MUZEJSKI RAVNATELJ JŠ'K T AVI J --J3R' St, 175 p*raftw]en£ (a C. con ta pMta) V Trsta, « nedeljo, 24. Jullia 1927, Posamezna številka 30 cent. Letnik Lil tw lxW« vsaki Naročnine: za 1 mcsec L . t ~ _ -IlCI/ Vjf L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno 5 oeieee L 22.—, polM*-, • L 6w56 v«4 — Posam ~ » 1 ^ pnwtor» y 1 kolone » obrtne oglate L 1, nic«, Mtbval«, poslana. °^la8e denarnih zaveiev L Oglas! na prvi strani L • EDINO BettriflMsia načrti §u fia&llu Nista še dobro v tiru goriški In kratki vodovod in komaj so pvložme na podlagi seznama Ravnili vod za goriško pokrajino prošnje za priznanje starih vodnih pravic v interesu dotičnih ■upravičencev, že sta dozorela dva velika načrta za, popolno tzral>o hubelj ske vode. Hubelj »bo izpit, njegova sedanja struga v gorenjem in srednjem teku popolnoma izpraznjena in sedanje romantično slapovje, ki daje pokrajini čar posebne slikovitosti, bo izginilo in živela le v ljudskem spominu. Za podelitev velike vodne koncesije se potegujeta hkratu dve tvrditi v svrho, da zgradite ob H ubil j u veliko električno centralo. in*«nir Angelo Cester iz Benetk 'in dražba S. A. C. E. I. O. (So-cieta Anonima Costruzioni E-U ttriche Italia Orientale — Delniška družba za električne $.g , ibe v vzhodni Italiji) k^t konkurenčni tvrd ki. Dne 19. t. m. se je vršil že drugi komisijski ogled. Načrta sta si v svojem bistvu podobna in do neke meje vredna enakega upoštevanja. Oba hočeta izrabiti vodno silo Hub-lja od izvira pa skoraj do Ajdovščine v dolgosti dobrih dveh kilometrov, ki pa že predstavlja ves ^gorenji in srednji tok ; H ubij a z mogočnim vodnim padcem, in izločiti in absorbira t-a tam obstoječa podjetja ir. v* '.e naprave. Med njiina p c velika razlika v tem, da S( - Cester i evo centralo vodni tok ne bi mnogo oddaljil od sedanje struge in bi udejstvitev njegovega načrta odgovarjala nekako pet- do šestkratnemu povečanju naše elektrarne, medtem ko namerava SACEIO Baje ti Huj^elj ob izviru in ga odvesti po šiurski strani in sicer ;jK> tpmošnjem gričevju pod Staro Babo, zgradi vši obenem 305 pa.3 obsegajoč vouni rezervoar. Naj slede tu glavni podatki, na podlagi katerih lahko vzpore-dimo oba elektrifikacijska načrta: Cester SACEIO .Vodni padec v metrih 110 114.20 Izrabljeni vodni padec 108.28 112.50 Največja množina vode v sekundnih litrih 1500 1900 Srednja množina vode v sekundnih litrih 1080 • 1218 Povprečno ?te-iVilo nominalnih konj. sil 1565 1848 Največja potenca v kilovatih 1080 1800 Iz prkierjanja obeh načrtov pivizhaja približna enakost izrabljenega vodnega padca s precejšnjo razliko drugih momentov^ tako presega največja ivo ina množina načrta SACEIO C A erjev načrt za Z7%, povprečno število konjskih sil za 28% itd. Načrt SACEIO podpirajo razni mogočni faktorji in govori mnogo šans za to, da bo uaajstven. lJa tudi konkurenčni načrt ima mnogo prednosti; krajši je in cenejši, da se še povečati in izpopolniti in bi ga mi radi videli uresničeneoa tudi zato, ker bi se po njem razlastilo manj rodovitnega sveta. Kdo je SACEIO in kakšen je njen gospodarski pomen za nase kraje? SACEIO je velika nacijonal-na družba za zgradbo električni! i central v vzhodni Italiji, to je v vseh treh Beuečijah, z velikopoteznimi načrti, in za njo stojć mogočni gospodarski in politični činitelji. Sklenila je že celo vrsto dogovorov z deželnimi in mestnimi upravami ter velikimi industrijskimi podjetji ter raznimi električnimi družbami ter predložila že cel kup načrtov, ki Čakajo svoje udej-stvitve. Našega < elektrifikacij-fckega načrta ne moremo torej presojati camega zase, ampak le kot člen v dolgi verigi njenih projektiranih naprav v soški in vipavski dolini in drugod, v zvezi z dogovori z goriškim in postojnskim mestom, tržaško predilnic« TSrunner in železniško upravo. Njen smoter je na velikopotezen način pridobiti si nekak dejanski monopol v teh krajih za pridobivanje elektrike energije, ki jo bo potem od- dajala občinam in industrijskim podjetjem. _ Oba načrta hudo zadevajta tukajšnje interese naše domače industrije, ki je zavzela napram njima v vodno-pravnem postopanju odločno odklanjajoče stališče. Toda načrta uveljavljata zase pravico občne koristnosti po čl. 25 vodnega zakona in če temu ali onemu načrtu ministrstvo za javna dela to pravico prizna, se dotične domače industrije glede vode razlastijo v smislu člena 19. vodnega zakona oziroma čl. 3/. vodnega pravilnika. Prizadete jnd ustri i 3 deloma ugovarjaj o zasebni značaj uuWeljske vode. zlasti ob izviru, kar bi imelo za posledico polno odškodnino. Hubeljski problem je z vod-no-pravnega stališča sploh zelo zanimiv in obsega celo vrsto vodno-pravnih vprašanj, ki postajajo še bolj zamotana vsled dejstva, da so hkratu viseči trije projekti in večje Število pršenj za priznanje starih vodnih pravic. Kar je v enem postopanju zahtevek, je v drugem ugovor in kar je tam vodna pravica, je tu vodna odškodnina, in ob takem stanju stvari je naravno, da se podaja največ izjav pogojno in v podrejeni vrsti. Ministrstvo za javna dela, kateremu bodo predložene hkratu vse prošnje, bo reševalo hkratu in enotno ves hubeljski vod-no-tehnični problem. Ker sta pa goriški in kraški vodovod Že zagotovljeni vodni napravi in bo že sama razlastitev sedaj obstoječih industrij stala približno polovico vseh stroškov, kdo ve, če je ob takem stanju stvari elektrifikacija Hublja Še u-mestaia in izvedljiva stvar in če oba načrta končno ne padeta — v Hubelj? NačelniŠtvo občin Ajdovščine. Št uri j in Ustja je po g. pode-štatu cav. Bertettiju zavzelo stališče v smislu, ne samo da ne ugovarja zaprošenima koncesijama, ampak da bo prošnjo družbe SACEIO nai vse načine podpiralo, vedoč, da izvršitev njenega načrta^ pomeni veliko korist teh občin, toda pod pogojem, da bo koncesi^onirana družba, priznavajoč potrebo in korist teh občin, zagotovila Ajdovščini in Šturjem neglede na sedanje pogodbe in dogovore, preskrbo s pitno vodo in električno energijo na enak način, kakor je za to poskrbljeno sedaj. - Zanimivo je, da se je proti odvajanju Hublja iz njegove sedanje struge uprl tudi vladni zastopnik lepih umetnosti in varstva umetnostnih spomenikov; ker bi s tem izginilo mnogo krajevne lepote. Elektrifikacija pa zadene še več drugih javnih in zasebnih interesov, ki jih*akti ne bodo omenjali in ki bodo predstavljali ceno Ajdovščine in Šturrj za njuno badiSo industrializacij«. To sta predvsem poljedelski in zdravstveni interes. V bližnjih letih bo razlaščenih mnogo posestnikov nele za zgradbo električne centrale in novih industrijskih podjetij, ampak tudi za novo cesto in za nova javna poslopja. Merjena je že cesta, ki bo tekla ob strani Azdovščkie in v načrtu je tudi zgradba gorske železnice Ajdovščina-državna meja preko Hrušice. Da bo ob povečani industriji trpelo v našem kraju narodno zdravje, je gotova stvar, saj že zdaj straši zdravnike visok odstotek bolnih na pljučih. Vzporedno z odvzet jem hubeljske vode bo treba pač misliti na potrebne zdravstvene naprave in. med temi bi bilo že zdaj nujno potrebno javno kopališče, ki ga Ajdovščina Še nima. Nahajamo se pred novimi razmerami, na nas je, da se jim bomo znali prav prilagoditi in da naša bilanca ne bo izkazovala zopet samih izgub. Jos. Jana. — Romanista Semarda, katerega so francoski monarhisti spravili iz zapora obenem z Daudetom, je policija spet aretirala. Daudet sej>baje nahaja v Belgiji. — Še dva hišna posestnika« ki se nista hotela ravnati po zakonu o najemninah, je turin-ska prefekturna komisija poslala v konfinacijo. — 92 atentatov je bilo izvršenih proti članom ruske komunistične stranke v zadnjih dveh mesecih. Akcijski eifeor ktrponcU Prvi sestamek RIM, 23. (Izv.) V ministrstvu za korporacije se je danes vršil predhodni sestanek višjih uradnikov posameznih ministrstev, ki so člani Akcijskega odbora korporacij za nadzorovanje cen, produkcijskih stroškov in plač. Po daljšem posvetovanju so se funkcionarji podali k državnemu podtajniku ministrstva za korporacije on. Bottaiu in mu poročali o zaključkih sestanka. On. Bottai jim je obrazložil smernice, po katerih bo moral Akcijski odbor delovati. M tMa v procesu proti komanistom Iz Inole RIM, 23. (Izv.) Danes pred-poldne se je pred posebnim tn-bunalom za obrambo države nadaljevala razprava proti 19 komunistom iz Imole, ki so ob-dolženi, da so snovali zaroto proti državnim oblastem in da so hoteli nasilnim potom izpre-meniti ustavo. Na