U Ljubljani, g poncdeljeh, dne 21 januarja 1908.
teto xxxui.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 um): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-----Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Štev. Zl.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 261—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
ta en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	n-jo
za fetrt leta „	„	5 60
za en mesec „	„	1-90
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Zfl!Q$0.
Celje, 26. jan. 1908.
Ko je dr. Korošec sklenil celjski socialni kurz prebližno z besedami: »Sedaj pa idite na svoje domove, in prvi sad tega poučnega tečaja naj bo zmaga našega kandidata Terglava!« — tedaj so se mladeničem in možem zažarile oči podvzet-nega navdušenja, a nam starejšim gostom, ki smo tudi prisostvovali sklepu socialnega kurza, se je zdela zmaga Ie predrzno pričakovanje. Motili smo se v našo srečo. Prej kakor smo si mislili, je prišla Savinjska dolina v tabor »Slovenske kmečke zveze«. V naša srca pa se je naselil nov pogum in z velikimi upi pričakujemo bližajočih se deželnozborskih volitev.
Zmaga dne 23. januarja je zmaga dela S. K. Z. nad zabavljanjem in frazami tako-zvane »Narodne« stranke. Takoj po izgubljeni bitki pri državnozborskih volitvah je začela S. K. Z. s tihim, a smotrenim delom po Savinjski dolini. Na majhnih zaupnih shodih zbirali smo svoje pristaše, vlivali jim poguma v srca ter jih seznanjali s programom kmečke stranke. Pri tem delu nam je veliko pomagalo možato zadržanje naših držav, poslancev na Dunaju. Ako bi sledili naši posl. nagonu dr. Ploja ter se združili v en klub z Roblekom in Je-Žovnikom, zatemnilo bi se strankino stališče in delovanje naših posl. bi bilo vspo-redno z delovanjem dr. Ploja, Robleka in Ježovnika. Sedaj pa sta, zahvala gre »spretnemu« vodstvu dr. Ploja, Roblek in Ježovnik grešila korak za korakom v državnem zboru ter odvračala ljudi od Narodne stranke. Kmečko ljudstvo je na dan 23. januarja glasno povedalo, da ni zadovoljno s. stališčem liberalnih poslancev. Zmaga Terglavova je obenem tudi zaupnica poslancem S. K. Z., celemu Slovenskemu klubu ter njegovem voditelju dr. Susteršiču.
Dovoljeno nam bodi, ob tej priliki povedati tudi par besedi o Slovenskem klubu, kako mnenje vlada o njem v štajerskih rodoljubnih krogih. Nekdaj so razvijali naši poslanci pač pred ljudstvom doma lepe programe za vse strani našega javnega življenja, a na Dunaju so posvečevali svojo pozornost le uradniškemu vpraša-nju. Važno vprašanje posebno za nas obmejne Slovence, a ni edino vprašanje! S Slovenskim klubom pa je prišel med naše
LISTEK.
Dllamontl Kralju Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
On pa je še vedno vihal svoj nelepi nos in vohal.
»Duham jo baas (gospodar),« je odgovoril, »nekje v zraku se nahaja«.
»Da,« sem rekel, »brez dvoma se nahaja v oblakih in čez kaka dva meseca bode padla doli in izpirala naše kosti.«
Sir Henry je zamišljeno prijel za svojo brado. »Morebiti se nahaja na vrhu griča« .ie opomnil.
»Preklicano« je rekel Good, »kdo je vendar že kdaj čul, da se voda nahaja vrh griča ?«
»Pojdimo in poglejmo,« sem rekel, iu brez upanja smo začeli lezti po peščenih straneh griča navzgor. Umbopa je hodil prvi. Naenkrat se je ustavil kakor okatne-nel.
»Nanzia manzie!« (Tukaj jc voda) ie zavpii na ves glas.
