IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-133 LETO XIV KRANJ, PONEDELJEK, 11. DECEMBRA 1961 ŠT. 140 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN c, l a « I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PRED PROSLAVO V ŠKOF JI LOKI V letošnjem decembru proslavljamo 20-lctnico dogodkov, ki jih )e prinesel oborožen upor proti okupatorju decembra leta 1941. Vstaja, ki se je razplamtela ie julija in avgusta 1941, se j- v na-\ mesecih neprestano stop- slrdniih njevala. V teh mesecih je organizacija zavzela velik obseg ne le v naših industrijskih centrih, temveč tudi v kmečkih področjih v Poljanski dolini, v Bohinju in v okolici Krope. 2 bližnjo okrajno prosla>vo 20-letnice ljudske revolucije, ki bo v Škof ji Loki 23. in 24. decembra, bomo torej ponovno obudili spomine na tiste težke, a slavne dni. Ni pa namen proslave samo obujanje spominov, temveč želimo s proslavljanjem teh dogodkov posredovati naši mlajši generaciji tiste moralne kvalitete, ki so v vojmh dneh vodile partizane v neizprosen boi proti okupatorju. Naša vstaja je pognala iz ljudstva samega. Ljudstvo se je strnilo okrog vodstva osvobodilnega gibanja in ta povezava in upor proti zatiranju sta rodila množično ljudsko vstajo na Gorenjskem. Uspehi partizanskih enot (zmagovita borba 12. decembra v Rovtih) so moralno tn politično vplivali na razpoloženje prebivalstva in še podprli nadaljnjo množično vstajo. Ljudstvo se je upiralo boso, lačno m raztrgano, toda imelo je silno moraino *noč. Te moči niso mogii premagati ne tanki in ne strojnice — ta moč }e bila nepremagljiva. Škofja Loka se vneto pripravlja na proslavo. Na večer pred osrednjo proslavo bo delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Škofje Loke v domu Svobode izvedlo dramo »Sa-morastniki*, hkrati pa bodo v kinu »Sara* predvajali slovenski film »Balada o trobenti in oblaku*. Na Trati bo dramski odsek delavsko prosvetnega društva »Svoboda* iz Kranja gostoval Z dramo »Mati na pogorišču*. — /. P. ltl'!!!'l'll|.onu zmagali a 21,5 točke pred Za 21,5, JLA 14,5 in ZVVI z 11,5 vredno okrog 270 do 300 milijonov dinarjev. Vendar inženirci iz kranjskega garnizona najraje govorijo o življenju tiste mesece v Zasavju, o prireditvah, tekmovanjih in podobno. Pravijo, da so jim povsod pomagali domačini in njihove organizacije na terenu in da so se bili tam zelo udomačil. S tekmami in prireditvami so jih obiskovali rudarji iz Trbovlja, Hrastnika in Zagorja in čas je minil kot bi bil pihnil. To sodelovanje s krajevnimi organi, ta stik z domači ni, to spoznavanje življenjskih razmer in običajev v teh krajih, to kranjski inžerrirei dokaj več cenijo kot sam gospodarski učinek, dasi so jim domačini Za- se veda te delavce prepričali, da tak postopek ne vodi k rešitvi teh težav, ter so, kot pravijo, preprečili neprijetnosti. Sam dogodek je bil v resnici presenetljiv in za prizadete delavce prava nesreča Na gradbišču Gradisa v Kranju so namreč imeli na spisku- 75 delavcev, katerim so odpovedali delovno razmerje za konec decembra. Sredi Kranja se" je tako nenadoma znašlo toliko delavcev, ki so upravičeno zahtevali »delo in kruh«, kot je to povedala za tem njihova delegacija. Nekateri izmed njih so bili celo z družinami, brez imetja in sredstev za življenje. Ko so zvedeli za odpoved, so se čutili prizadete in ogrožene. Po Kranju pa so začele krožiti govorice, »kaj vse se dogaja v naši socialistični družbi« in da morajo odgovorni organi vse to skrivati pred javnostjo. Prav ti komentarji pa so dali. povod za ta zapis. To tembolj, ker dogodka ne kaže sramežljivo zagovarjati v ožjih okvirih, ^zlasti še, ker je to poučna izkušnja pri delu samoupravnih organov in dejavnosti družbenih organizacij sploh. Pustimo ob strani računice ekonomistov in gradbenih strokovnjakov o tem, koliko je možno in rentabilno nadaljevati z gradnjami tudi v zimskih mesecih, ali jo v danih razmerah obdržati na sezonski osnovi. Posledica druge variante je seveda odpuščanje delavcev pred zimo in iskanje lo- je v glavnem odvisen od ocene konkretnega primera. Pri omenjenem dogodku pa gre v prvi vrsti za način. ŠKODLJIVA KRATKOVIDNOST Kot vsa gradbena podjetja so imeli tudi na tem gradbišču (gradbišče je dokaj samostojno, ima svoj obratni delavski svet, sindikalno organizacijo in druge organe), poseben sklad iz izrednega j preglasovali tisti, ki so bili za de-dohodka, ki je bil namenjen za jlitev sklada. Tako^ so, kot pravijo ure, dneve in tudi mesece »kadar j razdelili »tri plače ne sije sonce«, kot so namen tega ma" sklada zelo dobro opisali tudi v njihovem časopisu. Vendar delavci tega niso vzeli dovolj resno. Tako so se poleti javile močne težnje, da bi ta sklad ne ohranili za dolgoročnejše potrebe — čez zimo, marveč naj bi ga sproti razdeljevali delavcem. Delavski 6vet je prvič odklonil takšno stališče, češ da je to potrebno .pozimi, ko pride navadno do težav. Ko pa je stvar prišla drugič na dnevni red, so nad meseč-(Nadaljevanje na 2. strani) skega samoupravljanja. Čeprav so letne konference osnovnih organizacij Ljudske mladine v škofjeloški občini premalo obravnavale vlogo mladih v organih upravljanja, pa je bilo delo mladih v organih družbene uprave kljub temu uspešno. Dejstvo je, da sedaj ne moremo več govoriti le o predstavništvu mladih v samoupravnih organih, temveč da je to predstavništvo že dobilo svojo pravo vlogo in vsebino. Iz tega kratkega pregleda lahko torej povzamemo, da je mladina v škofjeloški občim tudi v orga— ni h družbenega upravljanja dobila mesto, ki ji pripada in da se mladi zavedajo odgovornosti in dolžnosti, ki jim jih te funkcije nalagajo. Nadaljnje razvijanje aktivnosti mladih v tej smeri bo zato prav gotovo potekalo skladno s smernicami, ki jih bo začrtal januarski kongres. — j. P. O delu Občinskega centra klubov OZN na Jesenicah Mladina in zunanji svet Mladinski klubi OZN so postali ena najbolj razširjenih oblik idejno-vzgojnega dela. Lani smo poleg ostalih krajev v Sloveniji zasledili to obliko dejavnosti tudi na Gorenjskem. Prvi klub je bil ustanovljen na osnovni šoli na Koroški Beli in od takrat je zanimanje mladine vedno naraščalo. Tako ima danes Občinski center OZN (Nadaljevanje na 2. starni) ravja zelo hvaležni za narejeno I teh spomladi. Komentarji in sta-, cesto, jlišča so zelo različni in zaključek Mladina se vzgaja za družbene naloge Jesenice, 10. decembra — V domu TVD na Jesenicah je bila d-v nes dopoldne letna konferenca mladine jeseniške občine. Na konferenci so mladinci pregledali. srniške občine potrebno pomoč in svoje delo v minulem obdobju in j razumevanje od merodajnih foru-ugotovili velike uspehe, ki jih je sklepe dovolj gradiva za sestavo sklepov, z izvajanjem katerih bodo v prihodnje dosegli še več uspehov. Ce bo našla mladina je- mladina dosegla v zadnjem letu, Deseti mladinski festival, srečanje zamejske mladine, zbor mladih metalurgov in kovinarjev, razne športne prireditve in tekmovanja ter idejno vzgojno in ideološko politično tlelo so lu-.orh!. kakršnih jeseniška mladina v zadnjih lotih So ni dosegla. Predsednik občinskega komiteja LMS, Janez Čuden, je v svojem referati] podčrtal tudi sodelovanje z delavsko univerzo, ki odpira široko dejavnost na nodrorjn izobraževanja mladih. Mladinske politično šole, Solu za življenje, cente* klufcov OZN. ciklusi raznih pro-duvanj in drugo so nove oblike dela, s katerimi dobiva mladina tisto, kar potrebuje. Prehod od pnv.ivelega sestankarstva k novim in l>o!jam organizacijskim oblikam dela »o prilagojeni razmeram, v katerih mladina živi in dela ter dosega uspehe. Predsednikovo poročalo je izzvalo živalmo raasravo, ki Je dala iknmrsijdi za mov, se bo vzgojna In preusmerila v takega mladn v.