PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, ‘do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
£>0
-v;>o'2'0°

pnmonsEi
ML	dnevnik
dnevnik
_ maggio 1 , ei. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 44 (14.135)
Trst, petek, 21. februarja 1992
Presenetljiva poteza predsednika vlade, ki nima večine v parlamentu
Peterle zahteva odstop ministrov DS Rupla, Bavčarja in Kacina
Polemične izjave treh ministrov, ki menijo, da so svoje delo dobro opravili Ob Peterletovi zahtevi vprašanje prepletenosti vladne in strankarske politike
Trije mrtvi 16 ranjenih v bombnem atentatu v Istanbulu
Nujna takojšnja volilna reforma
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V slovenski skupščini ni bil v sredo niti načrtovan niti izveden komplot, ni bil puč, temveč strogo po novi slovenski ustavi, v skladu z demokratičnimi načeli, izveden neuspešen poskus spremeniti vlado in njeno koalicijo. V demokraciji so parlamentarne večine zato, da se vlade branijo, opozicija pa zato, da jo skuša rušiti.
Toda zgodilo se je mnogo in nekatere posledice bodo kmalu vidne.
Najprej številke. Voljč je potreboval najmanj 121 glasov, prejel jih je 115. Zanj so glasovali prenovitelji, socialisti, demokratični liberalci, neodvisni in demokrati. Nova koalicija, ne v naprej dogovorjena, toda objektivno z zelo svobodnimi političnimi opredelitvami, ki jo lahko po italijanski nomenklaturi na-zivamo levi center. Na papirju, »po spisku«, ima ta koalicija skupno 122 glasov, sedem poslancev je bilo službeno odsotno.
To pomeni dvoje: ni bilo uskokov, prostih strelcev, vsi so strnjeno in složno glasovali. To pa tudi pomeni, da na osnovi nove slovenske ustave trenutno sploh ni možno vreči predsednika vlade na osnovi instituta konstruktivne opozicije. 122 glasov po »spisku« se v praksi ne more pretvoriti v enako parlamentarno glasovanje, ker bodo vedno najmanj trije glasovi manjkali, saj bo toliko poslancev že iz čisto bioloških, poslovnih ali drugih razlogov vedno odsotnih.
Toda podobne ugotovitve veljajo tudi za vlado. Mi padla, toda je v manjšini. Včeraj je prejela 105 glasov, največ pa jih lahko ponovno po »spisku« in teoretično prejme 116. Dveh poslancev ni več, dva čez aritmetično večino ima opozicija. Vlada je v manjšini. Za vlado so glasovali krščanski demokrati, kranjski liberalci, narodnjaki, kmečka ljudska stranka, zeleni in socialdemokrati. Tudi v tem taboru, katerega lahko označujemo kot desni center, ni bilo Uskokov ne prostih strelcev, vsi so glasovali v skladu Z navodili vodstev svojih strank. Trenutno tudi naša Ugibanja so bila netočna.
Vlada torej nima več večine, kar je včeraj prišlo Uesporno in dokončno do izraza. Opozicija lahko blokira vsak zakon in to že v dveh zborih, prav gotovo Ue pa na skupnem zasedanju. Odstopanja so lahko samo slučajnostna, kadar igra vlogo prisotnost in odsotnost in ko ni zahtevana polovica glasov parlamenta.
Izhodi iz te blokade, ki je včeraj postala še ostrejša, so samo dvojni: ali konsenz širšega spektra strank. To pa pomeni, da se mora Peterletova vlada dogovarjati za vsak zakon, za vsak ukrep posebej z opozi-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade je le dan po tem, ko so v parlamentu glasovali o njegovi nezaupnici, izjavil, kot poroča Reuter, da zahteva odstop treh članov vlade. Odstopili naj bi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in minister za informiranje Jelko Kacin, člani Demokratske stranke.
»Vlado bomo preuredili, v njej pa ne bo prostora za ministre iz strank, ki vlade ne podpirajo,« je agenciji Reuter danes dejal ministrski predsednik Peterle in dodal, da gre za ministre dr. Rupla, Bavčarja in Kacina.
Peterle je še rekel, da je opozicija na vsak način hotela doseči padec vlade. »Včerajšnji potek dogodkov v parlamentu pa je dokazal, da se je motila!« je dodal Peterle, za katerega se izreklo 106 poslancev, medtem kose je za Voljča odločilo 115 delegatov.
Ob vnovičnem predlogu predsednika vlade Lojzeta Peterleta, naj minister dr. Dimitrij Rupel odstopi s položaja zuna-
njega ministra, je ta za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da se to po njegovem ne bo zgodilo. Ta zahteva pa je, po njegovem mnenju, zelo nevarno znamenje začetka samovoljnega političnega obnašanja, ki ga bo sam skušal z vsemi silami preprečiti.
»Ob tej izjavi mi gre malo na smeh. Gospod predsednik bo moral za našo odstavitev dobiti soglasje večine v parlamentu, kar pa, sodeč po včerajšnjem glasovanju o Marku Voljču, ne bo tako enostavno. V javnosti bi bila naša odstavitev po mojem sprejeta škandalozno, saj gre za ministre, ki smo bili protagonisti osamosvajanja Slovenije. Naši uspehi so nesporni.
Storil bom vse, kar bo mogoče, da bi preprečil, da v Sloveniji ne bi prišlo do politične polarizacije in prevlade enostransko usmerjenih političnih sil. Kot je znano, se skupaj z obema omenjenima ministroma zavzemam za vzpostavitev NADAJEVANJE NA 2. STRANI
ANKARA — Trije mrtvi in 16 ranjenih je obračun včerajšnjega atentata na poslopje trgovinske zbornice v Istanbulu.
Po prvih ugotovitvah policije je peklenski stroj eksplodiral v uradu za registracije. Pred tem naj bi neznanca v vratarnici pustila v paket zakamufliran peklenski stroj, ki so ga nič hudega sluteči kurirji odnesli v urad za registracije. Do eksplozije je prišlo ob 15.25, ko je bila v teku skupščina trgovinske zbornice.
Turški notranji minister Ismet Sezgin je potrdil, da do sinoči ni nobena teroristična organizacija prevzela odgovornost za atentat. Vsi pa so prepričani, da je tudi ta atentat kot vsi v zadnjem obdobju delo skrajnolevičarske organizacije »Dev-Sol«, ki pa se je do sedaj omejevala predvsem na politične umore, glavne žrtve so bili sodniki in oficirji, ni pa podtikala peklenskih strojev.
Premier Šamir začel novo skrajno nevarno vojaško pustolovščino
Izraelska vojska vdrla v južni Libanon da bi strla odpor šiitskih hezbolahov
JERUZALEM — Včeraj pred zoro je izraelska oklopna enota z južnolibanon-skega tamponskega pasu vdrla na libanonsko ozemlje in napadla šiitski vasi Kafro in Jater, kjer naj bi hezbolahi s svojimi večcevnimi raketometalci bombardirali izraelsko ozemlje v Galileji.
Po prvih vesteh je izraelska vojska izgubila tri vojake, štiri so bili ranjeni, hezbolahi pa so imeli štiri žrtve in štiri ranjene borce. Med civilnim prebivalstvom naj bi bilo le ducat ranjenih, ker je večina ljudi pred tem že zbežala na varno proti Tiru in Saidi (Sidon). V zadnjih urah pa ni varno niti priobalno območje, saj je včeraj popoldne iz tamponskega pasu vdrla v Libanon in se usmerila proti obmorskim vasem Bujut al Sa-jad in Mazraat al Hamra nova izraelska oklopna enota. Pri prvem prodoru je bilo nekaj modrih čelad ranjenih, med njimi dva težje, ker so Izraelci z buldožerji prebili položaje mirovnih sil OZN.
Pred tem so izraelski vojaki skušali modre čelade prepričati, naj se umaknejo, razprava pa se je spremenila v pretep.
Premier Šamir je zagotovil, da izraelska vojska »ne bo večno ostala na tem območju«, ni pa povedal, kdaj se bosta oklopni enoti umaknili. V prvi je kar 34 tankov in nekaj oklepnih transporterjev, za drugo enoto pa ni podatkov. Vsekakor pa imata obe enoti topniško podporo s proizraelskega tamponskega pasu ob reki Litani. Politični opazovalci so prepričani, da gre le za »omejeno policijsko akcijo čiščenja terorističnih oporišč hezbolahov« in ne za že tretjo izraelsko invazijo Libanona.
Vlada v Bejrutu je ponovno zahtevala izredno sklicanje Varnostnega sveta OZN. Tajnik svetovne organizacije But-ros Gali je zahteval, da se izraelska vojska umakne. Z njegovo zahtevo se strinjata tudi Francija in Velika Britanija,
medtem ko ZDA pozivajo k strpnosti, tako da se ne bi sedanji incidenti izrodili v splošni spopad.
Kljub temu, da so vse arabske države najodločneje obsodile izraelsko agresijo, pa so včerajšnje vesti potrjevale odhajanje delegacij arabskih držav na mirovna pogajanja, ki se bodo začela 24. februarja v Washingtonu.
Srditi spopadi v južnem Libanonu so delno zasenčili predvčerajšnji sklep izraelskih laburistov, ki so na svojih primarnih volitvah izbrali za svojega premierskega kandidata in novega voditelja Ji-caka Rabina, sinoči pa je centralni komite vladajočega Likuda potrdil Jicaka Ša-mirja. Na prihodnjih volitvah se bosta torej pomerila oba Jicaka. Prvi trdi, da bo po morebitni zmagi v šestih mesecih sklenil mir z Arabci, drugi pa je s sedanjim vdorom na libanonsko ozemlje zgovorno pokazal, kako namerava reševati bližnjevzhodno vprašanje.
Mate Granič nov hrvaški zunanji minister
ZAGREB — Hrvaška vlada bo 118 današnji seji imenovala svoje-9a sedanjega podpredsednika dr. ^ata Graniča za novega ministra 2a zunanje zadeve Republike Hruške, se je izvedelo iz dobro obscenih virov.
Dr. Mato Granič bo že peti hruški zunanji minister po zadnjih V°litvah.
a Dosedanji minister dr. Zvonimir i>eparovič, kot navajajo isti viri, Pohaja v New York kot poslanec hrvaške v Združenih narodih.
Po besedah dr. Graniča ne gre ■ a Separovičevo degradacijo, saj 'e bil eden najuspešnejših hrvaš-m zunanjih ministrov.
Predsednik države Cossiga je odločno proti razpravi v zbornici o zakonu o ugovoru vesti
LIZBONA - - Zbornica bo zakon o ugovoru vesti spet vzela v pretres prihodnji teden v sredo in četrtek, tako je vsaj včeraj sklenila konferenca načelnikov skupin. Na seji je spet prišlo do zavezništva med KD in bivšimi komunisti, z njihovimi stališči pa so se strinjali tudi socialdemokrati, medtem ko so bili socialisti in liberalci proti temu sklepu, kar je še poglobilo razkol glede tega zakona v vrstah vladne večine. Kritikam liberalcev in socialistov je treba prišteti še dokaj ostro stališče predsednika republike Cossige, ki je v Lizboni, kjer je na uradnem obisku, kritiziral sklep konference načelnikov skupin, ter govoril o sedanjih zbornicah kot o »živih mrtvakih« in se je vprašal, ali ta vlada ima še večino.
Cossiga se je poslužil, kot je sam dejal, »zelo strogega« izraza, ko je zavrnil zakon o ugovoru
vesti in je dejal, da nekdo skuša prevarati ljudstvo in tudi parlament, ki bo izšel iz prihodnjih volitev. Po mnenju predsednika republike stališče vlade preseneča tudi zato, ker je prvič v ustavni zgodovini Italije neka vlada zahtevala odobritev resolucije, s katero so razpustili parlament.
Predsednik republike je še govoril o prenagljenih odločitvah, ki si jih lahko razlagamo samo z dejstvom, da nekateri mislijo, da imajo v sedanjem parlamentu večino, ki je v bodočem ne bodo imeli. S tem v zvezi je Cossiga obsodil večino, ki se je včeraj spet ustvarila, se pravi neke vrste zavezništvo med KD in DSL ter se vprašal, če ima ta vlada večino in če je ta večina dobila zaupnico o parlamentu ali ne.
Predsednik republike je zatem še potrdil, da je zavrnil podpis zakona o azbestu, ker pač
nima finančnega kritja. Državljani morajo vedeti, je rekel Cossiga, da jim jemljem denar iz žepa, če podpišem zakon, ki nima finačnega kritja.
Andreottijeva reakcija je bila takojšnja. Po njegovem mnenju ima parlament ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, proučiti zakone, ki jih državni poglavar noče podpisati. Kar zadeva pristojnost parlamenta pa se slednja neha, ko stopijo v veljavo novo izvoljene zbornice.
Glede zakona o ugovoru vesti se bo razprava začela že v ponedeljek in sicer v poslanski komisiji za obrambo.
Po mnenju socialista Amata je sklep, da se o zakonu razpravlja v razpuščenih zbornicah, protiustaven in PSI bo o nastalem položaju razpravljala v prihodnjih dneh.
Preobrat pred današnjo konferenco v Lizboni
Hrvati za enotno BiH Srbi še omahujejo
SARAJEVO Aliji Izetbegovicu bo morda danes v Lizboni uspela kvadratura kroga, tako da bo Bosni in Hercegovini prizaneseno. Bosanskohercegovski Hrvati so namreč ponovno spremenili svoje poglede in se sedaj zavzemajo za enotno BiH, medtem ko Srbi že pristajajo na revizijo svojih načelnih političnih stališč, saj se ne zavzemajo več tako odločno za razkosanje BiH, kot so to zahtevali do nedavnega.
Do preobrata v hrvaških vrstah je baje prišlo že predsinočnjim, saj je o tem že včeraj poročalo sarajevsko Oslobodjenje. Bosansko-hercegovska HDZ je najprej skupno z muslimansko SDA zagovarjala enotno BiH in referendum o neodvisnosti. Sledilo je Tudjmanovo mešetarjenje s Hercegovino, tako da se je morala bosanskoherce-govska HDZ prilagoditi, k odstopu prisilila Stjepana Kljujiča zagovornika hrvaško-muslimanske opcije, hercegovsko krilo HDZ je nato odkrito spregovorilo o kantonizaciji BiH, v misli pa je imelo zagrebško in beograjsko delitev BiH. Po pisanju Oslobodjenja je sedanji hrvaški pristanek rezultat pritiskov tako s strani Evropske skupnosti kot ZDA.
Predsednik Srbske demokratske stranke Radovan Karadžič pa je na včerajšnji tiskovni konferenci v Sarajevu poudaril, da bo celovitost BiH lažje ohraniti, če bodo v Lizboni poleg notranjega preoblikovanja preučili tudi prihodnje državno-politične stike te republi-
ke ali njenih delov s Srbijo in Hrvaško. Srbi še vedno nasprotujejo referendumu 29. februarja in 1. marca, češ da se to njih ne tiče, ker so se na narodnem referendumu že odločili za Jugoslavijo. Še več, če bi na prihodnjem referendumu zmagala zahteva po neodvisni BiH, to ne bi obvezovalo Srbov, ki bodo po ukazu SDS bojkotirali referendum. Kako bo Karadžič danes v Lizboni prepričal Evropo, da je suverenost naroda bolj demokratična kot suverenost državljanov, pa ni jasno.
Nesporno pa je dejstvo, da bo Evropa danes v Lizboni na nadaljevanju spodletele sarajevske konference o BiH voditelje treh nacionalnih strank Izetbegoviča (muslimanska SDA), Karadžiča (srbska SDS) in Lasiča (hrvaška HDZ) skušala prepričati in prisiliti, da je enotnost BiH edina rešitev za celoten zaplet.
Za enotno BiH pa se zavzemajo tudi ZDA in OZN, kar je bilo Izet-begoviču v teh urah na drugi strani Atlantika jasno potrjeno. Generalni tajnik OZN Butros Gali je Izetbegoviču zagotovil vso podporo in potrdil, da bo štab modrih čelad v Sarajevu.
Sedaj je treba še rešiti vprašanje financiranja modrih čelad, saj bo strošek znašal od 300 do 400 milijonov dolarjev, trenutno pa ni kritja. Prav tako neuvrščeni nasprotujejo enoletnemu mandatu in Butrosovemu sklepu, da bi o podaljšanju mirovne misije odločal VS brez privolenja sprtih strani.
• Peterle zahteva odstop Rupla, Bavčarja in Kacina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sredinske koalicije in sredinske politike. Menimo namreč, da je ' sedanja politična polarizacija, ki jo podžigajo nekateri krogi, zelo škodljiva za ves narod«, je še dejal dr. Dimitrij Rupel.
Notranji minister Igor Bavčar je v zvezi z Reuterjevo novico za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da uradne zahteve po odstopu še ni prejel. »Predsednik vlade Lojze Peterle doslej ni navedel še niti enega razloga za moj odstop. Nasprotno, prav na njegovo željo sem usklajeval nekatere osamosvojitvene projekte, ki s policijo niso imeli nobene zveze.«
»Dvomim, da bi Lojze Peterle želel mešati strankarske interese v vladno politiko prav v tem trenutku, saj je včerjašnje dogajanje v parlamentu pokazalo, da nima več močne večinske podpore,« je rekel minister Bavčar.
Ob napovedi predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, da bo predlagal, naj odstopijo ministri, člani Demokratske stranke, ki njegove vlade ne podpira več, je minister za informiranje Jelko Kacin za Slovensko tiskovno agencijo povedal naslednje:
»Zdi se mi,da je to premalo premišljena poteza gospoda predsednika. Naša stranka se je že dolgo časa zavzemala za bolj kompetentno vlado, in če je gospod predsednik od vseh ministrov, ki jih je potrebno zamenjati in pripeljati boljše, našel samo Rupla, Bavčarja in mene, potem bo uporabil njegove besede: "Boj pomagaj tej vladi in Sloveniji!"«
Zelo težko si predstavljam, da bo gospod Peterle našel dovolj tehtnih dokazov za moje nekompetentno delo doslej. Njegov predlog pa bo moral, tako kot vse druge, obravnavati slovenski parlament. Čeprav je bila včerajšnja razprava na trenutke zelo »nizka« in smo videli tudi nešportne udarce, sem nepoboljšljiv opti-
mist in verjamem v razumnost parlamenta.
Predvsem pa bi si želel, da predsednik in tisti, ki sooblikujejo take odločitve, vendarle pomislijo, kaj je v korist Slovenije in kaj v korist vladajoče koalicije in da, ko odločajo o tem, čemu dati prednost, izberejo Slovenijo in Slovence!«
Predsedstvo slovenske vlade pa je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da je povsem normalno, da ministri, ki zastopajo stranke, ki ne podpirajo vlade, odstopijo.
• Volilna reforma
NADALJEVANJE S 1. STRANI
cijo. To pa tudi pomeni povsem nov način, stil in politično vsebino vladanja. To pa je v nasprotju z vsem, kar se je na slovenski politični sceni v zadnjem razdobju dogajalo. Ali pa nove volitve v zelo kratkem času. Predsednik slovenskih socialdemokratov Pučnik nam je včeraj zagovarjal in opravičeval njihovo stališče, češ da so volitve že maja možne, če za to obstaja politična volja, da so samo volitve resnična rešitev in da se v tem parlamentu zelo težko nekaj doseže.
Zadnja ugotovitev je nesporna in včerajšnje glasovanje jo je potrdilo. Toda razmerja sil in s tem povezane volitve pa je skrajno zapleteno in volilni zakon še zelo daleč. Predvsem ni dogovora, po kakšnem sistemu se bo volil novi slovenski parlament. Vrsta desničarskih strank se zaveda, da imajo velike možnosti z večinskim sistemom, ko se ponovi Demos z vsemi strahovi in prastrahovi obnovitve komunizma, da pa v drugačnem volilnem sistemu propadajo in izginejo iz političnega prostora. V centru in na levi pa je prav obratno že prodrla zavest, da samo čim bolj točen proporcionalni sistem lahko razprši nevarnost ponovnega razkola Slovencev na rdeče in
črne in krepi vlogo sredine in levice. Ne tehnično, ne politično volitev v kratkem ne more biti.
Obstaja pa še tretja zelo važna novost. Slovensko skupščino so včeraj oblegali slovenski volivci in volivke. Vse telefonske linije so postale dobesedno vroče. Telefonskih pozivov protestov, ogorčenih obtožb itd. je bilo nebroj. Vsa so izredno ogorčena in ogromna večina je uperjena proti vladi. Umirjeni, resni, strokovno zelo dobro podkovani Voljč je očitno vžgal. Ljudje so mu verjeli, zlasti zato, ker ni nič obljubljal. Odločil se je za strog vladni program, ki bi pomenil preokret iz izredno negativnega gospodarskega in socialnega trenda. To pa je osnovno bistvo in osnovni problem slovenskega dneva.
Pričelo se je razdobje socialnih tenzij. Slovenski način, stil življenja in visoka kulturna raven, so pač takšni, da je vedno bilo malo množičnih zborovanj, povork in kriča- j nja. Toda ogorčenje ljudi prihaja na različne nič manj učinkovite načine do izraza. To pa postaja že izredno važen socialni in s tem politični de- ; javnik, katerega bodo morali vsi upoštevati.
Za popravljanje krivic iz preteklosti
LJUBLJANA — Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je na zadnji seji sprejel stališča in predloge za popravljanje krivic iz preteklosti in za rehabilitacijo neupravičeno obsojenih.
Vlada naj pripravi in skupščini Republike Slovenije predloži zakon, s katerim bodo vse odločbe (»družbeno koristno delo«, prestajanje kazni na Golem otoku, ipd.) izdane v upravnokazenskem postopku, razglašene za nične. S tem zakonom naj se uredijo tudi statusna, pokojninska in odškodninska vprašanja.
V Zalivu je obala še biološko mrtva
BONN — V zalivski vojni razlita nafta je uničila vso floro in favno na 770 kilometrih savdske obale. To je predsinočnjim v Oldenburgu (Spodnja Saška) mednarodni javnosti sporočila skupina nemških biologov, ki se je pravkar vrnila s pettedenske misije Evropske skupnosti na območju Arabskega zaliva.
»Ekološke posledice zalivske vojne so hujše kot so izvedenci domnevali poleti leta 1991,« je dejal biokemik Thomas Hopner z inštituta za morsko biologijo in kemijo oldenburške univerze, ki je skupaj z dvema sodelavcema proučeval možnosti ekološke sanacije in ustanovitve naravnega parka v Zalivu.
Kemično in fizikalno razgrajevanje nafte je bilo minimalno, tako da se v ozkem priobalnem pasu še vedno nahaja kakih 20 litrov ogljikovodikov na kvadratni meter površine. V glavnem gre za bitumi-nozne spojine, ki so nastale po izhlapevanju lažjih ogljikovodikov. Ta obstojna plast je težko razgradljiva. Edina pozitivna vest je odkritje zelenih in rjavih alg, ki jih nafta ni uničila in bi lahko pospešile razgrajevanje, ko se bo poleti temperatura ponovno dvignila. Lani so strokovnjaki precenjevali možnost razgrajevanja prav zaradi visokih zalivskih temperatur. Prevelike količine nafte pa so ta pojav upočasnile, tako da sedaj vsi upajo v prihodnje poletje.
To pa ne bo zadostovalo. Prav zato sta Savdska Arabija in Evropska skupnost namenili šest milijard lir za sanacijo zalivskih voda. V glavnem bodo nafto in bitumen mehansko odstranjevali, biologi namreč odločno nasprotujejo kemikalijam, ki bi še dodatno prizadele možnost obnovitve življenja v priobalnem pasu.
Ključno vprašanje neprisebnost morilcev Masovih
VERONA — Proces proti Pietru Masu in njegovim prijateljem, ki so mu pomagali ubiti očeta in mater, bo danes prešel v svojo odločilno fazo spopada med psihiatričnimi izvedenci. Obramba namreč trdi, da je trojica, četrtemu bodo zaradi mladoletnosti sodili posebej, umsko obremenjena in neprisebna. Že na včerajšnjih pričevanjih brata enega od obtožencev in Masovega kateheta je prišla na dan ta obrambna strategija. Med drugim so zaslišali tudi zdravnike, ki so Pietru Masu diagnosticirali psihične motnje in mu tako omogočili, da je- bil oproščen služenja vojaškega roka.
