St3V. 162,
V Trst uv ¥ nedeljo 13. junija 1915-

J/1 ' i vss*-:	Jud; ob	in praznikih,
ob 5 zji aj, ob ponedeljki ob 9 dup o! dne.
..» l i Jv /T-. -	t.	narfc. - Vsi
u nj| -c i itj-j »-riniStvi!	N«>.. .i/refr :>isnw ^c nt
Spnja! 'i » ,rt	re * r;tca|6.
J- • ■ : - .,-Ti:: tre' .1: Sltf.v Goain*. Lj tn'; kor.c^rcij * 'Vir	Tisk lii-' :u£ .Ečiuisti', vpise«;:' zad-/ge z
z'.'r. r«. •»€ .:: \ Trst;- aKta i"v. Frar:i3u ArlSkc^a 5L 20.
Teleksi t.tf.'ri"t\j n uprave 5lcv. 11-57. ; i i-i i za ' a Za tc'o !«io . . . . . . K 24.— Ict^	§ ^ —
'i . ■ t c ,	^ o.
2a e c I j s o izdaje za velo leto........ 5.20
ZJ »w>! leta..................2.60

Pojimeznc številke .Kdinosti* se prod .-rja jo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi sc računajo ^m milimetre v SiroK ti eno koline.
Cene: Oglasi trgovcev :n obrtnikov.....tntn po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanke, oglasi denarnih za-
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v teknit: lista do pet vrst........K '20
vs-ika nadaljna vrst.! .......: . . . . , 2.—
Mali oglas; po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev.
Oglase sprejema šnscratn' oddelek „Edmost;*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to?i sc v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Frančiška AsiŠkega št. 20 — Po5tnohranllnični račun št. S41.652. -
Pri pij; rami LiC^-^p^i tLE^ pwi«jill. - Us^li ^r^n^ftt Hu^fzlioSal »ji,
Bukouins prosta sovražni. - flsmfKl m*M pri Pmnmm in aH Ra$KL - Ruski napad! o& MM otf&iti
v mtiA frcncosM mM pri HMtn, Lerettsfil viM in SohcIkzl - mm efenzloa pri Hebuternl
l MlMaiiMi MKL
lil NAJ. 12. fKor.) Uradno se objavlja: 12. junija.
Posamični spopadi »n artiljerijski boji ob Soči se nadaljujejo. Dosedaj so se Italijani na vzhodnem brega reke ustalili le pri Tržiču in Kobaridu, na točkah, ki se na'iaiajo pred našo bojno fronto. Včeraj so - ;>l«*/al i sovražni oddelki ob jutranjem
in pri Plavah na vzhodne obrežne višine,- a so bili pognani zopet nazai.
\a tirolski meji s« odbile naše čeie sovražne napade na prehode v ozemlje Mon-(e Paralbt in so zasedle to Roro. Poizkus Italijanov, da bi si priborili nazaj Monte Piano, se je izjalovil.
-*icer se pomika so- ražnik na posameznih obmejnih točkah proti našim postojankam. Tako se nahaia v C>rtini d* Amoez-zo, Meri, Piprimeriis in Bor^u.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. lioter. fml.
Berlinski listi k potopitvi *Meduse<.
BERLIN. 12. (Kor.) Berlinski listi če-fc; «ajo avstroogrski mornarici k potopitvi itahjanskega podmorskega čolna Me-i
du^a.
V (»jaške odredbe Italije.
RIM. 12. (Kor.) Raz\en carinskih pazi; ki»v namerava italijanska vlada tudi gozdarske paznike, skupno okoli 3.000 rnož. >poiiti z vojaškimi in alpinskimi četami.
KIM. 12. (K<h\) \ sled »Kiredb italijanske vlade je proglašeno v trdnjavah Simplon in Tore in v okraiu Varzo Tasguiera v bli/ini Simplonskega tunela vojno stanje'
Z avstrijsKo-ruskega bojišča.
0UNAJ. 12. (Kor.1 Uradno se objavlja: 12. junija.
Med Dnjestrom in Prutom so čete ar-j maJe generala Pflan?erja zavzele več ruskih postojank. Kraja Jezierzan.v in ISiiezwiska. severno Obertyna, sta v naših rokah. Naše zmagovite čete prodirajo proti Czernielici, so prekoračile severno-vzhodno liorodenke Dnjester in zavzele ZaJe>zczyke. Proti temu mestu so izvršili Rum zvečer in tekom noči obupne napade, ki so bili vsi odbiti ob jako težkih izgubah za sovražnika. Tud; ataka kozaškega pol- j ka se je popolnoma razbila v našem o-1 gnju.
V Bukovini so morali Rusi zapustiti tudi /a d nje postojanke ob Prutu in se umikajo, zasledovani od naših čet. oh velikih izgubah preko državne meje. Tekom včeraj:* njega dne je armada generala Pflan-zerja ujela 5.000 Rusov.
Južno zgornjega Dnjestra se boji še nadaljujejo. Ruski protinapad na Stanislav je
bil odbit. Zuravvno, ki so jo morale naše čete v sled prihoda ruskih ojačenj izprazniti, je bilo včeraj zopet zavzeto od zve-! ziiih čet.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. liofer, f m L
LONDON, 12. <Kor.( »Times poroča-i jo iz Petrograda: Odkar poroča ruski generalni štab o prodiranju znatnih so-i vražnih sii preko Dnjestr.i, vlada vznemirjenje ijiede usode Lvova. Jutranji listi z dne 9. junija poročajo, da so ukre-njene v e potrebne odredbe za izpraznitev Lvova.. Vedno bolj naraščajoče avstrijska armade se nahajajo 24 milj od mesta ob.4 >njestrt:. Vrh tega vlada v Londonu vznemirjenje radi ofenzive sovraž-| nika v smeri Kovna.
Mackensen - - imejitelj huzarskega polka št. 10.
DUNAJ. 12. (Ko-.) Cesar je imenoval generalobersta Mackensena za imejitelja j huzarskega polka št. 10. V dotičnem lastnoročnem pismi; se spominja cesar hvaležno posebnih zaslug, ki si jih je pridobil Mackensen kot voditelj hrabre enajste j armade v (ialkiii.
Z nem^o-rasKeso bojijo.
BERLIN, 12. IKor.) Veliki glavni stan, 12. junija
Vzhodno bojišče.