-unravljav-ca, kakršnega zahteva naša družba. Postala bo resnični in aktivni člen družbene ustvarjalnosti. Na konferenci, ki so se jo razen 116 delegatov udeležili tudi predsednik OK LMS in predstavniki družbenih in političnih organizacij v občini, so izvolili novi občinski komite in delegate za r.edmi kongres LMS. — P. U. KORIRTFN RAZflOVOR ŠPORTNIH DELAVCEV Kranj, 10. decembra - Sinoči je Občinska zveza za telo«no kulturo in Svet za šport in telesno vzgojo pri ObLO Kranj priredil sprejem za športno delavce kranjske občine v Klubu gospodarstvenikov v Kranju. Na tem sprejemu 60 se predstavniki posameznih društev skupno z zastopniki sklicateljev tega sestanka pogovorili o problemih tolosne kulture v kranjski občini, hkrati pa so posamezniki i znesli svoje težave v društvih. ■ Kranj, 10. decembra -- Nedelja je, toda kljub temu so se danes zbrali nekateri učenci v osnovni šoli na Primskovem. Tokrat ne bodo reševali nalog ali ponavljali zgodovino. Dines so sedli za mize zato, da bi svojim sovrstnikom preverili znanje o prometnih predpis'h. Učen d osnovnih šol v kranjski občini so namreč na posebnih listih napisali, kaj pomenijo posamezni prometni znaki. Tako se ' je nabralo kar precejšen kup lističev, katere je treba pregledati. To pa bodo danes ob strokovni pomoči storili učenci, ki že dobro poznajo prometne predpise in znake UP raz IN POJAVI M ranih seveda) pa naj bodo še tako podjetja sporočili, da koledarjev dobronamerne in blage. že ne bodo pri nas naročali, saj In potem se stvari odvijajo ta- so še druge tiskarne ... kole: » Nekaj dni za tem je naš akvi- V sredo zjutraj izide časopis, v ziter, nič hudega sluteč, prišel v katerega smo zapisali, da je pod- isto podjetje vprašat, če morda jetje »Peta« ves denar, ki bi ga želijo objaviti v našem časopisu moralo naložiti na sklade, razde- novoletno čestitko, lilo v obliki osebnih dohodkov. »Ha, kako vam le pride kaj ta- Brez dvoma je bil članek napisan kega na misel! Ne bo nič, prija- Poslovno maščevanje Ze nekaj časa premišljujem, da bi kazalo spregovoriti o tejle obliki maščevanja, s katero imamo kar prepoposto opraviti. Da ne bo nesporazuma - t<>l;rat mislim na zato> d* bi opozoril, da so take teljček! Pred dnevi smo poklicali stvari daleč od dobrega gospodar- upravo nekega časopisa \z Ljub- jenja in se bodo podjetju kmalu Ijane in naročili reklamno repor- maščevale ter naj se druge gospo- tažo na celi strani. Na celi strani, danske organizacije takšne kratko- da veste! Ce bi radi pojasnilo, ga vidne gospodarske politike za dobite pri vaših novinarjih.« javnosti ne gresta preveč dobro ysak(> ^q izognejo Take stvari so vcC-krat dogajajo. f-kupa.1. saj se prav zaradi te ?e dopoldne dospe iz tiskarne v Postale so oblika poslovnega ma- dvojne vloge večkrat kaj zaplete. urednigtv0 VGst( đa ^ ga spet sčevanja, ki pa je v tej obliki vse Tu pa lam zaide v naš časopis enkrat krepko polomili, saj Je prej kot odraz razčiščenih pojmov kritika na ra::un tega ali onega podjetje »Peta« kanilo naročiti v o namenu in vlogi časopisa in podjetja. Toda kritike niso niti naši tiskarni reprezentančne ko- njegove kritike, najmanj priljubljene (pri kritizi-ledarje. Pravkar pa so iz tega M. S. HiltilllllUllIllIlllllllliilllHH na«, ki delamo pri časopisnem podjetju. Izdajamo časopis in opravljamo najrazličnejša tiskarska dela. Kaže pa, da ti dve de- PONEDELJEK, 11. decembra 1961 .--nii:i.iii.ii.ii!i.|iii!;iii.!:!;i.ii|ii.i 1,1 Ni'sMliilii.lr'. i..- .^.r,:MitjM:I:!mItUM!lint:tUT4ll»':4t11UlllrilIl!ttllft1IfllltIlllIllftlTIIIt!IIUIfTrVftimttfntrrtTT*i riTrlREVOLUCITF Lxnaga na Rovtah CM&arJev bataljon je v svojem | srdit. Na snegu je obležalo 46 po-razvoju in utrjevanju v 1941 le- j licistov in le šestim je uspelo zbe-tu dosegel eno izmed največjih j žati. Med borci Cankarjevega ba-zmag v Rovtah nad Solško dolin*. < taljana pa sta bila dva mrtva in Bataljon 72-ih borcev, kolikor jih • Štirje ranjeni. Tako ugotavlja dr. je takrat bilo v tej enoti, so bili ! Mikuž Metod v svoji knjigi. Kot pri tamkajšnjem kmetu Debelja- j pa se tega dogodka spominja ku. Tisto jutro, 12. decembra so udeleženec Ivan Bertoneelj, je opazili, da se proti njim, iz Za- I Cankarjev bataljon ob tej akciji preval} navzgor, vzpenja dolga ' dobil veliko orožja, obleke in kolona Nemcev. Jaka Bernard se druge opreme. Partizani so poje brž posvetoval z Jožetom Gre- j brali med padlimi Nemci 3 stroj-gorčičem in z daljnogledom opa- niče, 3 brzostrelke, 40 pušk, 6 zoval zeleno vrsto, ki se je giba-j piitol, veliko ročnih bomb in la po belem sne«u iz doline navzgor. Po kratkem posvetovanju so se borci odložili za napad. Pravzaprav ni šlo za napad, marveč za zasedo, ko so jo postavili prav tam, pod Debel Jakovo kmetijo. Čakali so skoraj pol ure. Potem se je prikazala kolona. Našteli so jih 52. Bili so to policisti 181. bataljona. Borci so napeto merili s svojimi puškami na policiste, ki so prišli na strel. Prav v trenutku, ko so pričakovali signalni strel za napad, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Izza grmovja, mimo partizanskih zased nad cesto je skočil preolašend zajec, se zapodil med kolono Nemcev in divjal po visokem snegu navzdol. Za zajcem so es zapodili nemški psi in prizor je izvabil vfc« Nemce v gručo. Prepričani, da v okolici na partizanov in zamaknjeni v zajćevo tekmo pred psi, so se sprostili trenutnemu užitku. Takrat pa je zaropotalo iz partizanskih zased. Nemci iznenađeni. Skušali so se razbe-žati, toda bilo je prepozno. Večina j!h je popadalo po snegu že ob prvih rafalih. Samo nekaj se jih je vgnezdilo zadaj za cesto, toda kaj kmalu so morali kloniti. Boj je bil zelo kratek, toda iNUWiito.i.i:H:i:ii;iNWiitii!m VREME Za •.....|e Sbi napovedujejo vremenoelovci lepo, a mrzlo vreme. ; druge municije. To je zelo okrepilo udarno moč bataljona, še večja pa j« bila moralna zmaga. Zato je bil Cankarjev bataljon po tem dolodku sposoben stopiti v nove akcije, imel je pri ljudeh še več zaupanja kar vse je bilo kot uvod k splošni Poljanski vstaji in zgodovinskemu trodnevnemu boju v Draigešah. Zgodovina kcagoške odcepitve je v največji krizi. Ta kriza je naposled znova pokazala, družbenega razvoja tudi v zi-ostaJera svetu afriške celine ni mogoče zaustaviti z zarotami tujega vmešavanja in z iluzijami o politični moči. Katanški sa-mezvanee Combe je bil na pariškem letališču bol' zaskrbljen kot mesec dni pred tem v Švici, kjer so mu švicarski zdravniki zdravili njegovo sklcro^no srce. Izplačujejo v otKIJ le!al, orc^ja in tankov. Državni:ki .sttlčck je kataaiki s2CC3joni.st Combe do sedaj za-clrlal vodno s prKlnerb skritih cs!aI3 je tudi cn samo karneval- siojankj so v teku ostri spopadi Rici vojak. Vse sem pričakal med »modrimi čeladami« in kx- vkopan v zemljo. Tudi general- tanškim oro/,nT;tvom, ki mu še la Lundulo. Komaj so prestopili vedno stojijo na čelu evrorski mejo Katanga, ze Je prišlo do plačanci ali »poklicni morilci« s upora v n/ihovih vrstah. Katan- svojim vojaškim znanjem, pri- senc, ki so bile ulelcšerce v nje- da ffa ^e Pckp' z* vse njene na- dobljenimi v spopadih v Kere- govi duši, plazile pa so se da- sproinike. Nevarna je za vse, ki Ji, Indokini in Alibiji. »Modre leč vstran cl kalan'-ki h rudnl- sc hočejo polastiti njenih bo- čelade« so po dolgih znc~ccih kev Laiira in urana. Combe je gastev in propadli bodo v svojih odlašan'a končno pristopile k usvel preživeti potres?, ki so "ih načrtih.