Tega mnenja pa ni tožilčev izvedenec prof. Andreolli, ki trdi, da so sposobni odločanja. Andreolli pa je že sprožil val polemik s svojo sociološko razlago, da je tudi družba, ki »bolj ceni svinjo in par volov od žene«, za katero »je edini bog denar«, kriva za take morilce. Do umora ni torej prišlo zaradi sovraštva, temveč v imenu »boga denarja«. Za Pietra so bili starši le lončeni hranilnik, ki ga je bilo treba razbiti, da se je lahko polastil njegove vsebine.
Janez Pavel II. spet na obisku v Afriki
DAKAR — Papež Janez Pavel II. je prispel na svoj uradni obisk v Senegal. V glavnem mestu se je sestal s tamkajšnjim predsednikom Dioufom in z vrsto visokih katoliških cerkvenih dostojanstvenikov. Namen sedanjega potovanja poglavarja rimske katoliške Cerkve v Afriko je okrepitev položajev Cerkve na Črni celi-
ni, kjer iz dneva v dan izgublja pozicije v primerjavi z islamom.
Papež se je spomnil 18 milijonov Afričanov, ki so jih trgovci s človeškim blagom, predvsem muslimani, odpeljali v suženjstvo med 15. in 19. stoletjem. O usodi teh nesrečnikov je papež govoril kot o pozabljenem holokavstu.
ETA za krvavim atentatom v Santanderju
SANTANDER Španske oblasti so prepričane, da so atentat, do katerega je prišlo v noči na četrtek v španskem mestu Santan-der, organizirali baskovski separatisti. V eksploziji avtobombe so umrle tri osebe, približno 15 pa je bilo ranjenih. O očetovstvu atentata ne more biti nobenega dvoma, je dejal prefekt, ki je tudi povedal, da je avto eksplodiral prav v trenutku, ko je privozilo mimo policijsko vozilo. Med tremi osebami, ki so umrle sta tudi policaja, ki sta bila v policijskem avtu.
Nekaj ur po atentatu je nekdo telefoniral policiji in dejal, da v atentatu ni umrl tisti, ki bi moral, skratka, atentat je bil naperjen proti nekomu drugemu, tri žrtve pa so padle po pomoti. Avto je
eksplodiral kakih 300 metrov od bližnje policijske postaje, eksplozija pa je močno poškodovala vrsto bližnjih stavb.
Od začetka letošnjega leta je že 14 oseb (sedem vojakov, dva policija in pet civlistov), padlo v atentatih, ki si jih je prilastila baskovska separatistična organizacija ETA. Španske oblasti so še kar zaskrbljene zaradi vala atentatov, ki je zajel Španijo, kjer bi letos morala biti cela vrsta pomembnih mednarodnih prireditev, ne nazadnje tudi olimpijske igre v Barceloni julija ter mednarodna razstava v Sevilji od 20. aprila do 12. oktobra. Okrepljena teroristična dejavnost bi utegnila povzročiti španskemu gospodarstvu, še zlasti turizmu, veliko škodo.
Razbitine policijskega vozila, ki je privozilo mimo v trenutku, ko se je razletela avtoboniba v Santanderju	(Telefoto AP)
Odkrili organizacijo tihotapcev kokaina
RIM — Karabinjerji so razkrin- j kali dokaj razpredeno mrežo tihotapcev in prekupčevalcev 5 kokainom: sedež ima v Kolumbiji, mamilo pa je uvažala v Italijo potom kurirjev. Varnostni organi so tako zaplenili 10 kilogramov kokaina in 40 tisoč dolarjev, aretirali pa so sedem ljudi, od teh dva Argentinca, dva Rimljana ib tri Kolumbijce; iščejo še drugih devet oseb, ki pa so trenutno nekje v tujini. Organizacija je imela operativni center v Rimu, v Italijo pa so tihotapili mamila v plas; tičnih zavojčkih, ki so jih kurirji požirali in potem izročali rimskemu delu tolpe.
Preiskovalci menijo, da je kokain, ki so ga zasegli, vreden na trgu približno 10 milijard lir.
Carbone nakazal pot usklajevanja sedanjosti s perspektivami prihodnosti
Zaskrbljenost deželnega sveta za podjetja z državno soudeležbo
Možnost za ZOI na tromeji
TRST - Med srečanji v Albertvillu o sedanjih zimskih olimpijskih igrah je predsed-nikm mednarodne olimpijske zveze Samaranch izjavil, da bi vsaj teoretično odslej lahko tudi več držav organiziralo olimpijske igre. Tako je včeraj poročal komisijam za šport in turizem odbornik Gioacchino Francescutto, ki se je pravkar vrnil iz Francije, kjer je promoviral kandidaturo Trbiža, Beljaka in Jesenic za zimske olimpijske igre v letu 2002.
Francescutto je dejal, da ta kandidatura ima možnost uspeha, ker je originalna in lahko računa na infrastrukture. Tromeja ima 3 leta časa, da se na to pripravi, išče zaveznike in prekosi konkurenco.
Z drugačnega vidika je vprašanje obravnaval odbornik Cisilino, ki je poudaril, da če bodo poletne olimpijske igre leta 2002 dodeljene Milanu, bi se morala dežela zavzeti, da bo delež vodnih športov poleg Benetk dobil tudi Trst.
V razpravi je zeleni Cavallo pozval, naj dežela pripravi študijo o »ceni«, ki naj bi jo ob tem projektu plačalo okolje. Travanut (DSL) je predlagal, naj se preseže fazo promocije in začne s pripravljanjem načrtov ter z ocenjevanjem izdatkov, Federico Rossi (zelena lista) pa je pozval k splošnejšemu sodelovanju med tremi sosedami. K širšemu sodelovanju na športnem področju je pozval tudi predstavnik furlanskega gibanja De Agostini.
TRST - Vprašanje prihodnosti proizvodnih obratov, v katerih je soudeležena država kot večinski delničar, je bila včeraj popoldne v ospredju razprave komisije za industrijo pri deželnem svetu.
Ugo Poli je v imenu DSL ocenil kot hudo dejstvo, da deželne stranke v precejšnji meri prezirajo problem. Gre za vprašanje, je dejal, Poli, ki ne zadeva samo Trsta in Gorice, pač pa celotno deželno stvarnost. Prestrukturiranje obratov z državno soudeležbo je še v polnem teku. Oceniti in izpeljati jo je treba z državno optiko, kajti v prihodnje bo vse manj možnosti za pokrivanje izgub obratov. Poli je izrazil zlasti zaskrbljenost za usodo arzenala sv. Marka v Trstu, za ladjedelnico v Tržiču,- za tovarno tekstilnih strojev Savio v Pordenonu in za rudnik v Rablju, kjer še niso začeli s predvidenim prestrukturiranjem.
Po krajših posegih Alessandra Sebastiana (KD), ki se je zavzel zlasti za usodo tovarne Savio, in
zelenega Giorgia Cavalla, ki je hotel vedeti, kakšno vlogo ima podjetje Insiel v deželi in v vsedržavnem polu informatike, je povzel besedo predsednik komisije Adalberto Donaggio, ki je načel sokaj zahteven in težaven problem. Donaggio namreč ni prikril svoje zaskrbljenosti nad dejstvom, da je v prejšnjih dneh poročilo o problemu podjetij z državno soudeležbo pripravil odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone, medtem ko bi ga moral pripraviti in orisati podpredsednik ter deželni odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro.
Donaggio se je vprašal, ali ne gre pri tem za izrecno izbiro deželne vlade, ki je s tem, da je poročilo zaupala odborniku za načrtovanje, dala prednost morebitni prihodnosti pred resno in tehtno analizo sedanjosti na osnovi zakonov, ki jih je sprejel deželni svet. Prisotnost podjetij z državno soudeležbo je po mnenju Donaggia
tolikšnega pomena, da je potrebno stalno monitoriranje obstoječega. To je tem bolj potrebno v sedanjem trenutku, ko ves svet doživlja posledice recesije. Treba je pozorno slediti delo podjetij, preden so izpostavljene krizi.
Na te pripombe je odbornik Carbone priznal, da bi bilo poročilo v prisotjnosti odbornika za industrijo Sara, vendar zadevajo tudi njegov resor načrtovanja, saj deželna vlada želi od sveta politično in ne makroekonomsko oceno o možnih scenarijih prihodnosti. V bistvu je treba usklajevati obstoječe s perspektivo prihodnosti, ki je predvsem v storitvah. V tem okviru je treba poiskati možno in najbolj ustrezno pot.
Carbone je nato obravnaval usodo posameznih obratov in dejal, da upravljanje prihodnosti ne bo lahka stvar. Pri tem je poudaril, da je zaščita zaposlitvene ravni vsekakor glavni cilj, ki si ga zastavlja deželna vlada.
KD, Forum in Zveza izseljencev
Solidarnost z Lojzetom Peterletom
TRST - Sredino dogajanje v slovenski skupščini, kjer za 6 glasov ni prodrl predlog o konstruktivni nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta in o izvolitvi novega mandatarja Marka Voljča, je odjeknil tudi v Furlaniji - Julijski krajini. Tudi to je dokaz nove pozornosti, ki jo FJK izkazuje sosednji republiki.
Deželni sekretar krščanske demokracije Bruno Longo je poslal slovenskemu premieru pismo, s katerim mu je izrazil solidarnost deželne KD zaradi težke politične, gospodarske in družbene situacije, ki jo preživlja sosednja republika.
V svojem pismu je Longo poudaril, da sredino glasovanje v slovenskem parlamentu kaže, kako sedanja vlada ne more računati ravno na plebiscitarno večino, obenem pa je tudi dokaz, da so se časi spremenili in da sile, ki so še vezane na preteklost, niso uspele v poskusu, da bi vrgle svobodno izvoljeno vlado, ki jo vodi krščanski demokrat.
Krščanska demokracija iz FJK, zagotavlja Longo, bo tudi v prihodnje podpirala politično delo prijateljev SKD, saj je prepričana, da se kritične trenutke lahko premosti samo s spoštovanjem pravil demokracije in volje volilcev.
Solidarnost s Peterletom je izrazil tudi Forum Slovencev videmske pokrajine, ki je v brzojavki izrazil zadovoljstvo, ker »vsi Slovenci lahko že naprej računamo na Vaš čut odgovornosti in na Vaš trud v korist slovenskega naroda«.
Zveza slovenskih izseljencev videmske pokrajine, pa je Peterletu želela, »da bi Slovenci v" zamejstvu in po svetu še dolgo časa imeli vašo osebo za referenčno točko«.
»Razkroj in rojevanje« v Sežani
SEŽANA - Pred kratkim ustanovljen Klub 2001 na Krasu v sežanski občini se želi s svojimi aktivnostmi predstaviti širšemu občinstvu in medse pritegniti vse, ki jih tovrstna dejavnost zanima.
»Glede programskih izhodišč si klub zastavlja organiziranje predavanj, alternativnih kulturnih večerov, soočanje z obstoječo domačo in tujo literaturo, organiziranje različnih srečanj med člani in tečaje alternativnih psihofizičnih metod. Predvideva tudi publikacije za interno in zunanjo rabo ter seznanjanje javnosti s svojim delom,« je med drugim dejala ena izmed organizatoric kluba Karin Pirjevec.
Med drugim so se začele skupne meditacije že 11.1. v Novi Gorici ob dnevu odprtih vrat, na srednji šoli v Sežani pa poteka Šola mišljenja. To soboto (22.
februarja) pa bo potekala delavnica pod vodstvom Marka Pogačnika z naslovom »Razkroj in rojevanje«. Delavnica se bo pričela ob 9. uri na Srednji šoli v Sežani in bo trajala do 18. ure. Govora bo o duhovnem temelju sprememb, ki se dogajajo po svetu in o tem, kam vodijo. Prisotni bodo skušali razvozlati vprašanje, kako lahko vstopa človek ustvarjalno v tok sprememb, tako da bi se mu odprle nove razsežnosti bivanja. Med govorom se bodo vrstile tudi meditacije na izbrano temo. Popoldne pa bodo udeleženci obiskali bližnji Botanični vrt. Delavnice ni potrebno posebej plačevati, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke.	OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Zaradi pomanjkanja snega in nezanimanja oblasti
Matajur spet osiromašen
Planinska koča Pelizzo na Matajurju
Špetrski malčki so z zanimanjem sledili predstavi
SSG v dvojezični šoli
ŠPETER »Nekoč, dosti, dosti let od tega sta živela kralj in kraljica, ki sta se imela zelo rada in sta srečno živela v svojem kraljestvu. Vsak dan sta hodila na lov, na plese, na pojedine in v gledališče. Zabavala sta se, pela in bila vedno vesela.
Tako kot ona dva so srečno živeli tudi njihovi podložniki. In kraljestvu je bilo ime Dežela veselja. Sosednjemu kraljestvu so pa pravili Dežela solza in ne brez razloga.
Tam je živel hudoben kralj, ki je sovražil vsako veselje in dobro voljo, bil je vedno v črno oblečen, imel je dolgo brado, skuštrane in umazane lase. Najraje je bil če so vsakega, ki je šel mimo, ubili. Ljudje so živeli v strahu.«
Tako se začne pravljica Lepotička, ki so jo na pobudo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta predstavili pred nekaj dnevi v špetrskem šolskem središču.
Malčki iz vrtca in učenci-osnovne šole so z zanimanjem sledili razpletu dogodkov, ki so se pripetili nesrečni Kraljici in njeni hčerki Lepotički. Ampak kot pravi pesmica, »vsaka lepa pravljica se lepo konča«.
Pravljico, ki jo je priredil Miroslav Košuta, predstavili so jo pod režijo Maria Uršiča igralci Alda Sosič, Lučka Počkaj in Franko Korošec, je 300 let od tega napisala francoska pisateljica Madame D'Aulnoy. Naslov je bil Dobra miška.
Za spremembo smerokazov
TRST - Deželna odbornika Bojan Brezigar (SSk) in Dario Tersar (PSI) sta predložila zakonski osnutek, ki namenja 200 milijonov lir Anasu, avtocestnim družbam, pokrajinam in občinam. S tem denarjem naj bi družbe in ustanove popravile cestne napise, saj je na vseh kažipotih v deželi še vedno napis Jugoslavija ali sigla YU.
S priznanjem Slovenije in Hrvaške, menita predlagatelja, so taki smerokazi postali brezpredmetni, kot so preživele table, ki naštevajo pobratene občine in imajo jugoslovansko zastavo.
V poročilu, ki spremlja zakonski predlog, predlagatelja poudarjata, da so popravki nujni zarati točnosti indikacij in zaradi dobrososedskih stikov z mladima republikama, s katerima je FJK navezala in hoče ohraniti dobre gospodarske, politične in kulturne odnose.
SOVODNJE — Kakšne so per-spektive, da bi Matajur polnomočje zaživel kot turistično središče ln s tem prispeval, da bi se tovrstni gospodarski sektor razvil tudi v beneških dolinah? Sodeč po zdajšnjem položaju, bi lahko rekli 2elo majhne, saj ni zaslutiti prave Politične volje, da bi se v ta projekt investiralo v zadostni meri.
V perspektivi takšne turistične operacije so ustanovili zadrugo Nonte Matajur, ki naj bi skrbela Za žičnice in vse ostalo, kar sodi Zraven pri smučariji. Pomanjkanje shega in določene volje s strani zainteresiranih javnih organizmov l°bčin in Gorske skupnosti) pa je Prispevalo, da se je zadruga znaš-a na robu propada.
Sezonski delavci zadruge, ki so v Poletnem času imeli druga opra-,lta, so se zaradi nejasnega pologa znašli v velikih težavah, saj nimajo zadostnih zagotovil, da bo Zadruga normalno delovala in da o na Matajurju zimski turizem Zaživel. Verjetno si bodo poiskali drugo zaposlitev, turistična ponudba Matajurja pa bo še osiromašena. (r.p.)
Turizem: glavni problem prepričevanje
PORTOROŽ — Slovenski turistični delavci bodo morali letos največ svoje energije porabiti za prepričevanje. Za prepričevanje, da niso več v Jugoslaviji, da niso več v vojni, da so turisti v »novi državi na sončni strani Alp« (tak je nov predstavitveni slogan Slovenije) povsem varni, da je oskrba brezhibna m da so počitnice v Sloveniji lahko res pravo doživetje. Ali drugače: niti približno ne zadostuje, če v Sloveniji pripravimo najlepše počitnice in najugodnejše turistične možnosti - da je res tako, bo treba prepričati potencialne goste. Poleg tega pa se bo slovenski turizem letos moral zadovoljiti z malim. Že če bo nekaj več turistov, kot jih je bilo lani, bi to moral biti uspeh.
Taka bi lahko bila poglavitna spoznanja s tiskovne konference, ki so jo v Portorožu pred nekaj dnevi pripravili predstavniki mednarodnega združenja organizatorjev počitnic IFTO, na njej pa sta sodelovala tudi ministra Ingo Paš in Jelko Kacin. S tem, ko se je vrh turistične težke industrije (gre namreč za predstavnike največjih evropskih združenj turističnih agencij) odločil za sestanek v portoroškem
Grand hotelu Metropol, so izkazali tudi pripravljenost, da vsaj po svojih močeh pomagajo slovenskemu turizmu. Ena od oblik pomoči bi bila že v tem, če bi največje turistične agencije v svoje programe in kataloge spet začele uvrščati slovenske turistične kraje. Sicer pa so bili predstavniki združenja IFTO prepričani, da bi marsikateri korak, ki bi ga morali v Sloveniji izpeljati za ustrezno predstavitev nove države, lahko uresničili z malo denarja. Tako so predlagali, da bi denimo Slovenija poskrbela za uradno izjavo, v kateri bi natančno opisali, kakšne so razmere v novi državi, namreč tiste razmere, ki bi zanimale tuje turiste. Predsednik IFTO Martin Brackenbury iz Velike Britanije je najbolj nazorno opisal, kaj je doživel, preden je pripotoval v Slovenijo. Najprej so ga sodelavci vprašali, če bo na pot vzel čelado. Potem je od svoje zavarovalnice zvedel, da sploh ni ustrezno zavarovan, če se odpravlja na pot v Slovenijo. In ko je prispel v Benetke, mu Hertz ni posodil avtomobila do Portoroža, pa čeprav ima Hertz svojo enoto tudi v okviru
slovenske agencije Kompas International. Gre za drobne stvari, za urejanje katerih ni potrebno velikih denarjev. Marsikateri tujec ne ve, ali bo iz Slovenije sploh lahko telefoniral domov, ali bo dobil hrano, zdravniško pomoč...
Ni torej težko razumeti, zakaj tako oklevanje tujcev. Dokler bodo v evropskih državah potekale zbiralne akcije za zagotavljanje hrane, zdravil in oblačil, dokler bodo čakali na modre čelade, ki naj bi zagotovile mir na Hrvaškem in dokler ne bo večini prebivalcev evropskih držav jasno, da gre za res nove države, v Slovenijo še ne bo turističnih množic, ki smo jih bili vajeni v preteklosti.
Slovenski minister za informiranje Jelko Kacin pa je prisotne seznanil z novim predstavitvenim sloganom Slovenije, z novim predstavitvenim gradivom in programom, napovedal je odpiranje turističnih predstavništev v tujini in vrsto drugih akcij. En od korakov je tudi ta, da je Slovenija z agencijo Kompas International od sinoči članica mednarodnega združenja tour operatorjev IFTO.
BORIS ŠULIGOJ
Pobuda ZSKD in ZSŠDI
Knjigovodsko poslovanje naših društev
Pred kratkim je stopil v veljavo nov zakon, ki urejuje knjigovodsko poslovanje športnih in kulturnih društev. Gre za zakonsko določilo (objavljeno dne 16.12.1991 s številko 398), ki zadeva predvsem društva z letnim komercialnim dohodkom do sto milijonov lir. Po oceni izvedencev s fiskalnega področja in po mnenju tudi strokovne literature novi zakon končno upošteva specifičnost malih društev, ki delujejo tako na športnem kot na kulturnem oziroma prostočasnem področju. V prvi vrsti pa predvideva precejšnje olajšave pri vodenju društvenega knjigovodstva.
Seveda je pri tem nujna pravilna in primerna informacija, da bi bila »uporaba« novega zakona čim bolj učinkovita. V ta namen sta Združenje slovenskih športnih društev Italije in Zveza slovenskih kulturnih društev sklicala posebno srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Na tem srečanju bo prisotna tudi komercialistka dr. Marija Marc. Cilj informativnega sestanka, na katerega so seveda toplo vabljeni predstavniki vseh športnih in kulturnih društev s Tržaškega, je tudi v tem, da bi obe krovni organizaciji ob strokovni podpori dali vsem možnost in primerne napotke, da bi pravočasno ukrepali in sploh točneje predstavili določila novega zakona.
Obravnavana tema je nadvse pomembna, glede na specifičnost srečanja pa ZSŠDI in ZSKD priporočata, da bi se ponedeljkovega srečanja udeležili predvsem predstavniki, ki v okviru društev sledijo knjigovodstvu in sploh fiskalnim zadevam. Zaenkrat bo sestanek sklican za tržaška kulturna in športna društva, podobna priložnost za podrobnejšo informacijo in seveda z vsemi pojasnili v zvezi z novim zakonom pa je v kratkem predvidena tudi za društva z Goriškega, (dam)
Prihodnost tržaške tobačne manufakture pod velikim vprašajem
»Skupina 85« predstavila letošnji program delovanja
Proti stereotipom razklanega in ranjenega obmejnega mesta
Tudi tržaško tobačno podjetje Manifattura Tabac-chi, ki sodi v okvir državnih monopolov, je bilo z odlokom, ki spremlja letošnji finančni zakon, uvrščeno med tiste, ki jih čaka privatizacija. Za 150 zaposlenih v obratu v Ul. Malaspina je ta novica seveda pomenila začetek bolj ali manj dolgega obdobja negotovosti o njihovi delovni prihodnosti, pri čemer pa jim najbrž ni prav nič v tolažbo dejstvo, da ne bodo sami, ampak v družbi okrog 10 tisoč zaposlenih, ki bodo morali po vsej Italiji zapustiti državno službo. To pa pomeni prehod v mobilnost, ali preprosteje na cesto, kjer bodo čakali na morebitno novo zaposlitev.
O Damoklejevem meču, ki se je zavihtel nad njihovo glavo, so tržaški delavci državnih monopolov na pobudo svojega avtonomnega sindikata CISAL pred dnevi pisali predsedniku republike Cossigi in ga zaprosili za podporo. Ne skrbi jih namreč samo nevarnost izgube delovnega mesta - čeprav je seveda to najtežja perspektiva - ampak tudi možnost, da bi bili v okviru mobilnosti premeščeni v druge državne službe zunaj Trsta, kar bi pomenilo dodatne težave z izgubo delovnega mesta za ženo ali moža.
V deželnem svetu pa je na to temo ponovno posegla svetovalska skupina DSL, ki je na predsednika deželne vlade naslovila zahtevo za podrobnejša pojasnila o položaju tržaške manufakture in njenega goriškega sedeža. V uvodu svetovalskega posega je rečeno, da ministrski odlok o preustroju državne tobačne industrije v bistvu pomeni zaprtje dveh tretjin obstoječih obratov in seveda posledično občutno zmanjšanje števila zaposlenih. Negativne posledice pa bo na tobačno industrijo imelo tudi že začeto izvajanje smernic EGS o zaščiti porabnikov, ki predpisujejo občutno znižanje količine nikotina v cigaretah, namenjenih evropskemu tržišču, in odpirajo pot svobodnemu kroženju tobačnih proizvodov na njem.
Vendar bi preustroj tega sektorja po mnenju svetovalcev DSL (U. Folija, P. in G. Padovana) morali uresničiti tako, da ne bi še bolj oškodovali delavce tega področja javne uprave in da ne bi uničili njihovih proizvodnih in poklicnih sposobnosti. Avtorje svetovalskega vprašanja zato zanima, katere iniciative namerava sprožiti deželni odbor, da bi »zajamčil polno in objektivno upoštevanje funkcionalnih karakteristik tržaškega obrata in njegove goriške podružnice v okviru preustroja državnih monopolov in prekvalifikacije njihove proizvodnje ter v sozvočju s smernicami oziroma z normativi EGS«.