Ob Dubisi so se ruski napadi ponesrečili.
Severno Przasznvcza so osvojile naše čete ru^ko postojanko, ujele 150 Rusov in uplenile nekaj strojnih pušk.
Ob Rawki smo na pol pota linije Boli-mow - Sochaczew udrli v sovražno postojanki*. Dosedaj je bilo ujetih 500 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusija in sedanja vojna.
LONPON, 12. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Kljub številnim porazom. ki jih je doživela Rusija v (ialiciji, je ruska vlada trdno odločena, nadaljeva-j ti vojne najmanj toliko čas;t, da bo rusko i ozemlje prosto sovražnika.
Z zopBdneta Bojišča.
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan. 12. junija:
Zapadno bojišče.
Sovražni napadi severovzhodno Nieu- ! porta, na vzhodnem pobočju Lorettske vi- j šine in proti Souchezu so bili odbiti. V baioneinem boji? severno Ecourie se nam j je Francoze, ki so dvakrat poslali nove čete v boj, posrečilo popolnoma pregnati! iz naših postojank. Umikajoči se sovražnik je imel zelo znatne izgube.
_i
Jugovzhodno Hebuterna smo pričeli! zopet prodirati iz zadaj se nahajajočih postojank.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada an$te!Hi$a oodsuja.
Torpeairsni parniki.
LONDON, 12. (Kor.) Ruska barka »To-imtsina je bila ponoči torpedirana. Po-.sadka »e bila rešena.
Francoska barka *Liberte« je bila pri Island Lundv po bombah podonavskih čolnov uničena.
LONDON, 12. (Kor.) Ruski parnik »Danio« in švedski parnik »Otage« sta bila torpedirana. Posadke ste bili rešeni. Dalje so bile od podmorskih čolnov torpedirane sledeče ladje: Lanreranis. Edvard Weli-fare. Letty in Cardiit.
Odlikovan nemški kapitan.
BERLIN, 12. (Kor.) »Reiehsanzeiger
poroča: Kapitanski poročnik, Hersing, poveljnik podmorskega čolna »U 21«. je dobil red »Pour le merite«.
Muuicijsko ministrstvo na Angleškem.
LONDON, 12. (Kor.) Zgornja zbornica je sprejela zakon glede ustanovitve muni-' cijskega ministrstva.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON, 12. (Kor.) Delavci tekstilne tovarne v Rochdale so pričeli stavkati, nakai s<) bili delavoi celcga okraja, okoli 20.000 mož, izprti.
LONDON. 12. (Kor.) Strojniki, kurjači ! in rudokopi v Dublevju so odklonili po-| nudbo delodajalcev glede vojne dokiade i 10% in zahtevajo 151 •■•»'■ J.. V nasprotnem I slučaju so sklenili, da prično dne-17. ju-i nija stavkati.
Turško bojišče.
Boji«Kavkazu in spopad v Črnem morju.
CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na kavkaški fronti je bila sovražna ko-| Iona, ki »e hotela prodirati v smeri Oltvia, j s protinapadom naših čet vržena nazaj. Naše čete so zasedle važne postojanke | sovražnika.
V pretekli noči je tekom operacij naše-i ga lahkega brodovja v Črnem morju naša križar ka »Midilli« napadla dva velika ruska rušilca torpedovk tipa »Bezpokojni« \ in enega potopila, drugega pa poškodo-vila.
nizozemska ostane siroto nevtraina
HAAG, 12. (Kor.) Ministrski predsednik je podal na zbornični seji sledečo izjavo: So ljudje, ki hujskaio k vojni, toda narod se ne bo dal zavesti v vojno. Nizozemska je sicer pripravljena za vojno, vendar pa hoče mir.
Zdravstveno stanje grškega knlla.
ATENE, 12. (Kor.) Večerni b^ileiin z dne 10. junija pravi: Temperatura .^7, žila 102, dihanje 17, gnoja se Izteka mnogo iti je boljše kakovosti. Zaznamovati ie laliko vnetje ledvic in majhno povečanje beljakovine.	____
eryanov oklic na ameriški narod.
WASHINGiON. 12. (Kor.) V Brvano-vem oklicu na ameriški narod je rečeno, da predsednik in Bryan soglašata v cilju in v želji, da bi se spor Združenih držav z Nemčijo mirno poravnal; ampak glede sredstev v dosego tega cilja si njiju mnenji nasprotujeta ter ste nezdružljivi s sistemi, katerih se poslužujejo vlade v medsebojnih odnošajih. Ti sistemi zavzemajo dvoje prevladujočih stališč, namreč stališče sile in stališče pregovarjanja. Sila predstavlja stari, pregovarjanje pa novi sistem, ki ima splošno bratstvo za cilj. Nota Nemčiji soglaša po njegovem prepričanju prej s temeljnimi potezami starega sistema. Bryan prosi, da se ga prišteva med one, ki delajo res na to, da bi se krenilo po poti. ki ne pripušča nobenega dvoma, da ie vlada voljna, nadaljevti pregovore z Nemčijo, dokler ne bo dosežen prijateljski sporazum.
Zvišanje podpore vojnim beguncem
DUNAJ. 12. (Kor.) Vlada je vojnim beguncem, ki so brez sredstev, priznala zvišanje državne podpore, ki je znašalo dosedaj 70 vin. za osebo na dan, na 90 vili a rje v.	_____
Cesarska naredba glede jamčenja iz- i
dajalcev za povrnitev storjene škode.
DUNAJ, 12. (Kor.) Današnja uradna »\Viener Zeitung objavlja cesarsko naredbo o jamčenju za nadomestilo škode pri izdajalskih, \ vojnem času zagrešenih zločincih. Kdor pobegne kot vojaška" oseba k sovražniku, ali kdor se v vojnem času protipostavno bojuje proti avstro-i ogrski monarhiji ah proti kakemu njene-1 mu zavezniku, kdor pomaga kaki sovra- j žnt državi z vohunstvom ali na kak drug' način, z nasvetom in dejaifji. mora \ sled ■ svojega zločinskega dejanja ne samo povrniti državi vsako posredno ali neposredno škodo, ki bi nastala vsled njegovega zločinskega postopanja, ampak se mu kot kazen za kršitev zakona po odmeri sodišča naloži šc primerna odškodnina. Zahteva po nadomestilu škode ne zastara ( v treh letih. \ zasiguranje zahteve drža- [ ve po nadomestilu škode, se zamore odrediti zaplemba vseh v Avstriji >e nalia-iajočih premičnin in nepremičnin obdolžencev. če obstoji utemeljeni sum glede izdajalskih dejanj.