« dejanjem, za katera imajo i^srla- cccnjevaK za kritične. Vejaški Zadnje ure v Katangi I Odkar je znova prišlo do spo- sovano zaupnico skoraj že leto obračun v Katangi, ki je to pot §i padov v Katangi je Combejcvo dni. Takrat Je novinarjem, ki so mu precenjevale svoje moči poka- y fe_ 3 Postavljali različna vprašanja še Mlo precej lažno obličje. Pozna- ^ se y ^ alnH] samozavestno zagotavljal, da valcl katnnaklh razmer zapažajo go ^ y ScvernJ KatanTi ima vajeti v rokah. V nekem Politične razlike, ki so zadnji čas nastale v Ka4an?i in priporočajo elizabethvillskemu režl- govoru je pred kratkim še de jal: »Lumumba 'e propadel in im„m w ___,„ „„„„„„„ mu, da si še ob pravem času imam v zbirki njegovo umazano ' „ najde rešilni pas. To reševalno nalogo naj bi po starem vzgledu prevzela Francija, ki je s popolnoma v njihovih rokah. Premoč v zraku so izrabili in uničili glavne vn'aške zaloge In skladišča Combejcve vojske. kožo. nio me je spravil v zapor, toda prevaril se je v računih, da me drži ujetega v kletki kot ptiča. Potem je prišla vrsta na Hammarskj51da, ki ga je kaznovalo nebo in na divjake v »modrih čeladah«, ki so jih potolkli mei'1 orožniki. Toda to še ni konec. Na vrsti je bil Mobuto, ki je začel z vojaško ofenzivo proti Katangi, dveh dneh neprimerno bolj odločen in vzpodbuden, da misliti, da bodo zahodnoevropski zarotniki naposled le pregnani Iz katanške-ga brioga. Tc predpostavke se opira na nedvoimisleno odločitev vodilne sile v zahodnem svetu ZDA, da obsedi katanški secesionizem in se postavi na stran »modrih čelad«. Ameriški razlogi so jasni kot beli dan. Z sedanjo odločnostjo lahko popravijo •: vtis v kengoški drami in vrnejo, kar so izgubili. Vse bolj odkrito pa postaja v katanški krizi vmešavanje Se-svo.'o proslulo politiko do Afri- verne Rodezije, katere diktator čarov že zaigrala politični ra- Welensky ima s Combejem slič-zum in razsodnost. Combejcv ne politične poglede. Ne gre sa-obisk v Parizu, kjer je bil spre- mo za politično podporo, ampak jet v Elizejski palači pa kljub veliko bolj za izdatno vojaško Z druge strani se bojijo never-temn ne kaže znakov veselja, pomoč, ki po različnih poteh nosii, da bi vplivno pod-očje Tokrat ima dovolj tehtnih razlo- prihaja v Rodezi.o. Tekoči ra- Zahoda s svojimi rudnimi bogov, da se zamisli nad »sodo čuni. ki so vnovčeni daleč vstran gastvi prišlo pod okrilje druge ki Je propadla po svojega elizabethvillskega pre- od katanškega glavnega mesta, največje svetovne sile. — Zdrav-Mobuto? Kot vsi stola. V tej negovi glavni po- se na katanško-rodezijski meji ko Tomažej iiiinitiiflMiflMfl^ dlani uredništva Naše sodobnosti v Kranju Pretekli petek je bilo v Klubu kulturnih delavcev precej živahno. V triurnem pogovoru so sodelovali člani uredništva Naše sodobnosti: glavni in odgovorni urednik ter esejist Drago Sega, sekretar za kulturo in presveto ter književnik Beno Zupanči", direktor Drame in književni kritik Bojan Stih, član dramaturškega oddelka pri Triglav filmu in književni kritik Marjan Brczcvar. Zal je bil odsoten dr. Dušan Pirjevec, znanstveni sodelavec SAZTT, literarni zgodovinar in kritik, ki je vzbudil pozornost v slovenski tn jugoslovanski javnosti zaradi ostrega obravnavanja nekaterih delikatnih vprašanj v književni Tgodovini in kulturi nasploh. Ravno v decembrski številki Na- tehtoosti je te dni ponatiskuje ljubljansko Delo, obenem pa izhaja še v beograjski reviji Delo. Glavni urednik je najprej govoril o vlogi revije v kulturnem življenju in posebej o deležu, ki ga ima na tem področju Naša sodobnost. Pogovor se je sukal o generacijah, o sodelavcih revije, o slovenskem filmu, o odnosu občinstva do umetnosti, posebno pa je bilo razgibano, ko so razpravljali o vlogi intelektualca v sodobni družbi. Večer je hitro minil in veliko misli je ostalo neizrečenih. Med občinstvom pa ni btlo opaziti nekaterih ljudi, ki bi jih takšen pogovor moral zanimati že zarr.ii funkcij, ki jih opravljajo, kaj šele kot državljane, ki ne glede na to, da smo v različnih službah. Novi predpisi o gradnjah Več kazni in manj negodovanj O lokacijah in gradnjah gospodarskih objektov Na svojem zadnjem zasedanju je Zvezna ljudska skupščina spre^ jela Temeljni zakon o gradnji investicijskih objektov. "Zaradi pomembnosti zakona vam posredujemo na kratko njegove bistvene določbe. Po določilih zakona obsega razni pomožni objekti na gradbiščih, barake in podobno. Zelo pomembno je določilo, ki navaja, da v primeru investicijskega objekta, ki je take narave, da bo sam po sebi zaradi svoje uporabe ali dejavnosti, ki se bo v njem opravljala, povzročal ško- gradnja investicijskih objektov d.° okolici, mora določati investi še sodobnosti je začel polem'ko o nacionalizmu e srbskim pisat«-U'vlmo neko ekupno kulturno živ Pcm Dobrice Cošičem. Zaradi I ljenje. - St. S. ovedi, huda kri in šola (Nadaljevanje t 1. strani) j KO SE JE STVAR OHLADILA r 1 v [etofinji sezoni, i Vae io je poviroiilo do'oceno NobedenJjaa' J^ekttva /»takrat ( ra2burjma se sme začeti z gradnjo šele, ko je izdano ustrezno dovoljenje. Investicijski objekt lahko gradimo pod stalnim strokovnim nadzorstvom investitorja. Preden se začno zgrajeni investicijski objekt uporabljati, morajo opraviti organi tehničnih inšpekcij tehnično kontrolo. Pri gradnji investicijskega objekta mora in ves', i-tor glodati na gospodarsko in družbeno upravičenost in smotrnost investicijskega objekta. Prav tako 6e določila tega zakona ne le uporabljajo za objekte, ki so lo večje prejemke, kot vsem dru- namenjeni za začasno rabo, kot so gim članom kolektiva, ni niti eden čutil posledic tega ukrepa. Nihče ni bil Odpuščen. Udarec njihovega glasovanja so Čutili samo drugi. Taka Je stvar ne g'e.Ie na to, ali so to naredili zavestno .ali ne. Res pa Je, da celotna stvar nikakor ne utrjuje zaupanja kolektiva v njihov samoupravni organ. Taki se nekateri posledi ob tem dogodku. Stvar pa je poučno svarilo delovnim kolektivom in samoupravnim organom, kako je treba misliti na razne sklade in na prihodnost, kako je trelv* reševati stvari skladno s skupnostjo v kateri živijo, kako je treba zlaoti pri množičnih odpustih upoštevati, tudi človeško plat, in da je nujni PRESENETILI EKIPI VISOKO IN TRBOJE Vlspko, 10. decembra - Odbor za namizni tenis pri OZTV Kranj je dane.? organiziral v Zadružnem domu na Visokem pokalno tekmovanje med ekipami Partizanskih društev iz kranjske občine. .Nastopilo je kar 16 ekip iz Vogelj, Cerkelj, Preddvora, Žabnice, Bes« niče, Trboj in Pred osel j. V č/ctrtfinalo so se plasirale naslednje ekipe: Voglje I, Vinico I, Zabnica, Pesnica, Cerklje III, Trboje, Cerklje II, Voglje II. Tekmovanje je postalo zelo ogorčeno, posebno v polifnalu, kjer so bili cijski program tudi izvedbo tehničnih naprav, s katerimi bo ta Skoda popolnoma preprečena ali zmanjšana. V zakonu je tudi določeno, kdo sklepa o Investicijskem programu. Dovoljenje za gradnjo objekta izda upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ko je končana gradnja investicijskega objekta ali njegovih del, je treba pred