Na začetku leta društva in organizacije pripravljajo programe za svoje bodoče delovanje. Med temi je tudi Skupina 85, ki je na sredinem občnem zboru s poročilom predsednika Roberta Dedenara in prispevki drugih članov svojim somišljenikom predstavila nove naloge in jih seznanila s težavami, s katerimi se ubada v svojem nelahkem delovanju v tržaški stvarnosti. Kot cilj si je zastavila dosego večje integracije in razumevanja med evroposkimi narodi, tesnejše izmenjave kulturnih in ekonomskih izkušenj in še druge problematike znotraj te stvarnosti. Ena od njenih nalog je bilo tudi ponovno odkrivanje in valoriziranje vsega tistega, kar je v okviru slovenske in italijanske kulture teh krajev bilo prikrito na dolgem valu nacionalizma in njegove potrebe po enostranskem in totalitarnem gledanju na te kraje in na njihovo preteklost. V okviru Skupine se je torej še bolj utrdila volja, da bi razširila svoja obzorja in razumela, kaj se novega dogaja na kulturnem področju na teritorijih, ki so na določen način povezani z našim mestom in z njegovimi zgodovinskimi koreninami. Onkraj meje je nato izbruhnila vojna, zaradi katere je bila marsikatera pobuda črtana s programa.
Ce si je kdo delal iluzije zaradi padca komunističnih režimov, ker je mislil, da bi ta padec kar enostavno prinesel veselje in radost, sedaj ne more nihče zanikati, da so ti dogodki odprli velike procese in utrli pot spremebam. Zamisliti pa bi se morali ob dejstvu, da se v trenutku, ko svet postaja vse bolj integriran sistem, ponovno dvigujejo partikularizmi in lokalizmi, ko obstajajo ljudje, ki praktično predlagajo novo avtonomijo za mesto. To pa ni predlog za demokratično valorizacijo raznih komponent tržaške stvarnosti, ampak se globoko vključuje v idejo o separatizmu in jokajočem re-vanšizmu, v katerem je Skupina 85 večkrat videla eno glavnih ovir za razvoj boljšega in širšega kulturnega in socialnega življenja za naše mesto.
Bodočnost je torej posajena s številnimi nevarnostmi in torej težja kot pred letom dni. Gotovo je, da smo lahko zadovoljni, da majhni narodi prejemajo priznanja in postajajo suverene države. Kaj vse to pomeni je treba globoko razmisliti in se vprašati, kakšno integracijo prinašajo ti procesi; in to tudi v vidiku implikacij, ki zadevajo zakonodajo, ki se nanaša na slovensko manjšino v Italiji. In tukaj je treba povedati, da se iz načelnega vidika ne razume, zakaj je princip o recipročnosti dejansko nesprejemljiv princip. Ravno tako se ne razume, zakaj tak zakon za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaški, ni lahko tudi princip v Italiji. Razen, da se ne želimo povrniti k staremu načelu, ki je tako priljubljen stari desnici, po katerem slovenske manjšine v bistvu sploh ni.
Vse to se gotovo odraža na kulturnem področju. Pozitivnim dogodkom se zoperstavljajo negativni, ki upočasnjujejo širše priznanje recipročnih vrednot. Prikazujejo se stereotipi o razdeljenem in ranjenem mestu. To sicer drži, ob njem pa živi drugo mesto, ki med seboj govori, ki je radovedno in želi biti moderno in evropsko mesto. Resnica je, da se za mestom kontrapozicij in razkolov skriva propad Trsta, ki je viden v kulturnih in znanstvenih institucijah. To mesto torej potrebuje primerno predstavništvo, ali z drugimi besedami: na koži Slovencev, Italijanov in Istranov se mora prenehati vsako prekupčevanje z glasovi.
Jasno je torej, da bodo prav ti problemi glavne točke letošnjega programa Skupine 85. Potrebno je govoriti in se soočati z vsemi temi problemi. Gre sicer za velike probleme, vendar se je treba zavedati, da se je ustvarila sinergija sil, ki zasleduje iste cilje. Sicer pa je že sama Skupina 85 lahko vzgled, saj je edina skupina, v kateri Italijani in Slovenci sodelujejo z enakim dostojanstvom, kar je gotovo skupni zaklad mesta, odprtega mesta v novem in odprtem svetu.
Za predsednika Skupine 85 je bil ob koncu občnega zbora potrjen prof. Roberto Dedenaro.
Predsednik Stranke komunistične prenove bo sprejel tudi zastopstvo Slovencev
Sen. Cossutta danes in jutri v Trstu
Danes bo prišel na obisk v Trst in v našo deželo predsednik Stranke komunistične prenove senator Armando Cossutta. Ob 17. uri se bo v Trstu udeležil odprtja novega strankinega sedeža v Ul. Tarabocchia 3, ob 20.30 pa bo v dvorani Verdi v Miljah govoril skupno s senatorjem Stojanom Spetičem na temo »Avtoritaren preobrat in ooramba demokracije«. Jutri se bo sen. Cossutta na strankinem sedežu srečal z enotnim predstavništvom slovenske narodnostne skup-
nosti v Italiji; srečanje bo ob 10. uri. Ob 11. uri se bo na istem sedežu sestal s predstavniki Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške, uro pozneje pa bo prav tako v Ul. Tarabocchia imel tiskovno konferenco, s katero bo predsednik SKP zaključil tržaški del obiska v Furlaniji-Julijski krajini. V soboto popoldne se bo namreč senator Cossutta mudil na Goriškem, v nedeljo pa v porde-nonski pokrajini.
Danes s pomembnim dnevnim redom
Občinska seja v Dolini
Dolinski občinski svet se bo sestal danes ob 18. uri, da bi razpravljal o odobritvi izvršilnega načrta za posege proti zvočnemu onesnaženju in za krajinsko integracijo 2. in 3. odseka hitre ceste za Trst. Na dnevnem redu bo med drugim tudi imenovanje občinskih predstavnikov v pripravljalni odbor za priredbo Kmetijskih dnevov, sprememba občinskega pravilnika glede načina izvajanja natečajev in kriterijev za ocenjevanje izpitov in naslovov ter sprememba veljavnega občinskega organika.
SKD SLAVEC Ricmanje-Log in GODBA NA PIHALA RICMANJE otvarjata nocoj, 21.t.m., ob 20. uri ob praznovanju DNEVA SLOVENSKE KULTURE
RAZSTA VO MITJE ZONTA
v GALERIJI BABNA HIŠA v Ricmanjih.
NASTOPAJO: otroci iz vrtca iz Ricmanj, učenci 4. in 5. razreda c.o.š. »I. Trinko-Zamejski«, gojenci Glasbene šole v Ricmanjih ter združeni MePZ Slavec-Slovenec.
KD VALENTIN VODNIK vabi na
»Večer umetniške besede iz Brega«
Nastopajo: Irena Žerjal, Marij Čuk, Boris Pangerc, Aleksi) Pregare in mladinska pevska skupina »V. Vodnik« , glasbena medigra «Duo Piščaci« (M. Kranjac in E. Zonta).
Nocoj, ob 20.30 v Trubarjevo dvorano nižje srednje šole v Dolini.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ROMANTIČNE DUŠE
Režija Vinko Moderndorfer Ponovitev danes, ob 16.00 v Kulturnem domu v Trstu
ABONMA RED I
SKD I. GRUDEN - NABREŽINA
priredi v nedeljo, 23. t.m., ob 17.30 v društvenih prostorih
Proslavo
dneva slovenske kulture
Vabljeni k polnoštevilni udeležbi!
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Vrsta »Srečanj z znanostjo« za šolarje iz mesta in dežele
V	kongresnem centru veleje-jemske ustanove bodo jutri odprli že tretjo razstavo znanstvene knjige za otroke, ki jo organizira Laboratorij znanstvenega imaginari-ja v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in pod pokroviteljstvom šolskega skrbništva ter Tržaške občine. Razstava bo odprta od sobote do 6. marca v dopoldanskih urah ob delavnikih (od 9. do 13. ure) ter dopoldne in popoldne v soboto in nedeljo (od 9. do 13. ter od 15.30 do 18.30). Med razstavo bodo na sporedu tudi srečanja z astronomi, fiziki, arheologi, biologi, zdravniki, geologi in paleontologi, ki bodo predavali osnovnošolski in srednješolski mladini.
"Srečanja z znanostjo" so postala že tradicionalna srečanja za tržaške in deželne šole. Srečanja se bodo začela v ponedeljek, 24. t.m., s predavanjem o biologiji.
V	drugem nadstropju kongresnega centra bodo kot po navadi razstave. Letos bodo poleg oddelka "Znanost, ki jo je treba prelistati" (razstava knjig na znanstveno tematiko za mlade) razstavili tudi knjige v angleškem, nemškem in slovenskem (v sodelovanju s Tržaško knjigarno) jeziku. Mestni muzej za zgodovino narave bo priredil dve razstavi: "Življenje v luži", ki govori o okolju in o kulturi luž na tržaškem Krasu, ter razstavo kraških okamnin in mineralov. Poleg tega *bo na ogled tudi razstava redkih map in še neobjavljenih originalov pod naslo-
vom "150 let geoloških zemljevidov". Novost letošnje razstave "Znanost, ki jo je treba prelistati je prisotnost laboratorija za didaktično eksperimentiranje, Mestna knjižica pa se bo predstavila z dragoceno zbirko knjig o odkritju Amerike, saj prav letos proslavljamo 500-letnico tega dogodka.
Kdo bo oproščen plačevanja taks v šolskem letu 92/93
Ministrstvo za šolstvo je včeraj sporočilo nove meje osebnih dohodkov za oprostitev plačevanja šolskih pristojbin v šolskem letu 1992/93. Nove meje izračunavajo letno na podlagi inflacijske stopnje (za prihodnje leto je vlada predvidela 4,5% rast inflacije).
Plačila šolskih pristojbin bodo v prihodnjem šolskem letu oproščene družine, ki ne presegajo 6.530.000 lir letnega osebnega dohodka (če gre za enočlansko družino),
10.837.000	lir (družina z dvema članoma), 13.932.000 (trije člani), 16.642.000 (štirje člani),
19.349.000	(pet članov),
21.930.000	(šest članov) in
24.509.000	(sedem ali več članov).
L
SSk nasprotuje nameri komisarja Ravallija o poenotenju rajonov
Kralj in kraljica pusta bosta iz Mačkolj
V Bregu se obeta pisan sprevod
Odbor za tržaški pust predstavil pustne prireditve
V tržaški občini bo
res razkošen in obilen
»ust
V sredo se je pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško sestal na svoji redni tedenski seji. Uvodno poročilo tajnika Martina Breclja - beremo v tiskovni noti s seje - se je vrtelo predvsem okrog parlamentarnih volitev, ki se bodo odvijale 5. aprila. Brecelj je obžaloval, da predlog SSk o skupnih slovenskih kandidatih ni zabeležil zaželenega uspeha, ocenil pa je, da je vendarle šlo za koristno pobudo, saj je pomenila korak na poti utrjevanja demokratičnega dogovarjanja enotnosti znotraj slovenske narodnostne skupnosti. SSk se bo na teh volitvah, kot znano, povezala z listo manjšinskih in avtonomističnih strank Federalizem.
Podtajnik Peter Močnik je nato poročal o sprejemu, ki ga je tržaški občinski komisar pred nekaj dnevi priredil za predstavnike strank, ki so bile v zadnji mandatni dobi zastopane v tržaškem občinskem svetu. Z zadovoljstvom je vzel na znanje, kot navaja tiskovna nota, da komisar opušča namero, da bi v Trstu uvedli izmenične tablice za zmanjšanje avtomobilskega prometa, o čemer se je tudi SSk kritično izrazila.
Kaže pa, da namerava komisar Ravalli izvesti predlog bivše odbornice Pittonijeve o novi razmejitvi okrožij, kar bi tudi pomenilo zmanjšanje števila rajonskih svetov. SSk je zaradi tega zaskrbljena, saj bi takšen ukrep bilo treba uresničiti s pristankom prebivalstva oziroma njegovih neposrednih krajevnih predstavnikov, poleg tega pa ne gre pozabiti (kot je naš dnevnik svoj čas obširno poročal), da je bil predlog Pittonijeve povezan tudi z namero, da bi izključili javno rabo slovenščine iz mestnega središča, kar je za SSk nesprejemljivo in celo nezakonito. Vsekakor bo SSk še danes spet obiskala komisarja Ravallija, v ponedeljek pa se bo sestala s tržaškim pokrajinskim komisarjem Mazzurcom.
V tiskovnem poročilu SSk je nadalje navedeno, da je izvršni odbor na seji poslušal poročilo odbornika Davida Slobca in dosedanjega občinskega svetovalca Aleša Lokarja o srečanju komisarja Ravallija s predstavniki jusarskih odborov, v ostalem pa je obravnaval predvsem organizacijska vprašanja, tudi v luči priprav na skorajšnje parlamentarne in na bližnje upravne volitve. Pristaviti velja še, da sta se v sredo sestali tudi komisiji za kulturo, šolstvo in šport ter za stike s sekcijami pod vodstvom odbornikov Maje Lapornik Pelikan oziroma Petra Močnika.
Tudi pust v Bregu doživlja v teh dneh kar živahne priprave: v sredo zvečer se je še zadnjič pred pustnim sprevodom, ki bo na pustni ponedeljek popoldne, sestal pripravljalni odbor. Sestavljajo ga predstavniki vseh sodelujočih skupin, načeljujeta pa mu Tatjana Turco, v vlogi predsednika, in Boris Žerjal, ki skrbi za tajniško delo. Včeraj so se tudi zaključila vpisovanja za tekmovalni del brežanskega pustnega sprevoda, tako da se bodo vse skupine, ki se bodo prijavile v naslednjih dneh, lahko le sprehodile po začrtani pustni progi, ne da bi pri tem tekmovale za prvo mesto.
Posebna žirija bo namreč vse tekmujoče vozove in skupine letos ocenjevala in ob koncu izbrala med vsemi najlepši ali najučinkovitejši voz oziroma skupino. Oddani bosta torej dve prvi nagradi, vsem ostalim pa bo odbor Brežanskega pusta podelil priložnostno plaketo v zahvalo za prisotnost in sodelovanje. Na ta način, ki so ga določili predstavniki sodelujočih skupin na prvem sestanku, naj bi zadostili vsem zahtevam oziroma željam pustnih navdušencev. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali samo predstavniki raznih ustanov, ki niso v zvezi z nastopajočimi pustnimi skupinami. S tem naj bi zagotovili čim boljšo nepristranskost in tako zadovoljili tudi tiste, ki ob teh priložnostih radi tekmujejo in se potegujejo za prvo nagrado. Vsekakor pa ostaja bistveno vzdušje tudi tega petega pustnega sprevoda v Bregu predvsem zabava: pustni čas narekuje to počutje, vzpodbuja domišljijo in sploh skuša človeka čim bolj sprostiti in ga oddaljiti od vsakdanjih tegob. Od tod želja, da ne bi »nezdrava« tekmovalnost pokvarila vsakoletni praznik veselja in dobre volje.
Na sredinem sestanku so prisotni člani pripravljalnega odbora izžrebali tudi vrstni red, po katerem se bodo vozovi in skupine predstavili občinstvu in ocenjevalni komisiji na sprevodu. Tako bodo v ponedeljek, 2. marca, točno ob 15. uri krenili izpred občinske telovadnice v Dolini najprej privrženci skupine Stenčnik z vozom iz Podlonjerja, nato bo šla skupina Alchimisti iz Podlonjerja in od Sv. Ivana, skupina Jabadabadu (ki se na pust pripravlja v Prebenegu), nato ricmanjski Koko-lino, skupina iz Povirja, člani Mladinske skupine P. Tomažič, Mačkolje, Boljunec, Klapa iz Podlonjerja, skupina iz Dan pri Sežani, pa še skupina Ganebojmeli iz Ricmanj in voz iz Šempolaja. Sprevod bosta seveda otvorila kralj in kraljica letošnjega Brežanskega pusta, ki bosta tokrat iz Mačkolj, saj, kot narekuje pravilnik, pripada kraljevska dvojica tisti skupini, ki je zmagala na zadnji izvedbi pustnega sprevoda. Ob tem bo še godba na pihala, ki bo prazniku dodala še malo glasbenega vzdušja. Sicer pa - po izbranih pustnih temah sodeč - bo sprevod dovolj pisan in raznolik, (dam)
Tržaška občina ima letos svoj pustni odbor. Na eni od svojih zadnjih sej ga je z odlokom ustanovila Richettijeva občinska uprava, zaradi politične krize, ki je takoj zatem zajela Občino, pa je ostal novoustanovljeni Odbor za tržaški pust dejansko brez moči in tudi brez večjih sredstev. Zato bo letos njegova vloga prvenstveno koordinacijska in povezovalna: nova inštitucija bo takorekoč koordinirala potek tistih večjih in manjših pustnih prireditev, ki so se z leti že usidrale.v tržaško pustno tradicijo.
»Novost je kljub vsemu pozitivna,« je na včerajšnji predstavitveni konferenci tržaških pustnih manifestacij menil predsednik Odbora za tržaški pust, bivši podžupan Roberto De Gioia. »Ustanovitev Odbora so takorekoč "izsilili" pustni dogodki zadnjih let. Ob pustnem času je zanimanje za pust v mestu stalno naraščalo, bili smo priča spontanim sprevodom pustnih mask in tudi večjih skupin. Vse to je nekako privedlo do zamisli o bolj organiziranem pustovanju, pri čemer se je Občina "naslonila" na tisto, kar je ob pustu že zacvetelo v posameznih mestnih četrtih in v kraških vaseh.«
V Mavhinjah sestanek KZ o košnji trave
Kmečka zveza sporoča, da bo drevi priredila še eno srečanje za svoje člane (prvo je bilo sinoči v Zgoniku), na katerem bo govor o podporah za košnjo travnikov.
Današnje srečanje bo ob 19.30 v gostilni Terčon v Mavhinjah.
Akti z zasedanj Inštituta Gramsci
Srebrna nit za starostnike
Institut Gramsci iz Furlanije-Julijske krajine bo v ponedeljek, 24. t.m., ob 17.30, predstavil zbirko, ki vsebuje akte 1986-1991 z nekaterih zasedanj. Gre za šest publikacij, ki obravnavajo problematiko deželnega gospodarstva, arheoloških dobrin, deželnega založništva in nacionalnih manjšin v FJK in Istri. Predstavitev, ki bo v dvorani kavarne San Marco, je odprta vsem.
Ta teden so pri »Srebrni niti«, ki se vključuje v vsedržavno združenje AUSER, usposobili dve službi, ki sta namenjeni starostnikov. Gre za »srebrno pomoč« in za »srebrno posvetovalnico«, ki imata sedež pri Stari mitnici 15 (na istem naslovu domuje celotno združenje). Posvetovalnica bo starostnikom dajala predvsem nasvete v zvezi z bančnimi in zavarovalniškimi operacijami, v »ambulanti« pa naj bi merili tlak, istočasno pa bo skrbela tudi za službo injekcij po domovih starostnikov.
Posvetovalnica je odprta trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure; kdor se
v teh urah ne bi mogel zglasiti na sedežu združenja lahko telefonira in se domeni za drugi sestanek. Samo ob sredah pa je odprt »ambulantni-servis«, v katerim bodo merili tlak in dajali injekcije, in sicer od 15.30 do 17. ure. Starostniki, ki ob sredah popoldne ne bi mogli v center ali pa so nepremični, lahko pokličejo na telefonsko številko 72-23-22: servis namreč nudi usluge tudi na dom.
Delovanje združenja AUSER-»Srebrna nit« in specifične službe bodo pobudniki v kratkem predstavili širši javnosti na tiskovni konferenci.
Silvano Klabian ocenjuje javna srečanja s člani
Nepogrešljiva pomoč SDGZ
Z javnim sestankom, ki bo drevi °b 18.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini, se zaključuje niz javnih sestankov, ki jih je Slovensko deželno gospodarsko združenje Priredilo za svoje člane, da bi jih Podrobno seznanilo z velikimi norostmi s področja davčne in upravne zakonodaje. Prvega sestanka, ki je bil pred dobrim tednom na sedežu Združenja v Ul. Cicero-he, se je med drugimi udeležil tudi tajnik sekcije SDGZ za drobno trgovino Silvano Klabian, ki smo ga povprašali za vtise in koristi. ki mu jih je prinesla ta pobuda.
»Slišali smo toliko novosti, da smo s srečanja odhajali z nabito Polno glavo,« nam je zagotovil in Prav gotovo ni pretiraval. Novosti Je res ogromno, predvsem pa je davčno in upravno »inženirstvo« Postalo že tako komplicirano, da po Klabianovih besedah edini, ki imajo od tega resnično korist, komercialisti. »Medtem pa se majhni podjetniki, trgovci, obrtniki sPopadamo z vse bolj globoko kri-?° na eni strani, na drugi pa nas bremenijo še z davčnimi in knjigovodskimi zahtevami. Človek se Utora res potruditi, da razume, budi na srečanju, ki sem se ga Udeležil, je na primer prišlo do iz-rUza dejstvo, da nov davčni od-PUst velja indiskriminirano za vso ‘talijo in ne upošteva sprecifične-9a položaja, v katerem smo se ^Uašli na Tržaškem. Trgovina na drobno in z njo tudi večina ostalih dujavnosti so v kritičnem položaju,
zato novi predpisi še bolj moreče vplivajo na majhne podjetnike.«
Sicer pa se je Silvano Klabian zelo pohvalno izrazil o prizadevanjih SDGZ za čim bolj ustrezno obveščanje svojih članov. Udeležence prvega sestanka v Trstu je pozdravil predsednik Združenja Boris Siega, nato pa so predavali direktor SDGZ Vojko Kocjančič, davčni izvedenec Stevo Kosmač in predstavnik bančne sekcije Bernetič iz TKB, ki je posebej orisal posledice ukinitve bančne tajnosti. V razpravi pa je večina udeležencev želela pojasnila o svojih specifičnih problemih, o katerih pa bodo vsekakor več izvedeli na individualnih posvetovanjih v uradih Združenja. Po Klabianovih besedah je bilo največ zanimanja nedvomno za davčni odpust, ki ga je podrobno in s pomočjo posebne sheme razložil Stevo Kosmač, drugo pomembno vprašanje pa je bila izbira novega knjigovodskega sistema, za katero bo strokovni nasvet uradov Združenja prav tako neobhoden. (vb)
■ Na sedežu Časnikarskega
krožka na Korzu Italia 13 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »Ca-use celebri ed interessanti Francoi-sa Gayota de Pitavala. Uvodno besedo bo imel časnikar Piccola Mas-simo Greco, za njim bo spregovoril namestnik državnega pravdnika v Trstu Domenico Maltese, nato pa še urednik knjige Piero Spirito.
Predstavniki Razsodišča za pravice bolnikov na Deželi
Več pozornosti bolnikom
Pravice bolnikov so bile v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med deželnim odbornikom za zdravstvo Mariom Brancatijem, vsedržavno tajnico Razsodišča za pravice bolnikov Mario Tereso Petrangolini in deželno tajnico te organizacije Bruno Silvestri-Braida.
Petrangolinijeva je seznanila Brancatija z vsedržavnimi pobudami Razsodišča, še posebej pa se je zaustavila ob anketi o dejanskih pravicah bolnikov, ki jo je izvedlo Razsodišče na vsedržavni ravni. Pri tem je omenila najbolj značilne kršitve pravic bolnikov, povedala pa je tudi, da je le-teh v Furlaniji-Julijski krajini zelo malo.
Govor je bil tudi o sodelovanju prebivalstva pri izboljšanju zdravstvene in skrbstvene službe. Posamezniki lahko s svojim doprinosom opozorijo zdravstvene oblasti na nepravilnosti in na večje ali manjše napake v zdravstveni strukturi, ki jih nato na lastni koži občutijo prav bolniki. Obenem sta predstavnici Razsodišča za pravice bolnikov predlagali temeljito preiskavo o delovanju domov za ostarele, da bi imeli tako podrobno sliko tega skrbstvenega področja.
Odbornik Brancati je obljubil, da se bo Dežela zavzela za vsa vprašanja, o katerih so razpravljali med srečanjem, zagotovil pa je tudi, da bo Dežela ukrepala v primerih kršitev in pomanjkljivosti.