Hiteli smo k njemu in tamkaj se ie v globoki globini na istem vrhu peščenega koppie v resnici nahajala mlakuža vode. Nismo se ustavili, da bi razmišljali, kako
poslance nov duh, kakor da bi z njegovo ! ustanovitvijo bile strte stare vezi in stari obziri. Videli smo, da so poslanci Slovenskega kluba vstajali pri vsakem vprašanju v državni zbornici ter označili svoje stališče. In njihov nastop je bil vsakokrat časten. Tudi priprosto ljudstvo čita, gleda in sodi. Videlo je pošteno delovanje Slov. kluba in zato zaupa poslancem, v njem zbranim ter voli od njih priporočene kandidate.
Naravna posledica volitve dne 23. januarja bi bila, da izvaja poslanec Roblek posledice in odloži mandat. Ne vemo, ali bo to storil ali ne, kajti vsak liberalec sc težko pripravi do pravilnega razumevanja polit, situacije. Odkrito pa moramo reči, da nam tudi ni mnogo do tega, da bi odložil Roblek svoj mandat že sedaj. Saj sta nam Roblek in Ježovnik v zvezi z dr. Plo-jem najboljše orožje proti Narodni stranki! Pač pa naj poslanec Roblek premišljuje, kake nauke mu ponuja volitev dne 23. januarja. Z veliko večino je zmagal Roblek proti dr. Povaleju. K zmagi mu je pomagalo nezaslišano nasilje njegovih agitatorjev in neodkritosrčno njegovo zatrjevanje, da ni kandidat Narodne stranke, ampak kandidat »ljudske volje«. Taka sredstva pa ne morejo utrditi nobenemu poslancu njegovega stališča, in kakor smo videli, je tudi Robleku niso.
Liberalno časopisje je tudi pri tej vo-litvi ostalo zvesto svojim tradicijam. Poročalo je, da so se vsi naši shodi ponesrečili, da so bili klaverni, cel šmarski, konjiški in gornjegrajski okraj je stal že za Zdolšekom, celjski in vranski samoumevno tudi, celo laški okraj se je nagibal k Narodni stranki. A prišel je dan volitve, in čitatelji liberalnih časopisov so videli, da so bili zopet — ogoljufani. Ali se bodo že kmalu spametovali?
S. K. Z. pa naj gre svojo pošteno pot naprej, naj organizira naše ljudstvo in neustrašeno zastopa njegove koristi. Potem še pridejo tudi druge zmage! Veselje nad zmago naj nam ne zaduši veselja do dela!
Današnja politična poročila.
Prag a, 27. jan. Danes je tu napovedano posvetovanje češkega narodnega sveta. Vodi ga poslanec dr. lierold. Gre se za razmere pri sodiščih na Češkem in o varstvu manjšin. V prvi vrsti razprav-
je prišla na ta čudni prostor in tudi se nismo ustavljali, ker je bila tako črna in nevabljiva. Bila je voda ali vsaj nekaj mokrega in to nam ic zadostovalo. Planili smo naprej in v hipu srno vsi ležali na tleli in srkali nevabljivo tekočino, kakor da bi bila božanski nektar. Sveta nebesa, kako smo pili! in potem ko smo se napili, smo strgali obleko raz sebe in sedli vanjo ter vsesavali vlažnost skozi svojo izsušeno kožo. Cenjeni čitateli, ki ti je samo treba zavrteti ročaj in poklicati »vročo« ali »mrzlo« vodo iz nevidnega kotla, si ne moreš predstavljati razkošja te blatne kopeli y črnikasti topli vodi.
Cez nekoliko časa smo vstali v resnici okrepčani in padli nad biltong, ki se ga skoro štiriindvajset ur nismo mogli dotakniti. Prižgali smo pipe in polegli ob tej blaženi mlakuži v senci viseče skale in kmalu spali notri do poldneva.
Ves ta dan smo počivali pri vodi in hvalili svojo dobro zvezdo, da smo našli vodo; nismo tudi pozabili izkazati primerne hvaležnosti senci davno umrlega da Silvestre, ki jo ie tako natančno narisal na koscu svoje srajce. Edino čudo za nas je bilo, da .ic obstajala toliko časa. in edini način, po katerem si moremo to tolmačiti, je misel, da jo mora napajati kak studenec globoko v pesku.