predpoldanski razpravi je govoril državni pravdnik, ki je dokazoval krivdo vseh obtožencev ter je zahteval stroge kazni. Po.poldne se je vršila zadnja razprava. Govorili so zagovorniki • posameznih obtožencev. Ob 21. se je sodni dvor po posvetovanju povrnil v sodno dvorano, nakar je gen. Freri. ki je predsedoval razpravam, preči-tal razsodbo, glasom katere se obsodijo: Avgust Capadio na 16 let in 9 mesecev ječe ter na 3©## lir globe; Ivo Pazzaglia na 12 let in 9 mesecev ječe ter 3060 lir globe; Dominik Gosta 10 let, 9 mesecev in 3008 lir; Alojz Si-boni 10 let, 9 mesecev in 3000 lir, Ezio Zannelli 10 let, 7 mesecev in 15 dni ježe ter 3560 lir globe; Demetrij Mazzmi 9 let. 9 mesecev in 3*00 lir; Julij Lanzoni 8 let, 9 mesecev in 3000 lir; Amedej Tahanelli 6 let, 9 msecev in 3000 lir; Peter Villa in Jakob Martelli vsak po 5 let in 9 meseoov ječe ter 3000 lir globe; Andrej Gaddoni, Anton Soldati in Ivan Morara vsak po 5 let in 3 mesece ter 3000 lir globe; Dominik Vespignani, Ar-maado Panari, Josip Bellosi, Henrik Rucenti, Robert Gherar-di in Alojz Ronchi vsak po 4 leta in 9 mesecev ječe ter 3090 lir glefee. Poleg tega so dobidi po tri leta , posebnega policijskega nadzorstva naslednji obtoženci: Capadio, Cosia, Siboni, Zannelli, Mazzini, Tabanelli, Gaddoni. Soldati, Villa, Martelli in Morara. Predsednik Freri je obravnavo zaključil ob 21.10. Pripravo za prffcodajo sofo RIM, 23. (Izv.) Posamezna ministrstva so že pripravila vse predloge za razne zakonske načrte, ki bodo predloženi na prihodnji seji ministrskega sveta. Mnogo važnih predlogov je izr delalo ministrstvo iTa narodno gospodarstvo. Ministrski svet se bo na svojem \ prihodnjem zasedanju bavil pred vsem z gospodarskimi vprašanji. Priprave za sejo vodstva i aSistovsko stramke RIM, 23. (Izv.) Generalni tajnik. faSistovske stranke on. Turati je danes sklical na sestanek vse podtajnike, ki se nahajajo v Rimu. Posvetovali so se o raznih vprašanjih, o katerih bo razpravljalo vodstvo fa-šistovske stranke na svoji prihodnji seji, ki se bo vršila v pondeljek. Žel—lili tarifi RIM, 23. (Izv.) Državni izvozni zavod je poslal generalni direkciji državnih železnic spomenico. v kateri opozarja, da bi znižanje železniških tarifov zelo povoljno vplivalo na razmah prometa z inozemstvom. Izvozni zavod je v svoji spomenici navedel tudi razne predloge. Byrdovo letalo za pole« na jniii tečaj AMSTERDAM, 23. (Izv.) Tukajšnja tovarna letal «Fokker» izdeluje velik trimotornik, ki bo služil letalcu Byrdu za ekspedicijo na južni tečaj. — V Parizu je bilo aretiranih osem oseb. ki so dobivale podporo od komunistične «Rdeče pomoči» iz Marseillea. Uredništvo in upravnijtvo: Trsi (3), ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». P od uredništvo v G o r i c i : ulica Giosufc Carducci št 7, L n. — TeleL S t. 327. Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. Hovl rtmnnski Kril] položil pri«o#o BUKARESTr 23. Sinoči je prispel v Bukarešt jugoslovenski kralj. Tekom tedna bodo prispele še druge osebnosti in sorodniki pokojnega romunskega kralja. Princ Karol je brzojavno prosil svojo sestro, jugoslo-vensko kraljico Marijo, naj položi na očetov mrtvaški oder v njegovem imenu šopek belih cvetic, češ naj bo v dokaz, da je svojega očeta vedno ljubil in spoštoval. Ob velikem številu navzočih -enatorjev in poslancev negle-, e na njihovo strankarsko pripadnost, članov dvora in vlade se je vršila zaprisega šestletne-gta romunskega kralja Mihajla I. Predsednik, zbornice je vzkliknil: «Vaše Veličanstvo, kralj Mihajlo !.» Grom en ja topov in vzklikanja v dvorani se je mladi belo oblečeni Mihajlo ustrašil. Pa se je končno pomiril. Sledila je zaprisega regent-skega triumvirata, ki jo je izustil po narekovanju predsednika senata In nato je mati princezinja Helena povedla mladega kralja pred oltar, kjer je poljubil zlati križ. V kapelici v parlamentu je patriarh darova* mašo-sadušnico in Jfre bila s tem svečanost zaključena. Izjava prln&a Karda PARIZ, 23. Zastopniku «Ma-tina» je princ Karol izjavil, da ne namerava storiti friobensga koraka, ki bi utegnil razburiti duhove, in še posebej ne ob času, ko se imajo izvršiti pogrebne svečanosti. Tudi drugi listi potrjujejo, da se princ Karol ne bo udeležil pogreba svojega očeta. Kako so bo vršil pogreb kralja Ferdinanda BUKAREŠT, 23. Svečami) pokop kralja Ferdinanda se bo vršil v nedeljo. Ob 8. uri zjutraj se bo vršila v kapeli dvorca Cotroceni blagoslovitev, ki jf bodo prisostvovali člani kraljevsko rodbine, ifcgentskega sveta, vlade, senata, parlamenta, diplomatskga zbora in inozemske deputacije. Ob 9. uri bo oddanih 100 "(topovskih strelov in bodo zapeli zvonovi vseh bu-kareštskih cerkva. Krsta s pokojnim kraljem bo na topovski lafeti prepeljana na postajo, odkoder bo odpotoval vlak ob 11. uri proti Curtea de Arges. In ob 16. uri bo položeno truplo v kraljevo grobnico v cerkvi. V tistem trenotku bo oddanih od vseh vojnib garnizij in vseh voljni ladji v Romuniji spet IdO topovskih strelov. Zvonovi vse Romunije bodo narodu oznanili pokop njegovega kralja. Romunska vojska bo skozi šest tednov obžalovala smrt svojega najvišjega poveljnika. anilUkl MKM so povrmefo v torek v Senovo IjONDON, 23. Na včerajšnji izredno dolgi seji ministrskega sveta, so podali angleški delegati pri konferenci za omejitev pomorskega oboroževanja v Ženevi svoja poročila, ki jih je vlada odobrila. Vlada se ponovno sestane v pondeljek in bo seji predsedoval Chamberlain, ker od postu je Ba!dwin že danes proti Kanadi. Delegati odpotujejo v Ženevo v torek z namenom, da dosežejo kompromis z Združenimi državami. Kot se zatrjuje, jim je vlada naročila, naj sku?ajo doseči, da se zniža celotna to-nelaža križark pri vseh treh državah, toda naj se pri tem u-pošteva, da se križarke raznih tipov rabijo tudi za obrambo obale in prometnih pomorskih zvez. «Times» je pa mnenja, da bi tudi neuspeh pri tem angleškem koraku ne pomenil ničesar katastrofalnega, ker se tako Anglija kot Amerika zavedata, da more njuno medsebojno tekmovanje v pomorskem oboroževanju dovesti do vojne. Tega nočejo ne Združene države ne Britanski impeiij. Hud potres LENINGRAD, 23. (Izv.) Seiz-mografični aparati tukajšnjega potresnega observatorija so zaznamovali v petek ob 4. zjutraj silno močne potresne sunke v severovzhodni smeri. Zaplembo austrijskih llstoo Nem&ki poslanec Piok Izgnan Iz Avstrije DUNAJ, 23. Državno pravd-ništvo je odredilo, da se zaplenijo listi «Abend», «Rote Fahne» in «Volkskampf», ker so ščuvali fc>roti Židom, napadali dunajskega policijskega ravnatelja Schoberja in priobčili nagrobni govor, ki ga je imel v sredo komunist Koplenik. Nemški komunistični poslar nec Pick, ki je prišel v Avstrijo brez potnega lista, je bil obsojen na denarno globo in za vselej izgnan iz Avstrije. Rezultati volitev na Finskem STOCKHOLM. 22. Rezultati poslednjih volitev na Finskem so bili objavljeni v tukajšnjih listih. Vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialisti, švedski nacionalisti, in komunisti je dobila od 200 mandatov 101. Izmed opozicijskih strank so največ mandatov dobili konservativci, progresisti in agrarci. Vlada, ki ji predseduje Tanner, je sicer zmagala, toda s šibko večino. Včerajšnja nevihta je pretrgala telefomske zveze z Jugoslavijo. Radi tega nismo dobili običajnih izvirnih poročil lz Beograda. __ Pomorski manevri ruske baltiške vojne mornarice so se pričeli v Finskem zalivu. ::;tt] mM umu ma zavod Da.BCMtm fiMni TB5T-VIA-r.FllZI 23 TEUHT.4*03 r _ ,TtP.fcANJJE* OIBUAVLjeMje iAJAMdtNOVTSEM DftEH | TM«l!**LA»W,LE0Jltri1SC* h BCISIITifUf H>KiiJT. a HUlUUIttiilllUiiltUlUillU IUUI !UWA1 TettnsRl pregled Akcija za izboljšanje gospodarskega položaja je še zmerom na dnevnem redu. Na pobudo načelnika vlade on. Mus-solinija je bil ustanovljen akcijski odbor korporacij za nadzorovanje cen, produkcijskih stroškov in plač. Odbor je že pričel delovati; skrbel bo za enotno postopanje v glavnih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo vso državo. Poslovati bodo začeli posredovalni uradi zal delo, kakor jih predvideva «Listina dela». Pripravlja se revizijat poštnih in železniških tarifov, ki se bodo znižali, da se promet poveča, kar bo gotovo tudi pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja. Smrt romunskega kralja V sredo je prispela iz Bukarešta vp- ; da je v Sinaji umrl Ferdinan 1 L, kralj Romunske. Že dolgo je bolehal in zdravniki so bili že začetkom tega leta izgubili skoro sleherno upanje, da bi okreval. V zadnjih mesecih se je bilo zdravstveno stanje kralja Ferdinanda nekoliko izboljšalo, sedaj pa ga je bolezen spet priklenila v postelj in ga ni več izpustila. 