Zasačene zaloge bencina za nemške podmorske čolne.
RIM, 12. (Kor.) Tribuna poroča iz Aten, da je angleško - francosko brodovje na samotni točk: obrežja pri Kalvmnosu razkrilo 1550 zabojev in % sodov bencina. ki so bili dozdevno poslani tjakaj iz Soluna preko Pireja in sicer za nemške, podmorske čoJne.
Popis nrsblvaLtua m nakaznice na živila.
Danes se bodo na vseli onih postajali, ki so bile navedene v razglasih Javne Pomoči (J. f1.), razdeljevale popisovalue pole za nakaznice ua živila.
Vsaka rodbina, ki hoče imeti nakaznico na živila, mora storiti sledeče:
iti mora na najbližje mesto J. P. po po-pisovalno polo, nesti jo s seboj domov, jo natančno in s čitljivo pisavo izpolniti, označivši stanovanje, ime in priimek družinskega poglavarja in vseh onih, ki žive v skupnem gospodarstvu in starost vsakega posameznika. Starost se mora označiti z leti in ne z rojstvenim letnikom.
Ta izpolnjena pola se mora izročiti le-i kom ponedeljka ua prvi postaji J. P.
Kdor ne zna sam izpolniti pole, naj pride danes ali jutri na najbližjo postajo J. P., kjer bodo tozadevno na razpolago posebni funkcijonai ji.
Javna Pomoč bo nato kontrolirala pole in določila obseg iu izročitev nakaznic.
Priporoča se vsem, da dajo resnične podatke, kajti v slučaju, če se izkažejo kake nepravilnosti, prizadeti ne dobe več nobene nakaznice.
Na popisovalni poli morajo hiti vpisani družinski člani, bivajoči sedaj \ Trstu, sostanovalci in pa on, ki obedujejo z družino.
Če je družinski poglavar vpoklican ali I odsoten iz drugih razlogov, sc ga ne vpiše, ampak se vpise kot družinv.(;ega poglavarja soprogo, mater, očeta itd.
Zbor jaune pomoti.
Cesarski komisar, svetnik pl. Krekich ie zainteresiral odbor J. P., da bi organom zbora naložil primerno vplivati na starše šofo-obvezuih otrok, da bi se pobrigali, da njihovi otroci redno obiskujejo šolo, in preprečili, da bi se ti otroci klatili brez dela ulicah. Zbor Javne Pomoči bo vpliva' tudi na starše, da otrok pod 14. letom po ur: popoldne brez upravičenega vzroka ne bodo puščali ua ulico.
Na /elio cesarskega komisarja je prevzel Zbor Javne pomoči tudi nadzorstvo nad ljudskimi kopališči v Barkovljah.
Odboj- J. P. je radevolje prevzel le naloge ter je že izdal tozadevno potrebna navodila.
ApreuizgcljsKo vprašanje.
Aprovizacijski komisiji se je končno po dolgem prizadevanju njenih zastopnikov ua Kranjskem posrečilo preskrbeti zadostno količino mleka, masla in jajc ter poživlja zato lasfnike prodajaln mleka, ki bi se hoteli baviti s prodajo tega blaga, da nai se /glase v to svrho v ponedeljek, M. i. m., od 9do 1! iu pol dopoldne pri .-'Jfii-eio pauatiche del 1 loyd , (via Lazzaret-to vecchio št. 40).
PODLISTEK
GREŠNICE.
H«mm. — Francoski spisal X£vi*r de Montćpia
Baronica in njen soprog sta jokaje kleta la poleg nepomičnega trupla svoiega sina. Vsi ostali navzoči so bili v velikih Skrbeh.
Vsega upanja še nisem izgubil. — je dejal zdravnik baronici de Saint Andrejevi, — toda vse preveč ljudi je tu in in vse preveč šuma in ropota. Bodite tako dobra in zaukažite. gospa baronica, da me puste samega z ranjencem, in preskr-bite mi kako izhlapljivc sol, ali pa. če je ni. najmočnejši ocet. ki se da dobiti.
Svojega sina ne zapustim! — je Vzkliknila baronica.
Potem ostanite pri meni, toda nihče drug. in odredite, da hitro dobim, kar potrebujem.
Zvija, oziroma ukaz zdravnikov se je Izv rši! nemudoma.
< !• spa de Saint Andrejeva ie z mate-fir>.io skrbjo - s tem je povedano vse izpirala sinovo glavo, zdravnik pa niu je z octom napoieu robec držal pod »os..
Nekako po eni minuti je Karel odprl oči in se je nekoliko premeknil. Ta pre-meknitev pa mu ie najbrž povzročila veliko bolečin, kajti slaboten stok se inu ie izvil preko brezbarvnih ustnic.
Zaprl je zopet oči in glava mu je zopet težko omahnila nazaj v tresoče se baroničine roke.
—	Veliki bog! — je vzkliknila vzdihovale. moj sin je mrtev!
—	Ne, ji je odgovoril zdravnik, toda bojim se, da bo imel zelo slabo noč!
Ali se ne more nič storiti zanj?
Nič drugega, kot da daste pripraviti pomirjevalno piiačo, za katero vam napišem recept. Potmi vas še prosim, da še nekoliko podpirate ranjenca, ko ga bom obvezoval.
Po preteku približno ene ure je opazila baronica, ki sc ni niti za trenutek genila od sinove postelje, da se je namesto dotedanje mrtvaške bledice pokazala na sinovem obrazu lahna rdečica, ki je prihajala čim dalje, tem temneja.
—	Gospod doktor* Gospod doktor! — je zaklicala vsa v strahu; poglejte vendar, kaj pomenja to?----
Mrzlica prihaja, — je odgovoril zdravnik; — pričakoval sem tega.
Prihodnji trenutek je Karel zopet od-j p:l oči in se sklonil pokoncu na postelji.
i--------- . — - ■ ■ — ----- -■ —
j Pogled je imel medel in negotov, in govo-I ril je nerazumljive besede, j Baronica ga je prijela za roko ter jo j začela poljubovati in močiti s solzami.
