LISTEK. Vrl slovenski kmet. (V spomin f Antonu Korenjakn.) Umrl je 6. febr. mož, kateri si je 7 resaici zaglužil slo^erjako irae Eorenjak. Rojea je bil 1.1833. kot sia Martiaa, kalerega srao stoprav pred 3 tedai pokopali. Davrsivši takrat 2 razredao pod gpretaim Nodgt7om Vačaika gtoječo domačo solo, bi bil kaj rad Tonček gtadiral, a oče ge ai dal pregO7oriti — pridržal je gina doma, da mu je pomagal pri obgiraem gogpodargt7B. Večkrat ga je poslal 8 koaji aa vožnjo. BJo je aamreč se jako 7 navadi, da ao vozili 7iao od tod aara^aost aa Eoroako, 7 Gradec in dragod okoli. To so bili za ukaželjaega mladeBiča aajlepši časi ia vedao je rad pripo7edo»al 0 svojih Brajžah". Kot 7ojak je službo^al pri lo^cib y Trbižn, 7 Dunaj. No^emmegta ia aekoliko časa tndi aa Duaaja. Bil je 7odaik. Vrai^gi ge doma, se je izučil mesarije ter si izposlo^al krčmarako obrt. Poleg tega je pridao posredo^al priprodajitakajgnjega viagkega pridelka ia kapci iz raznih krajev so aajraje pri ToačekB preaoče^ali. Kmalu go spozBali domačiBi ajeg07e zmožnosti ifl 80 ga volili 7 občiaski odbor ia kot občiflski predstojnik, kakor tudi kot ud okrajaega zastopa je bil neatrndlji^. Zavidali so ga ajego^ih aspebo7 iayečkrattndi go^ražil, a njego^a za^edaogt ia gpretea jezik gta ma pomagaia, da je vedao razamel ai okolico pridobiti. Nikakor ai pozabil, da je Slo^eaec, ia alabo jo je pri ajem skupil, kdor bi 86 bil pre- drzail 7 ajego^i Bavzočnoati zabavljati 0 našem narcdn. Vrhutega ee je čatil tudi Haložaaa skoz ia skoz ia če ae je kdo s sledajimi uorčeval, ga je pošteao ostel. Bil je mož aa g^ojem mestu. S čim ge je od 87ojih 8O7rstBiko7 odlikoval, je bilo ajeg070 gtremljeBJe za aapredek. Šegtrazredaica, kmetijski tefaj, tamburaško draat^o, podporao draat^o, pletarska iola, šolarska knhiaja, 7iaaki sejem go naprave, 8 katerimi se Barbara odlikuje od gosedaih kraje7, ia Eoreajak je pri 7aeh teb bodisi kot obč. predatojaik, bodiai kot zaaebaik z dejanjem ia begcdo godelo^al, oziroma je pospeseval. Vgak, ki ga je pozaal — ia zaaace^ ni imel malo — bo prilrdil, če rečem, da je Barbara zgnbila a Korenjakom g^ojega vodjo. Napigal bi lahko celo kajigo 0 rajnem Toačeka, a roka mi je preokoraa. Naj toraj zadogtaje! Blag mu gpomia! —c. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalja.) Eo se je nekoliko umiril, je dal poklicati Gliaa. BEako ae drzaea, peg ae7erce7, da me 7odig 7 tako pagt? Zaslnžiš, da te pretepem! BTi gi gospcd, jaz gužeaj, effendi," reče mirno Glišo ia prekriža roke aa prgib. BAli pogluaaj me prej!" BGo7ori, aicer ti dam odrezati pasjo gla^o!" nZapo7edujeB, jaz go7orim . . . Sam ti, 0 beg, gi kri7, da ge je zgodilo tako. Eot moder 7ojaik bi moral 7edeti, da si raja ae bo puatila od768ti kar tako, kogar ae zljubi tvojemn alugi. Vrh tega je bila ae^eata Žarka, aič maaj hrabrega vstaša od SlaTiče! * BIdi k besn s Sla^iaom! — Eaj hočeš a tem po7edati?" BČe bi ti dospel sem prej ali 7gaj 0 pra^em čaan, bi 7gega tega ae bilo ia Sla^iga bi bil morebiti že 7 t7ojih rokah. Izključao je le to, ako je dospel Holubaa prezgodaj aem, ne pade kiivda aa te. Potem je kri7 oa aam!" Glišo je amolkail ia predrzao zrl bega. ^Trnpla ao že začeli žreti 7olko7i," pripomai beg. nIz tega se vidi, da je prišel prezgodaj ia ai bil dovolj oprezea. Alah ga je kaznoval zato!" Gliao je go^oril zelo predrzao. Čndao, da se beg ai raztrdil. Po kratkem molka de: BDa, pra7 go^oria, ae tajim! Zato te tudi ae zadeae moja jeza, kar brez dvojbe zaslužiš!" BTi zapo^eg, efteadil" ae prikloai Gliso. BJe se daleč do 78taskega gaezda?" 