zemljo. Marsikateri, škodi ji» vec bo napravil konce med kokošjimi mlinskimi kamni.
4.	Vrtovi morajo .biti dobro pogno» jeni. Navadno rabimo hlevski gnoj, a v boju proti škodljivcem so boljša umetna gnojila, posebno superfosfat in kalijeva sol, od dušična tih pa apne» ni cijanamid (calciocianamide). Ker so vsa ta umetna gnojila zelo jedka, ožgejo in umorijo vsakterega škod» ljivca, ki pride z njimi v dotiko. Vsa ta umetna gnojila moramo raztrositi vsaj dva tedna pred setvijo, oziroma sajenjem rastlinic (sadik, potaknien* cevj. Zelo koristen za vrt. in za uniče» vanje škodljivcev je pepel.
5.	Pri sejanju je treba grahovo, fi» žolovo in druga semena nekoliko na» močiti v petroleju. Smrdeče seme ho škodljivec pustil na miru. Isto velja tudi pri sajenju sadik in potaknjeri* cev.
V ostalem pa moramo miši zastru» Piti, gosenice, p°lže,- strune in druge škodljivce pobirati in uničevati. So» late, zelja m druge listnate zelenjave ne sinemo škropiti s tobačnim izvleč» kom in podobnimi strupi, lahko pa z močno milnico (v vodi raztopljeno zc-^no milo), ki zamori marsikaterega škodljivca. Listne uši na vrtnicah in drugod pa uničujemo tako, kot smo v ustu že pisali.
Košnja in dež.
Nihče ne vidi rad, da mu dež zmoči pokošeno seno, ker mu napravi nepo» trebno delo in sitnosti. Neki naročnik nas pa vprašuje, ali zgubi od dežja zmočeno seno tudi kaj redilnih snovi. Na to vprašanje odgovarjamo:
V 100 kg navadnega sena (»suhe trave) se nahaja še vedno okoli 14 do 18 kg vode, ostalo (82 do 86 kg) je suha snov. V 100 delih suhe snovi se na» ha ja v srednjem
beljakovin
tolšče
lesnine
škrobovin
soli
21.16 delov	
4.08	»
25.17	»
42.22	»
7.38	»
Že pri spravljanju sena v ugodnem vremenu se zgubi precej krme, to je:
na senik spravimo mnogo manj hra» nilnih snovi, kot jih je zrastlo na se* nožeti. Nekaj se zgubi, ker slabo gra» biš, nekaj po poti do senika, nekaj radi dihanja. Seno namreč tudi diha, o čemer se lahko vsakdo prepriča; naj spravi točno 100 kg suhega sena na senik, naj ga pusti tam ležati skozi leto dni, potem naj stehta, pa bo videl.
Mnogo večje zgube na redilnih sno» veh pa nastopijo, če moramo sprav* ljati seno v neugodnem, to je de že v» nem vremenu. Poskusi so dokazali, da zgubimo pri spravljanju ob ugodnem vremenu 9.4%, pri slabem vremenu pa rudi 25% redilnih snovi in več.
Ob neugodnem vremenu, to je ob dežju, povzročajo zgubo predvsem bakterije, to so s prostim očesom nevidna bitja, ki se vržejo najprej na tolščo, potem pa tudi na dragocene beljakovine. Dež izpere tudi mnogo soli, to'je rudninskih snovi. Znano je, da postane od dežja sprano seno ne» kam slamnato, malovredno. Če je le» žalo seno posebno dolgo časa na dež» ju, lahko zgubi sploh skoraj vse svoje redilne snovi, ker postane nevžitno.
Zato spravljajmo seno kolikor mo* goče ob suhem vremenu!
Solite neposušeno krmo!
Ce ni krma (seno, slama) dovolj po* sušena, se na hlevu pokvari, predvsem • postane plesniva in je živini škodi ji» va. Večkrat smo pa prisiljeni spraviti krmo v senik, kljub temu da ni suha, ker je radi slabega vremena ne more* mo posušiti. V tem slučaju jo mora* mo na seniku posoliti, to je raztresti moramo po krmi navadno živinsko sol. S tem ne bomo obvarovali krme samo pred plcsnjenjem, temveč pove» čali njeno redilno moč za celo četr* tino.
Razredčite namizno grozdje !
Namizno grozdje igra v gospodar» stvu naše dežele iz leta v leto večjo gospodarsko vlogo, ker ga naši vino» gradniki vedno več prinašajo na trg. Namizno grozdje pa bo lepo in viso» ko cenjeno,, če bodo vse jagode na grozdu enakomerno razvite, vse enako debele; to dosežemo le z razredčenjem jagod. Za razredčenie jagod rabimo ostre škarje, s katerimi moramo.od» straniti vse drobne, nagnite in oško* dovane jagode. Posebno letos, ko je na grozdih polovica jagod poškodo* vanih od toče, j e treba namizno groz» d je razredčiti. Čas za to je v juliju.