začetkom njegove uporabe oziroma obratovanja opraviti tehnični pre-rjled zgrajenega objekta in se prepričati o njegovih, tehničnih neoporečnostih. Po pregledu izda organ, ki je opravil pregled, odločbo o tem, aH se sme zgrajeni investicijski objekt uporabljati ali Gradnjo Investicijskega objekta se lahko dovoli samo gospodrrski organizaciji, registrirani za dejavnost, v katero sodijo gradnje. Gospodarske organizacije lahko gradijo v mejah svojega poslovanja investicijske objekte tudi za trg. Prav tako je v zakonu določeno, kdaj sme investitor investicijski objekt graditi v lastni režiji. Zlasti so pomembne določbe v zakonu, ki govorijo o nadzorstvih. Delo investitorjev in drugih udeležencev pri gradnji investicijskih ' najnujnejših telovadnih naprav. *w!nwwiiiiwiiwiiiiiiwiiiiiiiiiiii(iiiiwiii«ii objektov, všrtevŠi tudi investicijske objekte, ki &e gradijo za trg glede tega, kako spoštujejo zakonite predpise, nadzorujejo v svojem delovnem področju organi pristojnih tehničnih inšpekcij, kot so gradbena, elektroenergetska, itd. Za kršenje posameznih določil zakona so predpisane tudi občutne kazni tako za gospodarsko organizacije, kot za odgovorne osebe v teh organizacijah. Ce se bodo tako vsi udeleženci pri gradnji investicijskih objektov držali določil tega zakona in naknadnih predpisov, ki bodo izdani na podlagi tega ' zakona, bodo brez dvoma odpadla razna negodovanja, ki se pojavljajo v primeru gradnje raznih objektov. P. G. PROSTORI OVIRAJO POUK Podljubelj — Osnovna šola .Jamo nižji razredi) v Podljubelju je v precej neprijetnem položaju, čeprav ne smemo mimo dejstva, da imajo občinski organi vse razumevanje za tamkajšnji osnovnošolski pouk. Ne gre samo za' to. da primanjkuje učnih pripomočkov alt da so slabo opremljeni razredi, temveč tudi zato. da šola nima prostorov za tehnični pouk. Problemi pa so tudi zaradi tclcs-novzgojnega pouka. Sola nima niti telovadnice niti prostora, kjer bi si lahko uredila športno igrišče. Podljubeijčani si zaradi tega toliko bolj želijo, da bi dobili primerno dvorano (za kulturne in drugo prireditve), v kateri naj bi za potrebe šole uredili tudi nekaj občine na tiho celo všeč posamez- da se vsi člani kolektiva zanimajo doseženi naslednji rezultati: Vdso- nlkom v vodstvu kolektiva, da bi namreč a takimi metodami izsilili orednost med gradbenimi ped- za delo svojih organov in skupno j ko : Zabnica 5:2, Trboje : Cerklje z njimi rešujejo tako pomembne II 5::. Finale: Visoko : Trf>bJ« stvari. K. Makne 5:3. - R. J. m-r -1 CE3NJICA pri Bohinju, 10. deremhra - Rlnoči Je bil v tukajšnji dvorani v GaaHakeai domu »Novi-nareki večer«, ki ga Je prlrr.vvilo naše uredništvo. Domačini so t zanimanjem ar. remiju H prlpovedova. nje novinarjev w dogajanju v njihovem okolišu in v .'.vclii, prijetno pa so so razvedrili ob zvokih veselih godcev ia smcsaica* Lipet* Itcvšcta GLAS v jubilejnem letu 1962. leta slavi GLAS 15 letnico svojega izhajanja GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem V-rubrikah JESF.NIsKT KOVINAR, KRANJSKI GLAS, LOSKT DHLAVEC, RADOVLJIŠKA KOMUNA in TR2ISKI VESTNIK prinaša GLAS najrazličnejše novice iz vseh krajev Gorenjske. Razen tega v GLASU lahko berete zanimive reportaže iz različnih področij — zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Z novim letom bo začel GLAS izdajati GLA-SOVO PANORAMO vsak ponedeljek. V PANORAMI so objavljene, zanimivosti i/, vsega sveta, krajše reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje prinaša PANORAMA Mlado rast, za ljubitelje fllmn pa sestavke 0 tilmih, filmskih zvrsteh, Igralcih Itd.; v PAMO-RAMI NAJDETE šale in drobne slikanice. GLAS vam pripravlja za prihodnjo leto veliko presenečenje Zato sc h sedaj naročite na GLAS .da ne bo prepozno la^MlMaiiaiamia Trodam avlo »Laneia-z rezervnim strojem za gotovino ali na ček. Jelencava 23, Primskovo, Kranj 4672 Prodam t-stanovanjsko hišo v Krrnju. Ponudbe oddati pod »Vse-ljivo« 4678 Prodam gozd v okolici Zg. Bit-nja. Naslov v oglasnem oddelku 4380 Prodam nov gumi voz, nasilnosti 3 tone. Poizve se v Šenčurju 215 4721 Goren'ska predilnica Skofja Loka preda motorno kolo L^vTVV 350 cem - leto izdelave 1947 -neregistrirano. Ponudbe poslati v toku 14 d r. i od objave na nabavni Oddelek podjetja 4722 V barvanje in kemično čiščenj sprejmemo vse vrste oblačil. Usluge izvršimo solidno, hitro in poceni. Kemična čistilnica, Spodnji trg 12, Sk. Loka Darila vam po želji pakiramo in opremimo primerno za Dediča Mraza in Novo leto. Delikatesa Kranj 4704 Organizacijam nudimo pri nakupu Novoletnih daril pri plačilu v gotovini ali s čekom poseben popust. Delikatesa Kranj 4701 Zelo ugoden nakup Novoletnih daril se vam nudi v prodajalni Delikatesa Kranj in v njenem paviljonu ha Novoletnem sejmu 4704 Nudim sobo in hrano delavki Ca pomoč ori delu. Naslov v oglasnem oddelku 4723 Podpisani Z. I. obžalujem vse, kar sem žaljivega izrekel o Mateju Skrjancu v restavraciji »Jelen«. Kranj, meseca junija 1961 4724 Polivam opazovano osebo, ki je v petek vzela za Transturlstom moško kolo, da ga v izogib posledicam vrne 4725 Opremljeno sobo oddam takoj dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 4726 Centralni delavski svet pri »ALMIRI« Radovljica razpisuje delovno mesto NABAVNEGA 3EEERENTA Pogoji: visokokvalificiran delavec trgovske stroke z daljšo prakso. Nas'.op službe možen takoj. Podjetje s stanovanji ne razpolaga, nudi pa povračilo potnih stroškov. Prijave sprejema kadrovski oddelek -A'mire- Radovljica 11. decembra — ponedeljek »Center« — premiera italijanskega kriminalnega filma PREISKOVALNI SODNIK ob 16., 19. in 20. uri »Storžič« — premiera domačega filma NASILJE NA TRGU ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra - torek »Ccn'.er« — italijanski kriminalni film PREISKOVALNI SODNIK ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski kriminalna film PREISKOVALNI SODNIK, matineja ob 10. uri. domači film NASILJE NA TRGU ob 16., 18. in 20. uri »-Svoboda- — ameriški barvni film DARBY O'GILL ob 13. in 20. uri 13. decembra — sreda »Center« — sovjetski barvni film CISTO NEBO ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski kriminalni film PREISKOVALNI SODNIK, matineja ob 10. uri, amer. barv. film DARBY O'GILL ob 16., 18. in 20. uri 14. decembra — četrtek •»Center« — sovjetski barvni film CISTO NEBO ob IG., 18. in 20. uri -Storžič« — dornači film NASILJE NA TRGU, m---'ineja ob 10. uri, ameriški barv. film DAR-BY 0"GILL ob 16. 18. in 20. uri OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike poslovnih oziroma upravnih prostorov, hišne svete ter lastnike zasebnih hiš, da so dolžni po odloku Občinskega ljudskega odbora Kranj z dne 23.11.1960 nabaviti enotne «une'„njakc za svojo uporabo. Vsem uporabnikom smetnjakov, ki jih nimajo namen t plačati, bomo smetnjake odvzeli. Podjetje -Komunalni servis« Kranj bo z dnem 1.1. 