7praaa beg. BŠ8 daleč! Naredili smo o^iaek ia gešepotem zamadili pri gorečih kočah. T^oji ljudje so imeli posla g prebi^alci. Ako bi sli aara^aost, pridemo kmalu. Ali rai moramo po gkri^ai poti!" BHaha!u ge je zakrohotal beg. Nato je djal, kakor gara pri gebi: BVeadar si želim, da bi bili 7gtagi 7 mojih rokahl" BV8i si želimo, efleadi! Ia Alah ti jih goto7O pripelje, ker gi tako dober!" BAko mi dcdeli to srečo ia gla^o, da 7aičim to posast v mojem okrožja, idem na grob 7elikega preroka. SIa7a bi sla po celi Stari Srbiji ,* Albaniji ia Makedoniji, po^sod, kjer čaate preroka ia ajegoy koraa. Ib, da sem paša, dopriaesem ge gla^aeje čiae." Nato se je jel grditi. BPgi ai upajo 78tati čez 87oje gospodarje ia pobijati Jjud8t70 preroka ?! Pokažem 7am I Zmaaem te bese, kakor orehe, tega Sla^išo pa pokloaim ži^ega 8altaau — Zgubi se!" je za^pil aad Glišom. Gliso se je prikloail ia odsel od bega. Ta se je peail, srdil ia zopet alikal ži^ljeaje kot paša. Bil je to kr7olok pr7e Trste, ali aefcako bolj podvržea bojazjji^osti kot jaaašt^a. Njega je siiila sla^oblepaogt do kratih dejanj. BZakaj se je razgrdil ljabljeaec preroko7?" go silili Turki 7 Gliga. BPojdite k be8a!u je momljal ta. BEaj 7a8 briga! Vgtaši koljejo ajego^e ljudi, 7e mrciae pa 86 ge bojite teh 7gtage7!" BPra7 pra^ig," reče aek glag Iz tolpe. BPa ti aigi ai<5 boljgi! Zaglužis, da te obesijo aa pr70 dre^o, ker prodajaa 87oje!u BLažei!u ae razvname Gliso. Med ajim ia Tarki je 7ladala neka mržaja. Meada zato, ker je beg čiglal gjaara bolj od lastaih ljudi. la da je Gbao gjaur, ao 7edeli 7gi. BLažeg!" jepoBO7il. BJaz delam ia alužim aaaemu bega, katerega aaj Alah še ohraai dolgo!" Nekateri so pritrjevali z gla^ami. BZa pladilo te pa aatakne aa kol, kakor ti je odmerjeao že da^ao!" Tolpa se je zakrobntala. BEaj raeaia, prijatelj gjanr," reče aekdo smeje, Bali zapiaemo aa kožo Slaviše zmago, ali je oa zapise nam?!" BBolje bo, če jo zapige^am," se obregae Gligo. BEaj pravi?" so se začali klici iz tolpe. BNa kol ž ajim!" so zaklicali dragi. —  Drngi daa je gel Os^iabeg aaprej, moril ia požigal. Glišo ma je kazal pot 7 goro^je, ki jih je jelo objemati. Naletavali ao na boguace, sespasčali 7 poboje in jih razganjali ter ah dalje. Miaul je daa ia Bapočilo je že 7ečer, kar mu jaTi straža, da je opazilo večjo trurao ljudi, moskih, žeask in otrok. Goto^o so beguaci, kakor je opaziti ai kubajo 7ečerjo. BAlab, Alah," so jeli klicati Mohamedaaci. 0i7iabeg je odposlal takoj ljndi, da jih vjamejo. VII. Vjeraia je moral aajprej poizvedeti, kje je ia v katero straa aaj se obrne, da dospe do gvojih ia ae zaide aied prcgaajalce. JaBaaki gtarec je bil 7eadarle zbegaa. Voditi za bob lopove, jim tako apretao od^zeti plea, to je bilo bolj aakljačje, kakor sreča. Maogo je pri tem ae^eda storil ajeg07 bamor. Starec, znaa okrog po teh gozdovih ia goro^ja, se 7aled naglega in močaega bega ai mogel domisliti, kje je. Vae se mn je zdelo nekam nezaano. Šel je aaprej, kamor ga je gaal aagoa ia se gkrival za dre^jem ia obraačeaimi skalami. Na yzhodu se je jelo svitati. Noč je bežala pred zmagnjočo 876tlobo. Pripla^alo je mlado jutro. Solace je 7zpla7alo in razkoaao razaipalo rdečkaate žarke po listja dre^es in traTi. Pomikalo se je 7edao 7isje ia podilo meglo iz globel ia dolin in se razlilo 7 bledo s^etlobo. Zrak je bil prijetea pljačam, katera so ga hrepeaeč 7srka7ala 7 se. BNe morem dalje! Ali ai aikjer kaksaega za^etja, da bi počila," je rekla Eoseuka. Sirota ni gpala aič ia povrh še zbegaaost ia atrah. Potem pa mačea beg. Vae to je 7zelo moči rahlema bitjn. Pa tndi Vjernsa, dasi 7ajea aočaih pohodo7, ge je čatil aekam utrujeaega. Momljal je sicer nekaj 0 rahločataogti žengke. Eo ga pa Eogeaka zopet zaprosi, aaj dovoli malo počitka ia videl ajeae vlažne oči ia bledi obrazek, je poiskal gost grm za skalo ia sedel. U^eril ae je prej aa B7oje oči 0 7araoati ia 7ide7Ši, da je 78e mirao, ee ma je zjasnilo aagabaao čelo. Vel je rahel 7etrič. Vjerasa je jel globoko dibati. BTfa. . . izkusil sem že maogo, ali kaj takega se aikoli. Da bi bežal z mladim dekletom kedaj, bi ae 7erjel in če bi mi tadi cigaaka petkrat Trgla karte. To prigtoja mladim dečkom ... tfa! — H6! Izpihal gem te ilolabaaa, kakor bi potregel kapljico z 7eje. Ia če dobe gtarega Vjerašo z lepo Eoseako prej, kakor bi se zgodilo pri mladem Žarka, aaj se takoj spremeaim 7 7olka, ti pa 7 lisiuo. — Eaj praTis, pod'asica?a (Da\j« gledi.)