20. t. m. ob 2.15 ponoči je kralj izdihnil. Ferdinand I. se je rodil 1.1865 v Sigmaringenu kot drugi sin kneza Leopolda Hohenzollerna. Ko se je rodil, se gotovo nikomur ni zdelo, da bo Ferdinand sedel kdaj na prestolu, kajti z nemško cesarsko rodbino Ho-henzollerncev je bil samo v sorodu in tudi s Karlom Hohen-zollernskim, ki je 1. 1866. postal vladar Rpmunske, ni bil v preveč ozkem >sorod^tvu. Zgcrf-dilo pa se je, da Karel romunski in njegova soproga Karmen Sylva nista imela potomcev; prestolonaslednik bi bil moral raditega postati Ferdinandov oče Leopold, ki pa prestolona-sledstva ni hotel sprejeti. Ker se je po očetovem zgledu odpovedal tudi njegov prvi sin Vil-helm kraljevski časti, je 1. 1886 postal Ferdinand: prestolonaslednik Romunske. Pod vodstvom svojega strica Karnla I. se je pripravljal, da zasede prestol. Leta 1893. se je poročil z (Marijo Edimburško, nečakinjo angleškega kralja Edvarda VII. in ruskega carja Aleksandra III. Ob zaključku druge balkanske vojne je bil Ferdinand general konjenice in glavni inšpektor romunske vojske. Tedaj je Romunska napiadla Bolgarsko in ji brez krvoprelitja odvzela Dobrudžo. Romunsko ekspan-zivistično politiko na Balkanu sta takrat podpirali Avstrija in Nemčija. Karol I. je bil popolnoma pod vplivom osrednjih vlasti in Romunska je bila tedaj navezana na trozvezo s posebno pogodbo. Sploh je Vil-helm II. zmerom z gotovostjo računal na svojega sorodnika, ki je sedel na romunskem prestolu, in bil je prepričan, da se ! Pijte Mm de Jsnfs BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk in prevodi v vseh jezikih. 605 Slovenske žene I manufakturnega blaga dajajte prednost velikim sklaiiSčem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) M ARIA ACCERBON1 kjer se služijo slovenske odjemnlke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilrie in hotele. Svila (sezijska novost) po L 5.50, Brisače, nogavice in druge manu'akturne potrebščine. >>• « y t •• - IL «EDINOST» V Trstu, dne 24. julija 1927. Politične beležke Poljska kolonizacija v Franciji R. Targovski, predsednik poljskega kolonizacijskoga udruženja, je nedavno obiskal inženirja Bon-neta, ravnatelja francoskega centralnega urada za kmetske delavce, in si je v njegovi družbi ogledal zemljišča v departementima Tarne in Garonne v sredini Francije, kjer se imajo ustanoviti poljske kolonije. Po tem pregledu se je na seji upravnega odbora peljsko-irancoskega društva za razvoj in povzdigo kmetijstva sklenilo, da se nakupi zemljišče Vil-lemus, ki meri 400 hektarjev delo** ma zapuščene zemlje. Na tem zemljišču se bodo naselili poljski delavci, ki bodo tvorili nekako središče za kolonizacijo zapuščene francoske zemlje. Poljski koloni, ki se bodo naselili na omenjenem zemljišču, bodo prispeli tja v prvih dneh mese-ca oktobra. Z njimi pridejo tudi njihove družine. •Kumerus elausns* za židovske dijake na madžarskih spodnjih šolah Na zadnjem zasedanju madžarskega senata je bil sprejet predlog, da se v madžarskih srednjih šolah uvede za židovske dijake «numerus clausus», t. j. da se njihovo število natančno omeji in ne bo smelo prekašati določenega razmerja napram številu dijakov druge narodnosti. Stari madžarski bankovci so Izgubili svojo zakonito vrednost Na podlagi sklepa madžarske Narodne banke so stari bankovci, glaseči se na zneske v kronah, izgubili z dnem 30. junija t.l. vsako veljavo. Izvzeti so samo bankovci po 500.000 in miljon kron, ki sicer tudi ne veljajo v rednem denarnem prometu, a jih je še mogoče zamen i jati z zakonitim denarjem. Obenem s starimi bankovci so bili vzeti iz prometa vsi kolki, znamke, menice in razni papirji s starimi označbami vrednosti v kronah. Odslej je dovoljeno uporab-ljtti na Madžarskem samo kolke, znamke in razne kolkovane papirje, na katerih je vrednost označena v pengoih, novi madžarski denarni enoti. 1IN razprav radi navijanja cen v Rusiji V Harkovu je bilo vloftenih 1000 ovadb proti trgovcem, ki so prodajali svoje blago dražje nego bi bili smeli po določbah komisa-rijata za trgovino. Najbolj zanimiva pri vsej stvari pa je brez dvoma okolščina, da je med obtoženimi trgovci nad polovico ravnateljev državnih trgovin. DNEVNE VESTI PRIZIVI PROTI LIKVIDACIJI VOJNE ODŠKODNINE. Včeraj nam dolla Številka uradnega lista «Gazzetta Ufficiale« od 21 t. m. objavlja kr. odlok-za&on od 23. junija 1927, št. 1219, ki vsebuje določbe o prizivih proti likvidaciji vojne odškodnine s strani finančnih intendanc. Vsebino odloka objavimo v torek. _ IZPIT NA KONSERVATORIJU. Te dni je absolviral g. Dušan Sancin tržaški konservaiorij «Giu-seppe Verdi» (za violo) z najboljšim uspehom. Čestitamo. — — Čestitamo našemu ustanovnemu članu g. Dušanu Sancinn na izvrstno uspelem izpitu na tržaškem konse-rvatoriju «Giuseppe Verdi». S. K. Concordia. Delovanje občinske tržne policije. V tednu od 15. do 21. t. m. so mestni stražniki, dodeljeni občinskemu uradu za tržno policijo, izvršili sledeče operacije: Obiskali so 1293 prodajaln (med temi 251 pekarn) ter so poleg tega stalno nadzorovali vse mestne trge za zelenjavo ter posamezne stojnice; izvršili so 330 zaplemb raznovrstnih živil, ki radi slabe kakovosti niso bila za prodajo na javnih trgih ali v prodajalnah; izvršili so G zaplemb čaš in kozarcev, ker niso bili za rabo; vzeli so 28 vzorcev raznega blaga za kemično analizo; izvršili so 80 preizkušenj mleka; naznanili so d oseb radi prestopka proti določbam tržne policije; naznanili so 12 trgovcev radi kršitve določb o najvišjih cenah in ker niso označili cen blagu, določenemu za prodajo; končno so vložili G ovadb radi kršitve sanitarnih predpisov v industrijskih podjetjih. Fcrprrvck. Kot smo naknadno doznali, vest v nedeljski «Edinosti» o zaroki g. M. Plesničarja z gospo L. Rajer ne odgovarja resnici. GLAS IZSELJENCEV. Iz Švice nam pišejo: *Čiovek je družabno bitje» je rekel že grški mislec Aristotel. In Če ta prastari rek premišljujem, ne morem in ne morem odobrovati mišljenja gotovega števila naših ljudi, kateri se z dneva v dan poglabljajo v individualizem. Zaklenili so se v svojo kamrico, da ni mogoče do njih in tudi od njih ničesar pridobiti. Ti ljudje gredo' svojo pot, in ko bodo izginili, se bo samo število zmanjkalo. Žalostno je dejstvo, da se od tako ogromnega števila zidarjev, ki bivamo v Švici, tako malo čita. Le poglejmo Švicarje; v vsakem javnem lokalu dobiš vše vrste časopisov, vsaka družina je naročena na eden, dva in več listov. Življenja odgovarjajočega današnjemu času si jaz brez časopisa sploh ne morem misliti. Res je, da časopisje stane, ali kar ne zmore posameznik, bi zmogli skupno. Smo zidarji in hočemo, da ne bomo živi mrtveci v življenja polnem mestu, smo ustanovili lansko leto «Delavski pevski zbor« v Curihu. Poučeval nas je nemški pevovodja, kateri ni rar.umel besedice slovenski. Ugajala pa mu je naša pesem. S takim pevovodjem bi se ponašalo marsikatero domače društvo. Letos poučuje Zagrebčan g. Raj-zov. Vaje se vršijo dvakrat na teden v «Restaurant Buruga», katerega lastnik je tudi Hrvat. Kakor lansko, tudi letošnje leto obstoja tečaj za nemški jezik. To bi bilo torej tistih par svetlih potez, o katerih sem zadnjič namignil. Temelj je postavljen in dani so vsi pogoji, samo malo dobre volje bi bHo treba in marsikaj bi se lahko naredilo. Proč od «briškole» in «trešeta», proč s pretiranim egoizmom! Delo naj ne bo naš življenjski smoter, pač pa sredstvo za dosego človeka dostojnega življenja. J. ič. Iz sredozemskega morja 13. 7. 