Koliko pšenice se lahko pridela pri nas?
V celi Italiji se pridela v srednjem po 12.5 kvintalov zrnja na hektar, to ie na vsakih 100 štiri jaških metrov 12.5 kg ali na vsako njivo 445 kg. Naj* višji dosedaj poznani pridelek pšenice v Italiji je znašal 55 kvintalov na ha. Koliko pšenice pa je mogoče pridelati Pri nas?
Letos so sejali v naši deželi soraz» merno mnogo pšenice. Res je, da je ponekod setev pozebla, a drugod so dosegli izredno visoke pridelke. Pi» sec teh vrst je pred par dnevi ugoto»
vil, da je bilo pridelanega na 750 šti* rijaških' metrov veliki njivi celih 300 kg pšenice, kar znaša nič manj kot 40 kvintalov na ha ali 1460 kg zrnja na njivo. In ta pridelek niti ni bil naj* višji v deželi.
Kmetje pravijo, da bodo letos se* j ali še več pšenice. Pazite, da jo se» jete pravočasno, najbolje že v prvi polovici meseca oktobra, da se bo do zime že dovolj ukoreninila in raz» ras tla in da ji ne bo potem mraz to» liko škodil.
Ali si že preoral strnišče? Kaj ča* kaš sv. Jurija?
Slabo »šparanje« pri teletih.
Mnogi naši živinorejci odstavijo te» leta zelo hitro, ker hočejo prodajati mleko in ker mislijo, da je proč vrže* no tisto mleko, katerega popijejo te* leta po drugem mesecu svoje starosti. Tako ravnanje se pozneje bridko ma* ščuje, ker ostanejo teleta krmižljava, kosmičeva, ž eno besedo taka, da jih je žalost gledati.
Vsa teleta, katera pustimo za pleme, bi morala dobivati do 3. meseca sploh vse materino mleko, pozneje,pa bi mo» rali polagoma nadomeščati polno mie» ko s posnetim in dodajati krmilnih tropin, na primer orehovih. Komaj s šestim mesecem naj ne bi dobilo tele več mleka. Le tako bomo zredili pie* menske živali, katerih bomo veseli.
Encijanove korenine
so zelo grenke, pa vendar visoko ce» njene. Rabijo jih za napravo encija» novega izvlečka. Korenine zrežejo na drobno tc^ jih denejo v žganje ali v vodo. Par kapljic tega izvlečka dviga apetit in pospešuje prebavo tako pri ljudeh kot pri živalih.
Lucerno kosimo,
ko se pokažejo prvi cveti. Takrat je lucerna najbolj bogata na beljakovi*' nah in toLšči; te snovi so takrat tudi najlažje prebavljive. Kdor kosi po» zneje, dobi slamnato krmo, ki je tudi težko prebavljiva, torej mnogo manj vredna.
Cena zdravilnih rastlin.
Opazili smo, da je imel članek o zdravilnih rastlinah v našem listu zelo velik odmev širom dežele. Zelo mno» go ljudi se zanima za to sicer postran» sko gospodarsko panogo, ki pa Lahko prinese posameznikom obilne do» hodke. — V Kami ji, in sicer v Tol» mezzu so se združili nabiratelji zdra* vilnih rastlin v posebno zadrugo, ki deluje letos četrto leto. Zadruga spre» j cm a od nabirateljev zdravilne rast» line in jih prodaja naprej. V zadnjih treh letih je plačevala za 100 kg ore» hovih listov vedno 100 lir, torej po liri kg. Cvetje arnike so plačevali 1. 1926. po 500 lir, leta 1927. po 600 lir, lansko leto pa po 900 lir; cena je torej rastla. Nasprotno je padala cena encijano» vim koreninam, katere so plačevali lani po 1.80 za kg, predlanskim po 2.50 in leta 1926. po 3 lire za kg.
Kakšne cene s o letos, zaenkrat ni» smo mogli zvedeti, kakor tudi ne cen drugim zdravilnim rastlinam. Naslov zadruge je: Consorzio agrario coope» rativo, Tolmezzo.
j
'i
Objavo.
Zgubljeno.
Obveznice Jul. Benečije je zgubila neka oseba od Travnika na Corso Verdi. Pošten najditelj naj jih izroči pri upravi »Novega lista«.
Najdeno.
Dne 20. junija je 'bila najdena med soškim mostom in Pevmo neka svota denarja. Kdor jo je izgubil, naj sc zglasi pri upravi »Novega lista«.
Rojansko romanje
iz Trsta na Barbano bo v nedeljo 21. t. m. Od« hod ob 7. uri z »molo Pescheria«. Parnik »Gra« do«. Prostora za 300 oseb. Odhod z Barbane ob 5. popoldne.