Napolnili smo sebe in svoje steklenice kolikor je bilo mogoče, nato smo pri
ljajo o odlokih okrožnih sodišč v Hebu, Češki Lipi in Slukenavu, kjer so odklonili češke vloge. Češka ministra se udeležita posvetovanj, da se poučita o položaju. Izključeno pa ni, da Prašek obrazloži svoje stališče v ministrstvu.
Proti katoličanom na Češkem.
P r a g a, 27. jan. Poroča se o kompromisu med mladočehi in med češko agrarno stranko. Kompromis je naperjen proti češki katoliško-narodni stranki. Mladočehi naj bi podpirali agrarce na deželi, agrarci pa mladočehe proti drugim češkim strankam po mestih.
Protestni shodi na Češkem.
Marijine Vari, 27. jan. Danes zvečer imajo tu nemške stranke shod, da protestirajo, ker je tukajšnje sodišče rešilo češko vlogo nekega kolinskega odvetnika češko.
Praga, 27. jan. Včeraj se je vršil protestni shod, ki so se ga udeležili slušatelji novega poljedelskega oddelka na češki tehniki, ker namerava vlada imenovati vpokojenega ravnatelja poljedelske akademije, prof. Farskega, za nadzornika oziroma za predsednika komisiji za pouk na poljedelskih srednjih šolah. Shoda se je udeležil rektor češke tehnike, prof. No-wotny in drugi profesorji tehnike. Rektor in profesorja Hrasky pa Stoklasa so na-glašali, da bi imenovanje degradiralo visokošolske profesorje. Sprejeli so resolucijo, ki izjavlja, da odklonijo profesorji češke tehnike vsako imenovanje v preiz-kuševalne komisije, katerim bi predsedoval Farskv.
Pekovska stavka v Pulju.
Pulj, 27. jan. V Pulju stavkajo peki, ki zahtevajo višjo plačo. Včeraj so stav-kujoči peki polili voz kruha s petrolem, druga skupina je razbila voz nekega peka, tretja skupina je pa metala kamne v neko prodajalno kruha. Zaprli so več oseb.
Spor med hrvaškim banom in ogrskim ministrskim predsednikom.
Zagreb, 27. jan. »Hrvatska« poroča iz Budimpešte, da sta se sprli Rauch iu Weckerle zaradi imenovanja novega hrvaškega ministra. Dr. VVeckerle se zavzema za kandidaturo višjega župana Jan-kota Jelačiča, ki je star šele 28 let, nečaka sedanjega bana.
mesečnem svitu mnogo boljše volje zopet odrinili naprej. V tej noči smo prehodili skoro petindvajset milj, vendar nismo našli več vode, česar ni potreba omenjati, bili smo pa tako srečni, da smo našli nekoliko sence za visokimi mravljišči. Ko je solnce izšlo in pregnalo za trenutek skrivnostne megle, sc je videlo, kakor da bi se Suliman Berg in veličastne prsi, ki so se nahajale sedaj samo kakih dvajset milj daleč, vzdigovali ravno nad nami; videli so se veličastnejši kakor kedaj. Ko se je približal večer, smo zopet korakali naprej, in da povem na kratko, v svitu naslednjega jutra smo bili na najnižjih višinah Sabinih levih prsi, kamor srno bili vedno obrnjeni. Sedaj nam je zopet zmanjkalo vode in zopet smo trpeli hudo žejo, a videli srno, da nimamo nobenega upanja potolažiti io. dokler ne pridemo do snežne črte daleč gori nad nami. Težavno smo hodili po žgoči vročili' po lavi navzgor, kajti našli smo, da ie obstojalo orjaško vznožje gore edino iz lave, ki jo je ognjenik v davni dobi izbruhal.