—	Moj Karel... moj Karel... ubogi | moj otrok! — je v zdihovala.
Karel je neprestano govoril nerazumljive besede brez vsake zveze.
—	Ne govorite ž njim, gospa baronica. — je dejal zdravnik; — blede se mu iu vas ne more razumeti ter vam ne more odgovoriti.
Polagoma so postajale ranjenčeve oči vedno jasnejše, besede pa razločnejše. Zdelo se ie, kakor da ga je objela nekaka radostna omama
—	Mignonne! — je klical neprestano; Mignonne____Mignonne...
Zdravnik je nalil v čašo nekoliko pripravljene pomirjevalne pijače in io je držal ranjencu pred usta. Karel je pil, ne da bi se branil.
Mrzlica je nato nekoliko popustila, rde-j čica na obrazu je začela bledeti, oči so( postajale mani svetle, skratka, bolnik sej ie oči vidno začel pomirjevati.
Po preteku pol ure pa so zopet izgi . li ti zadovoljivi znaki zboljšanja in mrzlica se je ponovila še hujše, kakor je bi-* la prej.
Zdravnik ie zopet dal bolniku piti čašo onega pomirjevalnega čaja, iu dobri učinek se je zopet pokazal prav tako hitro kakor preje.
Karlu ie zopet omahnila glava ua blazino in z imenom Mignonne na ustnicah je lahko zaspal.
XIII.
Prebuditev.
Dasiravno ta povest ni izmišljen ro- ! man, temveč resnična povest, ki se fe v resnic* dogodila z vsemi posameznimi okoliščinami, pa \endar ne bomo sledili poteku zdravljenja Karla de Saint Andreja po pontarlierskem zdravniku. Povemo ' >j le. kak uspeh ie imel zdravnikov
Miadi baron je celih štirinajst dni visel :J življenjem in smrtjo, in misliti si je iiko. da sta baronica in njen soprog ves čas živela v silno mučni negotovosti, : neprestanem strahu. Končno pa se je vendar pojavilo znat-u> zboljšanje. Blodnje so prenehale in izginila je tudi mrzlica, a je na njeno mesto stopila izredno velika slabost in po-bitest.
Karel je bil rešen. Njegove moči so bile tako izčrpane, da skoraj ni mogel t Kenieknit; niti enega uda, trpele so tudi
njegove dušne sile tako zelo, da ni mogel misliti.
Poglejmo pa tudi, kaj se je zgodilo v etiouški pristavi zjutraj po oni noči, ki je s svojimi sencami zakrivala zločin Petra Nicota.
Bila je ura sedem in gosta megla se je počasi začela dvigati prof nebu. Le slab odsev dnevne svetlobe je prodiral skozi mala stekla okenca v sobico nb:<ge Mignonne.
Odsev te mračne svetlobe je razsvetljeval čuden, žalosten prizor.
Na tleh je ležal prevrnjen stol, in pa različna obleka. Tupatam ie bilo videti sledove krvi.
Na postelji je ležala Mignonne na pol oblečena, v velikem neredu. Lice je bilo mrtvaško bledo in na več krajih okrvavljeno. Lase je imela razpuščene iu raz-mršene, in dolga praska se jej je vlekla čez čelo. Oči so ji obdajali rjavi obroči, ustnice so bile brezbarvne in napol razkrita njedra so kazala vse polno modrih lis.
Mignonne je spala tako trdno, da bi človek mislil, da je v nezavesti. Toda izraz okoli ust in pa drhtenje mišic na obrazu je kazalo, da je njen spanec nemiren in da jo mučijo hude sanje.
(Dalje.V
Slran »._.EDINOST* Stw. 1C2.	_V Trstn, dnfc 13. Junij« 1915".
naznanitev zalos črk.
C. kr. namcStniStveni svetnik v Trstu razglasa: Vsled odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 11. majnika 1915, štev 21317, se poživljajo vsi lastniki, oziroma poslovodje tiskaren tržaškega političnega okraja, da naznanijo tekom 3 dni svoje zaloge črk tem« uradu v ulici Caserma 7, II. na d str. vrata štev. II.	Dr. Fabrizi I. r-
Razglas.
Naznanja se, da j>rične c. kr. okrajno so-di-će v kazenskih zadevah v Trstu svoje del. vanje 14. dne meseca junija 1915 in da se pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču v civilnih zadevah rešujejo izvršilni predlogi. Vodstvo c. kr. deželnega sodišča, Trsi, 12. dne meseca junija 1915.
Iz minolostl u bodočnost.
I'red kakimi recimo— štiridesetimi leti je biLi v Trstu naša slovenska narod-t:a stvar v povojih. Nismo imeli svojih društev in shajališč, ki bi bila v oporo iia-šciiiu ljudstvu, kier bi bilo to dobivalo moralnega oslona - vere v boljšo bo-| d C nos t. In kar Je btlo najhuje: v mestu | i.isiiMi imeli svoje šole. Raz na rodo vala sta raš živeli š' ia ''i vse javno življenje, posebno pa spodar^ko. Le pičlo ie bilo s: .vilo nji i i. ki so verovali v bodočnost, ki; s* Zi .li ceniti \aznos našega življa za vse življenje v mestu tržaškem, in ki so! se zavedali, da treba to ljudstvo le vzdra-• >jti k narodni zavesti, k spoštovanju in ce 'jeitiu samega sebe. da tudi mi posta-1 ntino fa! tor v tukajšnjem življenju. Bilo li. t u J i v z Jrami jenih zavednih mož. ki se p; v ti: Jar niso mogli povspeti do žive vere. Ja bi se mogel naš živeli še VZdramiti iz mrtvila in nastopiti kot ak- j liven činitelj v pol tični in narodni borbi. Ti dvoii.i so jih mučili, jim jemali vsako t t k jo za krepak polet in so se tako u-dajn!i iatahzmu. Dobri ljudje, pošteni Iju-j u:. ah nerabni za delo za narodni pre-; j i<i«»tako. Kakor nezavedna masa.
S tem večjo hvaležnostjo se mora fe-j ne- — z ozinni na neizmerno važnost! tržaškega ozemlja za vso našo s loven-, sko domovino — ves naš narod z globoko hvaležnostjo spominjati tistega male-j krdela srčnih mož. ki v onih časih ni-j s*- • bupavali, ki so marveč v obdajajoči' i::! tt it ohranjati trdno vero v boljšo bo-d čn in ki so krepko zavihali rokave ter se dali na de'o. na oranje trde ledine.