Službe prosijo.
V Sirotišču sv. Družine v Gorici imamo vsa« ko leto nekaj dečkov in deklic, ki so dovršili ljudsko šolo, ki jih j c torej treba postaviti na pravo pot v življenje. Priporočamo našim tr« govcem in obrtnikom, ki potrebujejo učencev 'in učenk, naj se obračajo na Sirotišče. Letos imamo tudi nekaj dečkov, ki dovršijo v krat« kem triletno učno dobo za mehanike, oziroma kovače. Med deklicami imamo tudi take, ki so
dovršile triletno učno dobo za šivilje. Čč. du« hovhiki, ki bi potrebovali ali za stalno ali za prehodno dobo takih deklic, naj se obrnejo na zavod. —- Vodstvo Sirotišča sv. Družine v Gorici, Via Ponte Isonzo 32.
Romanje na Barbano.
Na Marijin otok Barbano bomo romali ob 5. uri zjutraj 25. avgusta. Čas za priglasitev je do 15. avgusta. Potniški avtomobili bodo čakali pred'cerkvijo sv. Ignacija. Vsak dobi pri vpi* sevanju številko korijere in številko sedeža, da ne bo kakor lani zmešnjave. Vožnja stane tja in nazaj 21 lir. Ogledamo si 'Gradež in Oglej. Zvečer se vrnemo v Gorico krog 8. ure. — Na Barbani opravimo tudi molitve za od« pustke za sveto leto. Zato bosta dva slov. spo« vodnika in dve sv. maši za romarje.
Julijska številka »Družine«
je izšla. Poleg povesti Ivana Pregtja, Jožeta Lovrenčiča in Slavka Savinska prinaša črtice Grazie Deledde in Tol' stoja ter pesmi, zelo zanimiv zgodo« vinski članek o dornberških gospodih, slike iz najnovejše ruske zgodovine in obilo drugih prijetnih in poučnih se« stavkov.
umrl po odobrenju obračuna. Veljav« ne pa so oporočne odredbe, ki se tiče« jo oporečnikovih staršev, otrok, bra« tov, sester in zakonskega druga, če« tudi bi bile.te osebe oporečnikovi va« rubi.
5.	notar, ki je napravil javen testa« , ment in osebe, ki so pri javnem testa« mentii pričale;
6.	nezakonski otroci ne morejo do« biti več, ko takozvani nujni delež, (parte legittima) če ima oporotnik zakonite naslednike;
7.	mož in žena, ki sta drugič poro« čena, ne moreta novemu zakonskemu drugu zapustiti v oporoki več, kot otroku iz prvega zakona, ki je iz opo« roke najmanj dobil.
8.	ne more biti dedič oseba, ki je na« pisala tajno notarsko pogodbo, če ni te odredbe oporočnih sam lastnoroč« no odobril v oporoki ali ko je izročil tajni testament notarju.
Nova davščina.
Z zakonom od 17. maja 1928., št. 1094 je bil ustanovljen samostojen dr« žavni cestni oddelek (azienda auto« noma statale della strada). Temu od« delku je izročena' skrb za vzdrževa« nje vseh državnih cest.
S kr. odlokom od 30. maja 1929., št. 997 je bil cestni oddelek poobla« ščen pobiràti od 1. julija 1928. dalje posebno davščino.
Davščino za državni samostojni cestni oddelek morajo plačevati dav« koplačevalci, ki povzročujejo z vož« njo znatno škodo in obrabo ceste. Pri tem sc vpoštevajo vozila s stroj« nim pogonom in vozila na vprego z živino. Davek se predpiše za vsako podjetje posebej, če ima lastnik več podjetij.
Davek se odmeri z ozirom na mno« žino in trajanje transportov, na vrsta vozil, na dolžino poti, na vrsto in težo blaga, kakor tudi z ozirom na stroške, ki jim ima cestni državni oddelek pri vzdrževanju ceste.
Nove davščine ne bo treba plačati javnim transportnim podjetjem, ki ima io tozadevno koncesijo.
Nova transportna podjetja so pro« sta te davščine prvo leto svojega ob« stoja.
Davščina znaša 1000 do 30000 lir na leto. Podjetja, ki spremenijo pri avto« mobilili polni gumi s pnevmatičnim in polpnevmatičnim, bodo prosta dve leti davščine, odkar so izvršila to iz« premembo. Če je podjetje izvršilo imenovano izpremembo le deloma, se davščina -sorazmerno zniža.
Prizadeti davkoplačevalci bodo po« zvani od cestnega urada v Trstu, da izpolnijo predpisano prijave.