1962 odvažalo smeti samo iz enotnih smetnjakov. Istočasno obveščamo vse uporabnike poslovnih prostorov, hišne svete in lastnike zasebnih hiš, ki še nimajo enotnih smetnjakov, da si te nabavijo pri podjetju »Komunalni servis« Kranj. POTROŠNIKI Obveščamo, da od 11. do konca decembra 1961 prodajamo v naših trgovinah v Kranju in Tržiču vse naše prodajne artikle po globoko znižanih cenah LEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ Stanovanjskim biokcan na Plavžu na Jesenicah te luže nikakor niso v okras 25 mesecev za za in 443, 704 dinarjev odškodnine ZA NEČLOVEŠKI NAPAD NA VOZNIKA, KI GA NI HOTEL SPREJETI V AVTO Obtoženi Jože Barber se je zagovarjal pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Dne 24. februarja letos je okoli 24. ure na cesti pred vasjo Potoki na Jesenicah z nožem trikrat zabodel v desno stran prsnega koša F. J. ter mu poškodoval pljuča. Poškodbe so bile take, da je bilo življenje oškodovanca v nevarnosti. Na glavni obravnavi je obtoženi dejanje priznal. Zagovarjal pa se je, da je to storil pijan in da ga je oškodovanec izzval. Tisti večer je bil Jože Barber na nekem poslovilnem večeru v Mostah pri Žirovnici, pa 6e je proti navadi opil. V družbi znancev se je vračal iz Most proti Jesenicam. V bližini vasi Potoki je udaril z roko po avtomobilu, ki je pripeljal za njim. Avtomobil je vozil oškodovanec. Obtoženec navaja, da je nameraval avto ustaviti, da bi se z njim peljal do Jesenic. Oškodovanec je avto ustavil ter izstopil. Obtoženec se je zar/ovarjal, da ga je oškodovanec nekaj suval, torej, da ga je izzval. Jože Barber je nato segel po nožu in oškodovanca zabodel. Bil je živčen in popolnoma iz sebe. Na živcih boluje že nekaj let, razen tega pa je bil Jožo Barber tudi pijan. V tej smeri je poskuse 1 obtoženec zmanjšati svojo krivdo in odgovornost za to dejanje. ZAHVALA Ob nenadni izgubi nv i p dobre žene ANE BAKOVNIK upokojenke se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti. Se posebej izrekam zahvalo sosedom, prijateljem in sorodnikom, ter vsem darovalcem vencev in cvetja, nadalje delovnemu kolektivu tovarne »Sava« Kranj in njegovemu zastopniku za ganljive besede, ki jih je izrekel o*> odprtem grobu. Žalujoči mož Karel Na podlagi dokazov je sodišče prišlo do zaključka, da obtoženec ni bil izzvan. Jože Barber je bil napadalen in je sam povzročil ves incident. On je na nepravilen način ustavil avtomobil, ki ga je vozil oškodovanec. Proti oškodovancu se je obnašal tako, da ga je bil ta popolnoma upravičen odriniti. Da se je Jože Barber popolnoma zavedal dejapja in kaj je hotel, kaže tudi njegova grožnja oškodovancu: »Nikoli več me ne boš udaril.« Izvedenec je tudi ugotovil, da je obtoženec dobro vedel, kaj dela in je tako za svoje dejanje v celoti odgovoren. Zamikali sta ga kolesi Te dni se je P. P. zagovarjal pred sodiščem zaradi dveh tatvin koles. Eno kolo je letos v septembru ukradel pred gostilno »Gaštej«, druge pa v oktobru pred gostilno »Zlata riba« v Kranju. Obtožene? je obe dejanji priznal, vendar 6e je zagovarjal, da je bil takrat močno vinjen in tako za dejanje neprišteven. Sodišče njegovega zagovora ni upoštevalo. Do tega zaključka je prišlo na podlagi okoliščin, v katerih je obdolženec zakrivil obe dejanji in pa iz njegovega ravnanja po storitvi kaznivega dejanja. Prvo kolo. ki ga je obdolženec vzel, so našli ob hišni preiskavi na podstrešju že razstavljeno. Posamezni deli so bili zaviti v papir in skriti na raznih mestih podstrešja. To jasno kaže, da si je hotel obdolženec prilastiti kolo, saj bi ga v nasprotnem primeru naslednji dan, ko je bil že trezen, vrnil. Drugo kolo, ki ga je obdolženec vzel, je skril v grmovju v bližini doma in se nato vrnil v gostilno. Tudi v tem primeru je popolnoma jasno, da 6i jo obdolženec hotel prilastiti tudi to kolo. Sodišče ga je ob upoštevanju njegove pred-kaznovanosti obsodilo na 10 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot obtežilno okolnost, da je obtoženec nagnjen k tovrstnim kaznivim dejanjem, če se opije. Tega se Jože Barber tudi dobro zaveda. Bil je že predkaz-novan, ker je pred kratkim z nožem poškodoval dva moška. Okolnost, da je nosil s seboj tak nož, s katerim je poškodoval oškodovanca, kaže na njegovo napadalnost in nevarnost. Upoštevati je bilo treba tudi olajševalne okolnosti, med drugim, da se je sam prijavil postaji LM, njegovo čustveno labilnost in vzkipelost ter še razne druge ob'.o:enčeve poteze, ki jih je ugotovil psihiater. Ob upoštevanju vseh teh okolnosti ga je sodišče obsodilo na dve leti strogega zapora. Preklicalo je tudi obtoženčevo prejšnjo pogojno obsodbo dva meseca zapora in ga obsodilo na enotno kazen dve leti in en mesec strogega zapora. Pazen tega mora Jože Barber plačati e~k~dovancu 190.003 dinarjev Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje na račun stroškov, ki jih je imel zavod z zdravljenjem oškodovanca, pa 253.704 dinarjov. Utrinki z novinarskega večera v Preddvoru KUPILI SO TELEVIZOR Dejavnost Socialistične zveze v Preddvoru je zelo pestra. Prav eedaj 6i urejajo klubski prostor, kjer imajo že 8 klubskih garnitur. V isti stavbi, to je v prosvetnem domu, bodo uredili tudi knjižnico in pisarno za vse politične in množične organizacije. Pred dvema dnevoma pa so kupili tudi televizijski sprejemnik. KluB" bodo opremili tudi z najrazličnejšimi časopisi in revijami. POTUJOČI KINO Doslej so imeli v Preddvoru le ozkotračni kinoprojektor. Predstave so bile dokaj neredne, ker ni bilo mogoče dobivati ozkotrač-nih celovečernih filmov. Sedaj pa bo Preddvorčane obiskoval potujoči kino. Prva predstava bo že ▼ nedeljo, ko bo na sporedu film "Dobri vojak Svejk«. Za začetek bodo predstave enkrat tedensko, če pa bo med obiskovalci več zanimanja, bo potujoči kino obiskal Preddvor dvakrat na teden. PRVI ČASOPIS V kratkem bo Krajevni odbor Socialistične zveze v Preddvoru izdal svoj prvi časopis. Ljudje, j ki bodo napisali prve prispevke, so že določeni. Lahko pa vsakdo napiše kaj za svoje krajevno glasilo. Prvo številko tega časopisa bodo razstavili tudi na razstavi, ! ki bo ob »Tednu tiska« v kranj- I ski občini. ZA DEDKA MRAZA Tudi v Preddvoru že resno razmišljajo, kako bodo praznovali Novo leto. Razen silvestrovanja, ki ga bodo priredili v prosvetnem domu, bo tudi rx»ebon odbor izdelal program, kako bodo proslavili novoletno jelko otroci. Za šolske otroke bodo organizirali posebno gledališko predstavo v Prešernovem gledališču v Kranju, predšolske otroke pa bo obiskal dedek Mraz v Preddvoru. \ j SMRT POD OPORNIM ZIDOM Pretekli četrtek je nesrečno j preminil 60-letni Alojz Likozar I iz Hotemož. Domnevajo, da gre I za nesrečo. Ko se je vračal z Visokega domov, je pri gostilni Ko-' pač padel s ceste čez oporni zid v prepad. Točne vzroke smrti še raz:6ku:r;o. V Kranju bomo videL film sovjetskega režiserja Grigorija Cuhaja, ki ga pri nas poznamo po njegovih odličrnh f:Imih Ena-inštirideseti in Balada o vojaku. Film »Cisto nebo«, ki je posnel v barvah, je dobil prvo nagrado na letošnjem filmskem festivalu V Moskvi. Kino Center bo sredi d^eembra predvajal najnovejši film iz serije filmov o Tarzanu »Tarz^nova borba za življenje«, ki je posnet v barvah in na širokem platnu. Tarzana igra tokrat Gordon Seo*t. ttfcns Wemer Rlrhter 56 »Kaj pomeni to?« »To pomični red, disciplino, dostojno obnašanje. **Pr| gobec In nobene zmešnjave.« »Nooctc odgovoriU?« •Da,« Je dejal Guehler. -«>•••.«,■.•>, »Lahko odidete.« Guehler se Je obrnil proti vratom, treenfl s peta-*M\ pozdravil z roko ob čepici in odšel. ♦Kaj si dejal?« Je zašepetal Buchwald. »NIČ.- »Prav, tudi Jaz ne bom ničesar povedal. Kdo ve, ••kino bedarijo b| utegnili storiti, čc bi Jim karkoli fc>vccial.« Prod velikimi taboriščnimi vrati so se uvrstili v ••Ivrrorede in odkorakali nazaj. »Pesem!« Je zavpll BttsehinaiM. Zapeli so: »Tanki drvijo v Afriki...« »Ze zdavnaj so oddrveli.