27. O j z Rogom rojstna ti vasica. čeravno ni še dolgo, pa zdi se nam že cela večnost, kar smo se poslovili od naše solnčne Goriške ter zapustili naše domove, očeta, mater, otroke, brate, sestre, fante in dekleta ter se podali v daljni svet iskat kruha. Mi potujemo s parnikom «Bel-vedere^ iz Trsta v Južno Ameriko, prepluli smo že Jadransko in Sredozemsko morje. Predno pa gremo Čez veliki ocean, se še enkrat poslavljamo in iskreno pozdravljamo vse. Bog Vas živi! Renče: Franc in Francka Špa-capan. Selo pri Crničah: Ignac Pišot. Dornberg: Demetrij in A-lojzija Šinigoj, Marija Žorž, Mleč-nik Josipina. Ozeljan: Mar. Pavlin. Šempas: Rozalija Remec, Do-ra Eadalič, Ida Pavšič. Šmarje pri Št. Danjelu: Alojzij Kante št. 82, Andrej Gregorič, Alojzij Kante št. 119, Ivan Poljšak, Rafael Ste-govec, Franc Abram, Ivan Vrto-vec. škrilje: Saksida Marija. Pev-ma: Viktor Radinja, Kristina Pi-čulin, Krolina Šviligoj, Fani Fi-gel. Števerjan: Komjani Albina, Alojzija Trokar in Dornik Tvgust. Vi puže: Edidja Mavrič. Podgora: Alojzij Kocjančič, Peter Bizjak, Anton Zontanin. Pivka: vas Bača, Ludovik Juri. Izfei v Prago Prejeli smo s prošnjo za objavo: Izlet v Prago priredi začetkom septembru Umetnostno-zgodo-vinsko društvo v Ljubljani za omejeno število udeležnikov. Izletniki odidejo iz. Ljubljane Jv torek, dne 30. avgusta, in se vrnejo v četrtek, dne 8. septembra. Na programu je ogled metropole čehoslovaške republike, ki je bila v vseh umetnostnih dc\baii izredno aktivna, plavne gotske in baročne cerkvene in posvetne stavbe nudijo veliko bogastvo francoskih, severnih, italijanskih in domačih oblik. Praga je mesto mnogih umetnostnih zbirk in pomembno središče modernega kulturnega življenja-, pred vsem glasbenega in gledališkega. Izletniki si bodo ogledali rasen Prage lepo mesto Kutno Horo z mnogimi j-jrednjeveškimi stavbami, med katerimi je katedrala sv. Barbare posebno znamenita. Letno bivališče čeških kraljev, Kaif luv Tyn, ki je tudi na programu, hrani mnogo del češke slikarske šole iz 14. stoletja. Izleta niki bodo prisostvovali svečani otvoritvi razstave slovenskega modernega slikarstva dne 7. septembra v Pragi. — Izlet vodi dr. France Mesesnel; stroški bodo znašali za desetdnevni izlet z vožnjo vred okoli 2.000.— dinarjev. Obvezne prijave sprejemal vodja izleta od 22. do vštenši 26. t. m. vsak dan med 11. in 12. uro v umetnostno-zgodo vinskem seminarju na u-niverzi. Oddati je treba za dobo izleta veljaven potni list'brez vizumov in takso 150.— din. za osebo. Prijave se morejo izvršiti tudi pismeno (Umetnostno-zgodovinsko društvo, Ljubljana, Univerza). BLAGODEJEN NALIV Po izredno soparnih dneh so se včeraj popoldne začeli zbirati nad našim mestom oblaki, iz katerih se je zvečer ob 21.15 vsul silen dež, katerega je sprva spremljal fprecej močan veter. Lilo je kake pol ure kakor iz škafa, nato je začel dež pone-havati, a se je tekom noči še parkrat vsul. Naliv je pregnal 1 snoarir/) in izči&iil rjalt v me- stu, a veliko bolj blagodejne so bile njegove posledice v okolici in na deželi, kjer je namočil izsušene njive in vrtove. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO. 23. 7. 1S«7. , Danes so bile na trgu sledeče cene: Zelenjava: Česen 130-150 za stot; pesa rodeča za kuho 40-120; pesa nasadna 60-100; korenje 110-140; zelje navadno 70-80; vrzote 120; čebula 40-90; kumare 80-90; fižol v stroCju za kuho 100-180; fižol v stročju" za iluščenje 150-180; ma-lancane 100-160; paprika zelena za kuho 170-260; krompir 60-80; poper zelen (zelenjava) 160-2^0? grah pozni 110-120; paradižnik 25--80; radič 60-440; spinača 80-140; buče za kuho 45-170. Sadje; breskve 140-650; marelice 180-300; «amoli» 80-280; fige 50-200; jagode 550; maline 300; jabolka 40-120; hruške 90-300; melone 100-120; češplje 150-220; «rongl6» 120-200; grozdje 200-400; pomaranče 100; limone 25-80 za zaboj. Izven trga so dospele v prodajo na drobno že lubenice (angurije)« Prodajajo se na drobno po L 1.50 za kg. _ Iz vata Fm if- Eflstsi i Trsta Marija v d. Tominc - Hr ©novica: Stvar je nekoliko drugačna, kakor Vi trdite. Prejemala ste na provi-zorično knjižico na račun pokojnine nakazila v skupnem znesku lir 4759.45, a definitivno Vam je likvidirano za pretekii čas le 4422.84 lir. Potemtakem morate povrniti še lir 336.51. Da povzamemo: nimate pravice do zastankov, ker ste že dobivala za tisti čas nakazila na račun pokojnine. Za poravnavo dolga pa se Vam je utrgavalo pri mesečnih nakazilih. Marija vd. Brer - Stirinfl - Wendei: Pokojnine se navadno ne izplačujejo v inozemstvo; morali bi si preskrbeti predhodno dovoljenje. Vložite tozadevno prošnjo potom tamošnjega italijanskega konzulata na sledeči naslov: Mi-nistero del le Finanze - Servizio Pensioni per le Terre Redente in Roma. Fr. vdL Premru • Postojna: Dopis prejeli. Javite nam rojstno leto pokojnega vojaka in pa pozicijsko Številko, katero zveste na županstvu- K. v d. Franetič - Famlje: Vaša stvar nam je še nejasna: ali je bil pokojni mož cestar ali Železničar. V prvem slučaju bi iskali na ministrstvu javnih del, v drugem slučaju — ker je bila povzročena smrt radi nezgode pri delu — bi morala biti likvidirana tozadevnap odškodnina od zavarovalnice proti nezgodam. Gre torej za pokojnino ali odškodnino? Je bil pokojnik provizoričen dninar ali je dobival pravo plačo? Je bil v seznamu cestarjev, s kakšnim činom, izenačen? Želimo vsa ta pojasnila. Anton Vičie - Zarečka: Vam je bila odbita prošnja za pokojnino z negativnim odlokom št, 285134 z dne 20. 10. 1924., z ozirom na Vaše ekonomično stanje; moral bi bil vložiti svoječasno rekurz na računski dvor v Rimu. Ker tega niste storili, je Vaša zadeva končno-veljavno zaključena. Neža vd. Slej ko - Bukovje: Vaša bo v najkrajšem času rešena. Dne 27. 5. t. 1. je bil pokojninski načrt predan likvidacijskemu odberu. Josipina Filircčlč - Trst: Pokojnemu vojaku Mihaelu Gombaču je bila dovoljena previzorična podpora, na knjižico št. 19520 v znesku L 94.— mesečno od 1. 9. 1919. do februarja 1920; L 90 mesečno od marca 1920. do februarja 1921. in po 212 lir mesečno od marca 1921. do konca avgusta 1922. Ako pokojnik teh zneskov ni dvignil, potem se morate v to svr-ho obrniti v imenu dedičev na kompetentno zakladno delegacijo v Trstu. Josipina vd. Milharčič - Mate-njavas: Vaša zadeva se nahaja v preiskavi. Pričakujejo se Se informacije, ki so bile zahtevane, o Vašem ekonomičnem stanju. Smo požurili. , fi Mf gkabar - Lokev: Vaša zadeva se bliža končni rešitvi. Dne 3. junija t. 1. je bil pokojninski načrt predan likvidacijskemu odboru. Ivan Cerkvenlk - Gor. Vrne: Vaša prošnja se nahaja v preiskavi Pričakuje se, da Vaše županstvo vpošlje predpisane dokumente v svrho rešitve te zadeve: ti dokumenti so bili zahtevani v oktobru 1926, januarju in aprilu t. L Svetujemo Vam, da se podaste tjakaj in osebno požurite odpoši-Ijatev dokumentov. Alojzija vdL Svetite - NabreHnt: Vaša zadeva se bliža končni rešitvi. Dne 23. junija je bil pokojninski načrt predložen likvidacijskemu odboru v potrdilo. Marija vd. Zgoac - Trst: Vam je bila odbita prošnja za pokojnino z Ministrskim odlokom št. 325775 od 1. maja 1925., ker iz aktov itt dokumentov je bilo razvidno, da Vaš pokojni mož ni služil za časa vojnih operacij kot vojak, temveč je bil dodeljen kot militarizi-ran delavec tovarnam za lokomotive in druga taka podjetja. Ni razvidno, da bi bili V pravočasno vložili rekurz na računski dvor. Ivan Semec - Sv. Krfž: V Rimu se nahaja neka prošnja glaseča se na Vaš priimek, ampak se zdi, da to ni Vaša, ker ni soglasja glede kninih uaAti Svetujemo Vam, da prošnjo obnovite in jo opremite z vsemi predpisanimi dokumenti. Marija vd. Močnik - Sp. Kanom-IJe: (Na znanje idrijski organizaciji). Vaša prošnja ni nikoli dospela v Rim. Obnovite jo in priložite vse potrebne dokumente. Tajništvo. Iz tržaškega življenja TrtigtFffi dogodek na vojaškem letališča v Ž a vi j ah Sinoči okoli 22.30 se je dogodil v Žavljah tragičen dogodek, katerega podrobnosti niso še dobro znane. Ob tistem času se je iz tamošnje tovarne olja* kjer je bil zaposlen, odpravil proti svojemu domu v Dolino 28-letni težak Anton Sancin. Da bi si prikrajšal pot, je krenil čez v&jaško letališče, kar je pa prepovedano s strani vojaških oblasti. Idc-č čez letališče, Sancin radi nevihte, ki je divjala tedaj, oči vidno ni slišal svarilnih klicev vojaka, ki je stal tam na straži, zato se ni ustavil. Tedaj je vojak, 21-letni Karel Boccato, dodeljen V. topniškemu polku, nameril puško in parkrat ustrelil. Sancin se je zgrudil težko ranjen; ena krogla mu je predrla hrbet in trebuh, druga mu je prestrelila desno roko. Na streljanje so prihiteli drugi vojaki, ki so prenesli nesrečnega Sancina v bližnjo barako ter mu skušali na (kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je prihitel na li :c mesta zdravnik, ki je ranjenca za silo obvezal ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga morali taka j operirati. Težka operacija se ?c sicer posrečila, a kljub temu je stanje ranjenca ostalo zelo nevarno. O tragičnem dogodku je bila uvedena preiskava, katere izid pa nam ni še znan. P os kužen samomor 28-letna Stella Fabbro, stanujoča v zagati S. Silvestro št. t-se je sinoči okoli 22. ure spore kl a z nekaterimi ženskami, bivajočimi v isti hiši. Ni znano, kaj je dalo povod prepiru; dejstvo je, da si je Fabbrova vzela stvar tako tesno k srcu, da je v hipnem obujm in razburjenosti kratkomalo sklenila končati z Življenjem. S tem namenom je izpila znatno količino hiper-mangaaiata. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga njeni domači poklicali na pomoč, je izpral Fabbrovi želodec, nato je bila ženska prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. Neznanka, U se je zastrupila pri Sv. Alojzijo, spoznana. Kakor smo poročali, so preteklo sredo popoldne našli v nekem jarku blizu občinskih hiš pri Sv. Alojziju truplo neznane ženske, ki se je zastrupila s karbolno kislino. Kakor znano, je bila samomorilka, približno 45-1 etna, zelo borno o-blečena ženska, po oblastvenem izvidu prepeljana v mrtvašnico mestne bolnišnice, ne da bi bilo mogoče ugotoviti njene istovetnosti. Včeraj popoldne pa je prišla v mestno bolnišnico 62-letna vdova Marija Čuk, ki je povedala-tamošnjemu policijskemu organu, da že več dni pogreša 60-Ietno beračico Frančiško Dujec poročeno Ban, ki je stanovala pri njej kot podnajemnica v ulici Parini št. 6. Ker se je osebni popis, ki ga je Ćukova pedala o Banovi, ujemal z zunanostjo neznane samomorilke, je policijski organ povabil žensko v mrtvašnico, kjer si je ogledala truplo samomorilke, v kateri je na prvi pogled spoznala pogrešano Banovo. Ćukova je izjavila, da je Ba&ova šla v smrt predvsem radi bede; do obupnega koraka pa ji je v gotovi meri pripomogel tudi alkohol, kateremu je bila strastno udana. Nesrečna beračica je v zadnjem času ponov no skušala končati z življenjem, pa so jo vselej pravočasno rešili. Posledice neprevidnega skoka na tramvaj Na vseh tramvajskih vozovih so pribite tablice, na katerih stoji zapisano, da je skakanje na tramvaj prepovedano. Toda malokdo se zmeni za te tablice, zato se pa dogaja toliko nesreč radi neprevidnega skakanja na tramvaj ali ž njega. Takšna nesreča je včeraj doletela 10-letnega dijaka Lorisa Premuda, stanujočega v ulici Parini št. 6. Okoli 8. ure je deček, ki se je namenil, da se gre kopat v Barkovlje, hotel skočiti na trgu Goldoni na tramvaj proge št. 6, ko je bil ta Se v teku. Toda skočil je tako nerodno, da je padel ter pri tem prišel z desno nogo pod kolo tramvaja, ki mu je ud hudo razmesarilo v stopalu. Navzoč ni so priskočili na pomoč nesrečnemu dečku ter ga spravili v neki javni avto, s katerim je MI prepeljan v. mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — ako ne bo hujšega — najmanj kakih 40 dni. Tramvajski zavirač je bil aretiran. a so ga kmalu zopet ispustili« ker se je izkazalo, da nima mož pri nesreči prav nobene krivde. Hnda nezgoda elektrotehnika V nabrežinski električni centrali se je sinoči dogodila huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. Ob 18. uri, ko je že dovršil svoje delo, je 28-1 etni elektrotehnik Josip Duše, stanujoč v našem mestu v ulici Gelsi Št. 5, hotel še skleniti električni tok na eni glavnih napeljav. Pri tem je iz neznanih vzrokov švignila iz napeljave velikanska električna iskra, ki je mladeniča hudo opekla po glavi, rokah, prsih in trebuhu; obenem ga je tako o-mamila, da je siromak padel z višine kakih i metrov z lestve, na kateri je stal, ter se pri tem pobil po glavi. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne. Kljub temu pa lahko reče, da jo je po ceni izkupil, ker bi ga bil silni tok, da ga ni spreletel samo pe površini telesa, prav gotovo ubil. TEiirra vzgoja ŠPORT Lahkoatletsko prvenstveno tekmovanje. Igrišče A drla - nedelja, točno ob 8. uri zjutraj. Najzanimivejša letošnja športna prireditev bo brezdvomno današnje lahkoatletsko prvenstvo. Številna društva gredo v boj z gotovostjo zmage — šestdesetorica lahkoatletov in lahkoatletinj bo v vseh disciplinah merila svoje moči — ijzvršenih je skupno 114 prijav. Tekmovalcem prerokovati, je izredno težka naloga. — Prosveta, ki je pred tednom imela največ možnosti, stopi vsled ojačenja Zore Zarje in Sparte v ozadje. Boji bode najostrejši posebno med poslednje imenovanimi društvi — Če nas ne wnenadi še dijaštvo, ki nam je deslej nepoznano. V kratkih progah 80 in 200 m so faveriti: Srebotnjak, Škerl, 2i-vic, Složac in Žagar. Luin, ki je na zadnjem meetin-gu dosegel najboljši rezultat, bo moral getovo podleči močnemu Srebotnjaku. Na teku 800 m prednjači Miloš, medtem ko je na 3000 m siguren Novak. Upoštevati pa moramo še nepoznane tekme, ki nas lahko presenetijo. — Lepi uspehi se pričakujejo v mestih po Srebotnjaku, dr. Gorjupu, Delaku i. dr. V skoku v višino prednjačita vedno Grgolet in Luin. Izmed štafet je izredno močna štafeta Zore, ki ji pa ni zmaga zagotovljena; trda kost ji bosta Sparta in Zarja. V damskem tekmovanju prednjačita v večini disciplin Uršičeva ter Blazina Rina, — v disku pa Toškanova, Cerkvenikova in Dekle vov a. Prijavljenih je pa tohko novih tekmovalk, da je o damskem tekmovanju težko ugibati. Kdor hoče v nedeljo zjutraj uživati to prireditev, naj pribiti na igrišče Adrije. F. M. ŠPORTNO UDRUŽENJE T. V. L. A. Kar Je radi včeraj* Snjega neurja lgri&če se lahkoatletsko tekmovanje nase na naslednjo nedeljo. Prograartin ostale določbe eetflK nefo neizpremenjene. T. V. L. A. Športno dru&tvo »Primorje« na Prošeka vabi vae člane in članice na izvan* redni društveni sestanek, kateri se bo vršil v četrtek 28. t m. točno ob 9. uri v navadnih prostorih Prisotnost vseh članov in članic je obvezna. S. D. «Primorje» javlja ljubiteljem društva in sporta, da si lahko ogledajo kupo «Na5ega Glasa», katera je razstavljena v oknu trgovine g. A. Kanteta danea do 20. ure. Tajnik. PLAVANJE Pravilnik plavalnega meetinga 1.) Meeting organizira D. K. N* Tom m as eo. 2.) Vrši se dne 7. avgusta 1927. 3.) Izvajajo se sledeče discipline* prosto plavanje: 50 m, 200 m, 40C m in 1500 m; prsno plavanje: 100 m; hrbtno plavanje: 100 m; prosto plavanje dam: 50 m, moška štafeta: 4X50 m. 4.) Tekmovanja bo sedila in nadzirala jurija, ki jo imenuje D. K. N. T. v sporazumu s komisarjem S. U. 5.) Tekmovati smejo: vsi pravilno udruženi člani S. U. in vsakdo drug, ki pa mora biti javljen iuriji v svrho verifikacije do 31. julija. 6.) Tekmovalci smejo tekmovati po svoji volji za katerokoli društvo, pa tudi kot — prosti. 7.) člani istega društva morajo imeti enako barvane čepice. . 8.) V slučaju, da bi se priglasil h kaki disciplini en samcat tekmovalec, bo moral preplavati celotno progo, da se lahko proglasi zmagovalcem. 9.) Pri prostem plavanju je dovoljen vsak način plavanja; pri hrbtnem plavanju se morajo pla-vači držati izključno hrbtnega načina; pri prsnem plavanju pa mora vsak tekmovalec plavati v vodo* ravni legi. 10.) Vsi tekmovalci se morajo strogo ravnati po navodilih jurije. 11. Redovanje: I—5, II.—3, III.—1 točka; štafeta I.—10, II.—5, 111.—3 točke 12.) Darila: Prvi in drugi zmagovalec dobita veliko oziroma malo bronasto svetinjo. Društvo, ki doseže največ točk, dobi kupo, drugo redovano društvo pa spominsko ploščo. 13.) Tekmuje se po pravilniku «F. I. R. N.». 14.) Vpisovanja sprejema D. K. N T do 31. t. m. ob torkili, sredah in sobotah od 19. do 21. ure zvečer. 15.) Vpisnina znaša za vsako progo L 1.—, za štafeto L 2.—. 16. Vodstvo si pridržuje pravico do eventuelnih sprememb predsto-ječega pravilnika. 17.) Vse ostalo informacije se dobe v prostorih D. K. N. T. v dno vih, označenih pod točko 14. V. P. P. — D- K- N. T. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Za zdravstvo goriške pokrajine Dne 19. t. m. je imel v Gorici, v prostorih, goriške prefekture pokrajinski zdijavstveni x svet svoj prvi sestanek pod predsedstvom prefekta Cassinija. Na njem se je poudarjala potreba po rešitvi tako varnega vprašanja, ki zadeva novonstanov-ijeno pokrajino. Ugotovilo se je sicer, da je zdravstveno sta«-nje v naši pokrajini zelo dcl>ro, vendar pa se je zahtevalo v svrho še večjega napredka v tem oziru, da se napravi zdravstvena revizija po občinah, za Gorico pa naj se postavi radi dejstva, ker se je prebivalstva s priključitvijo novih občin povečalo mesto doeetlajijLh sedmih osem lekaren. Ugodno mnenje se je izreklo tudi o odobritvi sledečih predlogov: Načrt za postaivitev novega vodovod a\ v Tolminu, pravilnik o mrtvaških preglednikih za občini Šempas in Vrtojba, nov pravilnik za goriško mestno klavnico, načrt, ki zadeva pogodbe živinozdrav-uikov v na£i pokrajini, načrt pravilnika za varstvo proti steklini, določitev cen za živinorejsko obrt v naši pokrajini'. Doiočilo se je tudi zastopstvo stalne komisije za poslovanje lekaren in izvolil se je član komisije za nadzorstvo izvrševanja javnih služb in prodajo alkoholnih pijač, dott. caiv. Bra-mo. Prosi prenočišča in — zažge V čepovanu je pri nekem kmetu Štruklju prenočeval na senu neki SelinČiČ Ivan, 32 leten, ki je bil na poti v Gorico. Zvečer si je prižgal cigareto ter tako po neprevidnosti zažgal. Toda — pravočasno so pogasUi, tako da je liilo škode le 500 lir. Zažigalcaj so orožniki prijeli. Električna cestna železnica iz Gorice v Št. Peter Kot smo zadnjič poročali, se gradi cestna železnica iz Golice v S t. Peter. Ker bo delo v kratkem končano, se je sklenilo, da se bo 14. avgusta vršila slovesna otvoritev. Slavnost bo orga^ niz Vilo Dobrodelno Udruženje. Tatovi koles in tako dalje — CerLcvnik goriške stolnice Napoleon Feri^i. star 13 let se jo pripeljal pred cerkev na kV^su, pustil kolo zunaj in vstopil v cerkev. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa nikjer več. — Podobna nep;tHk-a se j<< zgodila nekemu Francu Zavan. Naznanil je orožnikom, da so mu neznani zlikovci vdrli v hi^ so in mu odpeljali kolo v vrednosti 400 lir. — Na kmetih se dogajajo večkrat slične tatvine, kol se je dogodila te dni Devetafcu Josipu iz Vrtojbe, ki se je zglasil pri orožnikih in javil, da so mu nepoznani tatovi pokradli na polju okrog štiri kvintale žita, ki ga je pustil čez noč v snopje povezanega na njivi, ki leži ob cesti Miren - Gorica. Pravi, da ima okrog 600 lir škode. Nes rečica Neki Jolef Ghignetti, stanujoč v ulici Tomsig 14, se je radi neke zadeve spri s svojiirri hčerkami in jo je za*o prav pošteno izkupil. Ko je pri obedu sedel pri mizi in jedel, ga jc ena izmed njih udarila s kročnir kom tako zelo po glavi, da jQ moral iskati pomoči na Z elanom križu. Kmalu bi se zgodila nesreča V četrtek zvečer bi se na železniški progi pri Ribenbergi| kmalu zgodila nesreča. Vlak, k.' TFOzi iz Podbrda v Trst, se je k<> maj pravočasno ustavil v bližini Rihenberga, kjer se je usu«* V Trstu, dne 24. julija 1927- « EDINOST* m. 3 a na tračnice Jogromna masa temi je. Bilo je le nekoliko panike ter enourna zamuda. Obisk v Gorici. V petek je obiskalo Gorico 200 avanguardistov iz Rima pod vodstvom senatorja Pastrovica. Priždi so si ogledat bivže vojno polje in vojna pokopališča. Zopet nesreča stare vrste V Komnu se je zgodila te dni zopet ena izmed tako pogostih nesreč po vojni. Sedeminštirideset letni kmet Ivan Uršič je podtikal ogenj, ko nekaj v ognju poči in Še tisti hip ga je hudo ranilo v desno roko. Izstrelila se je namreč v ognju skrita patrona. Domneva se, da je tičala v kaki suhi veji, ki jo je nesrečnež položil na ogenj. Za lase jo je zagrabilo V Brunnerjevi tovarni v Podgo-ri pri Gorici dela dvajsetletna delavka, po imenu Sofija Lc-onardič. Pripetila pa se ji je čudna nezgoda. Neki stroj jo je namreč zagrabil za lase in jih z neusmiljeno grozovitostjo strgal z glave. Revica je morala v bolnico. liček v kletki. Orožnikom je prišel končno v roke prebrisani sleparček Ferrari Ulrik, star 31 let, doma iz Vicence, ki je izvršil več goljufij v Gorici, Trstu in v Komnu. Njegova pot na orožniško postajo in v ječo je precej dolga in zanimiva. V Gorico je prišel zadnjo zimo, in si^er delajoč se za agenta pisalnih strojev tvrdke «r01ivetti». Najel si je stanovanje pri gospe Scrozzo Virginiji in jo takoj opeharil za 150 lir. Napravil se je namreč v Trst, se predstavil možu svoje gospodinje kot njen pooblaščenec in ga prosil, naj mu izroči 150 lir, ki jih bo on neselnjegovi ženi. Pa jih je kratkonialo vtaknil v svoj žep. — Zahotelo se mu je motorja. In res, kupil ga je od nekega Pellegrinija za 2000 Jir, ki mu ga je plačal v dveh menicah v skupni vrednosti 2400 lir. Predstavljajte si razočaranje, ki ga je doživel prodajalec, ko se je izkazalo, da so menice ponarejene. Toda mož je z motorjem delal profite! Izročil ga je nekemu mehaniku, naj ga popravi in naj zastavi zanj 800 lir. Ko pa ni mogel denarja vrniti, je kratkomalo pobral motor in ga zastavil na Montu za 1500 lir. Seveda si je obdržal ves denar sam. — Nato se mu je zahotelo zopet koles. Kupil si je od goriškega trgovca koles, g. Primas Guida dve kolesi in jih plačal s — ponarejenimi menicami. — — Ravnatelj Kolegija Principe Umberto mu je dal v popravilo pisalni stroj — ter povrhu Še 50 lir predplačila za popravilo. Slepar je 50 lir shranil, stroj pa prodal nekemu dobrojmanemu goriškemu odvetniku. Nekemu Parentiniju je za 167 lir, nekemu g. Bonu pa za 50 lir prodal nekaj stvari, ki jih nikoli imel ni. Jim jih je le obljubil. Nekoč se je izdajal za potnika Julijske banke ter se ponudil g. Caragolli-ju, da mu preskrbi 4 kvintale sladkorja. Ko ni bilo sladkorja, je rekel, da so mu ga v Trstu pri pošiljatvi sekvestrirali, ker je bil poslan brez tvornine. Na podlagi nekih listin, ki mu jih je izročil, je zahteval od Caragollija 1500 lir. 0 sladkorju pa ni bilo ne duha ne sluha. — Več goljufij in sleparij je izvršil med našimi krneli v Komnu. Trdil jim je, da jim bo za gotovo preskrbel vojno odškodnino. Kkratu pa si je pustil plačati .stroške že v naprej. — Končno so ga te dni prijeli in bo najbrže drago plačal svojo lumpa rij o. Odprte lekarne v Goric L. Danes v nedeljo dne 24. julija bodo v. Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Cristofo-letti na Travniku št. 14; do ene ure popoldne pa lekarni Contin, Corso Verdi št. 17. in Liberi, Corso Vitto-rio Emanuele št. 39. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine iz seje dne 21. 7. 1927. Zadeve, ki so se odobrile: Avče, Kal in Grgar: Pravilnik za vzdrževanje občinskih poti; Banjšic^, Ss£a, Ajdovščina, Ga-bi o vic a, štnrje: Pristop k usta-navljajočemu se konsorciju kmetijskega urada; Vo/ča, šebnije, Renče: Prispevek državnemu zdravstvenemu patronatu; Žaga: Brezplačni odstop občinskega zemljišča za novo cesto Žaga - Tarče nt; Kobjaglava, Ajdovščina, Idrija, Pllskovica, Veliki dol: Prispevek za ceste; Rihemberg: Družinski davek 1927.; Miren: Prodaja beneških obveznic za napravo javnih del; Žaga: Prispevek goriškemu kmetijskemu uradu; Trnovo: Brezplačni odstop zemljišča gozdni upravi za drevesnico; Idrsko: Prevzetje ceste v lastno upravljanje; Rihemberg: Trgovinski in obrtni davek za leto 1927.; Anhovo: Prispevek za uniforme Balilli in Malim Italijankam; Sv. Lucija: Prevzetje vojaške ceste (iz občine na postajo) v lastno upravljanje; Kanal, Štirje: Pogodba za doba«-vo električne c-nergije; Vrhpolje: Davek na javna zemljišča; Renče: Brzojavna postaja; V ogrsko: Prispevek državnemu patronatu; Srpenica: Sprejem dedščine Trebše Terezije in prevzetje bivše vojaške ceste. 6TEVERJAN. Shod sv. Mohorja, ki bi se imel vršiti danes dne 24. t. m., se Iie bo vršil in za letos odpade. LOČNK. Požar na kočniku. Posestniku Leopoldu Vidoz iz Ločnika je zgorel hlev, v katerem se je nahajalo 100 kvintalov živinske krme in 10 kvintalov žita. Škoda znaša okrog 18.000 lir. Vesti Jz Istre IZ RJCMANJ. V petek 22. t. m. se je vršil pogreb pok. Ivana Hrvatiča prerano preminulega v dobi 46 let. Bil je narodno zaveden mož. Izdihnil je v četrtek v zgodnji jutranji ur* po kratkih in mučnih bolečinah. Bil je dolgo let društven in cerkven pcvec. Pogreb .je pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen in kako globoko sočustvujejo vsi z družino ob tem krutem udarcu usode. Zapustil je sedem nedorastlih o-trok ter ženo, očeta in mater. Pevsko društvo «Slavec» mu je zapelo ganljive poslovilne žalostin-ke. Cerkvene obrede sta opravila čast. gosp. žup. iz Boršta in iz Ka-tinare. V domači grudi naj počiva v miru. Mi, ki smo ostali za njim, ohranimo mu *biag spomin. Vsem onim, ki so ob težki izgubi nepozabnega soproga in očeta Ivana Hrvatiča na katerikoli način izkazali ljubezen do pokojnega, izreka družina tem potom najtoplejšo zahvalo. Najiskrenejša hvala vsem, ki so tako mnogoštevilno spremili pokojnega na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem onim, ki so bili na pomoč ob izgubi nepozabnega. DAROVI Vesela družba iz Ricmanj daruje Lit 50.— za »Šolsko društvo». Bog živi zavedne Ricmanjce! Ob priliki blagoslovljenja cer-vene zastave v Ricmanjih so darovali štirje gospodje iz Trsta Lat 30.