20 dni zdravljenja za 90-letno pešakinjo ki jo je sinoči povozil avtomobil Y 10
Sinoči malo pred 20. ure je spet prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila ranjena pešakinja. Prve informacije o nesreči so prikazovale posledice v še bolj dramatičnih tonih, od tega kar so zdravniki kati-narske bolnišnice ugotovili po temeljitejšem pregledu. Pešakinja, že 90 let stara Santina Mischiatti, ki je v Trst prišla na obisk k hčeri, je zadobila več resnejših poškodb, vendar njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče, čeprav se bo morala zdraviti 20 dni. Santino Mischiatti je približno ob 19.50, ko je hotela prečkati Ul. Combi, povozil avtomobil Y 10 s tržaško registrsko tablico.
V okviru tečaja za vzgojiteljice bo danes od 17.30 do 19.30 in jutri od 8.30 do 12.30 predavala v domu Brdina na Opčinah prof. Ljuba Umek -Marjanovič s Filozofske fakultete na ljubljanski univerzi o razvojni psihologiji predšolskih otrok.
Poleg odborništva za šport, turizem in prosti čas so v Odboru za tržaški pust zastopani predstavniki pustnih odborov in organizacij iz raznih mestnih predelov (od Sv. Ivana, iz Skednja, od Sv. Alojzija in od Sv. Sergija), prvič pa se je Občina tudi spomnila na kraški pust, ki slavi letos 25-letnico svojega obstoja. Ob teh so v Odbor pristopile še nekatere druge organizacije, ki so se obvezale za prirejanje raznih pustnih manifestacij.
Na tiskovni konferenci so predstavili program pustnih prireditev v tržaški občini. Po vsebini je leta res obsežen in za vse okuse. Pustovanja se bodo začela že jutri, in to s pustnim sprevodom pri Sv. Ivanu in znanim gala plesom La Cavalchina v hotelu Savoia Excel-sior.
Od pustnega četrtka dalje bo živo pri Sv. Sergiju, v Skednju in pri Sv. Alojziju, osrednje prireditve pa bodo na pustno soboto, nedeljo in torek.
Na pustno soboto bo osrednja pustna prireditev v občini gotovo 25. kraški pust. Istega dne bodo pustni sprevodi tudi pri Sv. Sergiju, na Trgu Unita pa bodo popoldne priredili pustni disko klub na prostem.
V nedeljo bo pustni živžav v Skednju in pri Sv. Alojziju, zvečer pa bo v zabavišču Mandracchio večer brazilskega pusta.
Tržaška občina bo na pustni torek organizator 2. mestnega pustnega sprevoda alegoričnih voz, skupin mask in posameznih mask, ki bo veljal za 2. mestno trofejo. Pred dvema letoma, ko so prvič priredili ta sprevod, je prehodno trofejo osvojila četrt Sv. Ivana, kjer se letos dejansko začenja niz tržaških prireditev.
Na predstavitvi se je De Gioia pri predstavnikih Odbora kraške-ga pusta pozanimal, ali se bodo vozovi, ki bodo sodelovali na letošnjem jubilejnem kraškem pustu, udeležili tudi mestne manifestacije (od Trga Goldoni po Korzu Italija do Trga Unita). Udeležba ni bila potrjena, niti zavrnjena; vse je odvisno od tega, ali se bodo lahko veliki kraški pustni vozovi »spustili« do mestnega središča.
t
21. 2. 1991	21. 2. 1992
Leto je minilo odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Franc Košuta
(ŠIMC)
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Veronika, hči Sonja in sin Miloš z družino.
Križ, Brišče, 21. februarja 1992
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Alojz Rebula
Ob tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Prisrčno se zahavljujemo pevskemu zboru iz Divače, Društvu upokojencev in Zvezi borcev iz Sežana ter govornikoma za sočutne besede.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Slavka, hčeri Sonja in Damjana z družinama.
Sežana, 21. februarja 1992
Pogovor z avtorjem, profesorjem na zavodu J. Stefan inž. Carlom Muccijem
Izšla sta dva nova strokovna učbenika za slovenske poklicne in tehnične šole
Slovenski poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu je med slovenskimi višjimi šolami v tržaškem zamejstvu edina šola, na kateri se poučujeta elektronika in elektrotehnika. Ob tako specifičnih predmetih se pojavlja potreba po ustreznih slovenskih učbenikih, ki bi dijakom poleg stroke ponudili tudi slovensko strokovno izrazje.
Znan je namreč napor, ki so ga slovenski šolniki v
za 12 izvirnih slovenskih učbenikov za vse tri oddelke poklicnega zavoda J. Stefan v Trstu, in sicer za biološko kemijskega, mehanskega in elektronskega.
Pomemben delež k reševanju tega problema je prispeval tudi inž. Carlo Mucci, redni profesor za elektroniko na Zavodu J. Stefan v Trstu, ki je sestavil kar tri učbenike za elektronsko sekcijo omenjenega zavoda.
Inž. Mucciju smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj, na katera se je prijazno odzval.
Prof. Mucci, kako to, da ste se sploh lotili pisanja učbenikov?
Naš zavod je postal samostojen šele leta 1978. Ob ustanovitvi nismo imeli ustreznih slovenskih učbenikov za strokovne predmete. Učbeniki iz Slovenije so bili iz raznih vzrokov težje dostopni ali programsko neprimerni. Zato je bilo treba dijakom učne vsebine narekovati, kasneje pa smo profesorji pripravljali tudi fotokopirano gradivo. To delo pa je bilo zamudno in didaktično pomanjkljivo. Naše težave je poznal tudi Deželni šolski urad, ki je razpisal natečaj za učbenike strokovnih predmetov. Tako smo na elektronskem oddelku, točneje na oddelku monterjev in popravljalcev RTV sprejemnikov, končno dobili možnost denarne podpore za sestavo učbenikov za radioelektroniko in električne ter elektronske meritve. Na natečaj sem se edini odzval z učbenikom Osnove radioelektronike in TV za II. in III. razred.
Knjiga je izšla leta 1981 in je na razpolago na DPZIO J.
Stefan.
Od takrat je minilo deset let. Študij na DPZIO J.
Stefan se je medtem dopolnil tudi s pokvalifikacij-skim bienijem, tj. s IV. in V. razredom. Ob zaključku študija dijaki lahko od Teta 1982 dalje opravijo zrelostni izpit. Dijaki, ki so v prvih letih obiskovali pouk na novo ustanovljenem oddelku za tehnike električnih in elektronskih industrij, so seveda potrebovali ustrezne učbenike. Kako je prišlo do razpisa za slednje?
Leta 1987 je naš zavod ponovno sprožil vprašanje učbenikov na Deželnem šolskem skrbništvu. Leto kasneje je skrbništvo razpisalo natečaj za učbenike za IV. oz. V. razred TEEI (Tehnik električnih in elektronskih industrij). Zopet sem se lotil dela in preuredil ter dopolnil svoje zapiske tako, da sta nastala učbenika Elektrotehnika in digitalna elektronika za IV. razred in Industrijska elektronika za V. razred TEEI.
Pisanje učbenikov je odgovorna in zahtevna naloga. Kako ste opravili to nalogo in s katerimi težavami ste se srečevali?
Pri delu sem naletel na vrsto težav. Glede slovenskih strokovnih izrazov s področja elektronike sem se posluževal že obstoječih univerzitetnih in srednješolskih učbenikov iz Slovenije. Posvetoval pa sem se tudi z raznimi kolegi. Nadalje sem moral besedilo opremiti s številnimi risbami in električnimi shemami, ki sem jih sam oblikoval. Celoten tekst sem sam natipkal na pisalni stroj, ker je bil računalnik za pisanje obsežnih tekstov Na našem Zavodu sta bila učbenika težko pričakova-takrat teže dostopen. Poleg tega sem moral učbenik pri-	na in z veseljem sprejeta. Dijaki se sedaj laže učijo, ker
rediti tako, da ga nisem preobremenjeval z matematič-	jim ni potrebno zapisovati vsega, tako da so glede tega
nimi izrazi, da bi čimbolj e ustrezal usmerjenosti poklic-	precej razbremenjeni. Knjiga je dragocen pripomoček
nih zavodov. Strokovno vsebino sem moral omejiti, pri	Pri pouku v razredu in dopolnjuje vaje, ki jih posamezni
tem pa sem seveda upošteval predvsem navodila minis-	profesor izvaja. Učbenika se ne uporabljata samo na
trškega učnega programa, ki pa je za sedanje razmere	elektronskem, ampak tudi na mehanskem in kemijsko-
že zastarel. Zato sem delo moral posodobiti in ga dopol-	biološkem oddelku pri pouku elektronike in elektrotehnik z dognanji sodobne elektronike.	nike. Uporabljajo pa ju tudi na slovenskem oddelku za
Ali nam lahko na kratko predstavite vsebino novih informatiko Industrijskega tehničnega zavoda Galileo učbenikov?	Galilei v Gorici. Poskrbel sem tudi za to, da sem deli
Prva knjiga, tj. učbenik za IV. razred, je razdeljen na posredoval raznim kulturnim oz. strokovnim ustanovam 11 poglavij. Prvih pet obravnava področje elektrotehni- in knjižnicam.
ke, in sicer: trifazne električne sisteme, električne stroje Upam, da bosta knjigi koristili čim širšemu krogu po-na izmenični in enosmerni tok, proizvod, prenos in raz- rabnikov, od dijakov, profesorjev, pa do konjičkarjev, ki delitev električne energije, notranje instalacije in upo- se ukvarjajo z elektroniko.
rabljene materiale, nevarnost električnega toka in zašči-	BORIS ARTAČ
SKD Tabor—Opčine vabi člane k polnoštevilni udeležbi na 24. redni občni zbor, ki bo nocoj, ob 20.uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju.
SKD Barkovlje, Ul. Ceretto 12, prireja za mlade in odrasle tečaj AEROBIKE. Vodila ga bo Jitka Stdstny. Prvo srečanje za pojasnila in prikaz vaj z vaditeljico bo na sedežu društva, nocoj, ob 19. uri.
Zveza upokojencev CGIL - Skedenj vabi člane, da dvignejo izkaznice za leto 1992 na sedežu v Ul. Servola 53.
V prostorih KD I.Grbec v Šked-njufškedenjska ul. 142) se bo jutri, 22.t.m. zaključila delavnica mask. Delavnica bo odprta od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni vsi otroci, ki so se udeležili prejšnjih srečanj.
ZSKD in ZSŠDI vabita predstavnike članic, da se v ponedeljek, 24.t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 množično udeležijo sestanka na katerem bo komercialistka Marija Marc orisala in predstavila novi zakon, ki urejuje knjigovodsko poslovanje kulturnih in športnih društev.
Danes praznuje okroglih 80 let MAKS SPETIČ. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu želi družina Manin.
Danes slavi 80. rojstni dan MAKSI SPETIČ. Da bi bil srečen, zdrav in nam dajal poguma, da gremo ponosno naprej, kot je to on delal vsa ta leta z velikimi osebnimi in družinskimi uspehi. 80 krat zdravo mu želijo prijatelji z onkraj Brega.
čestitke
razna obvestila
Na Katinari praznuje danes 80 let naš član
MAKS SPETIČ
Ob življenjskem jubileju mu čestita
KD F. Venturini.
kino
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
EXCELSIOR - 16.30, 22.15 La famiglia Adams, i. Angelica Huston, Christop-her Lloyd.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 Hot Shots.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 II principe delle maree, i. Barbra Streisand.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Delicates-sen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.20 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Gosi fan
. tutte, r. Tinto Bras, □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Scelta d'amore, i. Julia Roberts, Campbell Scott.
EDEN - 15.30, 22.10 Marina la ninfoma-ne, il trans e lo stallone, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.10 Paura d'amare.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Fino alla fine del mondo, r. W. Wenders, i. VVilliam Hurt.
ALCIONE - 18.00, 22.00 The Commit-ments, r. Alan Parker.
RADIO - 15.30, 21.30 Offerta speciale con desiderio bestiale, porn., □ D
Danes slavi na Katinari
MAKS SPETIČ 80 let
Še na mnoga leta mu kličejo žena Meri, sinova Stojan in Marjan, obe Bruni ter vnuki Alenka, Iztok, Igor in Katja.
razstave
V	TK Galeriji razstavlja svoja najnovejša dela umetnik ATILIJ KRALJ.
V	prostorih Tržaške kreditne banke so razstavljene slike umetnika ATILIJA KRALJA. .
V	galeriji Nadie Bassanese, na Trgu Giotti 8 (I.nad.) bodo danes ob 18.30 odprli razstavo FRANKA VECCHIETA.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Concgtta POZZATI.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A je na ogled do 29. t.m. razstava slikark OLGE in TATI ANE RADTCHEN-KO.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 28. t.
m. na ogled razstava slikarja Nella Pac-chietta.
V	galeriji Florjan v Ljubljani - Gornji trg 24, je odprta prodajna razstava slikarja Mersade Berberja (slike iz obdobja 1971/91). Galerija je odprta vsak dan od 11. do 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure, v soboto od 11. do 13. ure.
Milje - V razstavnih prostorih občinske palače razstavlja do nedelje, 23. t. m. slikar GIOVANNI FRANZIL CASAL.
nastajajočem slovenskem šolstvu pod Zavezniško vojaško upravo vložili v številne učbenike, ki so bili v rabi še do nedavnega. Kasneje je izdajo šolskih učbenikov prevzel Deželni šolski urad, ki je v zadnjih letih poskrbel
to. V naslednjih šestih poglavjih pa je obdelano znanje s področja digitalne elektronike: izvedbe integriranih vezij, spominski elementi - flip flopi, asinhronski in sin-hronski števci ter vezja za opravljanje pomožnih funkcij, analogno-digitalni in digitalno-analogni pretvorniki, poenostavljanje logičnih funkcij, sestavljena logična vezja.
Drugi učbenik je uporaben tudi pri pouku fizike in elektronike na drugih višjih šolah. Razdeljen je na 11 poglavij, v katerih sem obravnaval osnove linearnih elementov in signale, blokovne sheme in prenosne funkcije, operacijske ojačevalnike, pretvornike ali električne preoblikovalnike, napajalne naprave, močnostna vezja, sita oz. filtre, svetlobne prikaze in fotometrijo, regulacijo in regulatorje ter šibkotokovne releje. Ob koncu je tudi poglavje o zanesljivosti naprav in o standardih.
Pri pisanju knjig je problem zase korigiranje tipkopisa. Kdo strokovno in jezikovno pregleda tipkopis in ga odobri, preden gre v tiskarno?
Deželni šolski urad je v sodelovanju z DPZIO J. Stefan imenoval dve strokovni komisiji, ki ju je vodil ravnatelj inž. Josip Rudež. Vsaka je imela nalogo, da preveri ustreznost učbenika. Strokovni pregled sta opravila inž. Robert Filipič (učbenik za IV. raz.) in inž. Miloš Korenč (učbenik za V. raz.). Jezikovno pa sta deli pregledali prof. Majda Cibic-Cergol (za IV. raz.) in prof. Patrizia Petaros (za V. raz.).
Postopek korigiranja je potekal še kar hitro, vendar se je zataknilo pri iskanju primerne tiskarne. Tudi za to nalogo je Deželni šolski urad razpisal natečaj, ki ga je dobila slovenska tiskarna iz Trsta Graphart. Korigiranje tiskarskih odtisov je bilo zamudno. Sodelovanje s tiskarno pa je bilo zelo dobro, tako da sta obe knjigi izšli razmeroma hitro. Opremljeni sta z lepimi barvnimi platnicami, tisk je kvaliteten, na dobrem papirju standardnega formata. Učbenik za IV. razred je izšel v nakladi 450 izvodov, učebnik za V. razred pa v 750 izvodih.
Kako je bila knjiga sprejeta na šoli J. Stefan? Ali ste morda knjigi posredovali tudi raznim drugim ustanovam?
gledališča
SSG - Kulturni dom Danes, 21. t.m., ob 16.00 ponovitev Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE v režiji Vinka Mbderndorferja. Abonma RED E.
Ponovitve: jutri, 22. t.m., ob 20.30 -Abonma RED F in v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G.
Gledališče ROSSETTI Od 25. t.m. do 1. marca bosta Victoria Chaplin in Jean Baptiste Thierree nastopala z delom LE CIROUE INVISIBLE. V abonmaju: odrezek št. 6A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bos-tagledališču Rossetti nastopila A. ME-NESES in J.L. STEUERMAN.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 21. februarja 1992
IRENA
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.40 - Luna vzide ob
22.04	in zatone ob 8.00.
Jutri, SOBOTA, 22. februarja 1992
Od 6. do 8. marca bo skupina Duetto 2000 predstavila FLOVVERS Lindsaya Kempa. Predstava izven abonmaja. Popust za abonente. Vevljavna Cartateatro 1 niso pa veljavne izkaznice.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991 /92
Danes, 21. t. m., ob 19. uri ( red E)
ponovitev predstave MOJSTRI PEVCI IZ NiiRNBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Ponovitev v nedeljo, 23. t.m., ob 15.30 (red L).
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporočamo točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
Jutri, 22.t.m., ob 17. uri (red S) četr-tapredstava opere IL CAMPIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Bareza.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v sredo ob 20. uri za red C.
La Contrada - Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina II Teatro dl Sardegna iz Cagliarija ponovila Pirandellovo komedijo IL GIUOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello. Nastopajo Paolo Bonacelli, Carmen Scar-pitta in Gianni Garko.
Jutri ponovitev ob 20.30, zadnja predstava bo v nedeljo ob 16.30.
Gledališče Miela
V gledališču Miela se v organizaciji Cappelle Underground nadaljuje pregled filmskih predstav z naslovom SCHEGGE Dl FOLLIA". Spored filmov je objavljen pod rubriko Kino.
Danes, 21. t. m., ob 21. uri bo David RIONDINO zaključil ciklus komičnega gledališča s predstavo "Paesaggi dopo la battaglia".
MARJETA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.11 najnižja -38 cm, ob 10.58 naj višja 33 cm, ob
17.00	najnižja -44 cm, ob 23.26 najvišja 48 j cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb pada, ve-j ter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga ; 37-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Edoardo Scherlich, Ila-ria Lenghi, Mia Grbec.
UMRLI SO: 77-letni Augusto Bevilac-qua, 86-letna Anna Barut, 79-letni Bruno Bonas, 76-letni Luciano Lozar, 89-letni Carlo Bisiani, 60-letna Giuseppina But-tazzoni, 81-letna Maria Leban vd. Grando, 92-letna Giuseppina Carli, 82-letni Fabrizio Plesnizer, 65-letna Liliana Lozar vd. Hale.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), UL. Zorutti 19 (tel. 766643), Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. ZOrutti 19, Korzo Ita-lia 14, Žavlje (tel.232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od po- : nedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
šolske vesti
Ravnatelj poklicnega zavoda »J.Ste-fan« vabi starše danes, ob 17.30 na roditeljski sestanek za vse razrede.
mali oglasi
KD Primorsko-Mačkolje priredi v jutri, 22. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah, v počastitev DNEVA SLOVENSKE KULTURE celovečerni koncert MePZ »PRIMORSKO«, zborovodja A. Baloh, priložnostna beseda A. Mermolja. Toplo vabljeni.
MePZ Sv. Jernej in zbori Vesela Pomlad prirejajo v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri v Finžgarje vem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo MPZ in DPZ Vesela Pomlad, Ivo Jevni-kar s priložnostnim govorom, igralska skupina Tamara Petaros s spletom pesmi z domovinsko tematiko, znani oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki ga vodi A. Saksida in povezovalec Janez Beličič.
Sindikat SPI CGIL za zahodni Kras vabi vse upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Domu A. Sirk v Križu v ponedeljek, 24. t. m., ob 17. uri.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi jutri, 22. t. m. na PREDPUSTNI PLES. Na sporedu bodo ples', zabava in nagrajevanje najlepše maske. Začetek ob 18.30.
Godbeno društvo Prosek vabi na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC v nedeljo, 23. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vljudno vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev,
bo v ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 govoril Jožko Kragelj ob 100—letnici rojstva Filipa Terčelja. Predstavil bo knjigo M. Breclja o liku mučeniškega duhovnika in kulkturnika.
ZASTOPNIK
L ...
LUCIOLI
Ul. Flavia 104 Trst Tf.L. 383050
OSMICO odprli smo da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulj e pri Domju 123.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v , Zagradcu št.l. Toči belo in črno.
PRODAM vespo 125 px arcobaleno, let-nik '84 v dobrem stanju. Tel. 327487 v , večernih urah.
PRODAJAM domača jajca. Obradovič -Ivanji grad št. 2 - 66223 Komen.
MIZARJA z obrtniško izkušenostjo iščem. Nudim stanovanje tudi vsej družini. Pisati na Publiest, Ul. dei Montec-chi 6, 34137 Trst, pod geslo "Izkušen mizar".
20- LETNO DEKLE išče katerikoli zaposlitev. Tel. do petka od 8. do 15. ure na tel. št. (003866) 83418.
SPOSOBNEGA knjigovodjo/kinjo s kontaktom s publiko in znanjem uporabe kompjuterja išče trgovina. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Sposobna".
PRODAM 4 - nožno mehansko dvigalo za mehanične delavnice po ugodni ceni. Tel. 200115 ob uri obedov.
26 - LETNO DEKLE z izvršenim tečajem strojepisja in delovno prakso v knjižnici išče kakršnokoli delo. Tel. 208271.
PRENOVLJENO stanovanje 54 kvm s samostojnim plinskim ogrevanjem v središču Opčin dajemo v najem samo za urad. Telefon 420604 po 20.30.
PETDESETLETNI upokojenec išče zaposlitev. Telefon 54095.
PRODAM pokrit gliser (pilotina planan-te) dolžine 5,10m, neregistriran, brez motorja, za 2.000.000 lir. Telefon 327342 po 14. uri.
menjalnica
20. 2. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVC*
Ameriški dolar ....	.	1241,25	1170,—	Švicarski frank		828,7	820.—
Nemška marka ....	.	749,85	742,—	Avstrijski šiling		106,58	105.-"
Francoski frank ...	.	220,65	218.—	Norveška krona ....	191,69	188.-"
Holandski florint .	.	666,56	660 —	Švedska krona		206,93	203.-"
Belgijski frank ....	.	36,457	36,50	Portugalski eskudo	8,729	8.-"
Funt šterling		. 2164.—	2135,—	Španska peseta ....	11,982	11,30
Irski šterling		. 2004,15	1980,—	Avstralski dolar		937,50	870.-"
Danska krona		193,62	191.—	Jugoslov. dinar ....		6.-"
Grška drahma		6,511	6.—	ECU		1535,50	
Kanadski dolar ....	.	1046,5	980.—	Slovenski tolar			13,75
Japonski jen 		9,631	9,30	Hrvaški dinar		—	11,50
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
V svetu tv kvizov
gershmn in okolica
se majejo rekordi
Sik
Dosedanji rekord priljubljenega četrtkovega kviza TeleMike na Ca-nale 5 je z 923 milijoni pripadal Marcu Colli vse dotlej, ko se je pojavila Isabella Lama, izvedenka za pasje pasme. V zadnjih tednih je briljantna dama vseskozi suvereno premagovala svoje nasprotnike, kar se je redno zgodilo tudi sinoči, ko je prekosila Carla Braschija, izvedenca za skandinavske države. Isabella Lama je s sinočnjimi odgovori zaslužila skupno 990 milijonov. Znesek na pragu milijarde predstavlja tudi rekord vseh dobitkov na TV kvizih. Morda pa bi bil zainteresiran za posojilo 10 milijonov, drobtinic v primerjavi z dobitkom, sinočnji (sicer redni) gost Mikeove oddaje Vittorio Sgarbi, ki bo moral vračati denar državi...
BENETKE Gledališče La Penice
Do nedelje, 23. 2.: lutkovna predstava Američana (z glasbo Georga Gershwina in črnskimi motivi), s skupino Gran Teatrino La fede delle femmine (avtorice Leda Bognolo, Margot Galante Garrone, Paola Pilla).
V	nedeljo, 23. 2. (s ponovitvami 25., 27. in 29. 2.): koncertna izvedba opere Porgy and Bess, dir. Henry Lewis, interpreti VVillard White, Mervyn VVallace, Cyn-thia Hayman, Greg Baker, Paula Ingram, Marietta Simpson, Barrington Coleman.