Cestni urad v Trstu (Ufficio com« partimentale per la viabilità) predpiše davščino na podlagi strankine prija« ve ali pa na podlagi uradne ugoto« vit ve. Stranka lahko sklene s cestnim uradom v vsakem slučaju konkordat, četudi je bila ugotovitev uradno že iz« vedena. Konkordat sklene lahko stranka osebno ali pa po svojem za« stopniku, kateremu naj izda poobla« stilo na navadnem papirju.
(Nadaljevanje na str. 14.) ]
Move postave.
Nova oporoka.
Zadnjič smo v »Novem listu« raz« ložili, kako je treba napraviti oporoko po italijanskem zakonu, ki je od 1. julija 1929. tudi za nas veljaven. V kratkih člankih bomo za naprej raz» lagali glavne pravne določbe italijan« skega zakona o testamentu.
O dedičih.
Dedič je oseba, kateri oporočnih (to je tisti, ki dela oporoko) zapusti v svoji oporoki vse svoje premoženje ali pa del svojega premoženja.
Dediča imenuje oporočnih lahko pogojno ali brezpogojno. Če imenuje oporočnih dediča, a dostavi v oporo« ki nemogoče, nemoralne ali pa pogoje, ki jih zakon izključuje, je oporoka ve«
1 javna; nemogoči, nemoralni in proti« zakoniti pogoji pa so neveljavni in smatra se, ko' da bi ne bili stavljeni.
Ob tej priliki opozarjamo na tole važno okolnost: Člen 608. avstrijske« ga državljanskega zakona je dovolje« val takozvano fideikomisarno substi« tuoi jo. Po italijanskem zakonu je pa fideikomisarna substitucija neveljav« na.
Kaj je fideikomisarna substitucija?
Pod fideikomisarno substitucijo ra« zumemo imenovanje dedičem z orne« jitvijo, da mora isti dedič v slučaju svoje smrti ali pa tudi v drugih dolo če n ih slučajih izročiti dediščino osebi (drugemu dediču), ki jo je oporočnih v oporoki določil. N. pr.: Mož postavi v oporoki za dedinjo svojo ženo z na« logom, da izroči dediščino po svoji smrti sinu Ivanu. Tako imenovanje dedičev je po italijanskem zakonu ne« veljavno. Po italijanskem zakonu bi bila žena z zgoraj navedenem slučaju neomejena dedinja in bi kot taka tudi ostala za vedno. Oporoke s fideikomi«
sarno substitucijo, ki so se napravile pred 1. julijem 1929. pa ostanejo se« veda v veljavi, če so bile napravljene pred sodnijo ali pred notarjem ali če jih je stranka sama pisala, podpisala ter navedla dan, mesec in leto, ko je lila oporoka napravljena.
Kdo ne more postati dedič?
L Oni, ki ob smrti oporočnika niso še spočeti;
2.	Oni, ki niso rojeni življenski; v dvomu se smatrajo za življenske ose« be, o katerih je znano, da so bile žive rojene.
Lahko se pa imenuje za dediča otrok določene osebe, ki živi ob času smrti oporečnikove, četudi ni bil otrok ta« krat še spočet; lahko n. pr. oče imenu« je za dediča bodočega sina svoje hče« re, ki ni še niti poročena;
3.	dediči ne morejo biti tudi osebe, ki niso vrednè, da bi dedovale; po za« konu je smatrati za nevredne tele osebe:
a)	kdor je ubil ali hotel ubiti oporoč» nika;
b)	kdor je obdolžil oporočnika tež« kega zločina, če se je pozneje izkazala njegova nedolžnost;
c)	kdor je prisilil oporočnika, da je napravil ali popravil testament.
Nevredne osebe zamorejo dedovati le, če' jim je oporočnih v oporoki ali pa v notarskem aktu izrecno odpustil grdo dejanje. Kdor je bil kot nevre« den izključen od dedovanja, mora ob smrti oporočnika vrniti vse, kar je od njegovega premoženja po oporočniko« vi smrti dobil. Nevrednost, očeta in matere otrokom pri dedovanju prav nič ne škoduje. Nevredni starši pa pi« majo pravice do užitka in upravljanja dediščine svojih otrok.
4. ne more postati dedič varuh opo« ročnikov, dokler ni bil odobren va« ruštveni obračun, četudi bi oporočnih
Strati 14.
»NOVI LIST «
Rekurzi,
Proti uradnemu predpisu davščine (avviso d’ accertamento) lahko strans ka rekurira tekom dvajsetih dni, ko je prejela tozadevni davčni ugotovit* veni opomin. Rekurz mora biti napisan na kolkovanem papirju 2 lir. Re* kurz je treba vložiti na deželno komis sij o za direktne davke (Commissione provinciale delle Imposte dirette). Stranka mora biti pozvana pred ko* misijo, če to v rekurzu zahteva.