— cerkvenim pevcem. Srčna hvala! SPOMINJAJTE SE «&OLSKBOA DRUŠTVA* OB VSAKI PRILIKI! RAJŠI MANJ, PA TO DOBRO tako reče vsaka gospodinja in kupi dobro tečno hrano, ki družini tekne in jo redi. Taka hrana so PEKATETE. Zanesljivo prave so v V2 kg zavojih. 785 KSlITMCMfll vseh jezikih. vodi Via F&bi* Ftlzi 23, pouk in pre- 953 KAKAA Dc Jonfis holandski, zasluži AHflliU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 870 GENT3LLI & CRISMANCICH Trst, Via Mazzini 40. manufakturna trgovina na drobno in debelo.' Bogata izbera jnanu-f alt tur, perila, blaga za moške in ženske obleke, zaves, preprog, trliža, volnenih in prešitih odej za zimnice i. t. d. vse po najnižjih cenah tržaškega trga._976 OSEBA, ki razpolaga s kapitalom, za trgovanje z glasoviri i v lastni hiši se išče. Ponudbe pod »Kapital* na uprav-ništvo. ^ ŠOLA krojenja, šivanja, vezenja odpre 7. avgusta v Komnu 181 tečaj krojenja in vezenja. Ravnateljica Donda Klamp-ferer.___978 A. TOSORATTI, manufakture in drobnarije. Trst, Via Malcanton. Volna, žima, trliž, odeje vsake vrste. _979 ZALOGA istrskega vina L vrste, na debelo. Postrežba na dom. Gin g o vaz Ivan, Trst, Via Ireneo 3.__981 TISOČ kosov jedilne priprave (žlica in vilice) L 0.75 kos, P. Oberdan 1. 973 LOCKMER & O. (prej Stalita) Trst, Via Loggia 1. Izbera trliža, odej in bele votae za zimnice od L 16.— naprej._982 FONTE D'Af^UlSTO Trst, Corso Gati-baldi 1. Najbogatejša izbera srajc ta modnih potrebščin za moške. Najnižje cene. Fonte d'aquisto. Trst. 983 ZIBERNA Raniero, Trst, Via Malcanton 12, tovarna čopičev, krtač, metel a žime in drugih potrebščin. __ KRAŠKI teran prvovrsten (osmica) L 4.80 liter. Sirca, Godnje (Dutovlje). 985 MOTOCIKELJ «Indian» s sidecarom ▼ najboljšem stanju se proda. Gorica, Via 9 agosto 1, HI.__.J**5 ZASTOPNIKI za vse kraje v deželah Trsta, Reke, Gorice, Istre w ieščejo. Pojasnila daje tvrdka Gtuiio Fol-lack, Tret, Via Matteo Renato I**"*" št. 5, teL 844.__987 HIŠA s hlevom, kletjo, senikom z zemljiščem ali brez tega se proda. Spanfihe-ro, Via Udine 19, ključi pri Francu Vo*k, Pikči 21, Dobravi)e, Vipavsko._988 DVA KOTLA po 80 Htrov, vsaki z ognjiščem za kukanje prašičem m velik, okrogel, usnjat kovaški meh se Prodajo. Starinar, Molino a vento 15._ OPOZORILO. Podpisana opozarjam, da je med nepremičninami, ki jih prodaja Fortunat Škapin, tudi nekaj moje lastne in svarim kupce pred neprenuel^amu nakupom. Marija Škapin, Sela pri Vrab- čah. ___ SODRUGA, zanesljivega, iščem za sobo. Via Molino a vento 5/1. zadaj._992 ČREDNA PRILIKA. Obleke in blago za moške obleke po najnižjih cenah vsled opustitve predmeta, žeaske potrebšone in drobnarije. Via Sette Fontane 12. blizu kinematografa Bulfalo Bil._991 ŽENSKI SVET I. in II letnik, popoln, kupi knjigarna Stoka. 993 POSESTVO skupno z živino, primerno za okoličaaskega vrtnarja, oddam proti odškodnini L 53C0.— Nastop takoj. Do Sv. Martina brezplačno. Naklov pri tržaškem upravništvu. 994 SOBICA z eno "posteljo se odda v Via Carlo Stup^ch jtt. 16/TV_ 995 KOZA, dobra, molzna, se proda takoj. Luigi Ricci 10, pritličje._996 KUHINJSKO pohištvo, skoraj novo,, se proda. Via Molin a vento 82, vrata 5. ____997 P!ANINI stroj, amerikanski, ekoraj nor, zadnji model, se proda z jamstvom za polovično ceno. Naslov Lanrinsšch,v via Gat- teri 7/II_ POHIŠTVO Tmk, Lazaaro 10 preselitev. Zadnji trije dnevi. Še malo sob po nerer-fetno nizki ceni. f 999 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avloriziran kirmant v Via del-U Pteta 12. vrata 6. Govori slovensko. 1000 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, oglašuje in ocenjuje glasovir je, harmonije m orgije. 955 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. _ 818 AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Keber, Idrija, ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom. Izbera pravih švicarskih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro. 853 DCtOSNAKLJE. Kupajte igračke, zobne ščetke, ustne harmenike, gumbe za zapestnice in vsakovrstne drobnarijske predmet« pri tvrdki Enrico Bernar, Trst, via Scussa 10. 947 ATTILIO TTKZZI, Trst, via Vašari 18, trgovina na debelo drobnarij, igrač, dišav po konkurenčnih cenah. 946 STENICE, molje itd. uničujemo po stanovanjih, očiščenje posameznih postelj, zaloga najboljših izdelkov. Zavod za razkuževanje, via Rossetti 2, Trst. 943 DE BATTISTI Trst, Sansebastiano 4. Piiss£, nabiranje v gube, pariški vzorci, novi dohodi. 980 PLISaz. vseh modernih vzorcev, a-jour, vezenine na stroj in ročno delo. Trgovina Belihar Carlo, Trst, via Bat tisti 13. 944 STISKALNICA olja, z vso opravo izdela 300 kg oljk, se proda. Cena 12.000 L. Stiskalnica se nahaja po Sv, Anionu št. 71 pri Kopru. Pogoditi se pri lastniku, Bordon Josipu, Monte Servola št. 804. _962 AKUSTIČNI držaji za abajour, blagajne, klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 KONSUMNO in kmetijsko društvo v Ga-brovici pri Prošeku, išče krčzsarja s kavcijo. Pojasnila pri odboru ob nedeljah in praznikih. 966 PROBAJ ALKA izučena v manufakturni in špecerijski trgovini išče službe v mestu ali na deželi Naslov pri tržaškem upravništvu. 967 TAFECERUSB papir za dekoracije sob po TTiialrfh cenah. Trst, Viale 20 Settem-bre 16.__972 MOTOdKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobit-e vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch). 542 BASIC A avtorizirana sprejema noseče. Govori slovansko. Slavec, via Grolia 29. 893 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, teL 20.64. 956 Oglasi v Edinosti imaj« naiMSi uspth |Va Minili asih ilVR K1R H tipati riSato 1% IH KURJA OČESA i BoMiia srn v vseh tekam sli. famu SBIM - FH T» S. pin 11 - m Karika tmWa ii paznica v Herp« Ijab vabi na svoj rnhii skal Hm ki se bo vršil dae ai. julij« 1927. ob 9. url zjutraj v uradnih prostorih ob vsakem številu članov s sledečim dnevnim redom : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročile načelništva in nadzor-ništva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Odpoved članstva. 6. Volitev dveh odbornikov v načel niš t vo. 7. Prostovoljna likvidacija. 8. Slučajnosti. (896) ODBOR. Stucchi - Legnano - VVoIsit - Rapid. . iklomotorji: Mafalda D. K. W. Mafalda Standard. Motocikli: B. S. A. 1 MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPRAVILA. PKJJAUTETA KOLES ZA ŽENSKE NI OTROKE. ~ TVRDKA 805 A. LANTSCHNER Trst, Via Roma 23 vogal Via Gappa Telefon 198 (zraven glavne pošte) i -iT-- M Sodile cosperaHva di Bije i\M) Podružnica v Trstu, Via Gatteri 16, tel. 23-47 Izbera istrsKega vino. terana in dizertnesa vina 90 uuednlS cenab.^2 { Edina zalaga drobnar }o na debelo ED«ENI0 PiNCHERLE „IGEA" klrurgično zdravilišče Trst, Vfa Valdirivo 27. tel. 569 (interurban) iplolno Mfuraijs Dr. G. SEMON1S UroEofMia Prof. C. RAVASINI .PorMiniSSvO'Sinekol«|iia Dr. P. TAGLIAFERRO Bemtatotesiii - zdravljenje z radijem Dr. 0. STOCK OAotseaovi žarki - Diatormta - Svetilke s kremenjfkom Dr. A. D' AGNOLO. (864) □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI a FIGLIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštene cene. Velika izbera ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. Tgj Pazile na ime N. BORSA 777& Figlio CORSO VITT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□□ Gorico. Phfzza felia mm U Ustanovljena 1. 1853 - Tel. lat. 166 M\i\m tvrflta v Hi Mi Priporoča se trgovcem, kramarjem In kro&njarjem. Cene zmerne. (86n Postrežba t&t*a.; 1 A. CRISMAKCiCH | Via Solitario 16 1 l| 11 O g Najboljše cene v Trsti*. KI — ifMje.....L 12-— Maršala...... 