V	petek, 21. 2., in v soboto, 22. 2.: jazz koncert bobnarja Tullia De Piscopa, ob njem nastopajo flavtist Roberto Febbriciani, kitarist Massimo Scattolin, pianist Massimiliano Damerini in kontrabasist Massimo Mori-coni (Gershwin, De Rose, Ellington, Mancini, Roach, Bolling)
V	soboto, 22., in nedeljo, 23. 2.: koncert v kostumih La guerra dei buffoni, igra ansambel Wien Barock (Vivaldi, Couperin, Haendel).
V	ponedeljek, 24. 2.: filmski pregled, posvečen skladatelju Georgeu Gershwinu - A Damsel in Distress (1937), r. George Stevens.
V	torek, 25. 2.: Gershwinu posvečeni filmi - Shali we dance (1937), r. Mark Sandrich.
V	sredo, 26. 2.: recital beneškega kitarista Daria Bis-sa.
V	sredo. 26. 2., in v petek, 28. 2.: koncert baritonista Grega Bakerja in pianista Ezia Lazzarinija.
V	četrtek, 27.- 2.: večer z ansamblom Venice Jazz Band (Metz, Ory, Roppolo, Black-Bernard, Gershwin, Wolf Gilber, Charles, Robinson-Conrad).
V	petek, 28. 2.: koncert Tammitam Percussion En-semble, dir. Guido Facchin (repertoar ameriških skladb, prirejenih za sama tolkala).
V	soboto, 29. 2.: Gershwinu posvečeni filmi - Rapso-dy in Blue (1945), r. Irvin Rapper.
V	soboto, 29. 2.: koncert harfistke Jasne Corrado Merlak (Ellington, Porter, Vidali, Gustavsson, Chertok).
V	nedeljo, 1. 3.: Gershvvinu posvečeni filmi - Funny Face (1957), r. Stanley Donen.
V	nedeljo, 1. 3.: recital pianista Adriana Ambrosinija in saksofonista Giuseppeja Rosa (Kynaston, Creston, Francaix, Gershvvin, Joplin, Woods).
V	nedeljo, 1. 3., in v torek, 3. 3.: koncert najslavnejših Gershvvinovih skladb, med njimi Amerikanec v Parizu, dir. Henry Lewis, pianist solist Peter Jablonski.
V	ponedeljek, 2. 3.: Gershvvinu posvečeni filmi - An American in Pariš (1951), r. Vincente Minelli.
V	ponedeljek, 2. 3.: koncert skupine pihal La Serenis-sima Brass Ensemble (Hovvart, Langford, Kotsier, Hazell, Carmichael, Parker).
V	ponedeljek, 2. 3.: recital španskega tenorista Alfreda Krausa ob spremljavi pianista Edelmira Arnaltesa (Flotovv, Massenet, Cilea, De Falla, Turoina, Tosti, Soro-zabal).
V	torek, 3. 3.: komorni koncert ansambla Interpreti Veneziani.
kulturne prireditve
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA (Kulturni dom Sežana)
V	soboto, 22. 2., ob 10. uri: filmska matineja Poročna ogrlica (fant., ZDA).
V	ponedeljek, 24. 2., ob 14. uri: gledališka predstava O, krasni dnevi (Samuel Beckett), rež. Mile Korun, igrata Mira Lampe-Vujiči in Milan Vodopivec, gostovanje PDG Nova Gorica.
V	torek, 25. 2., ob 17. in 20. uri: film Terminator 2 (fant., ZDA 1991, r. James Cameron, i. Arnold Schvvarzenegger, Linda Hamilton).
V	sredo, 26. 2., ob 20. uri: film Terminator 2.
V	četrtek, 27. 2., ob 20. uri: film Ljubim te do smrti (ZDA 1991, r. Joel Schumacher, i. Julia Roberts, Campbell Scott).
V	petek, 28. 2., ob 18. uri: otvoritev razstave Antona Repnika, nato umetniški večer z igralko Jerico Mrzel.
V	soboto, 29. 2., ob 10. uri: filmska matineja Moj prijatelj Bingo (mlad., ZDA).
AVDITORIJ PORTOROŽ
V	soboto, 22. 2., ob 20.30: gledališka predstava Kdo se boji Virginije Woolf (Edward Albee), rež. Barbara Hieng Samobor, igrajo Bernarda Oman, Igor Samobor, Pavel Rakovec in Judita Zidar, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	sredo, 26. 2., ob 20. uri: gledališka predstava O, krasni dnevi (Samuel Beckett), rež. Mile Korun, igrata Mira Lampe-Vujiči in Milan Vodopivec, PDG Nova Gorica.
Dvorana v Solkanu
V	sredo, 26. 2., ob 20. uri: predpremiera Pokopani otok (Sam Shepard), rež. Dušan Jovanovič, scenograf Marjan Kravos, kostumografka Bjanka Adžič-Ursu-lov, glasba Davor Rocco, igrajo Stane Leban, Dragica Kokot, Bine Matoh, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Alenka Vitrih in Rastko Krošl, PDG Nova Gorica (premiera 27. 2., ponovitve 28. in 29. 2.).
drobci norosti
GLEDALIŠČE MIELA
V	sredo, 26. 2.: Langoscia (Angustia), 1987, r. Bigas Luna, i. Zelda Rubinstein, Michael Lerner.
V	sredo, 4. 3.: Darkman, 1990, r. Sam Raimi, i. Liarn Nesson, Frances McDormand.
V	sredo, 11. 3.: Schegge di follia (Heathers), 1989, r. Michael Lehman, i. Winana Ryder, Christian Slatex.
V	torek, 17. 3.: 11 buio si avvicina (Near Dark), 1987, r. Kathrin Bigelow, i. Jenny Wright, Lance Henriksen.
V	torek, 31. 3.: Allucinazione perversa (Jacob s Ladder), 1990, r. Adrian Lyne, i. Tim Robbins, Danny Aiello.
• Projekcije so ob 18., 20. in 22. uri.
RAI 1______________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nan.: Guglielmo Tell
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Dokumentarec: Velike reke - Temza
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti _
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški varjete
15.00	Dokumentarec: Gli oc-chi del gigante
16.00	Mladinski variete: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Nanizanka: II vigile urbano - II ladro in scarpe gialle (i. Lino Banfi)
21.40	Aktualno: Borsavalori
23.00	Dnevnik
23.15	Aktualno: Montecarlo 92
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Dokumentarec: Svet v ogledalu - Avstralija
1.00	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje
2.10	Film: Tre eroi in fuga (kom., Fr. 1957)
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.35	Ne samo o kmetijstvu
8.50	Dok. DSE: Campus
9.50	Film: Fatti di gente per bene (dram., It. 1974)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes
17.15	Tednik o ženski problematiki in kratke vesti
17.30	Iz Parlamenta
17.35	Rubrika o košarki
17.55	Glasba; Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: VVitness - II testi-mone (dram., ZDA 1984, r. Peter Weir, i. Harri-son Ford, K. McGillis)
22.25	Variete: Amore amor
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 Dok.: Buster Keaton
1.30	Nočni spored
^ RAI 3	|
8.55	ZOI: štirisedežni bob, ženski tek 30 km
12.30	Krožek ob 12
12.35	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji 1943-1962,
15.15	Ambientevivo
15.45	Šport: ženska odbojka,
16.30	rokomet
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.40	Rubrika o zimski olimpijadi in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto? (vodita Alessandra Graziottini, L. Di Mayo)
22.30	Dnevnik ob 22.30 '
22.45	Film: Scrivimi fermo posta (kom., ZDA 1940, r. Ernst Lubitsch)
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
F	TV Slovenija 1	|
10.15	Video strani
10.25	Spored za otroke: nan. Legende sveta, 10.50 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 10.20 Pridi moj mili Ariel (M. Mihelič, zadnji del)
11.40	Euroritem (38. odd.)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.45	Napovednik
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	F°rum
20.15	Nad.: Karkoli drugega bi bilo pohlepno
21.10	Zgodovina Vatikana
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Šport
22.30	Napovednik
22.35	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Nemogoči vohun in film Mesec žetve (dram., Švica 1979, r. Alain Tan-ner, i. Clementine Amo-roux, Catherine Retore, Gerald Battiaz)
1.50	Video strani
H?Pj| TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	RAI - Vzgojna oddaja
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program, vmes risanke Superbook
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki: Rayano-
vi, 19.45 Amandoti
20.30	Razvedrilni program v živo: Bella TV
22.00	TV dnevnik
22.10	Aktualno: Globus
22.40	RAI - Vzgojna oddaja
fjf' TV Slovenija 2
9.45	Zimske olimpijske igre: ženski tek 30 km
12.15	Euroritem (38. odd.)
14.35	Sova, vmes nad. Nemogoči vohun in Cellini
16.15	Zimske olimpijske igre: ženski tek 30 km, hokej (1. polfinale)
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.00	Žarišče
20.30	ZOI: umetnostno drsanje (ženski prosti program), hokej (polfinale)
0.30 Yutel
CANALE S______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče
9.35	Film: A piedi nudi nel parco (kom., ZDA 1967, r. Gene Saks, i. Robert Redford, Jane Fonda)
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: Non e la RAI
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Nanizanka: Big Man -Polizza inferno (i. Bud Spencer)
21.40	Variete: Bellezze sulla neve (vodita Claudio Lippi, Sabrina Salerno)
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-30 Striscia la notizia 1-45 Spored non stop
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: C osi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.45	Nad.: Stellina
12.20	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino,
16.20	Cristal, 17.20 Feb-bre d'amore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera
20.30	Nadaljevanka: Manuela
22.30	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
23 30 Film: Prendila e mia (kom., ZDA 1963, r. Hen-ry Koster, i. James Ste-wart, Sandra Dee)
1.35	Nan.: Marcus Welby
2.35	Nočni spored
ITALIA1_______________
6.30. Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Se ti punge un ape, 9.30 Chips - Cane scomparso, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: Supercar -Una nuova identita,
16.00	La bella e la bestia -Un pošto sicuro, 17.00 A-Team - Candidato sco-modo, 18.00 MacGyver -Disarmato tra le donne
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi
Gerry Scotti)
20.30	Film: Ricercati, ufficial-mente morti (pust., ZDA 1987, r. VValter Hill, i. Nick Nolte, P. Boothe)
22.30	Aktualno: L istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: Il fantasma e la si-gnora Muir (fant., 1947, r. J.L. Mankievvicz, i. Gene Tierney)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Ivanhoe
20.30	TV film: JFK VS Hoover - Ascesa e declino della dinastia Kennedy (2. del)
22.15	Reportaža: Kdo je ubil Kennedyja?
22.45	Film: Il trucido e lo sbir-ro (krim., It. 1976, r. U. Lenzi, i. i. Tomas Milian, Henry Silva)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona
10.00	Zimske olimpijske igre: štirisedežni bob, ženski tek 30 km
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Con amore ed emozione
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Negro go home (dram., ZDA 1981, r. L.
Johnson, i. Joanne Wo-odward, C. Durning)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.30	Nanizanka: Matlock - II rapimento
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje
23.00	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
24.00	Večerni dnevnik
0.20 ZOI: polfinale v hokeju
2.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Dok.: Military Airport
15.00	Nan.: Una piccola citta
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: White Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Una piccola citta
20.00	Rubrika: Občina
21.30	TV film: Un uomo in trappola (i. Ugo Pagliai, 2. del)
22.45	Nočne vesti 0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4 ______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Indija Koromandija; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: MePZ GM iz Ljubljane; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice...; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Godalni kvartet GM; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.00	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital Klasika; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družinski svet;
11.00	Politika in aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
V zvezi z afero Scarano-Del Ben včeraj zaslišana občinska funkcionarja
Kdor je ustavil pismo o obvoznici tvega politične in sodne posledice
Vsedržavni tajnik sindikata italijanske policije obiskal svoje kolege v Novi Gorici
Problem obvoznice pri Štandre-žu bi utegnil zadati težak udarec kandidaturi bivšega župana Antonia Scarana, ki se na listah KD poteguje za izvolitev v senat, lahko pa bi imel celo sodne posledice. Državno pravdništvo, ki je na ovadbo neimenovane osebe uvedlo preiskavo o aferi neodposlanega pisma na Deželo, je včeraj več ur zasliševalo oba funkcionarja občinskega sektorja za urbanistiko, ki sta to pismo sestavila. Šlo je za prošnjo Deželi, naj podaljša rok za predstavitev pripomb občine k načrtu za obvoznico. Kot smo poročali, pismo - ki ga je že bil podpisal podžupan Del Ben - ni bilo odposlano. Kdo je 7. januarja ustavil ta dopis? Je to bil Scarano, ki takrat že ni bil več župan? Se je Del Ben sam premislil, kot se zagovarja Scarano? Sta morda to sklenila skupaj?
Na ta vprašanja bo morala odgovoriti preiskava, ki jo v naj-strožji tajnosti vodi državno pravdništvo. Kljub popolnemu molku sodnih krogov smo lahko izvedeli, da sta bila včeraj več ur na zasliševanju občinska funkcionarja dr.
Carlo Michelutti in Giovanni Dell' Angelo. Zanesljivo so ju preiskovalci vprašali za vse podrobnosti o ukazih in protiukazih glede spornega pisma. Vsakega so zasliševali skoraj poldrugo uro, njuni odgovori pa so strogo tajni. Preiskovalci so v prejšnjih dneh že zaslišali kot priči bivšega občinskega odbornika Nicoloja For-nasirja, bivšega svetovalca Maja in najbrž še koga drugega.
Kdor je ustavil pismo, tvega obtožbo zaradi zlorabe v javnih aktih. S svojim dejanjem naj bi namreč preprečil občini možnost, da se izreče o spornih značilnostih na Deželi odobrenega načrta za obvoznico, ki med drugim predvideva gradnjo viadukta pri Ločniš-kem mostu. Če bi bilo dokazano, da je pismo ustavil Scarano, ko ni bil več župan, pa bi bila zadeva še hujša in bi se postavilo tudi vpra-
šanje, ali je imel v nasprotju z interesi občine kak drug interes, da se načrt ne spremeni.
Mimo sodnih posledic pa bo gotovo afera imela tudi politične, saj je občinski svet z resolucijo svoj-čas zavezal upravo, da preveri načrt in zahteva morebitne popravke še posebej glede spornega viadukta. Pomembno je v tem pogledu stališče, ki ga je predsinoči zavzela svetovalska skupina KD na občini. KD je zavrnila sedanji načrt podjetja C osma oz. tisti njegov del, ki predvideva gradnjo viadukta. Iz vrst PSI pa že prihajajo vprašanja, kako to, da so se svetovalci KD lahko seznanili z načrtom, ki je bil doslej na občini nedostopen vsakomur razen županu in nekaterim funkcionarjem.
V ponedeljek se bo sestal občinski svet. Razlogov je dovolj, da lahko pričakujemo sila razburljivo razpravo.
V sredo se je mudil v Gorici vsedržavni tajnik Italijanskega enotnega sindikata policijskih delavcev (SIULP) Roberto Sgalla. Prišel je podpret goriški SIULP, ki že dalj časa vodi nelahka pogajanja s krajevno policijsko upravo za okrepitev osebja in opreme ter za izboljšanje struktur, v katerih delajo policijski delavci na Goriškem. V tem okviru se je med drugim sestal z goriškim kvestorjem in ga opozoril na pomanjkanje inšpektorjev in višjih nadzornikov, ki hromi zlasti delovanje sodne policije. Sgalla je kvestorju med drugim predlagal, da bi združili nekatere strukture, kar bi sprostilo nekaj delovne sile za operativne službe.
Vsedržavni tajnik SIULP pa je izkoristil svoj prihod v Gorico tudi za obisk pri kolegih v Novi Gorici. Tu ga je sprejel krajevni poverjenik sindikata slovenske milice Svito Pogelšek, na srečanju pa so bili prisotni tudi drugi predstavniki policije z obeh strani meje. Obe strani sta se zavzeli za utrditev sodelovanja in se v tem okviru tudi dogovorili za boljše
■ O obvoznici bo nocoj govor na javni razpravi, ki jo ob 17.30 prirejata v pokrajinski sejni dvorani mestna sekcija WWF in krožek Ricerca e Presenza. Govorila bosta načelnik sekcije WWF Claudio Freddi in bivši občinski odbornik Nicolo Fornasir, ki bosta poleg obvoznice obravnavala še druge aspekte varstva okolja ob reki.
Kriza industrije na Goriškem je iz dneva v dan težja
Kovinarji so včeraj stavkali za ohranitev delovnih mest
Nekaj sto delavcev kovinarske stroke je včeraj demonstriralo po goriš-kih ulicah, da bi opozorilo na nevarno zaostrovanje krize v treh podjetjih. Na Travniku je po sprevodu po Korzu govoril Gianfranco Valenta. Opozoril je na zaskrbljujoč položaj v tovarni kontejnerjev HFE v industrijski coni pri Sovodnjah, kjer je 105 zaposlenih v dopolnilni blagajni, v tovarni Setra v Romansu, kjer naj bi od skupnih 75 delavcev od 15 do 20 vpisali v dopolnilno blagajno ter na težave bivše tovarne Safog v Gorici, kjer namerava čedajsko vodstvo podjetja preusmeriti delavce iz Gorice v druge tovarne, v livarni v Stražicah pa naj bi proizvajali samo zahtevne odlitke.
Valenta je vodstvom podjetij očital nesposobnost in napake pri načrtovanju proizvodnje. Značilen je primer tovarne HFE, kjer bi se krizi gotovo izognili, ko bi poleg navadnih proizvajali na primer tudi hladilne kontejnerje, kar je bilo sicer že predvideno. Sindikati med drugim sumijo, da se za krizo nekaterih podjetij skrivajo dobičkonosne operacije s selitvijo proizvodnje drugam. Poleg tega tudi očitajo združenjema industrijcev in malih industrijcev na Goriškem, da sploh ne skrbita za pomoč včlanjenim podjetjem pri navezovanju poslovnih stikov in glede koriščenja zakonskih ugodnosti, pač pa morajo pogosto to breme prevzeti sami sindikati.
Na sliki (foto Marinčič) sprevod kovinarjev po goriškem Korzu
Odbor za razvoj letališča noče poskusov izigravanja
Odbor za varstvo in razvoj go-riškega letališča bo vsem goriškim kandidatom na volitvah predlagal, naj se obvežejo, da bodo v primeru izvolitve delovali v prid razvoju letališča in proti nevarnosti, da bi na njem sezidali šolo-vojašnico za več kot tisoč finančnih stražnikov. To je ena od pobud, ki so jih včeraj napovedali na tiskovni konferenci predstavniki odbora. Navzoči so bili občinski svetovalci različnih strank Co-cianni, Genovese, Lamberti, Coa-na, ter predstavniki drugih v odbor včlanjenih skupin in organizacij Feleppa, Michelini in Zuliani.
V odboru obstaja bojazen, da skuša obnovljena večina izigrati tako občinski svet, ki je prav z resolucijo proti šoli na letališču povzročil padec Scaranove uprave, kakor tudi več kot 10 tisoč Goričanov, ki so podpisali peticijo proti tej nameri. Nova večina se je sicer obvezala, da bo posebni svetovalski komisiji poverila nalogo, da preveri možno alternativno lokacijo. Kaj pa, če je ne najde? V tem tiči zajec, pravijo pri odboru. Odobrena resolucija namreč jasno pravi, da se šola ne sme zidati na letališču. Komisija ima dve alternativi: ali jo sezidajo drugje (v kaki opuščeni vojašnici po predhodnem zmanjšanju sedanjega faraonskega načrta oz. njegovi "raz-
cepitvi", saj bi stanovanjske zgradbe in športni objekti lahko bili tudi ločene od osrednjega kompleksa), ali pa šole ne bo v Gorici. Stranke politične večine (vendar ne večina občinskih svetovalcev, poudarjajo člani odbora za letališče) pa skušajo izigrati demokratično izrečeno voljo občinskega sveta, češ da je treba šolo vsekakor sezidati in da če ni alternativ, jo je nujno treba prav na letališču.
Prva bitka bo torej glede mandata komisije. Če bo ta izgubljena, bo odbor zahteval, naj se o gradnji na letališču izreče prebivalstvo na referendumu.
Bojijo pa se morebitnih trikov, kot na primer s pretvezo "vojaške tajnosti" neposredno iz Rima vsiljene gradnje mimo vseh odločitev Občine. Za ta primer pa napovedujejo, da bodo »brž ko bo na letališču zabit en sam žebelj, zahtevali naj Deželno upravno sodišče prepove gradnjo«. Pri tem se sklicujejo na podobne primere drugod po Italiji, ko so na primer skušali vsiliti prebivalstvu kasarne karabinjerjev mimo volje krajevnih uprav s pretvezo vojaške tajnosti. Vendar slednja je predvidena le za strateško-obrambne objekte, šola - četudi financarska -pa najbrž to ni.
Sodelovanje italijanske policije s slovensko
Aretirani zaradi mamil
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v TRSTU
v sodelovanju s slovensko sekcijo občinske knjižnice v Ronkah in osnovno šolo iz Romjana prireja otroško urico
»CICIBANOV KOS NA OBISKU«
Ilustrator in urednik Cicibana Božo Kos, bo naš gost danes, ob 10. uri v otroškem oddelku občinske knjižnice v Ronkah, Trg Unita 1.
Vabljeni otroci iz vrtca in osnovne šole
SKD HRAST
vabi na
VEČER
SLOVENSKE
PESMI
DUŠAN KOBAL - tenor SUZI FERFOGLIA - klavir
Povezuje MAURIZIO PERIC
v župnijski dvorani v Doberdobu
nocoj, 21. februarja, ob 20.15
Kot smo svoj čas že zabeležili, je slovenska policija v Ljubljani pred dnevi aretirala skupino mednarodnih prekupčevalcev z mamili. Zdaj smo zvedeli, da je do aretacij prišlo 10. t. m., aretiranci pa so državljani bivše Jugoslavije. Gre za 19-letnega Igrana Fejzu-laia, doma iz Dobridola pri Gosti-varju (Makedonija), sicer pa začasno stanujočega v Hotelu Park v Ljubljani, 19-letnega Idriza Čeko-viča, stanujočega v Gorazdovi ul. v Ljubljani, 21-letnega Blerina Krasniza, stanujočega v Meliški cesti 52 v Mariboru, in za 37-letno Dušanko Juvajac, stanujočo v Kodeljevi ul. v Ljubljani. Podatki so sicer nekoliko nepopolni, a za zdaj je vse, kar nam je o istovetnosti aretirancev uspelo izvedeti.
Pri četverici so ljubljanski policisti našli kilogram heroina, ki je bil namenjen na italijansko tržišče. Pri celotni akciji je s slovenskimi preiskovalci sodelovala italijanska policija, zlasti iz Gorice in iz Trsta. Slednja je slovenskim
kolegom posredovala podatke o treh ljudeh, ki so jih v okviru iste akcije prijeli na italijanski strani. Baje so to bile veze, ki so čakale na pošiljko heroina iz Ljubljane.
Sicer pa smo tudi zvedeli, da preiskovalci na obeh straneh meje že dalj časa zasledujejo moškega, ki naj bi vodil mednarodno zlikovsko mrežo. Ni izključeno, da bi to bil iraški državljan Tamer Ibrahim Nouralden, ki ga je italijanska policija prijela 12. oktobra 1990, ko je skupno z enim izmed sedanjih aretirancev v Ljubljani, in sicer z Idrizom Čekovičem, prevažal 3,5 kilograma heroina proti Milanu. Oba sta bila tedaj aretirana, očitno pa sta bila medtem že izpuščena na svobodo in sta nemudoma obnovila svoje zlikovske posle. Po razpoložljivih podatkih prekupčevalska mreža oskrbuje italijanski črni trg z mamili, ki prihajajo iz Turčije. Izvedenci so ugotovili, da gre večinoma za zelo čist heroin.
Tudi dva Videmčana aretirana v policijski akciji proti hašišu
V okviru akcije, pri kateri je goriška policija v noči med 29. in 30. januarjem aretirala 20-letnega Luca Sava, stanujočega v Sveto-gorski ul. 61 zaradi posesti 40 gramov hašiša, sta bila aretirana še dva druga mladeniča z Videmskega. Tako smo zvedeli na goriški kvesturi, kjer so nam povedali, da aretiranca sta A. B. in B. S., oba stara 21 let. Natančnejših podatkov nam niso posredovali, ker je preiskava še v teku.