Niso zastonj \erovali in upali! Težko i ie bilo delo: zahtevalo je velike požrtvo-i valnostt. abnegacije. moralicne sile in tudi osebnega poguma. Bila je gigantska naloga, ki so se je lotili, tem težja, ker s-i vedeli, da začetni uspehi ne bodo \zpodbuievalni. ker preveč slovenske; krvi m? je bilo že izgubilo ter oplojalo tujo njivo, ker so torej morali vedeti, da ne 1 lw najmanjši odpor tisti, na katerega na-j lete pri takih ljudeh našega plemena.
AH prišlo je vendar, kakor pravi tisti zn.-nt pregovor: živa vera v nebesa pomaga1 hi živa vera je tudi dramiteljem \ začetkih našega narodnega preporoda pomagala do j»rvih uspehov, in jim je po- j tem pomagala, da so se ii uspehi večali, in množili — počasi sicer in mukotrpnoj ali vcadar Stalno, 2iva vera. ki poraiu iekltMto \<<ijo do dela. je manjšala odstot-j tek tistih našincev. ki so pod moralični-1 mi in materiialnimi vplivi drugorodcev1 izjub-iali narodno zavest; živa vera v b<«dnčf!ost je ustvarjala — drugega za j dru-^ it ix)go»e za narodno in šele kas-ih »e kakor zahteva zakon naravnega! r; /■. .i kulturnega in gospodarskega i odvajanja. I >ruštvo ie nastajalo po-K. di išt ... <T^uiiizacija se je priključala «. g v zuc ji. naraščalo ie število zavednih, in s tem tuJi štev ilo aktivno nastopajočih j n. . -od :em delu. In v istein razmerju. | kakor se je večalo število teh, se je se-1 veda i ,r. jIo število ne le nezavednih,! apat čilih in pasivnih, ampak tudi število akt*. i ijsš-h nasprotnikov z našo krvjo j v žilah.
Množeči se uspehi so bili kakor rezek vetrič. ki je iskre prvotnega dela počasi j razvnel v velik plamen: tržaški Slovenci so si ustvarili počasi mnogostransko organizacijo, ki jo moremo - - v razmerju s težavami in neugodnostmi, ki jih je b lo premagovati — ocenit: kot impozantno.
Zakaj se danes tu spominjamo tega pro- j ce^a našega narodnega preporoda? To-' laži?en in vspodbujevalen ie. in nam more in mora tisto živo vero, ki nam je doslej ustvarila tolikih, tudi od mnogih našincev nepričakovanih uspehov, preko teh časov ohraniti tudi t je čez bodočnost!!
Živa vera nekdanjih naših dramiteljevl naj nam bo v sijajen izgled in v vzpodbudo. ker nam govori, da izgubljen je le ti- j sti. ki se malodušno sam proglaša izgub-1 Ijen t ! \ko so ohranjali živo vero v bo-i dočnost oni, ki so praznih rok in le s poštenjem in krepko voljo v srcu začeli z nar< ir.im delom, ko so takorekoč viseli i v zraku med nebom in zemljo — kako naj, b se mi odrekali veri v bodočnost svo- ( jega narod:? — mi. njihovi nasledniki, ki j čutn o vendar že trdnih tal pod nogami?! I Oživeli smo spomine na muke prvih za- i četKov našega narodnega preporoda v resen opomin maiodušnežem. Naša vera i bodi, da tudi iz ognja sedanjih težkih iz-1 kušeni izideta zmagovalno — resnica in| pravica: pravo našega naroda do ljubljene rojstne grude in do svojega narodnega življenja! 2iva vera bodi v nas, da bog oveača, s polnim uspehom borbo sinov r.jše^a naroda na bojišču za našo gruči !	ccrda!
I loj zi Sredozemsko morje.
Današnja svetovna vojna, kolikor se odigrava na jugu f:v rope. je v svojem bistvu pač vojna za vlado nad Sredozemskim morjem. In to je naravno. Sredozemsko morje je od pamti veka dajalo vsem narodom, ki so bivali na iužnih oba-lih Plvmpe in Male Azije ter na severnem f.bre/iu Afrike, tako ugodne prometne pogoje. da v starem in srednjem veku ni bili. i i kier enakih. Okoli Sredozemskega morja je tudi v starem veku zrastla edina državna tvorba, ki se more i po svojem obsegu in upravi primerjati z današnjimi. IV porazu in uničenju Kartage je p »stal Rim vladajoča moč v vsem Sredozemskem morju. Ta neomejena ritn-; s*a nadvlada je trajala cela štiri stoletja in sicer dvesto let pred Kristom in dvesto let po Kristu. Končno pa je osrednja moč Rima skoraj razpaia, ker ni znala zadovoljiti posameznih narodov. Proti niei je vstala morala novega židovsko-krščanskega verstva, ki je obljubovala osvoboditev tlačencev. Rimski cesarji so ! spoznali nevarnost, ki jim ie pretila s te sfrani. in so se izkušali spraviti s tem novim gibanjem, i:i so v ta namen proglasili krščanstvo za državno vero.
i'oda bilo je že prepozno. Težki udarci odzunai so sicer polagoma, a vendar ne-< dvrnliivo dovajali do razpada države. V času. ko ie krščanstvo postalo državna vera, je bita rimska armada že zdavnaj v rokah takoimenovanih barbarjev. Ko so -e pa ti barbarski« narodi prebudili iz stoletnega sna in so prodrli čez Ren, Donavo in ffvfrat. ie razpadala rimska država v vseh smereh. \ zlic temu pa je vendar trajalo tristo let, preden so bili Ocrniniii gotovi.z zapadno polovico rimskega cesarstva. Vzhodna polovica rimske države se je še celih tisoč let upira-j !a azijskim navalom — dokaz ogromne življenjske sile, s katero je bil sprejet ta del rimske države.