Ob enajstih smo bili zelo vtrujeni in se nam je, na kratko povedano, zelo slabo godilo. Lava, po kateri smo morali hoditi, je bila precej gladka v primeri z drugo lavo, n. pr. kakor ie ona. ki se nahaja na otoku Ascension, vendar pa je bila toliko hrapava, da je zelo mučila naše noge; iu 1 to nas je obenem v. drugimi križi in teža-
Srbi in Rauchova vlada.
Zagreb, 27. jan. Srbska neodvisna stranka je sklenila resolucijo, ki izjavlja: Stranka obsoja Rauchovo vlado, ki je prevzela vlado proti ljudski volji. Ne deluje tudi po demokratičnih in ustavnih načelih, marveč hoče potlačiti odpor srbskega in hrvaškega naroda proti pomažarevanju naše domovine. Ogorčeno zavračamo vsa sunmičenja proti hrvaško-srbski koaliciji, ki .iih širijo ban, njegova vlada in druge upravne oblasti. Najostrejše obsojamo Rauchov napad na samostojno srbsko stranko, po katerem bi bila srbska stranka brezpravna. Rauch bi pa kril svojo politiko s kraljevo osebo.
Imenovanja na Ogrskem.
B u d i m pe š t a, 27. jan. Csaneidski škof je postal ostrogonski kanonik in drž. poslanec dr. Csernoch. Višji župan v bar-serski stolici je postal Adalbert Simonyi.
Vstaia v Maroku.
Pariz, 27. jan. General d' Amade poroča: Obrežna kolona se je združila 24. t. m. z iz Mediune došlim oddelkom. Med-raki, Cajli in Uledali so napadli koloni, a po štiriurnem boju so odbili Francozi napad. Francozi so imeli 6 ranjencev.
Pariz, 27. jan. Odpoklican je Kaid Scherragajov Mohamed Hergui, ker je podpisal odstavo Abdul Azizovo.
Upor na Hajtiju.
P o r t a u P r i n c e, 27. jan. Prijeli so voditelja revolucije .leana Juneaua pri Bonaivesu in ga takoj ustrelili. Vladne čete so zasedle Gonaives.
\V a s h in g t o n, 27. jan. Državni de-partement je obveščen, da so oblasti v Port au Princeju dovolile neki inozemski ladji, da je smela kljub blokadi v Saint Marcu izkrcati blago.
Revolucija na Portugalskem.
Lizbona, 27. jan. Dognali so, da pripravljajo z bombami in revolverji preskrbljeni republikanci in radikalci 31. t. m. upor. Izjalovil se je poizkus, da pridobe za vstajo vojaštvo. Vlada je storila vse, da vzdrži red in disciplino med armado.
Obsedno stanie v Buenos Airesu.
B u e n o s A i r e s, 27. jan. Zaradi ob-strukcije je umaknila vlada vse predloge iu zaključila zasedanje. Kljub temu pa nameravati danes zborovati zbornici. Če se
vami zelo vtrudilo. Nekoliko sto čevljev nad nami se je nahajalo nekoliko velikih kosov lave, in proti njim smo obrnili svoje korake z namenom, da se vležemo v njihovi senci. Dospeli smo do njih in na naše začudenje kolikor smo bili zmožni čuditi so smo na majhni planoti tik blizu opazili, da je bila lava pokrita z gostim zelenjem. Očividno je zemlja, ki se je naredila iz lave, tamkaj obstala in tekom časa je iz nje pognalo seme, ki so ga zanesli vetrovi in ptice. Vendar se mi nismo dalje zanimali za zelenje, kajti človek ne more živeti ob travi kakor Nebukadnezar. V to je treba posebnega dovoljenja usode in posebnih prebavnih organov. Posedli smo toraj pod skalovjem in težko sopli, iu jaz sem srčno želel, da bi se ne bili nikdar podali na ta blazno pot. Samo Umbopa je stikal okrog in se podal proti mali zelenici, in čez nekoliko Časa sem v veliko svoje začudenje opazil, da jc ta sicer miren in dostojanstveni človek začel plesati in skakati kakor da bi bil blazen, in mahati z nekim zelenjem v roki. Z naporom smo hiteli k njemu, nadejajoč se, da je našel vodo.