Predsednik deželne davčne komisi* je pošlje cestnemu uradu odločitev o rekurzu. Cestni urad mora vsebino odločitve sporočiti prizadeti stranki. Stranka ima pravico zaznati od cestnega urada celotni tekst komisijske odločitve o rekurzu in lahko zahteva tudi prepis odločitve. Za prvo stran prepisa mora plačati eno liro in za vsako naslednjo stran 50 vinarjev.
Proti odločitvam deželne davčne komisije je dovoljen rekurz na osred* njo davčno komisijo v Rimu (Conti* missione centrale delle Imposte di* rette), toda le glede prekoračenja za* konitih predpisov. Tudi ta rekurz je treba vložiti tekom 20. dni po preje* mu komisijske odločitve. Proti odio* čitvam osrednje davčne komisije je mogoče rekurirati na sodnijo samo zaradi prestopka proti zakonu.
Davčni seznam.
Cestni urad sestavi seznam vseh onih davkoplačevalcev, ki so podvrže* ni novi davščini, za vsako občino po* sebej. V ta seznam se vpišejo davkoplačevalci, za katere je bila nova davščina že končno ugotovljena in predpisana.
Seznami davkoplačevalcev za novo cestno davščino se izložijo pri vsaki občini na vpogled vsako leto v prvi polovici meseca maja ali pa meseca novembra osem dni. Cestno davščino izterjujejo davčne pobiralnice in tre* ba jo je plačati v štirih obrokih, in sicer v juniju, avgustu, oktobru in decembru.
Rekurzi proti davčnim seznamom. Proti morebitnim stvarnim pogreškom v davčnih seznamih je treba rekurirati tekom šestih mesecev od zadnjega dneva, ko je bil seznam v občini izložen na vpogled davkoplačeval* cem. V istem času je treba rekurirati tudi, če ni bila stranka sploh prej obveščena, o predpisu davščine.. Ta rekurz je treba vložiti na finančno in-tendanco v Trstu. Proti odločitvam finančne intendance je treba rekurirati na deželno davčno komisijo za direktne davke v Trstu tekom 30 dni. Ti rekurzi pa nimajo odložilne moči; davek je treba kljub rekurzu plačati; plačani znesek se pa davkoplačevalcu vrne, če ni bil dolžan davka plačati.
Če je bila davščina vpisana v seznam za isto podjetje dvakrat, je treba rekurirati na deželno davčno komisijo v Trstu tekom šestih mesecev preko cestnega urada.
Če preneha razlog obdavčenja (to je znatna ali izredna obraba ceste), je treba vložiti prošnjo za-odpis davka na navadnem papirju na cestni urac tekom treh mesecev po razglašenju davčnih seznamov, ali tekom treh me-
secev, ko je med letom razlog obdavčenja odpadel. Proti tozadevnim odločitvam cestnega urada se lahko rekurira na deželno davčno komisijo v Trstu.
Kazni.
Kdor ne izpolni predpisanih prijav, mora plačati za kazen eno tretjino celoletnega davka in še 100 do 500 lir denarne kazni.
Kdor se ne odzove pozivu cestnega urada a H davčnih komisij, mora plačati sto lir kazni.
Isti kazni je podvržena stranka, ki bi branila članom komisije ali uradnikom cestnega urada ogled na licu mesta.	_______
Katere knjige
so predpisane za vsakega trgovca.
Italijanski zakonik predpisuje za vse trgovce (tudi majhne) in za vse trgovske družbe sledeče tri knjige:
1.	dnevnik (libro giornale),
2.	inventarno knjigo (libro degl’in* ventari),
3.	kopirno knjigo (libro copia let* tere).
Katere knjige morajo voditi blagovne zadruge?
Zadruge, ki se pečajo s trgovino, morajo voditi gornje tri knjige, ki so predpisane za vse trgovce, razen tega pa še
1.	člansko knjigo,
2.	zapisnik občnih zborov,
3.	zapisnik načelstvenih in nadzor* stvenih sej.
Kako dolgo mora trgovec hraniti predpisane knjige?
Vsak trgovec, trgovska družba ali zadruga mora hraniti vse predpisane knjige 10 let po zadnji registraciji (o dolžnosti vsakoletnega registriranja (Nadaljevanje na str. 15.)