Vojaka sta s Sicilije prinesla marijuano
Agenti železniške policije so v Tržiču prijeli dva mlada Sicilijanca na služenju vojaškega roka v naših krajih, ki sta se s krajšega dopusta vrnila z manjšima dozama marijuane. 20-letni Orazio Stra-cuzzi iz Mešsine je imel 5 gramov, 20-letni Salvatore Liotta iz Cata-nie pa 10 gramov mamila.
medsebojno spoznavanje. Vsedržavni tajnik Roberto Sgalla je na srečanju, ki se je odvijalo v prijetnem vzdušju v Park hotelu, med drugim izrazil pripravljenost, da podpre kandidaturo sindikata slovenske policije za vstop v mednarodno sindikalno zvezo, ki združuje policijske sindikate iz 18 evropskih držav.
Dan kulture v Števerjanu
V Kulturnem domu na Bukovju bo jutri ob 20.30 večer ob dnevu slovenske kulture, ki ga prireja društvo Briški grič. Na večeru v režiji Stena Vilarja sodelujejo učenci osnovne šole Dobrovo, mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe (dir. Barbara Šinigoj), gledališka igralca Nadja Straj-nar-Zadnik in Rastko Tepina in števerjanska gledališka skupina Oder mladih. Slavnostni govornik bo predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič. Odprli bodo tudi razstavo predmetov iz zbirke Odseka za zgodovino in etnografijo pri knjižnici Damir Feigel, ki so jo pripravili zdenko Vogrič, Silvan Pittoli in Roman Juretič in jo bo predstavil etnolog Andrej Furlan.
Sen. Cossutta bo odprl nov sedež KP v Gorici
Komunistična prenova bo v Gorici začela volilno kampanjo jutri z javno manifestacijo v pokrajinski sejni dvorani, kjer bo ob 18. uri govoril senator Armando Cossutta.
Pred tem bodo ob 16. uri odprli nov pokrajinski sedež KP na Travniku št. 49. Slovesnosti ob odprtju se bo udeležil tudi sen. Cossutta.
Goriški sindikat Italijanske zveze tobačnih prodajalcev obvešča, da so v pooblaščenih tobačnih prodajalnah od včeraj na prodaj ko-leki za vozniška dovoljenja za leto 1992. Kolek za vozniško dovoljenje kategorije D in E stane 17 tisoč lir, kategorije C 18 tisoč, kategorije B pa 22 tisoč lir.
razna obvestila
Knjižnica Damir Feigel bo danes zaprta do 13. ure.
Krščanska demokracija prireja nocoj ob 18. uri v dvorani Cocolin v Ul. Semi-nario razpravo o aktualnih problemih v mestu. Govorila bosta župan Tuzzi in mestni tajnik stranke Tripani.
Kmečka zveza obvešča, da 28. februarja zapade rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indennita com-pensativa).
kino
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Un medico, un uomo«. Igra VVilliam Hurt.
CORSO 17.30-22.00 »Cosi fan tutte«. Prep. ml. pod 18. letom.
VERDI 20.30 Gledališka predstava »Una giornata con la mamma«. Nastopa Simona Marchini.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Mio padre che eroe«.
Nova Gorica
SOČA 20.00 »Srečanje z Venero«. Filmsko gledališče: 18.00-20.15 »Terakota bojevnik«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Kraljevi ribič«. 22.00 »Sluge strasti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 531567. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787.
pogrebi
Danes v Gorici ob 10.25 Angelo Sari iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Ob zadnjih poezijah Miroslava Košute v knjigi iz zbirke Devin
Riba kanica kot odčarani svet s pridihom hudomušnega smeha
Razstava in druge pobude ob obletnici smrti
Osebnost in fotografije umetnice Tine Modotti
Za poezijo, kakršno beremo v Ribi kartici, je danes treba nekaj poguma. To ni pesem, ki bi za vsako ceno silila v ospredje, ki bi pomenila, da se izrazim po Šalamunovo, neznosen škandal. Košutova izpoved je diskretna, vse prej kot hermetična, izpoved, ki nikoli ne izgubi svojega pomenskega zaledja in ki pogosto obrača svoj pogled v preteklost, vendar tako, da se zliva z njo v novo stvaritev.
Tudi v slogu, posebno v modernističnih, večkrat nedorečenih metaforah, ki imajo znotraj njegove lirike posebno moč, še vedno odkrivamo sled klasike, notranjo povezavo med sicer pogosto oddaljenimi semantičnimi polji. To pa pomeni, da je pesnikov izraz vendarle daleč od tistega radikalnega modernizma, ki se je začrtal v marsikatero sodobno zbirko tudi na domačem Parnasu. Če dalje upoštevamo Barthesovo tezo, da je vsako literarno delo sobana odmevov ali mozaik citatov, kot bi rekla J. Kristeva, potem moramo priznati, da tudi v tem Košuta ni izjema. Postmodernistična intertekstual-nost je v tej liriki več kot opazna. V njegovi »pesniški sobani« odmevajo predvsem glasovi slovenske klasične in modernistične pesmi (Prešeren, Jenko, Gregorčič, Župančič, Kette, Kosovel), ljudski melos s svojim metaforičnim zaledjem, s kitično disciplino, ritmom in pogosto tudi z rimo, odmeva dalje glas tuje poezije, od G. Lorce do Ahmatove in Cvetajeve, da omenim vsaj tiste pesnike, ki jih je avtor v Ribi kartici sam priklical v svoj pesniški svet (Hrepenenje v belem, Poletni dan). Vendar je Košutova lirika take vrste, da zna oživiti že kanonizirani pesniški slovar z novimi, dodatnimi pomeni, ki pomagajo, da besede in podobe, utrujene od tradicije in zato mestoma izrabljene, na novo spregovorijo. Metafore same pa hkrati že razkrivajo duhovni tloris te najnovejše Košutove zbirke, ki je v pesmih prvega razdelke Galebi golobi, torej na najbolj izpostavljenem mestu, ubran v enotno eksistencialno čutenje, zapečateno z besedo Nič. Gledano iz te perspektive, je človekov položaj v svetu položaj skrajne ogroženosti in nesmisla, skratka, položaj »čakanja«, kot pravi Košuta, še več, položaj »predsmrtnega hropenja« ali neustavljivega bližanja tistim, ki so že šli. Kar ostaja za človekom po smrti, je samo še bežna sled, ki jo pustijo za sabo »odtisi nog« (Čakanje, Pijem, Dodatna sled). V tej viziji dušeče brezizhodnosti je razumljiva pesnikova molitev, njegov tihi krik po rešitvi: »Moliš, da se rešiš od tod« (Nokturno na pomolu). Nič in smrt, ki sta se tako krčevito ugnezdila v evropski poeziji 20. stoletja in pri Košuti zlohotno prežita na človeka, ujetega v svojo nemoč, se materializirata v morda najučinkovitejši metafori celotne zbirke, v strašljivi podobi ribe kanice, ki je burila pesnikovo otroško fantazijo s svojo magično slovensko-italijansko jezikovno simbiozo. Čeprav se je riba kanica iz pesnikove mladostne, z empirijo premešane domišljije, v njegovi zreli zavesti razkrila kot navaden morski pes, to ne zmanjšuje semantične zgoščenosti te za uho iz osrednje Slovenije tako nenavadne sintagme. Košutov pesniški jezik je jezik sugestije in kot tak stvari ne označuje do kraja, temveč širi njihove pomene čez meje °bičajnega in dogovorjenega. Tako se riba kanica v istoimenski Pesmi, ki je dala zbirki naslov, razraste v uničevalni simbol zime in smrti, v nepopustljivega stražarja °b izhodu na »ocean«. Ob tej zadnji pomensko tako odprti besedi, bi bilo odveč opozarjati na Kosovelov osrednji polivalentni simbol iz Tragedije na oceanu, simbol, ki 9a naš pesnik nedvomno črpa iz Jhetaforičnega fonda svojega predhodnika, vendar hkrati napolnjuje s subjektivno, dodatno vsebino. In Vendar v trpnem čakanju na konec hi mogoče spregledati pesnikove-9a »hrepenenja v belem«, ki ga je vtkal v sklepno pesem prvega razdelka (Hrepenenje v belem) in ki Učinkuje kot plah, a hkrati ohrab-rUjoč kontrapunkt prejšnji uničevalni simboliki. »Hrepenenje v be-iem« je torej hrepenenje po lepoti,
jasnosti in čistini, ki pa lahko živi in diha samo v poeziji:
Odpisal bom srce in vrgel v val, naj se prelije čez grebene iz koral v belo poezije.
Drugi razdelek opozarja z igro besed, vtkano v naslov Vzporednice porednice, na lirsko izpoved povsem drugačnega kova, ki si jo moremo razložiti kot posebno, čeprav trenutno obliko pesnikovega upiranja trpnemu čakanju na »ocean«. Gre za sklop zračnih, duhovitih, mestoma ironičnih, pogosto po ljudski meri, ritmu in slogu ubranih pesniških domislic. Ljudsko pesništvo pa služi Košuti le kot vzorec, ki'ga aktivira na še neizrabljen način. Folklorni topos je tu napolnjen z novo, večkrat depo-etizirano vsebino, ki razdira, kot je delal nekoč Jenko, naivnost ljudske pesmi, čeprav po izbiri oblike in sloga večkrat opozarja nanjo. Prozaična, na vsakdanjo stvarnost oprta opisnost se tu dotakne vsega, tudi čustva, kot je ljubezen, ki ni zavarovano pred humorjem, dvomom, razdiralno skepso. Labirint metafor se izgublja in daje prostor metonimiji, pri kateri je razmerje do danega sveta bolj zavezujoče:
Ta stisk roke se je rodil slučajno, a zdaj sva v njem: naj te ne moti, da ne bo za trajno -kaj pa je dano trajnega ljudem?
(Stisk roke)
Dvom se razširi tudi na druge varnostne sisteme in načenja njegovo poezijo samo:
V	soparnem dnevu deklica vzdihuje. Jaz tudi: berem dobre verze. Tuje.
(Poletni dan)
V	tretjem razdelku Razglednice raz je še bolj kot prej opazna pesnikova navezanost na konkreten prostor, na Trst in njegovo okolico, ki s svojimi ulicami in trgi zaživi v pestrosti večnacionalne pre-mešanosti (Nerešena uganka, Ulica Trento, Gospa iz drugih časov). Nekdanje pomorsko velemesto, danes deklasirano in propadajoče, ki ga je Košuta kot že Pahor, Rebula in vrsta drugih zarisal na slovenski zemljevid poezije, ustvarja kljub pripetosti na ta svet s svojo vzvišeno odmaknjenostjo občutek tujstva, ki ga je vse težje prenašati (Šestič Karel VI.). Parafraza Župančičevih verzov »Hodil po zemlji sem naši« v pesmi Jutrišnje tržaško jutro doživi tu, po Šalamu-
nu, spet drugačno branje, kot se nam ponuja v izvirniku. Pri Košuti izzveni, posebno ko je projicirana v prihodnost, kot opomin na tiho, neustavljivo asimilacijo. Brezizhodno iskanje lastne identitete pa še problem dvojne duše, ki je zaznamoval tudi nekatere vidne italijanske duhove tega mesta, bo prej ali slej načel vsakega izmed nas. Vendar gre za spoznanje, ki ga Košuta izreče na videz neprizadeto ali vsaj brez patosa:
Hodil po zemlji sem naši, hodim in
jiščem
in vem, o vem, da je iskanje zaman. Slišim le grla v znanki s tujim (besediščem, da s koledarjem računam: ni daleč
[dan,
ko se v meni dva jaza zbudita,-Ma c osa vuoi - cosi e la vita!
(Jutrišnje tržaško jutro) Zadnji razdelek zbirke Dom-dim je posvečen domu v najširšem pomenu te besede, domu, katerega temelji so se zamajali in doživeli usodo vseh tistih varnostnih sistemov, h katerim se je nekoč zatekal in v katere je morda veroval. V kosovelovsko intonirani baladi, ki jo je postavil na konec zbirke, zazija praznota v vsej svoji »zadrgnjeni« grozi, tako da se zdi, kot da je prostor že davno votel in gol, daje konec že tu (Vrata IHS).
Ce je res, kar pravi Kafka in za njim Magris, da želi književnost malega naroda v svoji ogroženosti pozitivne in tolažilne glasove, brez katerih ne more preživeti, potem moramo ob Košutovi pesmi ugotoviti, da ta trditev ne drži, vsaj ne povsem. Pozitivnih in tolažilnih besed je v Ribi kanici bolj malo. Njegova pesem ne želi tolažiti, pomirjati ali uspavati; njen duhovni prostor je odčarani svet brez idile in brez patosa, brez šminke na obrazu, nad katerim se zlovešče razteza Nič. Vendar Košuta ne bi bil Košuta, če ne bi znal tudi v trenutkih najhujše poraženosti in depresije stopiti sebi za hrbet, pogledati nase od zunaj, zamahniti z roko, skratka, se vsaj za trenutek sprostiti v hudomušen smeh, ironijo, humor. Njegovo odprtost moderni relativizaciji in destabilizaciji zamejujeta samo dve idealiteti, dve temeljni jedri, jezikovni in nacionalni etos, ki ohranjata pri življenju pesnikovo že močno zamajano hierarhijo vrednot. Lastnost, ki predstavlja eno glavnih postavk regionalne tipologije književnosti na slovenskem zahodu.
MARIJA PIRJEVEC
VIDEM — V okviru prireditev ob 50. obletnici smrti umetnice Tine Modotti bo vodstvo videmskih muzejev odprlo razstavo o življenju in delu fotografinje. Za to priložnost so v prostorih Galerije za sodobno umetnost v Vidmu (na Trgu Paolo Diacono) pripravili zajetno razstavo fotografskih del Tine Modotti, ki jo bodo občinstvu predstavili nocoj ob 18.30.
Dobršen del razstavljenih del javnost še ne pozna, predstavljajo pa pomemben prispevek k vrednotenju osebnosti te ženske, ki je prerano umrla 5. januarja 1942. leta v Mehiki.
Na razstavi bodo ob fotografijah na ogled tudi dokumenti in spisi, ki prinašajo zanimivo pričevanje o osebnosti Tine Modotti. Umetnica je zaslovela predvsem zaradi fotografij z družbeno tematiko, ki so postale kričeč manifest proti takratnim desničarskim in prevratniškim oblastem v Evropi in Ameriki.
Da bi vsestransko osvetlili osebnost te umetnice, so pred tremi leti imenovali poseben odbor, ki si je kot glavni cilj zadal nalogo ovrednotiti umetniško delo Tine Modotti. V okvir takšnega prizadevanja sodi tudi mednarodni simpozij, ki ga odbor pripravlja za prihodnjo jesen.	RUDI PAVŠIČ
Franko Vecchiet in njegove sirene
Nocoj (ob 18.30) bo v galeriji Bassanese (na Trgu Giotti 8) otvoritev najnovejše razstave Franka Vecchieta. Naj novejše zato, ker je Vecchiet pripravil, v kontrastu s svojimi grafikami, novo serijo del, ki so nadaljevanje ustvarjanja predmetov, kipov ali splošno umetniških stvaritev na robu med igro in takoimenovanim resnim ustvarjanjem.
Na igro se naslanja tudi znani designer in umetnik Bruno Munari, ko v kratkem zapisu ob vabilu za razstavo razglablja o umetnosti kot aktivnosti v igri: »Sodelovanje celotne osebe, ki ga zahteva umetnost, je tipično tudi za igro, medtem ko delo zahteva le delno vživetje«.
V delih, ki bojo razstavljena, vidimo predvsem igro, kajti stvaritve nimajo nobene uporabnosti, so le odraz trenutne želje po ustvarjanju in prenosu domišlijskih prebliskov v konkretne oblike. Kot nam naslov razstave Vabila siren pove, hočejo biti vaba za obiskovalca, da se dotakne samih del in jim prisluhne. Tokrat so namreč tudi zvoki sestavni del umetnikovih stvaritev, ki dodajajo tridimenzionalnim umetninam še četrto dimenzijo.
Ostaja pa v teh delih veliko elementov iz bogatega Vecchietovega grafičnega opusa tako v kolorističnem kot v kompozicijskem pristopu. Zamolklim barvam osnove kontrastno odgovorijo živobarvni detajli; prav tako se igra kontrastov ponovi v materialnem smislu z uporabo različnih sestavin od lesa preko kovine do kamna. Njegova glavna izrazna snov pa je predvsem les, ki se pne od matrice za lesorez do uporabe istega za sestavo in grajenje ustvarjenih del.
SERGIJ CESAR
Znamenite francoske pravde v drobni knjižici založbe Sellerio
Tri zgodbe, ob njih tri razsodbe sicer stare, a lahko bi bile nove
Franvdiš Cavot de Pitava!
Cause ceiebri ecl intercssanti
Pred kratkim je izšla v vsedržavni založbi Sellerio iz Palerma zanimiva in poučna knjiga z naslovom Cause ceiebri ed interes-santi (Znamenite in zanimive pravde). To je izbor iz istoimenskega monumentalnega dela znanega francoskega odvetnika in zapisovalca takratnih dogodkov Francoisa Gayota de Pitivala, ki je obsegal celo vrsto debelih knjig, sicer neberljivig prav zaradi svojega obsega.
Izbor za tisk je pripravil in knjigo vsestransko uredil tržaški časnikar Piero Spirito. Urednik si je zadal težaško delo izbire naj-
bolj znamenitih pravd, ki so burile Francijo v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
Marsikdo se bo lahko ob takem izboru spraševal, kaj nam lahko povedo sodne pravde in obravnave, ki so se odvijale pred več stoletji. In prav tu je presenetljiv odgovor: takratne pravde so bile na las podobne današnjim, kot da bi hotele dokazati, da se človekova duša s stoletji ni spremenila, kot da so človekove strasti, želje, ambicije, pa tudi deviacije in zahrbtnosti ostale povsem enake. Enake pa so tudi sodniške napake, ki se seveda dogajajo v podobni meri in obliki tudi danes, enako število razsodb je pravičnih, izzivalnih ali pa »zglednih«, kot da bi se človek s časom ničesar ne naučil.
Ta zbornik je torej prav zato zanimiv, saj dokazuje, da se z zunanjim napredkom človekova notranjost ni bistveno spremenila. Knjigo o znamenitih in zanimivih pravdah lahko torej vzamemo v roke kot priročnik, kot odvetniški pripomoček, ali pa tudi kot napet kriminalni roman.
Po daljši uvodni študiji urednika Piera Špirita so namreč objavljene tri emblema-tične zgodbe. Prva je posvečena znani zastrupljevalki markizi de Brinviller, ki so jo spoznali za krivo smrti očeta in dveh bratov; druga je zgodba reveža, ki je hotel dokazati, da je sin mestne bogatašinje, ker bi tako podedoval njeno imovino; tretja pa je zgodba gospoda d'Angladeja, ki je bil po krivem obsojen, da je okradel nekega bogatega soseda.
Gre torej za tri zgodbe, ki bi se lahko zgodile tudi kasneje, predvsem pa bi tudi razsodbe lahko bile današnje... (f. m.)
Po sinočnjem predzadnjem kolu polfinalne faze v evropskem košarkarskem prvenstvu
Gbona boljša od Knorra, Philips še upa
Za izvedbo 01 leta 2.002
Kandidatura za igre ob tromeji pridobiva na teži
Predzadnje kolo evropskega košarkarskega prvenstva se je slabo končalo za bolonjski Knorr, ki si je z zasluženim porazom proti zagrebški Giboni zapravil (razen če ne pride do čudeža v zadnjem kolu) drugo mesto v skupini. Na to mesto po sinočnjem uspehu proti Arisu, ki pa se je že posvetil izključno domačemu prvenstvu (igral je namreč brez Galisa, Yannakisa in Li-piridisa), še vedno upa milanski Philips. Izidi:
SKUPINA A
KNORR - GIBONA	94:97 (42:48)
KNORR: Brunamonti 26, Romboli, Coldebella 18, Zdovc 12, Dalla Vec-chia 4, Binelli 4, VVennington 16, Ca-vallari 10, Bon 4.
GIBONA: Sunara 7, Radulovič 21, MrsicT 17, Alanovič, Cvijetičanin 26, Knego 2, Sobin 17, Arapovič 7.
SODNIKA: Gerrardi (VB) in Pitsil-kas (Gr.); PM: Knorr 17:23, Gibona 22:29; PON: Binelli (34), Arapovič (38), Cavallari (39); 3 TOČKE: Knorr 7:19 (Brunamonti 5:9, Zdovc 1:6, Bon 0:1, Coldebella 1:3), Čibona 7:24 (Sunara in Mersič 1:3, Radulovič 3:12, Cvijetičanin 2:6); GLEDALCEV: 7.000.
PHONOLA - KALEV 91:100 (54:53)
PHONOLA: Gentile 22, Esposito 14, Rizzo 8, Tufano 8, Brembilla 8, Dona-doni 4, Avent 25, Ancillotto 2.
KALEV: Kuusmaa 23, Sokk 28, Sak-sakulm 11, Nagel 7, Rumma 3, Baben-ko 17, Pemka 11.
SODNIKA: Radič (Hrv.) in Leen-mann (Švi.); PM: Phonola 12:14, Kalev 23:33; 3 TOČKE: Phonola 3:14 (Gentile 3:7, Esposito 0:5; Donadoni 0:2); Kalev 9:16 (Kuusmaa 6:11, Sokk 2:3, Nagel 1:1, Pemka 0:1); PON: Saksakulm (33), Babenko (36), Avent (39), Gentile (39); GLEDALCEV. 3.484.
Ostala izida 13. kola: Slobodna Dalmacija Split - 01ympique Antibes 92:90, Barcelona - Makabi Tel Aviv 35:88.
Lestvica: Barcelona in Makabi 20, Knorr in Gibona 18, Slobodna Dalmacija 12, 01ympique 8, Kalev in Phonola 4.
Prihodnje kolo (27.2.): Makabi -Knorr, Phonola - Barcelona, Gibona -Slobodna Dalmacija, Kalev - 01ympi-que.
SKUPINA B
PHILIPS - ARIS	117:86 (53:38)
PHILIPS: Biffi, Blasi 16, Pittis 11, Ambrassa 6, Rogers 23, Dawkins 9, Riva 16, Pessina 17, Montecchi 12, Bal-di 7. ■
ARIS: Baltatzis 6, Paralikas, Romani-dis 21, Vourtzoumis 19, Pecarski 16, Agelidis 16, Ioannou 8.
SODNIKA: Mailhabiau (Fr.) in Ara-ujo (Por.); PM: Philips 20:23, Aris 22:30; PON: Baldi (40); 3 TOČKE: Philips 11:27 (Blasi 4:4, Pittis 0:1, Ambrassa 0:1, Rogers 2:3, Riva 2:8, Pessina 1:1, Montecchi 2:6, Baldi 0:2); Aris 6:15 (Baltatzis 0:1, Paralikas 0:1, Romanidis 4:8, Vourtzoumis 0:1, Agelidis 2:4); GLEDALCEV: 4.000.
Ostali izidi 13. kola: Bayer Leverkusen - Joventut Badalona 88:84, Maes Pils Malines - Commodore Den Hel-der 75:64, Estudiantes Madrid - Partizan Beograd 75:72.
Lestvica: Joventut 20, Philips in Estudiantes 18, Partizan 16, Bayer 14, Maes Pils 8, Aris 6, Commodore 4.
Prihodnje kolo (27.2.): Joventut -Maes Pils, Estudiantes - Bayer, Commodore - Philips, Partizan - Aris.
Smelt Olimpija odličen
SMELT OLIMPIJA - PAOK	81:68 (39:31)
SMELT OLIMPIJA: Horvat 7 (2:2), Daneu 4, Mirt 8 (2:2), Hauptman 20 (1:1), Vilfan 18 (2:2), Kotnik 14, Djurišič 10 (1:1).
PAOK: Stavropoulos 6 (1:3), Buturis 2 (0:1), Prelevič 29 (11:11), Barlovv 24 (7:9), Fasoulas 5 (1:2), Makaras 2 (2:2).
GLEDALCEV: 3.500; SODNIKA: Zanon (It.) in Koller (ČSFR).
LJUBLJANA — V vsej letošnji sezoni evropskega pokala branilec lovorike, solunski PAOK, še ni doživel poraza v gosteh, v Ljubljani pa je v sinočnji prvi polfinalni tekmi ostal potolčen do kolen. Niti za trenutek ni mogel ogroziti slavja domačih, ki so še enkrat dokazali, da lahko ta hip res premagajo vsakega tekmeca v Evropi.