»Kaj pa je Umbopa, sin norčev?« sem zaklical v zuluškem narečju.
»Živeža in vode imamo, Makuma-i zahn,« in zopet je mahal z zelenjem.
Nato sem videl, kaj ie našel. Bila je
to zgodi, proglasi vlada obsedno stanje. Vojaštvo je konsignirano.
Napad na nimiiiisko vladarsko rodbino.
B11 k a r e š t, 27. jan. Policijska pre-fektura objavlja, da niso resnična po »Epoci« razširjena poročila o nameravanem napadu na rumunsko vladarsko rodbino. Res je le. da izženejo nekega sumljivega juda.
Turčija.
C a r i g r a d, 27. jan. V Erzerumu se je pričela razprava zaradi svobodomiselnega gibanja proti mnogoštevilnim zaprtim mohamedancem.
Rumunski odvetniki napovedali splošno stavko.
B u k a r c š t, 27. jan. Z mirovnimi sodniki nezadovoljni rumunski odvetniki so sklenili, da prično stavkati, ker so oškodovani po mirovnih sodnikih.
Proti železniškim trustom v Ameriki.
W a s h i n g t o n , 27. jan. Pripravlja se postava, po kateri se odpravi kontrola »Union Pacific Railroad družbe« in njenih podružnic, ki jo izvršuje nad železnicami »Southern Pacific«, »San Pedro, Los An-geles and Salt Lake železnico«. Postavno se določi, da družba »Union Pacific Ore-gon Short Linie« ne sme imeti akcij železnic »Atkinson, Topeka, Santa Fč«, »Great Northern« in »Northern Pacifik«, ker so to konkurenčne proge »Union Pacific« železnice. S postavo se namerava zlomiti železniški monopol med Missourijem in Tihim oceanom.
TeiDVMsRi dan na Jesenicah,
Telovadci naši so imeli včeraj zopet dan, katerega bo moral kronist Z T. O. bilježiti kot enega najlepših v pomladnem razvitju Z. T. O. Zbrali so se na Jesenicah zastopniki mnogih naših telovadskili odsekov. Brata podpredsednik in načelnik Z. T. O. sta prišla v lepi novi uniformi. Na kolodvoru so telovadce sprejeli vrli jeseniški bratje s krepkimi »Na zdar!« pozdravi. Nato so odkorakale čete v društveni dom. kjer je bila takoj vaja za popoldanski nastop. Po vaji je bilo prirejeno skupno kosilo v Markotovi gostilni na Savi.
Seja odbora Z. T. O.
Točno ob drugi uri popoldan otvori mesto zadržanega brata predsednika brat podpredsednik sejo, iz katere podajamo sledeče važne sklepe:
1.	Vprašanje glede uniforme je definitiv-no rešeno in si odsekovi člani lahko takoj nabavljajo uniformo.
2.	V letošnjem letu priredi Z. T. O.:
15.	dne marca skupni izlet v Vele-sovo. združen s shodom mladeničev.
3. maja je javna telovadba ljubljanskega telovadnega odseka v Ljubljani. Pri tej javni telovadbi bodo sodelovali tudi nekateri drugi odseki.
16.	avgusta je zvezna javna telovadba v Škofji Loki.
3.	Z. T. O. si omisli svoj prapor, ki se bo blagoslovil 16. avgusta t. I. v Škofji Loki.
-4. Ustanovi se takoj Zvezni pevski zbor. Za pevovodjo temu zboru je bil izvoljen jeseniški kaplan g. Kogej, ki je ra-dovolino to izvolitev sprejel.
5.	Z. T. O. razpiše nagrado za telovadsko himno.
6.	Omislijo se novi društveni znaki.
melona. Naleteli smo na divje melone, na tisoče jih je bilo in popolnoma zrele.
»Melone!« sem zaklical Ooodu, ki jc bil prvi za menoj, in v trenotku je imel svoje umetno zobovje v ustih.