Trgovske knjige
raznih velikosti, od 25 lir naprej, prodaja in na zahtevo tndi kolknje
Katoliška knjigarna v Gorici
Via Carducci št. Z Gosposka ulica št. Z
Zobozdravniški ambulatori] ^P|
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno I — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
Gostilna »Alle Corriere11
y Trstu via Romagna H. 4 (tik Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
JI gran Risparmio “
TRST - VIA S. LAZZARO 9
S. LEVI
-Vedno novi dohodi po ugodnih cenah:
Odrezki po 1/2 metra	po cent. —.75
Kotenina, bela in rujava	po L	1.90
Platno »Coredo«	po L	2.20
Domače platno	po L	290
Platno »Dovlas«, težko	po L	3.20
Platno za rjuhe, vioko 150 cm	po L	4.50
Platno za rjuhe, težko	po L	5.50
Platno za rjuhe »Dovlas« extra po L 6.— Svila z a otroške oblekce bela in
modra	po L	2.80
Svila platnena za ženske obleke po L	3.—
Tarliž za žimnice, težak,
visok 120 cm	po L	4.50
Zefirji za srajce	po L	2.80
Popelin za srajce od L 3.50 naprej Volnen muškin, v vseh barvah po L 9,-— VELIKA IZBERA »BORGO« ZA HLAČE IN VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE.
Velika izbera perila za opreme nevest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena in svilena, robci, nogavice itd.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU'
via S. Lazzaro št. 23 - II. Ob sredah in sobotah ordinlra
v POSTOJNI
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
TftST, Via Vidali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
TMIM HLRVIR3EV
PBČM
prodaja - zamenjuje - popravlja in uglašuje klavirje in druga godala.
zmerne I I

TRST, VIA VINCENZO SCUSSA 8


Štev. Ì7.______________________________
bomo pisali pozneje). Enako dobo (10 let) se morajo hraniti tudi vsa prejeta pisma in brzojavi.
V slučaju sodnijskih sporov se trs govec lahko sklicuje na knjige samo v tem slučaju, če so bile pravilno kob kovane in v redu vodene. Knjige, ki niso bile vodene po predpisih, ne mo* rejo služiti trgovcu za dokaz resnice pri sodišču, pač pa lahko služijo knjb ge v vsakem slučaju, tudi če ne odgo» varjajo predpisom, za dokazilo proti trgovcu. S pravilnim vodenjem knjig se izogne trgovec kazni, ki je predvb dena za slučaj konkurza (falimenta) in ima možnost, da se mu dovoli pred* hoden konkordat (poravnava).
Ali trgovec lahko vodi tudi druge knjige?
Razen zgoraj navedenih knjig vodi lahko trgovec po svoji potrebi po* ljubne druge, knjige kot na^ primer: blagajniški dnevnik, skladiščno knjb go itd. Te knjige po zakonu niso pred* pisane, niso podvržene nobenim do« ločtiam glede kolekovanja, registraci« je. itd.
(O pravilnem kolkovanju in vode« nju’knjig prihodnjič.)
Vprašanja in ndgnvnri.
Vprašanje št. 110: Ker nismo, imeli lastne« ga fižola za seme, smo ga kupili v trgovini. Fižol raste, a cvetja ne pokaže. Ali bo pozneje zarodil? Smo v velikih skrbeh. V prigibu po« šiljaihn list od fižola.
Odgovor: Iz poslanega lista ne moremo ni« česar spoznati. Mogoče bo fižol pozneje žaro« dii, vendar pa bi sedaj že moral pokazati, ko« liko je vreden, saj je ves ostali že v stročju in ponekod že rumeni. Svetovati Vam ne more« mo drugega, kot da ne kupujete drugič mačke v vreči in da kupujete seme le pri takih trgov« cih, ki so popolnoma zanesljivi.
Vprašanje št. 111:	Kako pognojim cipresi
na pokopališču? (Odgovor v listu, ker je znam« ka ofnenjena, a ne priložena.)
Odgovor: Cipresa na pokopališču, posebno če raste med dvema groboma, bi morala imeti dovdlj hrane, saj se vračamo vsi v pepel. Gno» jenje drevju na pokopališčih ni v navadi, ker bi to bilo proti spoštovanju mrtvih in kraja miru; Mogoče bi ljudje spregledali po« gnojitev z umetnimi gnojili (mešanica super« fosfata, kalijeve soli in žveplenokislega amo» nijaka), nikdar pa ne bi oprostili gnojenju s hlevskim gnojem.
Vprašanje št. 112: Kaj je bolj staro: ali jaj« cc ali kokoš?
Odgovor: Vi. bi moral vprašati Noeta, ali je spravil v barko kokoš ali jajce. Če Vas ne bo Noe zadovoljil z odgovorom, morate iti seveda še bolj nazaj. Na vsak način pa hvala Bogu, da se naši ljudje zanimajo še za taka modroslovna vprašanja.
Vprašanje št. 113: V fižolova zrna se žari« jejo. smrdljivi molji in zglodajo vso sredico, da ni fižol za nobeno rabo. Ali je kakšna; pomoč?