« Jo šepnil Guehler. Na ves glas so prepevali In korakali po taboriščni , ,.stl XXIV. g Tla ao bUa vlažna in ilovnata. Imeli so gumijaste **0rnje, na katere ao se lepile velike kepe ilovice, neha so Jadrali težki deževni oblaki. "Kmalu bo pomlad,« Je dejal Grundmann. . *:> 1 i mi pred eno upravnih barak v vojaškem torišču In popravljali kanalUaoiJo. "Luknja mora bili se globlja,- Je dojal paznik. Izmcnoma so skakali v luknjo in metali ven zemljo. »Pri tem odvratnem vremenu hi moral ostati v t. berišču,« Je dejal GucMrr. »Kot podčastniku ti ne bi bilo treba delati.« »Človek, naveličal sem se ie ves božji dan, od iutra do večera, ležati na postelji. Beijerkc pa Je bil včeraj premočen do koze in sem danes odšel namesto njega.« • Vi- lednji... je /avpil Kun/, ki je stal spodaj v luknji. (.i-undmann je vzel lopato in skočil v luknjo. Iz nje so letele lopate mokre zemlje. »Take it eaay,« Je dejal Konz. Ostali so stali ob zidu barake in se pogovarjali. »Si videl, tule znotraj so i enake,« Je dejal eden fzmed njih. S palcem Je pokazal preko ramena proti oknu upravne barake. »Ženske?« Je dejal Konz. »Kje?« Vsi so poskušali pogledati skozi okno. »Tiho!« Je dejal nekdo. Umolknili so In prislonili obraze k šipam. Zaslišali ao tenskl smeh. »Ljubi bog,« Je dejal Konz, »ko bi smeli noter.« Poslušali so, Grundmatm Je zlezel iz luknje in si otrese! pesek z nog. »Naprej, Guehler!« Je dejal. Guehler Je vzel lopato In se spustil v luknjo. Pašnik Je lel cez cesto na drugo stran barake. »Ni treba hiteti,« Je dejal Grundmann. Vojak, ki Je siražil, Je stal malce oddaljen pod barako in tiho žvižgal. Slišali so šumenje iz vodovodne cevi. Straniščno okno Je bilo tik poleg njihovega delo višca. Konz se Je splazil k oknu. Vsi so molčali in ga gledali. »Saj vendar ne morei ničesar videti skozi mlečno steklo,« jo šepnil Grundmann. Konz se je obrnil In se zarezal. Potem Je z lopato tiho odrinil okno, ki Je bilo le priprto. Nastala Je ozka odprtina. Vsi m> opazovali Kim/a. Stal J« na prstih in gledal skozi špranjo. Potem se je prikradel nazaj k njim. »Zdaj jo lahko vidite tudi od tod,« je dejal. Postavil se Je zraven luknje, kjer je delal Guehler, tn gledal proti oknu. »Tako,« je dejal. Skozi straniščna vrata je stopila ženska. Ustavila se Je pri zrcalu, vzela ličilo za ustnice in se pričela HSpati. Imela Jc rdečo jopico in sivo krilo. »Dobra je!« Je dejal eden izmed njih. Ženska Je malce privihala jopico in slekla krilo. -Ljubi bog, prekleta stvar!« je dejal Konz. Pašnik se jc vrnil. Neprizadeto so se ozirali in ravnodušno prestopali. Guehler Je zlezel iz luknje. Paznik je vzel lopato in začel meriti luknjo. V stranišče Jc »topilo dekle. »Za vraga,« Je šepnil nekdo, »imenitna je!« Pašnik Je skot*, v luknjo. Vsi so lakomno in vznemirjeno zrli skozi špranjo pri oknu. Dekle Je stalo pred zrcalom in se česalo. Eden izmed njih ta je prikradel k oknu, se vzpel in pogledal skozi špranjo. Obraz Je prilepil o okenskemu okviru. »Izgini!« Je zašepetal nekdo drug in ga poskušal odriniti. Dekle pred zrcalom je položilo glasro vznak in šlo / glavnikom »kozi lase. »Svinjarija,« Je dejal Guehler, »izginite stran!« Vendar je tudi sam gledal skozi špranjo pri oknu v dekletovo zeleno krilo. »Kako dolgo je ie tega,« je pomislil. Videl Je, kako Je dekle dvignilo krile, in se obrnil. < .r mul m.i ud ga je dregnil pod rebra. »Prokleto lepa ženska, kaj?« • rasti to,« Je dejal Guehler. »Kaj imate od tega?« Paznik Je dvigni glavo .Videl Je ebraee ujetnikov, ki so faaH onmjuni proti otani. »Stražnik!« je zavpit in skoči Iz luknje. Vojak Jc počaai prišel prek travnika. Tiho Je požvižgaval in se potem, zasmejal, »ftoefc baps» Je de**. Paznik je odhitel v barako. Slišali so vre žena, potem pa dolgotrajen smeh. V stranišče je piidirjaJa ženska ter zaprla oKno. »Končano,« je dejal Konz. Ostali so so sramežljivo smejal?. Vzeli so lep j le in pričeli pečamo kopati. Pesek so odmetavali na travnik. »Kakor živali ';mo,« Je dej;1.! Guehler. Grundmann ga je pogledel. Oprl se je na lopato. »Da,« je dejal, »saj smo tudi mi samo ljudje.« Paznik se je vrnil. Trekiiujal je. »Delajte hitreje!« Je dejal. Zarisal jim Je jarek ,iz katerega morajo izmotati zemljo. Videli so, da jc delo povsem nesmiselno. »Metoda za ozdravljenje je vedno enaka,« je dejal Grundmann. Ostali so molčali in pričeli kopati. Oblaki so hiteli nizko nad strehami. Kopru' *o zemljo in j ) metali Iz Jarka, Molče so delali. »Tako dol-to nisem videl svoje stare,« je dejal nekdo, »menda bo ie cela večnost.« Nobeden mu ni odgovoril .Dvignil je lopato in se zaarl v oblake. »Bog ve. kaj dela zdajle?« je Cejal zatem. »Vlači se z drugimi, kaj bi druprego,« jc dejal Konz. Prišel je paznik m Jih prieel priganjati. »Hitreje, hitreje!« je govoril. »Bedasti kozel!« je dt jal Grundmann. »Odmori« Je nenadoma vzHIknll vojak. Paznik se je presenečen ozrl. Vojak se Je nasmehnil. 7ataknili so lopate krepko v zemljo in obvtopili stražarja Vojak Jih Je prestol. »Oo on!« Je dejal zatem. Sli so za nJim. Pričelo je deževali. Dež Jc v velikih vnlartti curljal iz nfekih oblakov. Vojak Je skočil v nekakšno -stranišče. S»ekl? so za nJim. »Hvala bogu!« Je dejal K on/, ko so stali v stra-mOtku. »Padalo bo ves dam*« GLAS DOKUMENTI! IVAN JA3¥ FONEIMfiLJElC, M. dtficiufjf. 1981 DOKUMENTI! DOKUMENTI 45 ANKAIMVCI Na pragu nove smučarske sezone »Takrat beži s partizani ali pa pridi na našo stran! Da ne boste čakali doma! Glavno bo, da v takem primeru ohranite življenja! S seboj vzemite le najnujnejše!« sem mu naročala zaradi izkušenj od drugod. \ Odhajal je smeje. Ob vrtni ograji se je še enkrat i obrnil, jaz pa sem gledala za njim. Tedaj je rekel: # »Grem nazaj v svobodno partizansko državo!« ■ Dvignil je klobuk, zamahnil z njim v pozdrav ... in J že ga ni bilo več videti. Včasih sem večkrat mislila, da i ga tedaj vidim zadnjič, zdaj, ko je odhajal tako vesel f in navdušen, pa prav nič... In vendar sem ga videla zadnjič...« Po vsem tem je bilo očitno, da se naglo bliža ponoven spopad. O tem so obveščevalci poročali vse pogosteje. Tudi patrulja s Pavletom Kavčičem in tovariši, s katerimi je odšel v dolino tudi Lojze Kebe, se ni mogla več vrniti. Ustavile so jih dolge kolone prispelih kamionov in vojaštva v Škof jo Loko. Ta patrulja je imela nalogo ogledati si in skicirati škofjeloško strelišče, da bi qa pozneje napadli. f Zdaj ni kazalo drugega: ali se umakniti ali pa dobro a pripraviti. Štab se je zavedal, da bi se po partizanskih 0 pravilih kazalo umakniti. Številni Nemci so na vsak 0 način želeli, da bi jih dobili skupaj in jih razbili. To ^ je pomenilo, da bi se radi spopadli frontalno, pri čemer 4 bi v vsakem pogledu imeli prednost in premoč. 