Zapadnoevropski del rimske države ie v resnici živel dalje v imperiju rimske, cerkve, ki je vzela v svoje roke vlado nad zapadno Evropo in severno Afriko, j Z njeno pomočjo so nasledniki Karla Ve- j likega, rimski cesarji iz saksonskega, frankov skega in švabskega rodu, Otoni, j Henriki in Frideriki, v svojem boju za' Sredozemsko morje. Toda njihova sred-siva v tem boju so bila nedovoljna. Stara nemška država ni bila niti z daleč tako trdna tvorba, kakor je biia rimska država. za katere dedičinjo se je izdajala. Mogla se je upravljati samo s cerkveno pomočjo in pri tem so nemški cesarji še hoteli vzeti cerkvi njeno vlado nad Sredozemskim morjem.
V ostalem pa z Italijo niso mogli napraviti ničesar. Z nekoliko tisoč vitezi ni bilo mogoče dobiti niti Italije, kaj šele obsežne dežele Sredozemskega morja. Nemški cesarji, ki so hodili v Italijo z visokimi nameni, so podlegli tu v tem neenakem boju. V tem je pa zrastla moč cerkvenega imperija, in še preden je bil odločen boj z nemškim cesarstvom, se je papeštvo lotilo dalekosežne akcije. Poizkušalo je dobiti vzhodno obrežje Sredozemskega morja in na ta način iznova ustanoviti bivšo rimsko državo, toda pod protektoratom cerkve. To je bil politični namen vseh križarskili vojen. Toda ta akcija ie presegala moči cerkve in se je končala s popolnim fiaskom. Pri tem je pa še iz vala protinapad vsega islamskega sveta. L. 145.*. je padel zadnji vzhod-n jrimski cesar pri obrambi Carigrada.
Tedaj je postala stara nemška država dom jugovzhoda. Cela stoletja, vse do na-obrambni zid zapadne kulture proti napa-l < krnskih časov je staro habsburško cesarstvo, to se pravi, jugoslovanski na-1 r :di te države — Slovenci in Hrvatje — odbijalo turški vihar, ki je razbil oblast cerkve na vzhodnem obrežju Sredozemskega morja.
Z otvoritvijo pomorskih cest v Vzhodno Indijo m Ameriko je pomen Sredozem-sek^a morja stopil precej v ozadje. Na mesto velikega tisočletnega boja za to notranje morje ie stopil svetovni boj za Atlantski ocean, s čimer ie porastel tudi pomen svetovne moči protestantske Angleške. Narodi stare nemške države so osfa!i precej daleč od svetovnega prometa. Avstrija je skoraj popolnoma odšla iz Italije in nemška država se je odrekla nadaljevanja kulturnega boja. Svet se je predrugačil, začelo se je razvijati svetovno gospodarstvo in žnjim neizmerni boji za svetovna morja: sedaj za Atlantski ocean, in tudi za Tihi ocean. Vkljub temu pa Sredozemsko morje ni izgubilo svojega dosedanjega pomena, kajti sedaj se odloči o njegovi nadaljni usodi pred t.rugiiiii r.arodi in v drugih razmerah, kot pa je bilo v starem in srednjem veku.
Razne politične vesti.
Hrvatski sabor je že sklican s kraljevim ročnim pismom od 28. maja, sopod-pisanem po ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi in hrvatskem banu
! Ivanu baronu Skerleczu, v nadaljevanje zasedanja. Predsednik sabora dr. Meda-kovič pa je sklical prvo sejo za dan 14. i t. m. — V prihodnieui mesecu mine leto 1 dni, ko je bil hrvatski sabor, s kraljevim | reskriptom odgoden, ko je dovršil proračunsko debato. To je bilo v času, ko so merodavni faktorji v monarhiji že vedeli, da izbruhne vojna. In ko je ta res prišla, so bile izdane v monarhiji različne odredbe, ki iih voina donaša seboj in — politično življenje te prenehalo popolnoma. To vest bi mogli zopet zaključiti z i isto pripombo, kakor zadnjič, ko smo u-1 gibali, ali bo sabor sklican, ali ne: še da-' nes se ne ve, ali bo naloga tega zasedanja edino ta. da reši indemniteto do konca decembra t. I. in da podaljša financijel-no nagodbo z Ogrsko, — ali pa se tudi : razvije kaka debata o političnem položaju! Pokret pravi, da bi bilo to potreb-I no. ker je mnogo tega, kar se je zgodilo v času vojne in o čemer bi trebalo razpravljati. Politično življenje je prenehalo p( polnoma in tako je prenehal ves kontakt med širokimi narodnimi sloji in zastopniki naroda. In tako ne ve nikdo, kako je razpoloženje njihovo ozirom na notranjo politiko. Zato se more le kombinirati, ali bo politične debate v saboru ali je ne bo. Vsekako pa bi bila važna stvar, ako bi se v teh velikih časih poleg parlamenta v Pesti" — edinega v monarhiji, ki mu je bila dana prilika, da govori — cul tudi glas hrvatskega sabora. Za to je želeti, da sabor v predstoječem zasedanju reši svojo nalogo na način, dostojen velikih časov, računajoč z vsemi aktualnimi potrebami naroda in dežele. To zasedanje v izrednih razmerah naj bi ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Hrvatske. Ako pride do politične debate, naj poda vzor sloge in enakosti narodnih p: edstav iteljev v splošnih narodnih \ prašičjih. Ce pa ne pride do politične debate, pa naj se trezno in od vseh strani razpravlja o zakonskih načrtih, ki bodo na dnevnem redu. Tako zahteva »Pokret«. Naše mnenje je, da — ako ne poseže na-spn ujoče vmes kiika višja moč, ki se jej ie treba pokoriti — hrvatski sabor porabi to priliko, da se bo ču! tudi njega glas ozirom na velike čase, ki jih preživljamo kako je tudi hrvatski narod z velikimi žrtvami sodeloval in sodeluje na velikih dogodkih.
Seniste oestL
„EDINOST*4 izide jutri, v ponedeljek ob 9' dopoldne.
Oddelek za vojaške dobave „zavoda za pospeševanje male obrti". C. kr. na-mestništveni svetnik v Trstu razglaša: Od-dtlck za vojaške dobave tukajšnjega „Zavoda za pospeševanje male obrti" je premestil začasno svoj sedež, 25. dne majnika t. 1. v Maribor. Novi naslov tega oddelka se glasi: „Oddelek za vojaške dobave Za-j voda za pospeševanje male cbrti v Trstu", Maribor hiša Mar.v 171, (nemško: Abteilung fiir Heereslieferungen des Triester Gevverbe-forderungsinstitutes in Marburg, Haus Marx 171. Ostali oddelki ostanejo v Trstu.