Mislim, da jih je vsak pojedel kakih šest, predno smo prenehali, in akoravno je bil boren sad ,dvomim, ako se mi je kedaj kaj drugega zdelo boljše.
Vendar melone niso posebno tečne, in ko smo zadovoljili svojo žejo z njih sokom in jih nekoliko položili na stran, da se ohlade na oni preprosti način, da smo jih prezali na dvoje ter jih postavili na solnce, kjer se ohlade vsled izhlapevanja, začutili smo silno lakoto. Imeli smo sicer še biltonga, toda naši želodci ga niso marali, in poleg tega smo morali zelo štediti z njim, ker nismo mogli vedeti, kedaj dobimo kaj več hrane. Ravno v tem trenutku sem opazil tropo velikih ptic. ki so letele naravnost proti nam.
»Skit, baas, skit!« (vstrdli, gospod, vstreli!) je zašepetal Hotentot in se vrgel na obraz, kateremu vzgledu smo vsi sledili.
Spoznal sein, da so bile ptice tako-zvane pauw (neke vrste dropljc) in da bodo letele kakih trideset metrov nad nami. Vzel sem v roke uinchestersko repetirko čakal, da so prišle skoro ravno nad nas in skočil na noge. Ko so me pauwi zagledali, so zleteli skupaj, kakor sem pričakoval in
7. Poročila odsekovih zastopnikov se
vzemo z veseljem na znanje, ker so
bila poročila zelo povoljna in kažejo.
da vsi odseki vrlo delajo.
Telovadba.
Ob pol 4. uri popoldne je bil v društveni dvorani nastop jeseniških telovadcev s sledečim vsporedom: 1. Proste vaje. 2. Rajalni pohod. 3. Orodna telovadba. 4. Nastop jeseniškega vaditeljskega zbora na drogu. 5. Rajalni odhod. 6. Nastop ljubljanskega vaditeljskega zbora v vajah s kiji. Brez pretiravanja, brez laskanja konstatiramo, da so si jeseniški telovadci z včerajšnjim svojim nastopom priborili prvenstvo med našimi telovadnimi odseki. Izborila in vzorna disciplina ste se družili z eleganco proizvajanja težkih vaj na orodju, efektnega rajalnega pohoda in elegantnih prostih vaj. Nastopilo je 25 telovadcev pod spretnim vodstvom vrlega jeseniškega načelnika brata M. Zena. Burni aplavzi vrlini telovadcem so bili povsem zasluženi. Čast in hvala tudi neumornemu, požrtvovalnemu načelniku Z. T. O., bratu Vojtehu Jeločniku, ki hodi kot učitelj nedeljo za nedeljo na Jesenice. Pokazal je, da ni samo vrl, razumevajoč načelnik, temveč tudi izboren učitelj! Naš ponos, ljubljanski vaditeljski zbor pa se je odlikoval s težkimi vajami s kiji. Pri telovadbi je sodeloval društveni orkester pod spretnim vodstvom g. kaplana Kogeja. To je orkester, na katerega so Jeseničani lahko ponosni.
Seja vaditeljskega zbora Z. T. O.
Takoj nato sc je vršila seja načelnikov odsekov, pri kateri so se obravnavale važne tehnične telovadske zadeve.
Komerz.