0 J Toda, to je bil čas začetkov osvobodilnega gibanja, I 0 čas za preprečevanje priključitve in boj proti preselje- j 1 vanju naših ljudi. Zato se iz političnih in propagandnih p I razlogov ni kazalo umakniti iz Dražgoš. Vsi skupaj naj t 0} bi občutili, da so partizani trdna vojska, da še zdaleč J niso uničeni, kot je to trobila in napovedovala po deželi ^ hitlerievska propaganda. ZATO NI ŠLO TOLIKO ZA DRAZGOŠE, KOT ZA POMEMBNE CILJE IN TAKTIKO OSVOBODILNEGA^ BOJA! Slo je za to, da se bo razmeroma mladi bataljon kalil v novih bojih, šlo je za prihodnost gibanja! In to kljub hudi zimi in kljub ogromni nemški premoči! Kam naj bi šli na zasneženi Jelovici; kjer bi jim bili hitri nemški smučarski oddelki zelo nevarni! In to na neugodnih ji položajih! Zato je bilo treba med drugim najprej nemške 0) valove zaustaviti in oslabiti, nadaljnji razvoj pa bi po-' kazal, kaj je treba ukreniti z naslednjim korakom! \ Umakniti se, bežati pred Nemci pred bojem, bi £ morda pomenilo izgubiti več, kot le bitko! Pomenilo bi } Skakalci so najbolje pripravlje Pred dnevi je sneg pobelil tudi nižinske predele in pritisnil je tudi za ta čas precej nenavadno hud mraz. Medtem ko je »-bele opojnosti« v nižinskih predelih za zdaj še bolj malo, jo _"e v hribih precej več, tako da bo po vsej priliki ostala skozi vso sezono, zlasti še, če bo tudi v naslednjih dneh tako nizka temperatura. Prav ta prvi znanilec letošnje smučarske sezone pa jc spravil že marsikatere smučarje, sankače, drsalce in druge na piano. Začela se v e tako že skoraj prava nova smučarska sezona, kljub temu, da je do uradnega začetka še dobrih 10 dni. Nova smučarska sezona je zelo pomembna za naše smučarje, saj bo letos na vrsti med ostalimi pomembni! mi elitnima prireditvami tudi najvažnejša — svetovno prvenstvo v Zakopanih in v Chamo-nixu. Kako potekajo priprave naših najboljših smučarjev za novo sezono, ki bo bogata, kot že dolgo ne? Kot je že praksa, smo glede tega pri nas vedno nekoliko v zaostanku. Sicer napredujemo, vendar so koraki drugih po svetu daljš©i in krepkejži od naših. Priprave naših vrhunskih tekmo- i pomagati uresničiti nemške naklepe. Dražgoško zemlji- t šče je vse preveč ugodno za obrambo, kjer Nemci ne i bi mogli uporabiti niti letalstva, če bi jim ravno prišlo na misel. Iz doline so vse pogosteje poročali o novih nemških transportih. Eden je prišel tudi iz Celovca, ki se je, podprt s topovi, ustavil v Kranju. Do zdaj lahko navedemo, da so se za napad na can-karjevske Dražgoše pripravile naslednje nemške enote: J 181 RPB (rezervni policijski bataljon), 171 RPB, 44 RPB, } i 93 RPB, 83 RPB, 325 RPB in SS polk »VViesland«. 0 I K tem je treba prišteti še pehoto z Bohinjske Bel? \ I ter »Landesschutz« bataljoni: 867, 322, 510, ki so ie i J tedaj zadrževali na Gorenjskem. Verjetno to še niso vse ? » sile, ki so sodelovale pri napadu, kajti Nemci so zaradi j neuspeh* vse te podatke ljubosumno prikrivali. Posebno še o pehoti, za katero naj bi bila »to samo vaja, kajti zdaj, ki imamo bandite pred seboj, bomo z njimi končno obračunali!« kot je rekel nemški oficir prod začetkom \ I * v Rudnem. To pomeni, da je šlo proti Dra/gošam v teh i ' dneh najmanj 10 bataljonov ali približno dva polka. | Torej: ŠTIRIDESET NEMCEV NA ENEGA ^ARTI Z ANA! DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Najbol.ši športnik Gorenjske MARJAN PECAR val cev v vseh treh disciplinah so bile letos mnogo bolj načrtne in doka i zgodnje, kljub slabim pogojem. SKAKALCI ZE MESEC DNI NA POKLJUKI Vsekakor se za novo sezono najbolje pripravljajo naši najboljši skakalci. Poleti so bili na skupnih pripravah v Portorožu, pa tudi na snegu smo jih zasledili in sicer pri Češki koči. Pred no so odšli na Pokljuko, pa so bili 10 dni na treningu v Ponti di legno v Italiji, kjer so vadili pod vodstvom j zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca. Tako je že vsak pred prihodom na sneg absolviral več kot 100 skokov na umetni skakalnici. Sredi novembra so bili skakal- ' ci že na Pokljuki, kjer so si kljub pomanjkanju snega uredili 45-me-tnsko skakalnico za vadbo in tako pridno trenirajo že dober mesec na snegu. Kot pa vse kaže, se bodo v prihodnjih dneh preselili v planiški kot, saj je sedaj tudi v Planici dovolj debela snežna odeja in marljivi delavci pod vodstvom tov. Kerstaina že pripravljajo planiške »pručke«. Najprej I bodo uredili 40-metrsko, nato pa j seveda še »sosedo« — 80-metrsko. Prav na 6lodnji pa bodo morali naši najboljši v teh dneh trenirati, saj 60 doslej na manjših spravili »pod streho« že lepo število skokov, toliko, kot doslej prav gotovo še nikdar. Ze čez 20 dni pa jih čaka tradicionalna Novoletna avstrijsko-nemška turneja, kjer bo zbrana domala vsa svetovna elita. Na to prvo mednarodno preizkušnjo bo šlo po vsej priliki 6 naših najboljših skakalcev. Z oziram na odlične priprave skakalcev prav gotovo lahko pričakujemo tudi dobre rezultate. Letošnje priprave v primerjavi s prejšnjimi leti so velik korak naprej, saj se je že večkrat pred leti zgodilo, da do Novega leta še sploh niso pripeli smuči. alpski tekmovalci Se vedno čakajo... Včeraj bi morali odpotovati v italijansko Cervinijo naši najboljši alpinci. Toda ti so še vedno doma in čakajo. . . Na pot bi morali iti: Sumi, Jamnik, Lakota, Klinar, Rutar'cva, Ankeletova in pred dnevi dejal Janez Sumi:»Se vedno čakamo na odhod v visokogorsko Cervinijo, da bi si vsaj delno nabrali nekaj zelo potrebnih kilometrov, katerih nam tako Dobro pripravljen? GAŠPER KORDEZ manjka. Trening pri Češki koci je v primerjavi z inozemskimi tekmovalci odločno premalo. Spet segli v kenkurenci tujih mci'strov kakfce :?a?ebne uspehe« »Kaj je vzrok, da niste že pred časom odpotovali v Italijo?« »Smučarska zveza Jugoslavija nam še ni dala deviz in šele zdaj kaže, da se bodo v Beogradu 1* »odtajali« in da bomo še ta teden lahko odpotovali v Cervinijo. kjer vadijo tudi nafboljši Avstrijci.* SELE TA TEDEN SKUPNE PRIPRAVE TEKAČEV Priprave tekačev eo bile letos le po klubih in vse doslej še ni bilo skupnih priprav. Kot pa nam je znano, so se doslej najbolj pripravljali Gorjani, . Triglavani, Bohinjci in tekmovalci Enotnosti, medtem ko o Mojstra nčanih ne vemo točno, kako se pripravljajo na novo sezono. Vsi ti so bili že večkrat na Pokljuki, kjer je še kar dovolj snega za trening. km -:nani tekmovalec Roman Seljak nam je"* dejal: »Ta teden bo šele prvi zvezni trening in sicer na Fokljuki. V nedeljo pa bo tu prva pregledna tekma vseh kandidatov za svetovno prvenstvo. Prva večja preizkušnja pa čaka nnše tekače in tekačice prvo nedeljo v januarju, ko bo v Bohinju prva letošnja bomo veliko zamudili, nato pa 1 mednarodna prireditev pri nas.« bodo od nas zahtevali, da bi do- j - J. Javornik Uspešno delo Tržič, sobota, 9. decembra — Danes zvečer je imela v Domu TVD Partizan svoj redni letni občni zbor Strelska družina »Peko« iz Tržiča, ki se ga je razen številnega članstva udeležilo tudi več predstavnikov organov upravljanja tovarne, sindikata, uprave tovarne in zastopniki okrajnega in občinskega strelskega odbora. Izčrpno poročilo je podal dosedanji predsednik Anton Krapež, ki je orisal delo družine v času njenega obstoja. Iz ostalih poročil in razprave je bilo moč ugotoviti, da je družina dosegla zelo lep napredek zlasti pri vključevanju mladine in žensk. Nastopali so tudi na številnih tekmovanjih Fanedlova. V zvezi s tem nam je in prireditvah občinskega, okraj- Namiznoteniški turnir ženskih republiških reprezentanc PETRACEVA, CADEŽEVA, PIRČEVA IN PLUTOVA KANDIDATINJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO KRANJ, 10. decembra — Včeraj in danes je bil v Kranju 2. tur- , težko določiti točen vrstni red nir ženskih republiških reprezentanc v namiznem tenisu. Razen i najboljših. Važnejše tekmovane „_ _ __ . , „ t za tak preizkus bo prvenstvo Slo- dveh slovenskih vrst so nastopile še reprezentance Hrvatske, Srbi- 1^ ^ pOJ,aTncOT|kef ki ^ čet _"e ter Bosne in Hercegovine. Slovenke, lu so zmagale na lanskem i teden drl v Kranju. Lahko zapi- turnirju v Sarajevu, so bile tokrat v absolutni premači, saj so zasedle obe prvi mesti in