Odgovor: Edina pomoč je setev zdravega fižola. Ne pomaga pa mnogo, da sadite zdrav fižol samo Vi, temveč tudi Vaš sosed, in ne samo v Vaši vasi, temveč tudi v sosedni, ker drugače bo nepridiprav priletel od daleč na Vaš fižol. Iz tega je razvidno, da je mogoče uničiti tega in še mnogo drugih škodljivcev le vzajemnim, od oblastev organiziranim po» tom in to po vseh državah.
»NOV I LIST«
Stran 15,
ženitne ponudbe!
Kolodvorski trafikant na jako prometni toc« ci v Jugoslaviji s 5—6 tisoči dinarjev meseč« lih dohodkov želi znanja s čedno in naobraže« 10 gospodično, črnolasko, od 25—35 let staro, ci bi imela svojo kmetijo ali pa v gotovini od 50.000 lir naprej. Trafika ji je po moji smrti zagotovljena.
Vdovo z enim otrokom niso izključene. Le resne ponudbe pod naslov : T. ajndst zajamčena. Alfonz Berginc — Poštno ležeče Jesenice Sa« va « Fužine, Gorenjsko, Jugoslavija.
Bolt. GIUS. CDMEL
specialist za bolezgi v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Zdravnik	l
dr. 10S1P POTRATA l
^ od
4
sprejema
10. - 13. in od 15. - 16. ure
V GORICI
Via delle Monache štev. 1 nad lekarno Pontoni
V
Zahvala.
S tužnim in potrtim srcem javljava vsem pri» jateljem in znancem ter sorodnikom žalostno vest, da je dne 8. t. m. ob 6. uri popoldne pre« minul naš dragi soprag in oče
SLOKAR KAROL,
TRGOVEC
Obenem se najsrčneje zahvaljujeva vsem, ki so dragega pokojnika v času njegove dol» gotrajne bolezni tolažili, posebno č. g. žup« niku, vsem, ki so ga spremljali! na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so nam lajšali našo bol v tej težki uri. Posebna zahvala tudi pev» cem za njih ganljivo petje pred hišo žalosti na pokopališču.
Sv. KrižsCesta, dne 10. julija 1929.
Žalujoča soproga Frančiška in sin Mirko.
ZDRAVNIK
dr.LOJZE SIMONITI
j bivši asistent noriške bolnišnice
sprej e m a
vsak dan od 10 — 12 in od 3	5.
GORICA
Piazza Vittoria 22/11 (Travnik)
Važno sporočilo vsem
PILSEN URQUELL	12°,
^ Kraljica piva ———	SS
Iz mestne pivovarne v Plznu (Češko). Letni proizvod:
1 milijon hektolitrov. - Prodaja v GORICI le
Restavracija JOSIPINE PODGORNIKOVE, Corso Verdi 32 (Central)
;.■— Hotel QUARNERO, Corso Vitt. Em. IH.	=
Josip Morse vatni, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Bencin ,,Lampo" "Pl
Telefon it. 415,-- Brzojavke: KERSEVAN1, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
p Tvrdka Teod- Hribar - Gorica g
g	CORSO G. VERDI št. 32	gg
K*. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh © «5 vrst, posebno veliko izbero .črnega sukna za čast. duhovščino in .gg J®	platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.	.gg
r3'	Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse p,
fi? potrebno za njihovo popolno opremo.
| BLAGO SOLIDNO.	CENETMERNE.^
A

u

Valuta — tuji denar.
Dne 17. julija si dal ali dobil za:
1 dolar	19.08 lir
1 angl. funt	. 92.74 lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	269.20	lir
100 čeških kron	56.61	lir
100 nemških mark	455.50	lir
100 švic. frankov	367.80	lir
100 franc, frankov	74.90	lir
1,00 belg. frankov	265.60	lir
Beneške obveznice 72.20; obveznice »Consolidato« 79.50.
Loterijske številke
sobota dne 13. julija 1929.
Bari	46	55	9	68	89
Florenca	65	61	71	33	48
Milan	64	16	67	1	5
Neapelj	61	71	-45	80	35
Palermo	72	49	19	11	71
Rim	85	5	84	55	23
Turin	87	13	62	60	49
Benetke	79	1	69	87,	40
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 22. julija: Sežana.
Sreda 24. julija: Bol junec.
Četrtek 25. julija: K anfanar, Gorica, Višnjah.
Petek 26. julija: Divača, Bitinje. Sobota 27. julija: Motovun.
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUDA
TRST - Corso Baribaldi 35
PODPISANI se najvljudneje za= hvaljuje zavarovalnici
Fondiaria
za vestno izplačano odškodnino proti streli na zvoniku župne cerkve in tem potom priporoča zavarovalnico Fon= diariejo kot eno izmed najsolidnejših.
Župni urad Prem.
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedeno geslo.
Krone, srebro in zlato, kakor tu.di staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila' kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, 6drW" Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« lenjadnemu trgu).