5-20 Vcrmouth 5-20 Sirupi po L 8— kg, 10*— vina, MStarJI in »pH-St na iKbero. (844) JfitL HIBI [lUillill wu K SKLABIŠČE LESA POD ŠKEDNiEN - TPST Lokama MMA Trst, Via (.Misni 42 (Sv. Jakob) (827) Pred zdrav^on|ein Po zdr*v*jei.ju DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao DE radi njegeve pristnosti ia izberne kakevasti. PODLISTE P RANCE BEVK: (43) Jak c u sc je zdela njegova. Iiiša. ta dan čudovito lepa in svečana. Ali zato, ker je preživel tkxJge mesece v temni in zakajeni bajti? Ali eatx> ker je naš^l v nji svojo družino, ki je že vroCe hrepenel po nji? Vrečo je postavil na klop in vprašal: «Kje je TinČe?» Micka je držala luč najd zibeljo in dejala: «Spi. Pcglcj gra, kako je rdeč. Kmalu mu bo zibka premajhna...» Jakec je gledal in se je smehljal. Tedaj se je Tinče ob svetlobi luči prebudil, sprva zajokal, nato je v hi\m utihnil in se zastrmel v mater; z njenega obraza je njegov pogled romal k očetu in se vračal nazaj k materi. Jaka je ubral nežen glas in zapel: «Tinče, Tinče, ali me poanaš?» Pripogrtil se je k zibeli in se mu smejal in prikupoval z besedo, ki se je topila od radosti. Tinče se je zresnil, njegove velike oči so gle-Jale v porastVos brado, postajale vedno večje, ka-\or da se čudijo in bojijo... «Bal se te bo,)» je dejala Micka. Tinče je stegnil roke in se dotaknil brade. Tega dotiki jaja in naglega smeha, ki je ušel Jakcu iz ust se je Tinče tako prestrašil, da je m> jokal. Mati ga je dvignila. Jakec je pričel razklasdati iz vreče na mizo. Ponošeno obleko, par srajc, težke delavske Čevlje, sekiro, cempin, velik keo kruha, papirnat zah vitek in lesenega konja. Ko je držal lesenega konja v rokaji, je dejal, držeč ga pno ti otroku: «Lej, le j, konjcL» Otrok je raeumeL Iztegnil je obe ročici in objel igračo. Nato je pogledal očeta in se nasmehnil. Jakec mu je pma£ii roke: «Ali greš k meni?» Otrok ga je gledal par trenutkov, kakor da razmiSlja^ slednjič se mu je pognal v naračj«. Tako st je Jakec kupil njegovo Ijubeien in je bil srečen. Medtem je Šla Micka kuhat kavo. Nekaj neznanega je kajilo njeno srečo ob maževem prihodu. Zdelo :Je ji je» da se po moževi odsotnosti njuno življenje ne začenja tam, kjer je prej nehale. Velik prazen pre&tor je bil vmes in sredi tega prostora je strašilo nekaj neznanega, nedopovedljivega... in nikomur razo^etega. Postavila je vročo kavo na mizo in sedla k Jakcu; ta jo je pogledal v oči. Micka je spoznala, kaj pomeni ta pogled, zsuto je vprašala: «A]j si zdrav?» «Sem, hvala Bogu,» je dejal Jakec. «Ti se mi zdid prepad ena.» «Saj ni res,» se je branila Micka in gledala T mizo. «Ali si bolna ?» «Ah, kaj še!» Nasmehnili! se je. Ta smeh ni prikril žalosti. «2ato&ina ail» je sklenil Jaka* ki ga je nekaj tesno zaskrbelo. - «Na skrbi! Samo da si ti zdrav.» Jakec ni silil več vanjo. Mislil je, da je trudr nast na njenem eferaeu le slučajna, zato, ker je marala po noči vstati; ali pa je taka« kakršna je bila in je on v teku mesecev pezafežl na njen Težka misel mu ni dala miru. Ko je ležal v postelji, je vprašal še enkrat: «Saj se ti nič hudega ni pripetilo?* «Nič ne,» je dejala. «Kaj pa misliš ?» Verjel je. Le v srcu je hotel vse potrditi, pregnati strahove z njeno, ako tudi lažnivo besede, da bo miren, že naprej jI je vse verjela. 12. V Štirinajstih dneh se je Jaka odpočil, se uredil, izprašal vse, povedal vse, napravil drvu m popravil, kar je zima naredila škode pri hiši in okrog hiše; nato je šel v delino in vprašal po delu. Bafcil ga je. S smehljajočim, efcrazom se je vratel vsak večer domov. Njegova rdeča ruta, ki jo je nesil s seboj, ni bila nikoli prazna. Pri-nadaft je belega kruha, kave, gkbdkorj&j in vsakovrstnih potrebSčin; danes to, jutri drugo. Bilo je, kakor da so se povrnili prvi dnevi po njuni poroki, ko nista poznala ne pomanjkanja in ne skrbi in sta molčć uživala vse sladkosti prvih dni skupnega življenja. Posebno Micka je pozafcila na vse. Predstavljala si je, da njen mož ni bil nikoli z doma in je bila njuna prva sreča neprekinjena do tega dne. Kadarkoli je planila vanjo tesnaj misel in ji je potemnila obraz, jo je odganjala z vso silo, vedoč, da se z njo začenja muka. čemu se mučim? Saj nič ni! Poizkusila je prepričali samo sebe. Vplivala je nase s tisto silo, s katero je hotela izbrisati iz svojega življenja nekatere dni, za katere ni marala, da so doživljeni in ki so ji grozili, da jo pahnejo v prepad. Šla je po delu, govorila je z otrokom, piela je pesmi, samo da se reši v pozai)-1 jen je. Jakec ni prezrl tega*. Čutil j«, da je vse po starem iai le nekaj manjka... Tisto «nekaji> je bilo na Mickinern obrazu. Kaj, tega ni mogr^l izraziti. Tako. daleč ni segalo njegovo poznanje Človeka. Mislil je, da jo to nadalo v samoti in da samo po sebi izgine. Nastala je pomlad. Sneg je skopnel, deževje je ponehalo, z vedrim nebom so nastopili tepl* majski dnevi, cveteli so vrtovi, brstelo in zelenelo je drevje... Zalesje je oživelo. Ljudje so obdelovali male njive med visokimi zidovi in trebtii vrtove; i* gorečega listja in mokrih vej na gmajni se je dvigal visok bel dim. Micka je stala v ograji vrtička pred hišo m kopala. Tinče je sedel na tleh in se igral s kamenčki. Krčmarica je prala ob brvi in pogledovala proti nji. Ko je končala, je pristopila k Micki; roke je imela prekrižane nad trebuhcjn, njena lica niso pomenila dobrega. — «Mleko je jjlrča-no,» je pomislila Micka, «kruh je pozabljen; naj pride!» «Dobro srečo» se je ustavila ob ograji. «Tudi ti boš sejala?« iV. dsoki starosti in veliki bedi-. O priliki letošnje obletnice so se nabrali zanj milodari, s katerimi se mu je vsaj za eno leto nekoliko olajšalo bedno življenje. _ AVT®XC37JEftA Trst-Lokev-Divača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdtn). V delavnikih ob 12 in 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.30, IG.—. l Iz Senožeč v Trst V delavnikih ob 7 in 18.30. V nedeljah ob 7, 18.33. 18.33. Vožnja traja 1 uro 30 minut. tlnsčiite In Mi „EB1HSST" Spominjajte se Šolskega društva ŠIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trieste, Casella postale 343 nouisaiMiii TržišKa p§s@iiln!c3 in hriMMci regtstr. zadruga z omej. poroSivom u raduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlege za iekovni promet, ter jih obrestuje po večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje poseHla na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ra mmm varas&i ii\w Uradne ure za stranke od 8.36 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. HaMii slsv. Mm zavod Staro zlato, srebro, platin, odpadke dragocenih kovin v vsaki obliki in meri, denar izven prometa itd. se kupujejo po najvišjih cenah.. Zaloga zobozdravniških potrebščin. Prodaja dragocenih kovin za zobozdravnike. 761 Trst, Din G. Galolti fl. 11. Proda jGlna z usnjeni iR četMKifflMeMttnaml P. Rehar Trst, Via Scaiinata 3 S JFl ....... r ■ ■! IMIIMIH M ■ ■ IIMIIMI II ■ II l ZDRAVNIK ■ Dr. ?mt GRUDEN j !se je nastanil v Nabrezini S (na lastnem domu) • Na njegovo mesto v Postojno ■ je prišel j§r. FR. H^BR0ŽIČ: J kl ordinira vsaki dan dopoldne ■ I v Postojni, popoldne pa v Št. j $ Petru na Krasu. <842)J ZĐd9ziira«nHk! emliulaisrli Trst, Via Settefenfana 6 Od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah In praznih od 10-12 Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. se* Ljudske cene. Olajšano plačevanje. NAOlim Izgolovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (789> Via Rosa & 3, tretjo nadstropje TRGOVINA luku Trst — Via OinnasSUs 15 ■—i jifmn Mll!»! i ktlllUtJ. K Veliko izbero dobite v zlatarni POVH ALBERT Via. Mazzini 16 — Trst R50 _ STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER mm ELMBIC & CdL z zalogo In delavnico za poprave Trst. Via Sliisepue Viđali 3. Tel. 13-84 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice trgovske potrebe zistema «F!orenz> It mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo t. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah, Popravila se izvršujejo ločno In po zmernih cenah 852 E^fS^fgftJ^^ Stro^ za šivanje, vezenje • in pletenje, za dom iV vsa- ko obrtnJjo. Potrebščfne TRST« Via Muda veccliia 3 Napeljave z motor, pogo- 74i nom. Popravila. ___ za maicistratoa) - Brezplačen pouk v Vv-ienJj Fina© cHtNii PieaiTi OkrepČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE LEKMHM ZANETTJ - TRST - Via Mazzinl liS OBtTHA Si 'J TRmfl registrovdna zadruga z neomejenim jam&tvom Via Milane 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 -O O □ □- Obrestuje hranilne vloge po 5% V*C|e vloge, vszane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. IzvrSufe nakazila pod ugecSRfra! psgojf za Jugoslavijo In ostala Snazamska tr^ie. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-121/, dop. in od 27a-4 pop. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA mrnmn u trstu CENTRALA V LJUBLJANI Strniti ie režem Mm 50,008.801- Telefon 5—18, 22-98 (Mu in mm Eirov 60,630.880.- Telefon 5—18, 22 : 98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%, na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje. Čer-noraelj, Kranj, Logatec. Maribor, Metković, Novi Sad. NajprihladBejša zveza i Jugoslavijo Blagajna Je odprta od 9»/«-12V« in od K1/*-16 Podružnice: Novo mesto, Prevalje, Ptu;, Rakek, Sarajevo, Slovcnjgr:de , Split. - Sezonska ekspozitura RogaSkn Slatina