Samo 5:4 je vodil PAOK na vsej tekmi, nakar je Djurišič s trojko vrnil igro v domači tok in Grki do konca tekme niso mogli več ogroziti zmage domačih. Daneu in pozneje Horvat sta v obrambi kar dobro rešila problem Preleviča, pa tudi sicer je vsa peterka, oziroma vseh osem igralcev, ki so tokrat nastopili, pokazala, kaj je vrhunska evropska obramba. Sagadinova zahteva, da ne smejo dobiti več kot 80 točk, se je tokrat uresničila pri 68, kar je bil za goste pravi šok. Reprezentančni center Fasoulas sploh ni prišel do igre proti Kotniku in tudi Kraljeviču, Djurišič je spet pokrival skoraj ves prostor pod košem, Hauptman in Vilfan niti branilcem nista dala prav dihati, tako da se za goste drugače tudi ni moglo končati. Kvečjemu še bolj katastrofalno bi lahko bilo, če bi domači bolje zadevali in izgubili manj žog v trenutkih, ko je bilo to najmanj treba.
Proti koncu se je Grkom sicer porodilo upanje vsaj na manjšo razliko, toda Hauptman in za njim Vilfan sta jih s trojkami le dotolka in trener Ivkovič tudi med minutami odmora ni imel svojim kaj pametnega svetovati, ker re-
šitve zanj sploh ni bilo. Smelt Olimpija je v obeh polčasih ušla sicer največ za 13 točk, toda vseskozi je bilo jasno, da PAOK ne more do zmage, pa naj menjava igralce kakor hoče. Na drugi strani pa se pri domačih prav nobena menjava ni poznala. Igra pač na evropski ravni, kakršna pomeni presenečenje letošnje sezone.
»Vsa čast fantom, vsem, za takšno obrambo. Nekaj napak je še bilo, nekaj prehitrih metov, malce slabši odstotek od daleč, toda vse v mejah, ki so potrdile našo premoč. Vemo, kaj nas čaka v Solunu, toda pripravljeni odhajamo tja,« je bil zadovoljen trener Sagadin.
Med gosti so vrhunski košarkarski večer doživeli tudi Milan Kučan, Lojze Peterle, dr. Peter Vencelj, Jelko Kacin in drugi. (S.T.)
GLAXO - REAL MADRID	71:79 (46:42)
GLAXO: Brusamerllo 4, Savio 12, Kempton 23, Minot 8, Moretti 10, Gallinari, Scheoni 14.
REAL: Llorente 2, Romay, Brjukov 24, Antunez 8, Brown 14, Cargol 2, Simpson 21, Martin 8.
SODNIKA: Dorizom (Fr.) in Grbac (Hrv.); PM: Glaxo 13:20; Real Madrid 20:24; TRI TOČKE: Glaxo 6:15 (Brusa-marello 1:4, Savio 2:3, Minto 0:3, Moretti 1:2, Schoene 2:3), Real Madrid 9:18 (Llorente 0:1, Birjukov 2:5, Antunez 2:2, Cargol 0:1, Simpson 5:9); GLEDALCEV: 5.152.
VERONA — Domačini so v prvem polčasu igrali odlično, imeli so tudi 11 točk prednosti, a Simpson je s štirimi meti za tri točke pomagal svoji ekipi, da je ob polčasu zmanjšala zaostanek. Verončani so še 6' pred koncem vodili s 66:60, a izkušeni Španci so prvič povedli 3'31" pred kocem (66:67), po košu Kemptona pa je nezadr-ži Simspon z zadnjo »trojko« ponesel svoje moštvo v dokaj zanesljivo vodstvo in bržkone tudi v uvrstitev finale. Bo tam igral s Smeltom Olimpijo?
TRST — Ob povratku iz Albertvillu, kjer se je udeležil promocije skupne kandidature Trbiža, Beljaka in Jesenic za organizacijo olimpijskih iger leta 2.002, je deželni odbornik za šport in prosti čas Gioacchino Francescutto poročal ustreznim deželnim komisijam za šport in turizem. Po njegovem mnenju je zamisel o igrah ob tromeji naletela v Albertvillu na zelo dober odmev, znano pa je stališče predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha, ki je že z naklonjenostjo govoril o možnosti, da igre organizira skupaj več držav. Stališče Samarancha, je članom komisije dejal Francescutto, nas navdaja z zaupanjem, ker posredno priznava veljavnost naše zamisli. Po mnenju deželnega odbornika objekti, infrastrukture in prometne povezave že obstajajo, do leta 1995 pa je treba poiskati nova zavezništva in premagati konkurenco, zlasti iz Doline Aosta.
Camporese odličen
STUTTGARD — Italijanski tenist Omar Camporese je resnično v izvrstni formi. Sam je v Davisovem pokalu premagal Španijo, osvojil je milanski turnir »Muratti time«, zdaj pa mu odlično gre tudi na turnirju ATP v Stuttgartu. V osmini finala je brez težav s 6:3, 6:1 odpravil 8. nosilca Novačka (ČSFR). V četrtfinalu bo Camporese igral proti Švedu Edbergu, ki je s 6:1, 6:2 premagal Avstrijca Antonitscha.
Ostali izidi: Siemerink (Niz.) - Becker (Nem.) 6:3, 6:4, Courier (ZDA) -Krajicek (Niz.) 6:3, 3:6, 6:3, Ivaniševič (Hrv.) - Delaitre (Fr.) 6:3, 7:6, Korda (ČSFR) - Jarryd (Šve.) 7:3, 7:5.
Na dvoranskem atletskem mitingu v Sevilli
Kiptanui novi rekorder na 3.000 m
Z novo zmago v prvi moški odbojkarski diviziji
01ympia še vedno na vrhu
1. MOŠKA DIVIZIJA
SEVILLA — Kenijski atlet Moses Kiptanui je na mitingu v Sevilli postavil nov svetovni dvoranski rekord v teku na 3.000 m: razdaljo je Kiptanui pretekel v 7'37"31. Prejšnja znamka (7'39"20) je pripadala Belgijcu Emielu Puttemansu, postavil pa jo je leta 1973.
Turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — V 3. kolu tradicionalnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu so takole igrali: Roma - Bologna 1:0, Vasas Budimpešta
-	Bari 0:0, Napoli - Torino 1:0, Avellino
-	Nottingham Forest 1:0, Juventus -Cesena 2:2, Modena - Metz 6:1.
VRSTNI RED - SKUPINA A: Roma 4, Bari 2, Bologna in Vasas 0; SKUPINA B: Napoli 4, Torino in Avellino 2, Nottingham Forest 0; SKUPINA C: Juventus in Modena 2, Metz in Cesena 1; SKUPINA D: Milan in Parma 2, Foggia in Dukla Praga 0; SKUPINA E: Inter 2, Bayer Leverkusen, Atalanta in Udinese 0.
Prijateljska srečanja
VIDEM — V prijateljski nogometni tekmi je Udinese z 2:0 (1:0) premagal enajsterico Hallescher (bivša NDR). Oba zadetka je dosegel Sensini.
Nekaj ostalih izidov prijateljskih srečanj: Bologna - Dinamo Minsk 0:1 (0:0); El Salvador - ZDA 2:0 (1:0); Anglija - Francija 2:0 (1:0).
Beckenbauernoče k Bayernu
MUENCHEN — Franz Beckenbauer, podpredsednik muenchenskega Bayerna, je odločno zanikal, da je pripravljen sprejeti vodstvo ekipe namesto Danca Sorena Lerbyja. »Prestar sem, da bi lahko še hodil na igrišče in pravil igralcem, kaj naj delajo«, je izjavil Beckenbauer. Dodal je, da bo po njegovem mnenju Lerby moral pospraviti kovčke, če bo Bayern izgubil še proti Bochumu.
Bajna ponudba Holyfieldu
LONDON — Iz Anglije je prišla bajna ponudba za svetovnega prvaka v težki kategoriji, Evanderja Holyfiel-da: pripravljeni so mu odšteti 25 milijonov dolarjev (okrog 30 milijard lir) za srečanje z Britancem Lennoxom Le-wisom. Dvoboj naj bi priredili junija ali prve dni semptembra na nekem stadionu. Lennox naj bi prejel okrog 4 milijone dolarjev (približno 5 milijard lir).
Oliva ubranil naslov
SAN PELLEGRINO — Italijanski boksar Patrizio Oliva je ubranil evropski naslov v velter kategoriji. Oliva je Francoza Fernandeza premagal po točkah v 12 krogih.
Moštvo 01ympie je z zmago ohranilo vodstvo na lestvici skupaj z ekipo Grado. Sledi jima Val, ki je osvojil prepričljivo zmago. Tudi Naš prapor je bil tokrat močnejši od nasprotnika, a ostaja na dnu lestvice.
Izidi 10. kola: 01ympia - Torriana 3:1, Naš prapor - Intrepida 3:1, Val -Fincantieri 4:0, Lib. Cormons - Corri-doni 3:1, Grado - Caldini 3:1.
Lestvica: 01ympia in Grado 16; Val 14; Caldini 12; Lib. Cormons in Torriana 10; Fincantieri 8; Corridoni 6; Naš prapor 4; Intrepida 2.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Soča z demotivirano igro izgublja priložnost, da ohrani stik s prvimi na lestvici.
Izidi 10. kola: Sagrado - Soča Sca-me 0:3, Lib. Villesse - Lib. Gorizia 3:1, Azzurra - Farra 0:3, Lib. Cormons - Pi-eris 3:1.
Lestvica: Farra 16; Sagrado in ACLI Ronchi 14; 01ympia 12; Soča in Corridoni 10; Lib. Villesse 8; Lib. Gorizia 4; Lib. Cormons, Azzurra in Pieris 2 (počivala je 01ympia, tekmo manj imata ACLI Ronchi in Corridoni).
DEČKI
Val je na vrhu lestvice dohitel 01ympio, ki je v tem kolu počivala.
Izidi 7. kola: ACLI Ronchi - Val 2:3, Lib. Turriaco - Torriana 0:3.
Lestvica: Glympia in Val 10; Torriana in ACLI Ronchi 4; Lib. Turriaco 0.
DEKLICE
Izidi 12. kola: Sovodnje - ACLI Ronchi 0:3, Soča Čerimpex - Villacher Bier 3:0, Lib. Gorizia - Lib. Villesse 3:1.
Lestvica: ACLI Ronchi in Lib. Gorizia 18; Soča Čerimpex, Villacher Bier in Lib. Villesse 12; Sovodnje 10; Mossa Candolini 4; Cormons 0 (počival je S. Luigi, Mossa Candolini in Cormons imata tekmo manj).
NARAŠČAJNICE Skupina A
Izidi 6. kola: Polis. 01ympia - Sagrado 0:2, Mossa Candolini - Intrepida 2:0, Villacher Bier - Staranzano 0:2.
Lestvica: Sagrado 12; Staranzano 10; 01ympia 6; Pieris in Mossa Candolini 4; Morarese in Intrepida 2; Villacher Bier 0.
Morarese in Pieris morata nadoknaditi eno tekmo.
Skupina B
Izidi 6. kola: Torriana - Zulli Gorizia 0:2, Allvvorks - Lib. Cormons 2:0.
Lestvica: Allvvorks 10; Lib. Gorizia 8; Torriana in Sovodnje 6; Lucinico in Lib. Cormons 2, ACLI Ronchi 0 (počivale so Sovodnje, Lucinico in ACLI Ronchi morata nadoknaditi 1 tekmo).
Na sedežu lonjerske Adrie predstavili 16. izvedbo mednarodne kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI
obvestila
Med petimi reprezentancami tudi Slovenija in Hrvaška
Adriina mednarodna amaterska kolesarska dirka za'Trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, znanilka pomladi pri nas, je pred durmi. Letošnja, že 16. izvedba, bo namreč v nedeljo 1. marca, včeraj pa je bila na sedežu lonjerskega kluba tradicionalna predstavitev, ki je po ugledni udeležbi gostov in številnih, ne le rutinskih posegih, potrdila pomen in odmevnost te prireditve ter priljubljenost, ki, ne le v kolesarskih krogih, obkroža požrtvovalne lonjerske športne delavce.
Čeprav bo tudi letos nastopila smetana italijanskega kolesarstva (na Startu bo tudi drugouvrščeni na lanskem svetovnem prvenstvu v Stuttgardu Davide Rebellin), se verjetno ne motimo, če trdimo, da bo dirka tokrat v znamenju nastopa predstavnikov novonastalih držav Slovenije in Hrvatske (organizator je povabil tudi tekmovalce iz Srbije, vendar ni dobil nobenega odgovora), če pa upoštevamo še nastop češke reprezentance in Avstrijcev, bodo na dirki skupno tekmovali kolesarji iz petih držav.
V svojem posegu se je tajnik lonjerskega društva Radivoj Pečar obregnil ob tehnično komisijo italijanske federacije, ki je z nezaslišanim sklepom določila, da bo na isti dan
v nekem drugem kraju potekalo še drugo mednarodno tekmovanje. Že samo dejstvo pa, da se bodo najboljši kolesarji vseeno odločili za Adrii-no dirko, priča o njeni veljavi. Zakaj je tako, je obrazložil zdajšnji selektor italijanske vojaške reprezentance Gregori, ko je dejal, da je tradicionalna proga od Barkovelj do Gorice in s ciljem nad Lonjerjem med tekmovalci nadvse priljubljena zaradi svoje tehnične dovršenosti in ker prav vsem nastopajočim daje možnost, da zmagajo, tako tistim, ki so sposobni dolgih pobegov, kot tistim, ki se znajo najbolje odrezati na končnem vzponu po Bazoviški cesti. Vest o bojkotu federacije (kako drugače opredeliti odločitev tehnične komisije, če pa je to edini primer v sporedu za vso sezono, ko se dve mednarodni dirki križata), je razburila tudi deželnega predsednika športnih novinarjev USSI Re Davida, ki je izrazil pripravljenost za ostro protestno akcijo organizacije, ki ji predseduje, poseg pri pristojnih kolesarskih oblasteh pa je obljubil tudi podpredsednik deželne kolesarske zveze Fedrizzi.
Pomoč organizatorjem so v svojih posegih ponudili številni gostje (Del Castello za tržaški CONI, Ferigo za
goriškega, Brunetti od organizacije Udece, bolj čustven in duhovit pa je bil nastop predsednika pokrajinske kolesarske zveze, legendarnega Cotturja: »Trst je lahko ponosen na to dirko«, je izjavil, a predsednik vz-hodnokraškega rajonskega sveta Turitto je pozval Združenje, naj prispeva k vzpostavitvi prekinjenih stikov med kolesarskimi organizacijami na področju Alpe Jadran), o pomenu dirke kot povezovalke tekmovalcev različnih narodnosti pa sta spregovorila predsednik ZSŠDI Ku-
V zamejskih balinarskih krogih vlada veliko zanimanje za naslednje tekmovanje v okviru dejavnosti balinarske komisije pri ZSSDI, to je tradicionalni zimski turnir, ki bo letos na sporedu že osmič. Turnir bo v Domu pristaniških delavcev v nedeljo, 15. marca, udeležilo pa se ga bo skupno 12 četverk. Osem bo zamejskih (Zarja, Gaja, Polet, Kraški dom, Kras, Primorje, Sokol in Nabrežina), njihovi predstavniki pa so se udeležili ponedeljkovega srečanja v koči
fersin, za SKGZ pa Peterlin. Odsotni so bili tradicionalni gostje iz Slovenije, ki so prav včeraj imeli svojo skupščino.
Pa še zanimivost. Po dolgih letih se bo dirke udeležil tudi kolesar Adrie. Barve lonjerskega kluba bo branil David Lenisa, ki si je za cilj postavil, da bi na 148 km dolgi progi čimdlje ohranil stik z glavnino. Ce pridem do Opčin, nam je zaupal, lahko tudi privozim do cilja.
pod Rupo v Repnu.
Svojo prisotnost so potrdili tudi balinarji iz Sarajeva, čeprav bodo verjetno zaradi že znanih težav morali potovati mimo Beograda ter preko Madžarske in Slovenije. Balinarska komisija se že skrbno pripravlja, da bi na najboljši način sprejela bosanske prijatelje, na katere jih vežejo nepozabni spomini.
Na zimskem turnirju bodo nastopile še četverke Meblo iz Nove Gorice, Partizan iz Renč in Idrija. (Z.S.)
ZSŠDI in ZSKD
vabita predstavnike članic, da se v ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 množično udeležijo sestanka, na katerem bo komercialistka dr. Marija Marc orisala in predstavila nov zakon, ki ureja knjigovodsko poslovanje športnih in kulturnih društev.
TPK SIRENA
obvešča vse člane, da bo 15. redni občni zbor jutri ob 20.30 na pomorskem sedežu na Miramarskem drevoredu 32.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 23. t.m., prehodni Pokal prijateljstva treh dežel. Tekmovanje v veleslalomu bo v Kranjski gori s Startom ob 10. uri. Ob tej priložnosti organizira avtobusni prevoz. Prijave in informacije sprejemata J. Purič (tel. 327196) in B. Škerk (tel. 200236).
SK BRDINA
v sodelovanju s podjetjem Libela iz Brunecka organizira v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje »Ohranitev narave in zdravja«. Sledi zakuska z dobro kapljico. Vabila so na razpolago na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek 24. in v torek 25. t.m. od 19. do 20. ure.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 1. marca, ob 25. izvedbi Zimskih športnih iger, avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje na sedežu kluba na Opčinah, Proseška ul. 131, od ponedeljka, 24. t.m., do četrtka, 27. t. m. od 19. do 20. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo turnir v igri med dvema ognjema nadaljeval v soboto, 21. marca. Točen spored tekem bo pravočasno objavljen.
(ak)
V okviru dejavnosti balinarske komisije ZSŠDI
Zimski turnir bo 15. marca
Naše ekipe v košarkarskih prvenstvih D in promocijske lige
Če je res, da se motivacija v spopadih z visokouvrščenimi na lestvici povečaj, ima Kontovel res enkratno priložnost, da to izkoristi, saj bo jutri v 20. kolu prvenstva D lige gostil vodilno ekipo S. Margherita Expomar. Po dosedanjih izidih je jutrišnji Kontove-lov nasprotnik skorajda nepremagljiv, obenem pa je tudi naj večji kandidat za prestop v C ligo. Doslej je namreč izgubil le dvakrat, na lestvici pa ima kar štiri točke prednosti nad drugouvrščeno ekipo Acli Digas. Kontovel se bo na tekmo predstavil v popolni zasedbi, z izjemo Štoke. Primarni cilj pa je seveda osvojitev dveh novih točk.
Dokaj zanimiv spe . uem je tudi v promocijskem prvenstvu, saj se bosta v dolinski telovadnici spoprijela Breg, ki krvavo potrebuje točke, ter Cicibona, ki je v prvi tekmi prepustila točki nasprotnikom šele po dveh podaljških.
Vodilni Bor Radenska bo pred izredno težko preizkušnjo, saj bo zaposlen v gosteh s tretjo »silo« prvenstava, Barcolano in bi si v primeru poraza znatno otežkočil nadaljnji potek prvenstva. Še najlažjo nalogo ima Sokol, ki bi lahko z zmago proti Ferroviariu posredno pomagal Bregu v boju proti izpadu. Naj še omenimo, da bo zaostala tekma 13. kola Cus - Breg odigrana v torek, 25. t.m. ob 21.00.
Tokrat smo nekaj vprašanj postavili Fabriziu Korošcu, enemu izmed najuspešnejših strelcev te kategorije, ki je še do lani nastopal pri Boru, letos pa je, zaradi vojaškega roka, le občasno igral z Bregom.
Tri zmage, enajst porazov: s takim obračunom' se ni mogoče izogniti nazadovanju, je pa res, da ste redkokdaj igrali v popolni postavi. Misliš, da bo drugi del prvenstva uspešnejši za tvojo ekipo ?
»Seveda upam na čim ugodnejši razplet, saj imamo igralsko dobro postavo, naša največja hiba pa je pomanjkanje hladnokrvnosti in primernih izbir v odločilnih trenutkih tekme.«
Odhod trenerja Korena, tvoj povratek in ekipa v rokah Cancianija, bo to dovolj za premostitev dosedanjih problemov ?
»Sam se nisem strinjal z odstranitvijo Korena, v kolikor smo bili v glavnem sami krivi za dotedanje slabe rezultate. Z delom Igorja sem zadovoljen, kar se pa mene tiče, bi omenil le to, da sem doslej igral pet tekem, zmagali pa nismo niti enkrat, tako da je vprašljivo, če je sploh pametno, da igram.«
Tudi sam si bil med protagonisti Borove ekipe, ki je pred leti napredovala v D ligo na račun St. Azzur-
re, se bo slika za borovce ponovila tudi letos ?
»Mislim, da je letos Bor v ugodnem položaju, predvsem ker je trener Sancin dal ekipi zmagovito mentaliteto. Edina velika nevšečnost je poškodba Pierija, kar se tudi močno občuti, napredovanje pa se borovcem vsekakor ne bi smelo izmuzniti.«
Marsikateri trener je, ali je bil mnenja, da si košarkarsko precej zahteven tip. Kaj meniš glede tega?
»Sam sem bil od vedno prepričan, da nekaj košarke le poznam, imam pa tak karakter, da rad povem, kar mi pride na misel. Zaradi tega je občasno prihajalo do kakšnih diskusij s tem ali onim trenerjem, sedaj pa se zavedam, da je to zgrešeno, saj take situacije kvarijo vzdušje v ekipi. V skupinskih športih ne more vladati demokracija, trener mora pač imeti glavno in zadnjo besedo.«
Prestal si že mnogo slovenskih derbijev. Meniš, da se te tekme razlikujejo od ostalih ?
»Res sem odigral že toliko slovenskih derbijev, da mi je sedaj bolj ali manj vseeno proti komu igram, žal pa je res, da so derbiji poglavje zase. Marsikdo polaga na te tekme preveč važnosti, zato pa pride večkrat tudi do velikih presenečenj.«
Jutri boš igral proti skupini svojih bivših soigralcev, kateri naj bi bil ključ tega srečanja ?
»Ključ tekme bo v volji do zmage, moj odnos do svojih bivših soigralcev pa bo seveda prijateljski.«
V prejšnjih letih si imel nekaj ponudb tudi s strani klubov, ki nastopajo v višjih kategorijah. Kako to, da se nisi nikoli opredelil za nekaj novega?
»V mladih letih mi je košarka res pomenila dosti, zanjo sem tudi marsikaj žrtvoval, zatem pa sem se moral spoprijeti z realnostjo in postavljen sem bil pred nekatere izbire. V kolikor ne bi mogel s košarko doseči zaže-ljenih ciljev, se mi je zdelo primerno, da se opredelim za študij, zato pa je postala košarka le hobby.«
Bi rad še sam kaj dodal ?
»Povedal bi le še to, da sem s povratkom k Bregu kronal svojo osebno željo, da bi kdaj ponovno igral za svojo matično društvo, ne morem pa pozabiti na preslana leta pri Boru, tako da si želim še njihovo napredovanje v višjo ligo.«
NAPOVEDI:
Roncade - Jadran TKB (prva tekma 65:71). Lani je Jadran prepustil točki v Roncadah, letos pa si tega ne sme privoščiti (David Pregare / +8).
Kontovel - S. Margherita (79:96). Želel bi si zmago Kontovela, mislim pa, da so gostje res boljši (Štefan Gulič / — 4).
Barcolana - Bor Radenska (77:84). Barcolana je že vrsto let pri vrhu, v ključnih trenutkih pa je vedno popustila (David Barini / +8).
Ferroviario - Sokol (69:74). Upam v pomoč svojega bivšega trenerja Vatovca, saj je Ferroviario tudi naš tekmec (Marko Kojanec / + 2).
Breg - Cicibona Plasteredilizia (100:97). Tekma bo gotovo izenačena, saj poznam trdoživost cicibonašev, upam pa, da se bo sreča nasmehnila nam (protagonist prijateljstvo / + 3 za Breg).