Dr. Fabrizi I. r.
Iz ruskega ujetništva nam piše učitelj C. M. šole v Trstu, skladatelj Emil Adamič: V bližini Taškenta, za Turkestanom, sem v taborišču. Daleč, daleč od domovine, ki je najbrž ne bom videl več. Izrečite prisrčne pozdrave vsem znancem, vsem Slovencem v Trstu. Povejte jim, naj mi pišejo. Tu nas je nad 50 tržaških Slovencev. Vsi! smo brez denarja in btez sredstev, da bi si zboljšaii življenje. Jesti je sicer dovoli, toda človek ima tudi še druge potrebe. Mislite i torej na nas. Moj naslov: Emil Adamič,! vojni vjetniif, Turkestanski kraj, mesto Taš- j kent, Trojeki art, Ruska Azija. — Tisoče; pozdravov! — Dopisnica je bila oddana na pošto 22. aprila t. 1.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil tudi praporščak Zvorton-ir Eržen. Ujet je bil v noči od 13. na 14. marca t. 1.; nahaja se v Turkestanu.
Iz Pule. Okrajno glavarstvo opozarja vnovič, da je postajanje po cestah in gledanje skozi okna, kadar se pojavljajo sovražna letala, jako nevarno tudi iz tega razloga, ker se morejo zadobiti poškodbe tudi od streljanja našega lastnega orožja. — Minister za notranje stvari je imenoval c. kr. namestništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva v Puli trdnjavskim komisarjem trdnjave Pula. Teritorijalni delokrog trdnjavskega komisarja se razteza na območje političnega okraja Pule in mesta Rovinj.
Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani. V
četrtek ponoči so s posebnim vlakom pripeljali v Ljubljano 165 italijanskih vojakov in dva častnika (nadporočnika). Iz • vzeutši nekaj bersagljerjev in pijonirjev pripadajo vsi 30. italijanskemu polku. Premagale in ujele so jih naše čete, ki so bile skrite v zasedi na obeh bregovih Soče, v trenutku, ko so dovršili most in hoteli iti na vzhodni breg Soče. Povečini so Napolitanci. majhne slabotne postave, v starosti od 17 do 23 let. Z ozirom na de-
lo, pri katerem so bili ujeti, so zelo no-j manjkljivo oblečeni. Zanimivo je bilo gle-I dati, kako trdno so se na tukajšnjem glav-; nem kolodvoru zavili v podane jim civilne in vojaške plašče, ker jim sveži jutranji zrak oči vid no ni ugajal. Eden obeh nad poročnikov je pisal svojcem v Italiji pismo, katero je v nadaljno odpošiljatev oddal službujočemu častniku na kolodvoru. V pismu pravi, da je le s čudežem u-šel poginu, ker so Avstrijci ves njegov bataljon popolnoma uničili in da je presenečen nad ljubeznivim postopanjem avstrijskih častnikov: kaj takega ni pričakoval. Službujoči nadporoenik ga je opozoril. da njegovo pismo italijanska cenzura ne bo pustila skozi, nakar je italijanski nadporoenik spisal drugo pismo, v katerem je dogodke tnnilil. To pismo je že ! oddano.
Za begunce z juga. Notranji minister je. kakor poroča c. kr. korespondečni urad, izdal vsem prizadetim deželnim načelnikom razglas, ki opozarja na odredbe države beguncem iz južnih obmejnih pokrajin v korist. Begunci naj bodo ttverje-ni, da jih prebivalstvo sprejme z odkritim srcem kot zveste državljane in da ; jim bo izkušalo po možnosti njih težaven ( položaj olajšati. Minister pričakuje od de-' želnih oblasti, da bodo skupno z avtonomnimi oblastmi v tem smislu vplivali na prebivalstvo.
Moke mlini ne bodo več mešali. C. kr.
korespondenčni urad poroča: Izdal se je ministrski odlok, ki odpravlja dozdaj veljavna določila glede na moko, po katerih so morali mlini mešati pšenično in rženo moko z nadomestilno moko, predno so jo odposlali iz mlinov. Ukrenilo se je, da odpošljejo plemenite moke izvzemši pšenične moke za kuho, ki se mora prej kot slej mešati z ječmenovo moko, nemešane iz mlina. Moke se smejo prodati obrtnim izdelovalcem in konsumentom le, če dobavijo istočasno ravno tako visoko množino koruzne moke. Mesto koruzne moke se sme dobaviti tudi moka iz krompirja
ali iz riža. ^ ----1-
Darovi.
H. izkaz darov, došlih cesarskemu komisarju za begunce i c Furlanije in Istre: Tržaška občina K 5000, Assicurazioni Generali K 3000, Giu?eppe Monti K 100, Alfonso Valerio K 50, Igino Brocchi K 50, Leopold IFeiner K 100, lekarna Seriavallo K 100, jjos. Stokel & Debarba K 30, Ivan Seppele K 10, Pavla Rilling K 5, Angelo Cecchi K 5( Jakob Desimon K 10, Franc Petrisch K 10, rodbina Sessek K 10, N. N. K 5, Nasledniki bratov Frennez K 30, Fortuna in Ignacij i Weiss K 100, Marko Frankel K 200, Franc S Prettner in sodrug K 20, dr. Evgenij Mor-purgo K 20, rodbina Evgenij Bernardini K j 20, Ivan Mariin K 20, Hugo Goetzl K 20, i Anton F. Ganzoni K 40, Herman Massopust K 20, Ignacij Notarangelo K 100, Artnr Vital j K 30, Attilio Kozmann K. 30, trgovina Max ! Loeb K 50, trgovini Giuseppe Eppinger K 100, trgovina Conti, Calda & C. K 100, trgovina C. Arnstein K 300, Oskar Pest K 10, Giornale di Trieste K 25, Angelo Bonitta K 10, zbirka nastavljencev v restavraciji Pun-tigam; Josipina Merva K 5, Marija Tokic K 4, Josipina Babuder K 2, Marija Poschar K 1, Karel Sandri K 1, Marija Munich K 1, L. C. K 1, dr. Edvard Loser K 100, Luiza in Gabriela Tedeschi K 30, upravništvo „Lavoratore" K 408*50. Skupaj K 10.284 50.