gladko premagale vrste ostalih republik. Prva ekipa Slovenije, za katero bila Cadeževa, ki je izgubila le s igrale Kranjčnnka Plutova, Petračevo. Ljubljančanka Pirčeva ter Petra-čeva z Raven, sploh ni imela resnega nasprotnika. Dvakrat 5:0 in 2 zmagi s 5:1 to najbolje potrjuje. Poražena je bila Pirčeva v dvoboja s Cadeževo, Plutova pa je nepričakovano izgubila z Vukcsav-Ijevo. Tudi druga slovenska vrsta: Cadež (Triglav), Vavče in Krajger (obe Fužinar) je razen poraza s I. ekipo zabeležila tri gladke zmage s 5:0. Najboljša je teli ^ Zadnjič -cm Preddvorčane dvakrat napičil za predujem, danes jih bom pa do konca izplačal. Pravzaprav sem pa v stiski, saj ne vem, kje bi se 6tvari lotil — pri kulturi ail pri stranišču. Sirer je pa v tem primeru oboje tako povezano, da ne morem udariti v prazno. ft, Najprej prosvetni dom v Preddvoru. Ker so že pred leti menili, da kulture in stranišča ne gre vprezati v isti voz, so bili v stiski, čemu naj se odrečejo: kulturi ali stranišču. Pa so imeli pri izbiri najmanj tako srečno roko kot Butnlrt. — Odločili so se za kulturo! Zato pa imajo zdaj prosvetni dom brez stranišča. O Torej kulturo imajo, r tem pa So ni rečeno, da so vsi Preddvor-eani kulturni. Pa tudi javno stranišče imajo, vendar pa to nima nobene zveze s prosvetnim domom. Stoji namreč čisto na samem ob gozdičku nad jezorom. Začeli pa eo ga nekateri uporabljati zelo nekulturno. Ti nokul-turnikl so ga povsem okradli. Školjke, kljuke, vodovodne pipe, razsvetljavo — vse je šlo rakom žvižgat! Ostali so le goli zidovi. Menim pa, da imajo nekateri zdaj doma kar precej kulturna stranišča. ft) Tista o odborniku, ki je na M >varni nad Preddvorom pobiral i članarino za SZDL, je tudi po-I srečena. Čakajte, koj vam jo povem. - Meni nič — tebi nič je možakar članarino znižal od 50 na 10 dinarjev. (Imenitno bi bilo, če bi bilo tudi med našimi trgovci In proizvajalci čimveč takih posno-mov?lcev. To bi šle c^ne navzdol!) Zamera gor — zamera dol; jaz so bom vpisni v SZDL na Mnžjanci! Zbiram interesente za Možjancb. £ Pa še nekaj. V Preddvoru sem izsledil prav čeden bunker iz vojnih časov. Zanimalo me je, čemu ga tako prizadeto varujejo. Jaz bi ga že zdavnaj podrl. Ja, pa so Preddvorčani brihlne glnve. Na vse pa res pomislijo. Pravijo, da bo preddvorski turizem prihodnje leto na debelo zadihal in da bodo tuji pa domači turisti kot Turki v srednjem veku navaHli na Preddvor. Zato so na pnfitili tisti bunker. Kako se bodo pa sicer branili pred turističnim nnva-lom, če ne bodo imeli poštenega bunkerja! © No, če j« že beseda o turizmu, pa še tole. Gozdiček - nekater. mu pravijo tudi park — ki leži za gostiščem na hribu, nI s svojimi zanemarjenimi potmi najbolj privlačen. Vsepovsod leži d račje. Tisti, ki skrbijo zn turizem so pa drugamoga mnenja. Tudi pri turizmu je treba združiti prijetno s koristnim. No, pa recite, če ni pt 'etnib in koristno, ko ee bodo ! J turisti v tistem parku »prehajali in hkrati delali butare. Samo sekirice morajo prinesti s s^boj. © Prodajalec mesa v Preddvoru pa tudi ni od muh. Iznajdljiv je» da nikoli tega. Butalski policaj pa razbojnik Cefizelj sta, kar se tiče iznajdljivosti, v primeri 2 njim prava smrkavca. Kadar prodnja meso je v mesnici, če pa ni strank, brž steče k sosedu v gostilno. Saj če je mraz, mu tega r.e bi zameril. Ampak on pa tudi v toplem vremenu dolgo ne zdrži v prazni- mesnici. Zdaj pa no veni: ali se mu toži po moški družbi v gostilni, ali pa je to beg pred sitnimi preddvorskimi gospodinjami? f) Za konec pa še ura na pred-dvonskem zvoniku. Zlobni jeziki trdijo, da je na veter. Kft-dar je vetrovno se tista Skremfa že počasi premika, je pa je mirno pa ur sploh ne šteje. No, ta trditev je pa le prehuda. Ura gre tudi takrat kadar ni vetra, s časom Je pa čisto skregana. Pa tudi bije takrat, kndar se ji zdi, pa še takrat napačno. Ampak ura je pa le ura. Jaz som na primer nosil dolga leta pokvarjeno šklemfo samo zato, da ne bi ljudje mislili, da aem brez ure. — Pa brez zamere! Va« pozdravijo Vaš Bodičar! OBČNI ZBOR KRANJSKIH SMUČARJEV Sezono občrvih fcborov ftportnih kolektivov bodo otvorili «nučarii kranjskega Triglava, ki se bod zbrali v četrtek, 14. decembra (*'z 18.30 url v dvorani Delavske": doma. Na občni zbor vabijo po! svojih članov tudi ostale pnja!< Ije amučanskvga športa. Hrvatska je sicer letos nastopila brez Nikoličevih, vendar je zadnje mesto prav gotovo nepričakovano. Prijetno je presenetila Bosna, ki se je uvrstila na 3. mesto pred Srbijo in Hrvatsko. Ta turnir je pokazal, da so Slovenke v namiznem tenisu v Jugoslaviji brez konkurence, saj mimo tega, da sestavljajo kompletno državno reprezentanco, kar 8 igralk iz Slovenije sestavlja deseterico najboljših v državi. In še mnenje zveznega kapetana za žentiko reprezentanco, ing. Stanka Rebolja: "Ta turnir naj bi sIn?Jl kot nre liknlnja in pregled fc-me b*i*- šem le. da pridejo v poštev za ožji izbor za sestavo državne reprezentance Plutova, Cadeževa, Tetračeva ln Pirčeva.« Rezultati: Slovenija I : Slovenija II 5:1, Slovenija I : BiH. 5:0, Slovenija I : Srbija 5:1, Slovenija I : Hrvatska 5:0, Slovenija II : BiH 5:0, Slovenija II : Srbija 5:0, Slovenija II : Hrva teka 5:0, BiH : Srbija 5:3, BiH : Hrvatska 5:0, Lestvica: Srbija ! Hrvatska 5:3. Slovenija I Slovenija II BiH Srb*ja Hrvatska 20: 2 16: 5 10:13 9:18 3:20 Organizacija v rokah nnmlzno-trmi:"'k\ga kluba Triglav je bila brezMbna. Pokrovitelj tekmovanja Občinski sindikalni svet Kranj je poklonil zmagovalcu pokal, osta- boljftlh jugoslovanskih igralk pn-J 1 evrej>skiin prvenstvom v Berlinu. Lahko pa ugotovimo, da so Slovenke kvalitetno prirej boljše in ker vse niso igrale med .seboj, Jc rila, najboljše igralke turnirja: Potrač («:0). Pire (7:1), Plut (7:1) in Cadež (6:1) pa so bile 80 posebej nagrajene. — L. Stražnik nega in republiškega značaja. Tekmovali pa so tudi v republiškem merilu sindikata Slovenije čevljarske in usnjarske industrije in zasedli lepa mesta. Več tekmovanj so organizirali tudi v same"1 podjetju med ekonomskimi enotami in v počastitev praznikov. Po izvolitvi novega 9 - članskega upravnega odbora so sprejeli več pomembnih sklepov za nadaljnje delo družine. Za novega predsednika so izvolili SLAVKA ZMIJA-NACA. - R. C. SREČANJE STRELCEV Tržič, 9. decembra — Danes je bilo tukaj strelsko tekmovanje v počastitev Dneva JLA. Pomerile so se 10-članske ekipe JLA. ZROP in SD. Prvo mesto je dosegla ekipa občinskega strelskega odbora Tržič (1599 krogov od 2000 možnih), druga je bila ekip* ZROP s 1413 krogi, tretja pa eJd' pa JLA s 1215 krogi. LOCANI ZAOSTALI ZA 20 KROGOV V počastitev Dneva JLA Je »Bratstvo-edinstvo« priredila nes prijateljsko tekmovanje 1 zračno puško. V goste je povabi SD iz Škofje Loke. Zmagala je petčlanska ek*P* SD »Bratstvo-edinstvo« s tSPI krogi pred gosti s 1258 krogi. Med posamezniki so bili nsj* uspešnejši V. Frelih 266 krogov. T. Prostor 264 krogov (oba domačina) in Tlenrik Peterneij iz Škofje Loke (259 krogov). Zadnji športni rezultati Šestnajstina finala za pokal ™ goslavije v nogometu: Maribor : lokomotiv« liri* Ba h l : Borac XI 00 I : Varteka V* Tudar : Beograd 04 Velcž : Radnički 3:1 Ccllk : Sarajevo »4 Bndučnosl: Železničar 3:1 Vojvodina : Novi Sad t# Sutjcska : Reka ** Spnrlnk : Tre?',njevka »1 Split: Radnički J* 1'luiova in 1'cli .<» <\.1 .(.t na.jn .urj i kandidati nji tudi v j.i.l • . .,. .1 uiv.ivno v. < iilaiuo