TropinOVCC pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.	__________
Domača vina, namizna in sortirana, od* daja po cenah od L 2.25 naprej Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Suhe gobe, lepe, bele kupujem v vsaki množini; plačujem najvišje cene. — Maks Stu« cin, trgovec, Cerkno.	______________
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Vcntisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list«‘in »Istarski list«.
Jakob Šuligoj, urar, zlatar in optik, Go« rita, Gosposka ulica 19, prodaja po najmžph cenah.	_________________
Trebeč Jožef, Orlek št. 7 (pri Sežani) proda hišo s hlevom (Stalo), po novem sistemu zidanim gnojiščem, vodnjakom in vrtom ter več zemljišč, pašnikov in travnikov. Cena po do« govoru.	•	______________
Kmečko delavska gospodarska zadruga v Dobravljah (Ajdovščina) ima na prodaj prvo« vistno vipavsko vino in tropinsko žganje po zmernih cenah.	____________'
Proda se biša v Vipavi zraven vojašnice. Pripravna je za gostilno, kavarno in bar. V hiši je voda in električna luč.___________■ '
Iščem potnika, ki zna voditi avto. Pred« stavi naj se via Bcrtolini 10 (dvorišče), Gorica.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettemlire 65, Tel. "83—34.
Brivski pomočnik išče mesta v mestu ali na deželi, govori slovenski in italijanski. Na« slov: Postojna št, 77.________________________
‘ Strojnika kurjača z oblastveno podpisa« nimi dokumenti 'sprejme Mlekarska zadruga v Trnovem (Torrenova di Bisterza, Carnato). Prednost imajo oni, ki so delovali v mlekarnah. V ponudbi je treba navesti, kdaj bi ponudnik lahko službo nastopil ter podatke o osebnem stanju in dosedanjem službovanju.______________
Patentirane ročne in vrtilne mlatilnice si« sterna »Leitnersohn«, ki se lahko rabijo tudi na pogon s konjem (G opel), prodaja Virgilio Bombig, Piazza Vittoria, Gorica, trgovina z železnino.	_________________________■
Dne 27. julija ,se bo ob ,10- uri dop' v
Cerknem « Ravne, 62 vršila dražba celega po« sestva s poslopji in žagami »pri Gorenjcu«.
Posestvo ima 16 žeml. parcel (njive, travni« ki). Redijo se lahko 4 glave gov. živine in 4 prašiči. Nadalje šteje posestvo 2 veliki stanov, hiši, 2 hleva, 2 velika kozolca, 2 žagi veneči« Janki z velikimi pritiklinam za shrambo lesa, sušilnici za parkete z vsemi stroji, električno centralo z dobrimi stroji, garažo za tovorni avto, dobro urejen mlin, kovačnico ter velik vrt.
Vodna moč proizvaja potom treh francis« turbin 38 IIP.
Vsi stroji ter vsa poslopja so v najboljšem stanju.
Za industrij alce zelo ugodna prilika, ker je najmanjši ponudek samo 60.000 lir.
Vsa potrebna pojasnila daja na željo Krnet« ska posojilnica v Cerknem ________ ___________
V Ajdovščini, na prometnem kraju, se odda dobro vpeljana kleparska delavnica z vsem orodjem. Pojasnila daje kleparska delav«
niča, Ajdovščina št. 165.	__________
Hlapec, vešč kmečkega dela: išče službe. Naslov je pri upravi. _____________________
Mladega psa, čuvaja, kupim Navedite starost, pasmo in ceno. — Pertot, Barcola 45o (Trst).
Zahvala
Podpisani se tem potom zahvaljuje sl. zavarovalni družbi „LA FONDIARIA" in njenemu zastopniku g. DragotinuSlarcu iz Barkovelj za hitro in točno izplačano požarno odškodnino.
Ker je zavarovalnica vestna in zelo kulan-tnajo, priporočam vsem posestnikom.
Anton Štemberger
Zabiče 28 pri Bistrici
---------—------------
KABINET ROENTGEN w
z	primarija
dr. DE FIORI AUGUSTO
je odprt vsaki dan v Gorici
od 9. — 12. in od 2. — 4.
V juliju In avgustu ob nedeljah zaprt.
Odlikovani zobozdravniški ambulatori
R. BREZIGAR
sprejema
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak Tiskale Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev. 18.
Naznanjam
vsem kmetovalcem, da mi je dospelo iz Kranjskega odlično seme za ajdo in repo kakor tudi, da mi je dospela nova velika pošiljatev posnemalnikov znamke „Roti ,
kateri so priznano najboljši in kljub temu najcenejši.	JUST UŠAJ V GORICI
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
timnirino nairliou domačega in tvorniškega izdejka
trgovina C6V1J6V najrazličnejših vrst
po najnlžilh cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
■NOVA
H Trpežno blago po