Delniški kapital in rezervni To, Qc nn ^n ne
zakladi K 27.000.000,— m-
lili Mil m BILI
Via Pnaterosso št. 5 - PGdrtižnita .v Trsto - Via Hiiova št. 15
se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno rsaku-
pom in prodajo tujih valut.
fieve vloge na kniilice in fclaga/iike nakaznice obrestuje p;
41] 01 -vloge na tt-koč-em računu po dogovoru:
|2 |0 so i-te, neglede na določila obstoječega,
moratorija, vlagateljem vedno na razpolago, flentni davek plača banka n. Ustne^s. - Plačilne naloge na vsa mesta ■ ■ fronsrhiie iivrs"uje promptno in i najsisnjšinii stroški. ~:
MALI @mJt§L Modre galice in nzzurlna
zalogi za prodajo na drobno. Opozarjani na=e vinogradnike, da se pravočasno preskrbe. Sancin, Skedenj štev. 132.	278
IIliniliftt*« žaklje fvreče) vsake vrste. —Ullica nUPUJeili Solitario 21, Jakob Margon, 92
fiffflfl se elegantno opremljeno stanovanje 3 U U U U sobe ali posamezne sobe pri odlični gospej. 1'lica Tintore 5, II, nad. vr. 12. '	280
9ffr!|l|17nilri g°stilne N. D. O. so vabljeni, da £UarU£lllfU pridejo na posvetovanje zaradi prostora 14. t>. ob S zvečer v protore gostilne. (279 |
Pnroplovno družbo
Guina in dr. Prosa
TRST-BARKOVLJE s salonskim parnlkom „0IDA"
od 15. luni ja 1915. dalje.
Odhod iz TRSTA (pomol sv. Karla) ob
7, 8, 9.30, 12 dop, — 3, 5, in 7 pop. Iz BARKOVELJ ob 6, 7.30, 8.30, 11.30 dop. — 2, 4, .6, 8 pop. Cena tja in nazaj 30 vinarjev.
! H2 najvišje povelje fe ^^ c. in kr. apost.velifaosiva
3Rk.tir2wiK! loterija
za skupne Vojaške dobrodelne namene :
Ta denarna loierija \sebnje 21.14G dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 0'2f) (>00. Glavni dobitek
mT 200.000 kron ^M
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 15. julija 19J5. — Srečka stane 4 krone.
Srtčke se dobivajo v oddelku z.t dobrodelno loterije na Dunaju III. Vordere Zollamtestrasse ~t, v loterijskih nabiralnicah. tobak irnah, pri davčnih-poštnih-brz.ojavnih in železniških ur.idih. v menjalnicah i t. d. — Igrulni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopoš Ijajo poštnine prosto.
C. kr. glavno ravnateljstvo državnih loterij.
Oddelek za dobrodelne loterije).
PRIPOROČLJIVE mmt
Fotografi.
Mf«i1Vllt*$i sPoni'n* so artistične fotografije na HuJsillM^l kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij ju C. IO VAN XI FEJLIZŽAUJ, urar, Trst, ulica Nuova št. 41 (palača Salem).	I4<»r>
Gostilne.
ODrtnUsko društvo u EarKouljah
(blizu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišče. Cene zmerne.	J.U0
Mizarji.
flsctan	mizarska delavnica za vsako-
anion surucco m tno l^o. Trst -uu™ s.
j Francesco d' Assiši J, dvorišče.	20'.).")
Prodajalne jestvin.
Kat. ud. Hulej Trgovina, jest^iu in kolonjal
nega blaga, specijaliteta: pristno čajno ina-!i> kranjske klobase in ilirske testenine. — Za nh-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja.	_">00
Papir.
VeliKn zaloga papirja s, &
po zmernih cen;th na drobno in debelo tvrtk
GASTONE DOL LIN A i J. Via dei Gelsi štev. 1 „ex Marangoni". Telefon štr 27-81.	(1^12)
Šivilje.
Slovenska šiuilja A. RiEGER i!;.?1;
della Eoisa št v. vrata 9. — Damska krojarnica. Izdeluje vsakovrstne obleke poanglcskcm in francoskem kroju, plesne obleke za poroko, bluze '.a gledišče itd. Cene zmerne.
Žganjarne.
Stara sršKa žsnnlBrna.ffl"'^."
Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; g. in francoski konjak, kranjski brinjevec. krnski slivov, c in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščico in prepečenci. Hrški mast ci iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trg.i ne ulice deli' Orologio. - Se priporoča Andrej Antonopulo.
Razni.
flflM^iffO vrat* oken' stopnic v ul. Picca: Ji jujlluhitu št. is je "V'emešćenov ul. j Revoltella št. 478.	6itl
PWflffffIr a1' v naje,n se daJ° razne gostilne, i Uli UJU ka/arne. mlekarne in drugi obrni obrati. h:še, viie itd. Pojasnila daje Kolar.;! . varna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 823 41
Čistilo za čevlje	vi;
Carpison 2. Telefon 13-OS. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
RUDOLF SCHULTZE
koncesijoniran zobotehnik
ordinira dnevno od 9—1 in od 3—5-30 popoldne
Trst, ulica Acquedotto 4, I. nad.
ter! Izvrstni teran i „Hotel Balkan" v Trstn še za navadne tene. - Posli!? fcJH jMH
„Tržaška posojilnka In hranilnica"
~~ registrevana zadruga z	porc^ivorrt
TRST - Piaz?a dcila Caserma £U. 2, I. nad. - TKST■ (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 7,% na menice po 6 •/• na zastave in amortizacijo za daljšo dobe po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE: MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejema ođ vsakega, če tadi ni ud in jih obrestuje po
4 'I*
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentnl tevek plač.jje z«yod sam. - VI«« sc l^opoe,^'1™0' ~ ODDAJA
bOMAČE NABIRALNIKE (HRANIlKE PUSICE).____
Poštno-hranilnirni račun 16 004.	TEGEFON št. 00J
Ima varnostno celico (stifo deposita) za slireabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti tdemu in pažaxu, urejene« po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STAfcJ£ VLOG	10 HSLU^KOV KRO^I.
Brad« Bit' fld 5 is 12 ilapsll in a i 3 & 5 psacli !ip;2lu;e n nnk 3b uraduih arab