V prejšnjem tednu je Robi Paulina z napovedmi dosegel 29 točk in je na začasni lestvici šesti. (Vanja Jogan)
Dom proti močni peterki POM
Domovci se bodo jutri spoprijeli z močno peterko Poma, ki vodi na skupni lestvici skupaj z Artejem. Srečanje bo zelo zahtevno za naše, ki bodo igrali v okrnjeni postavi zaradi raznih poškodb in drugih vzrokov: Prinčiča težijo službene obveznosti, Bric pa je ves teden ležal zaradi angine in zato je njegova jutrišnja prisotnost še v dvomu. Po vsej verjetnosti bo trener Devetak poleg Pečanca, Ambrosija in Zavadlava vključil v ekipo še kakega mladinca in s tem izkazal zaupanje mladim, ki bodo v bistvu izpeljali letošnje prvenstvo do konca. Igra bo na ta način bolj pristna, živahna in brez nervoze. Kljub morebitnemu nadaljevanju negativnih rezultatov se bo ta ekipa letos razvila in dozorela za prihodnja prvenstva.
Srečanje Dom - Pom bo jutri, ob 18. uri, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. (AF)
Obisk delegacije Košarkarske zveze Slovenije pri nas
Nakazali prve smernice za vse večje sodelovanje
V	soboto je ŠZ Jadran priredilo sprejem za delegacijo Košarkarske zveze Slovenije, ki je pred dobrim mesecem postala samostojna, polnopravna članica Mednarodne košarkarske federacije - FIBA.
Jadranovega sprejema, ki je obsegal še ogled vadbenih prostorov v Športnem centru pristaniških delavcev pri Briščikih, srečanja s predsednikom deželnega odbora italijanske košarkarske zveze Norinom lacobuc-cijem ter ogled tretjeligaške tekme med Jadranom TKB in postavo Luigi Pierobon Padova, so se v predstavništvu KZS udeležili predsednik Marko Sok, načelnik komisije za šolsko košarko in član izvršnega odbora Ostoj Kristan, predsednik mednarodne komisije Peter Breznik, sekretar gospa Tilka Gajšek in Ivo Daneu, v vlogi predstavnika slovenskega olimpijskega odbora. Za zamejsko stran so bili prisotni Jadranov predsednik Rado Race, podpredsednik Stojan Kafol, predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, Jadranov sekretar Branko Lakovič, predsednik in predstavniki nekaterih zamejskih košarkarskih klubov, Boris Kristančič in Edi Kraus za organizacijski komite košarkarskega tekmovanja Alpe Jadran ter predstavnika koprskega republiškega ligaša Miko Marcus, predsednik Miladin Ostojič ter direktor in trener Natko Avdič.
Dobrodošlico gostom je izrekel Edi Kraus, zatem pa je Rado Race podal kratek oris košarkarske dejavnosti pri nas in nekoliko bolj podrobno uokviril delovanje ŠZ Jadran. Predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin je gostom predstavil zamejsko krovno športno organizacijo in jih seznanil z nekaterimi, zanimivimi podatki športne dejavnosti pri nas ter naglasil, da si ZSŠDI želi nadaljevati v vlogi mostu med Italijo in Slovenijo.
V	svojem posegu je predsednik Marko Sok podčrtal dejstvo, da je slovensko košarkarsko gibanje na začetku nove poti. Poudaril pa je, da so se vse republiške članice nekdanje jugoslovanske košarkarske zveze prijateljsko razšle in da bodo naprej sodelovale. Primarna skrb košarkarskih delavcev v Sloveniji bo odslej ohranitev določenega nivoja na področju tekmovalnega športa. Predvsem za prvoligaša Olimpijo bo treba najti ustrezno rešitev. Zato razmišljajo pri KZS o internacionalizaciji prvoligaškega tekmovanja, kar zaenkrat ostaja le na ravni teoretskega predloga, ali pa v partnerstvu s Hrvaško, kar je pa trenutno zaradi vojnih razmer neizvedljivo. Tako ostaja tekmovalni sistem bodočega slovenskega prvoligaškega prvenstva zaenkrat še odprto
vprašanje. Sok je pa naglasil, da si KZS želi še globljih stikov z italijanskimi košarkarskimi ustanovami in forumi, zato da bi čimprej presegli okvire trenutne slovenske »majhnosti«. Nadalje je predsednik KZS še pristavil, da bi bilo v bodoče potrebno ob že utečeni ligi Alpe Jadran preiti na še kak drug način kakovostnega tekmovanja iz formule prijateljskih srečanj na nivo dejanskih in formalnih tekem. Ob koncu svojega posega je Sok potrdil, da bo za zamejske klube in posameznike tako kot doslej vedno odprta udeležba k vsem akcijam, na katerih že tradicionalno sodelujejo.
Jurij Kufersin je predlagal, da bi bilo dobro, če bi na sejah predsedstva KZS lahko prisostvoval predstavnik ZSŠDI, oziroma ŠZ Jadran, da bi tako lahko dosegli lažji in hitrejši pretok informacij in seveda hitrejšo povezavo med tukajšnjo, beri italijansko, in slovensko stvarnostjo. Rado Race je s svoje strani naglasil, da bodo naša društva, trenerji in tekmovalci tako kot doslej in po možnosti še bolj sodelovali pri vseh pobudah KZS ter prosil, naj pri strokovnem svetu KZS preučijo možnost vključitve najbolj darovitih in perspektivnih mladih zamejskih košarkarjev v delo mladinskih slovenskih selekcij.
Sugestij in predlogov je bilo že na prvem srečanju kar nekaj, tako da bo sodelovanje tukajšnjega košarkarskega gibanja s Košarkarsko zvezo Slovenije verjetno deležno še večjega razmaha in razvoja. Svojo pripravljenost na konkretno sodelovanje zaenkrat na mladinskem področju je jia srečanju s predstavništvom KZS izrazil tudi predsednik deželnega odbora italijanske košarkarske zveze Norino Iacobucci, tako da je verjetno že ta prvi stik prenovljene samostojne Košarkarske zveze Slovenije presegel meje zgolj formalnega in reprezentančnega obiska, čeprav ostaja na dlani, da bo za realizacijo izrečenih zamisli potrebno vložiti precej truda.
IGOR CANCIANI
mladinski nogomet
NA GORIŠKEM
CORNO - SOVODNJE	5:0 (3:0)
SOVODNJE: Rossu, Ožbolt, Peric, Tomšič (Figelj), Pisk, Gergolet, Prinčič, Petejan, Devetak, Subani, Pahor.
Slab sodnik je povsem skvaril to srečanje, saj je dovolil mladim nogometašem tudi grobo igro. Naši so upali na neodločen izid, toda so visoko izgubili. (A. G.)
danes igra za vas - danes igra za vas
Alan Košuta
totocalcio
Ascoli - Sampdoria Atalanta - Cremonese Bari - Juventus Genoa - Milan Inter - Lazio Parma - Foggia Roma - Fiorentina Torino - Cagliari Verona - Napoli Messina - Udinese Venezia - Pescara Licata - Acireale Novara - Ravenna
X
1
X
X
1
1
1
1
1
1
X
X
1
2
2
Alan Košuta (letnik 1974) Je eden redkih naših nogometnih sodnikov. Že kot •hlad se je navdušil za sojenje in tako je pri 16 letih začel obiskovati tečaj za dogometne sodnike (AIA). Po uspešno opravljenem izpitu sedaj lahko sodi v vseh mladinskih kategorijah. Ker mu sojenje jemlje kar precej časa, se ne jhore aktivno ukvarjati s športom, rekreacijsko pa se ukvarja z nogometom ih košarko. Prejšnji teden je Moreno Marson pravilno napovedal 9 rezultatov
konjske dirke - konjske dirke____
Čeprav je na zadnji tekmi Nadir LB odpovedal, je v Padovi tokrat favorit v skupini X. Paziti pa bo moral na Nitrio (skupina 1), medtem ko je v skupini 2 'lokaj nevaren Nerita River.
V	Milanu je naš favorit v skupini 1 ^lambard, od skupine X bi omenili ^istakea Swe, v skupini 2 pa bi utegnil presenetiti Loris .
V	Neaplju bo gotovo med prvimi kessi Prais (skupina 1), seveda če bo lared. Od skupine X bi lahko ugodno Presenetil Millgal, medtem ko bi od skupine 2 omenili Mary.
Dober izhodiščni položaj ima v Ta-J,entu Duna PF (skupina X). Na zabojih tekmah je dokajšen napredek Pokazal Lobell Pan (skupina 2), od skupine 1 pa vsekakor velja omeniti Lagosa CR.
Go Anone (skupina X) bo gotovo P^d protagonisti na dirki v Rimu. Od skupine 2 bi omenili Ordigna, ki se je *?kazal na nedeljski tekmi, od skupine 1 Pa bi utegnila ugono presenetiti Ma-risa della Valle.
Lepe možnosti za zmago ima Tem-pestoso (skupina 1) v Pizi. V dobri formi je tudi Mili Arrow (skupina X), medtem ko je od skupine 2 naš favorit Rash Buck.
DIRKA TRIS
NAŠI FAVORITI: št. 20 Manteca, št. 24 Magic, št. 22 Gabbiano Red Pic. ZA SISTEMISTE: št. 23 Liv Dawn, št. 18 Juta KS, št. 12 Grifo di Sitam.
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	1	2
drugi	X
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
V nedeljo je bilo na sporedu 4. kolo Trofeje Jadran v minihasketu
Le Divača in Nova Gorica še nepremagana
Tudi po 4. kolu sta le Nova Gorica (v skupini A) in Divača (v skupini B) še brez poraza. Nova Gorica je namreč zanesljivo odpravila Sokola, Divača pa Breg (na sliki M. Magajne trenutek s tega srečanja). Bolj izenačeni sta bili tekmi med Kontovelom in Domom, oz. med Postojno in Borom.
IZIDI 4. KOLA SKUPINA A
NOVA GORICA - SOKOL	64:43
NOVA GORICA: Filipčič, Batagelj, Devetak, L. in M. Marinič, Cikič, Sirk, Šešum, Kuharič, Kovačevič, Koder, Zalašček, Žnideršič, Cvijanovič, Ščuka.
SOKOL: Širca, Rogelja, Hrovatin, Masten, Jaklič, Rebula, Brezigar.
SODNIK: Mahnič.
KONTOVEL - DOM	52:34
KONTOVEL: D. in S. Canciani, Šušteršič, Trobec, Bogateč, Doglia, Semec, Grilanc, Budin.
DOM: Radikon, Gravnar, Bensa, Figelj, Covi, Gozzuccoli, Devetak, Bres-ciani, Simčič.
SODNIK: Bogateč.
LESTVICA: Nova Gorica 8; Kontovel in Polet 4; Dom in Sokol 0.
SKUPINA B
DIVAČA - BREG	80:22
DIVAČA: Kos, Sila, Margon, Kovačič, Babič, Bombač, Kravanja.
BREG: Sancin, Derganc, Zobin, Zobec, Gaburro, Lovriha, Stefančič, Mura.
SODNIK: Škerlavaj.
POSTOJNA - BOR	74:43
POSTOJNA: Valenčič, Kobe, Sima-kovič, Petrovič, Blažič, Valič, Železnik, Sušak, Primc.
Bor: Štokelj, Krečič, E. in A. Hrovatin, Smilovič, Strani.
SODNIK: Salvi.
LESTVICA: Divača 6; Postojna 4; Breg in Sežana 2; Bor 0.
Prihodnje, 5. kolo bo v Postojni, 22. marca.
V	nedeljo 4. kolo Iger pod košema
V	nedeljo bo že 4. kolo Jadranovega turnirja v minihasketu Igre pod košema za otroke letnika 1982 in mlajše. Vse -tekme bodo v telovadnici Prista-
niških delavcev pri Briščikih z naslednjim sporedom:
14.00: Bor - Breg
15.00: Divača - Kontovel
16.00: Nova Gorica - Polet
17.00: Postojna - Sokol
Tudi v tem kolu bomo priča zanimivim in borbenim srečanjem.
JADRANOV TURNIR AMATERJEV
8. KOLO
SEŽANA - CICIBOR 116:103 (50:53)
SEŽANA: Bunc 6, Grabič 10 (2:8), Fer-fila 10 (2:2), Mahnič 11 (3:3), Meden 15 (3:3), Krt 8, Turk 6 (2:5), Brezec 34 (2:4), Tavčar 16 (3:4).
CICIBOR: Barbiero 2, Oblak 3 (3:6), Jagodic 8, Strain (0:2), Mosetti 40 (9:11), Plahuta, Sestan 7 (5:7), Pupulin 4 (0:2), Vec-chiet 38 (14:17).
SODNIK: Simonič. PON: Ferfila, Mahnič, Tavčar; Jagodic. TRI TOČKE: Brezec 1, Tavčar 1; Mosetti 1, Vecchiet 1.
Glede na to, da je Dolina že tretjič izgubila brez boja, je tudi izločena iz turnirja.
Nadaljnji spored regularnega dela turnirja je naslednji: TOREK, 25.2.: 19.30 Repen - Opčine; 21.00 Cicibor - Kontovel. TOREK, 10.3.: 19.30: Opčine - Kontovel; 21.00 Repen - Sežana. TOREK, 17.3.: 20.00 Cicibor - Opčine.
Smučarji Kmečke banke na evropskem tekmovanju
Tudi štirje uslužbenci Kmečke banke iz Gorice so se udeležili evropskega smučarskega prvenstva bank, ki je bilo v Seefeldnu v Avstriji. Bili pa so edini predstavniki slovenskih kreditnih zavodov v FJK. Predstavniki Kmečke banke so nastopili v treh starostnih kategorijah. Livio Rožič je zasedel 86. mesto na daljši progi, Ivo Berdon pa 85. mesto na krajši progi. Žal sta Andrej Vogrič in Joško Terpin izpadla. Ob tem velja izreči zahvalo in priznanje upravnemu odboru in ravnateljstvu Kmečke banke, ki je omogočilo nastop svojih uslužbencev.
Konec tedna se bodo smučarji - tekmovalci Kmečke banke udeležili 1. zimske Bankariade Slovenije na avstrijski strani Pece, v organizaciji Ljubljanske banke — Koroške banke iz Slovenj Gradca. (Bip).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -35845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
A.	dnevnik
petek, 21. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nataša Bokal zamudila izredno priložnost za osvojitev olimpijske medalje
Petra Velika zmagovalka slaloma
MERIBEL — Škoda! Škoda! škoda! Nataša Bokal je zamudila izredno priložnost, da bi se zapisa-v zgodovino kot prva slovenska rtnica (in športnik), ki je osvo-i olimpijsko medaljo za Repub-\o Slovenijo. Po prvi vožnji je a namreč na odličnem četrtem -,tu, z majhnim zaostankom za imi tremi, kar je vsem v slo-iskem taboru vzbujalo velike \ Tudi začetek druge vožnje je tal vse najboljše. Pri merjenju osnega časa je bila Nataša še hitrejša, nato pa je z desno učko zapela za količek in sanj o olimpijski medalji je bilo v trenutku konec.
'Jaj nam bralci ne zamerijo neuko navijaškega uvoda v poro-oo včerajšnjem ženskem slalomu na pobočjih Meribela, kjer je zasluženo slavila velika Petra Veli-z: a (Kronberger), ki je bila po prvi vožnji tretja s samo 6 stotinkami zaostanka za vodečo Američanko Julie Parisien. Kronberger-jeva (zmagala je že v kombinaciji) je drugo vožnjo izpeljala brezhibno, izreden podvig pa je uspel tudi Novozelandki Cobergerjevi, ki se je z devetega mesta prebila na drugo, bron pa je osvojila simpatična Blanca Fernandez-Ochoa. Nesrečna junakinja (ob Bokalovi) včerajšnjega slaloma je bila Pari-sienova, ki očitno ni zdržala pritiska po nepričakovanem vodstvu
iU
.1	-	- V
Nataša Bokal
po prvi vožnji. V drugem teku je vozila preveč zadržano in le za 5 stotink ostala brez medalje.
Med tistimi, ki z nastopom niso bile zadovoljne, velja posebej omeniti švicarsko šampionko Vre-ni Schneider, ki je v Albertvillu branila zlato iz Calgaryja tako v slalomu kot v veleslalomu. V veleslalomu je predvčerajšnjim po številnih napakah že po polovici prve vožnje odstopila, včeraj pa je v slalomu po prvi vožnji - bila je peta - morda še računala na kaj
Avstrijka Petra Kronberger med včerajšnjo zmagovito vožnjo (Telefoto AP)
več. Toda smučala je prepočasi in zato več od zanjo skromnega sedmega mesta ni mogla pričakovati.
Po poškodbi Deborah Compag-noni v italijanskem taboru včeraj niso imeli adutov, s katerimi bi lahko računali na kaj več kot solidno dvanajsto mesto Lare Mago-ni, ki pa je za zmagovalko zaostala skoraj dve sekundi in pol. Med slovenskimi smučarkami pa se je ob nesrečni Bokalovi po pričakovanju najbolje odrezala 18-letna Urška Hrovat. Po prvi vožnji je bila deveta, na koncu pa je prista-
la za mesto nižje. Očitno je, da ji za vidnejše uspehe še manjka izkušenj, ki pa jih bo gotovo pridobila na naslednjih tekmah svetovnega pokala, tolaži pa se lahko tudi s tem, da to prav gotovo niso bile zadnje njene olimpijske igre. Pušnikova je bila skromna - kot je skromna celotna njena letošnja sezona - Veronika Šarec pa je v svojem edinem nastopu na letošnji olimpiadi že kmalu po startu v prvi vožnji padla in njenih olimpijskih sanj je bilo konec.
Biatlon razočaranj za azzurre
LES SAISIES — S tekom na 20 km so včeraj zaključili svoje preizkušnje tudi biatlonci, med katerimi pa azzurri v nasprotju s pričakovanji niso imeli uspeha. Tudi včerajšnji tek ni zacelil odprtih ran in italijanski biatlonci se lahko le z nostalgijo spominjajo nedavnih uspehov v svetovnem pokalu in medalj iz Calgaryja.
Očitno je, da je bil pritisk prevelik in v prizadevanjih za osvojitev vsaj ene medalje so italijanski biatlonci očitno izgoreli. Skoraj na neverjetnost meji včerajšnje streljanje Andreasa Zingerleja, vodečega za svetovni pokal in katerega nasprotniki sprašujejo za nasvete, ki je na zadnji postaji zgrešil štiri od petih strelov in tako zaradi kazenskih minut dobesedno pognal v zrak zlato olimpijsko medaljo. Toda to še ni vse. Tudi drugi italijanski biatlonec Johann Passler, ki je sicer močnejši tekač kot strelec, je zaradi zadnjega zgrešenega strela zdrsnil s prvega na sedmo mesto, čeprav je bil v teku daleč najhitrejši od vseh. Ob teh kapitalnih napakah je logično, da so slavili drugi. Zlato medaljo je tako osvojil Redkin iz SND, ki ni zgrešil niti enega strela, z manj kot minuto naskoka nad Passlerjem (vsak zgrešen strel pomeni minuto pribitka).
Slovenski biatlonci so tokrat tekli in streljali bolje kot na prejšnjih tekmah, čeprav prav v ospredju ni nobenega izmed njih.
včerajšnji izidi
Slalom ženske
1. Kronberger (Avs) 1'32"68; 2. Coberger (Nzl) 1’33’TO; 3. Fernandez-Ochoa (Špa) 1'33"35; 4. Parisien (ZDA) 1'33"40; 5. Buder (Avs) 1'33"68; 6. Chauvet (Fra) 1'33"72; 7. Schneider (Švi) 1'33"96; 8. Berge (Nor) 1'34"22; 9. Neuenschvvander (Švi) 1'34"28; 10. Hrovat (Slo) 1'34"50; 11. Andersson (Šve) 1'34"95; 12. Magoni (Ita) 1'35"00;...16. Pušnik (Slo) 1'36"45 itd.
Biatlon 20 km moški
1. Redkin (SND) 57'34"4; 2. Kirchner (Nem) 57'40"8; 3. Lofgren (Šve) 57'59"4; 4. Popov (SND) 58 02 "9; 5. Elo-ranta (Fin) 58T5”7; 6. Hietalahti (Fin) 58'24'6; 7. Passler (Ita) 58'25"9; 8. Loberg (Nor) 58'32"4; 9. Fenne (Nor) 58'32"9; 10. Čepikov (SND) 58'47"6;...17. Zingerle (Ita) 1.00'05"6; 21. Lekan (Slo) 1.00'26"8; 24. Graji (Slo) 1.00'39"2; 33. Ožbolt (Slo) 1.01'47"2; 40. Pallhuber (Ita) 1.02'35"4; 44. Taschler (Ita) 1.02'41"3; 56. Velepec (Slo) 1.04'12"6 itd.
Hitrostno drsanje 10.000 m moški
1. Veldkamp (Niz) 14'12"12; 2. Koss (Nor) 14T4”58; 3. Karlstad (Nor) 14'18'013; 4. Vunderink (Niz) 14'22"92; 5. Bengtsson (Šve) 14'35"58; 6. Johansen (Nor) 14'36"09; 7. Sighel (Ita) 14'38"23; 8. Bos (Niz) 14'40"13 itd.
Hitrostno drsanje kratke proge POSAMEZNIKI 1.000 m
1. Ki-Hun (J. Kor) 1'30"76 (nov svetovni rekord); 2. Blackburn (Kan) 1'31'Tl; 3. Jun-Ho (J. Kor) 1'31"16; 4.
McMillen (Nzl) 1'31"32; 5. O' Reilly (VB) 1'36"24; 6. Blan-chart (Bel) 1'36"28; 7. Lackie (Kan) 1'36"29; 8. Daignault (kan) 1'37’T0.
ŠTAFETA 3.000 m ŽENSKE
1. Kanada 4’36"62 (nov svetovni rekord); 2. ZDA 4'37"85; 3. SND 4'42"69; 4. Japonska 4'44"50.
Hokej na ledu
Tekma za 11. mesto: Poljska - Italija 4:1 (3:0, 0:1, 1:0). Tekmi za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Nemčija - Francija 5:4 (1:0, 3:3, 1:1); Finska - Švedska 2:3 (0:2, 1:1, 1:0).
tako po iv
8.55	(RAI 3) — Bob četverec (1. in 2. vožnja);
9.55	(RAI 3) — Tek 30 km ženske;
Vse glavne dogodke na ZOI neposredno prenaša -na programu pa so še posebne oddaje z najvažnejšimi dogodki - tudi TV Slovenija na 2. programu, Tele + 2 pa vsak dan popoldne in zvečer pripravlja obsežne preglede dogajanj na olimpijskih prizoriščih.
danes in jutri na zoi
DANES		
La Plagne	9.00	Bob štirisedi (1 + 2)
Les Saisies	10.00	Tek 30 km ženske
Les Arcs	11.45	Hitrostno smučanje (polfinale)
Albertville	19.30	Umetnostno drsanje (prosto posameznice^
Meribel	13.00	Hokej (Švica - Norveška; za 9. mesto)
	17.00	Hokej (polfinale: SND - ZDA)
	21.00	Hokej (polfinale: ČSFR - Kanada)
Pralognan	12.00	Kegljanje na ledu
	18.00	Kegljanje na ledu
JUTRI		
Les Saisies	10.00	Tek 50 km moški
Les Menuires 10.00		Slalom moški
Les Arcs	12.15	Hitrostno smučanje (finale)
La Plagne	9.00	Bob štirisedi (3 + 4)
Albertville	15.00	Umetnostno drsanje (revija)
	20.30	Hitrostno drsanje na kratki progi (500 m ž., štafeta 5000 m m.)
Meribel	13.00	Hokej (7. mesto)
	17.00	Hokej (5. mesto)
	21.00	Hokej (3. mesto)
Pralognan	15.00	Kegljanje na ledu
	medalje	
	Z	s	B	Skupaj
Nemčija	10	9	6	25
SND	8	5	7	20
Norveška	7	6	5	18
Avstrija	5	7	7	19
Francija	3	5	1	9
Italija	3	4	3	10
ZDA	3	4	1	8
Finska	3	1	3	7
Kanada	2	1	2	5
Japonska	1	1	3	5
Nizozemska	1	1	2	4
Južna Koreja	1	1	1	3
Švedska	1	0	3	4
Švica	1	0	1	2
Luksemburg	0	2	0	2
Kitajska	0	2	0	2
Nova Zelandija	0	1	0	1
ČSFR	0	0	2	2
Španija	0	0	1	1
Pirueta za zmago?
,
Ameriška drsalka Kristi Vamaguchi je glavna iavoritka za današnje olimpijsko zlato med posameznicami	(Telefoto AP)