V društveni dvorani so se zbrali ob 7. uri zvečer vsi telovadci in mnogi društveni člani in članice. Na odru so udarjali društveni tamburaši zopet pod vodstvom g. kaplana Kogeja lepe zbore. Pevke in pevci so nam zapeli par navdušujoči!! zborov pod vodstvom g. organista. V dvorani pa je vladala neprisiljena, vesela zabava. Prvi sc je oglasil k besedi veleč, g. svetnik Zabukovec, ki je navdušeno pozdravljal telovadce in zastopnike odsekov ter predlagal predsednikom večera brata Iv. Podlesnika. Zatem smo culi tri po obliki dovršene govore br. Podlesnika, Jeloč-nika in Zabreta. Ti pozdravi pa niso bili samo dovršeni po obliki, temveč tudi bogati misli in idej. Delajmo, pa tudi molimo, da bo blagoslov božji nad našim delom, je poudarjal brat predsednik. Ljubezen je tista sila, ki nas enači in navdušuje, je klical brat načelnik. Bodimo vojaki domovine naše, bodimo vojaki cerkve naše, nas je pozival brat Zabret. Pa ne samo zastopniki telovadcev, temveč tudi zastopnice tako lepo delujočega ženskega zbora na Jesenicah so nas navdušeno pozdravljale. Oglasila se je prva k besedi gospa predsednica Savinšek, govorili sta gdč. Štebe in Vidmar. To je bil govorniški šopek ljubkih pozdravov in lepih misli, podan telovadcem od vrlih jeseniških žen in mladenk. To so bili pozdravi gorenjskih žen, katere pozdrave so sprejeli telovadci z burnim odobravanjem. Brat tajnik Z. T. O. Puc je nazdravljal pevovodji Z. T. O. g. kaplanu Kogeju, ki se je odzval nazdravljanju s tem, da je obljubil, da bo zastavil vse svoje moči. tla bo Zvezni pevski zbor močan :n lep.
Prehitro je minil večer iu prav je ime! brat predsednik, ko je dejal, da se telo-
tedai sem dvakrat ustrelil naravnost v tropo, in sreča jc hotela, da sem zadel enega, ki je padel doli in ki je tehtal kakih dvajset funtov. V pol ure smo s suhimi meloninimi stebli zakurili ogenj, in ptica se jc pekla nad njim, in mi smo imeli tako kosilo, kakor ga nismo imeli že več kakor teden dni. Jedli smo tega painva; ničesar drugega ni ostalo kakor kosti in njegov kljun; bili smo vsi zadovoljni.
Naslednjo noč srno zopet hodili pri mesečini in nosili seboj toliko melon, kolikor smo jih mogli. Čini višje smo plezali, tem hladnejši jc bil zrak, kar je bilo zelo dobro za nas, iu proti jutru smo bili — kolikor smo mogli soditi — komaj dvanajst milj od snežene črte. Tukaj smo našli še več melon in tako nas sedaj ni več skrbelo radi vode, kajti dobro smo vedeli, da jo kmalu dobimo v snegu dovolj. Oora pa je postala sedaj zelo strma in prišli smo ie zelo počasi dalje, ne več kakor eno miljo na uro. V tej noči smo pojedli tudi zadnji košček biltonga. Do sedaj nismo na gori videli nobene živali razun pau\vov; tudi nismo našli niti enega studenca ali reke. kar se nam jc zdelo zelo čudno, ker je bil nad nami sneg, ki se mora vendar včasih topiti. Kakor smo sc pa pozneje prepričali, tekle so vse reke po severni strani gore navzdol; zakaj, tega si pa nisem mogel raztolmačiti.
(Dalic prihodnjič.)
vadci pri slovesu nahajamo v položaju pesnika, ki je zapel: Na listnih smeh,
a v srcu bol nastopamo spet pot domov. Pač gremo v lepe kraje, a tu ostali bi raje..
Nazdravil ie še zavednim jeseniškim ženam in mladenkam, nakar smo se podali, spremljani od jeseniških telovadcev, na kolodvor. Združili smo se v ljubezni, razšli smo se v ljubezni, da se združimo kmalu zopet močnejši in močnejši. Vrlim, zavednim Jeseničanom naš najkrepkejši: Na zdar!
Uollvno jibanje.
Shod v Trbojah.
V nedeljo popoludne se je zbralo v Trbojah okrog 200 zavednih mož, ki se jim je predstavil kandidat župan Zabret v jedrnatih besedah in jim zagotavljal, da bo odločno zastopal kmečke koristi. Profesor Jarc je reagiral na zadnja očitanja v »Našem Listu« in »Gorenjcu«, češ, da je S. L. S. sovražna izobrazbi. Stranka, ki je storila toliko za časopisje, za zadružništvo, ustanovila toliko izobraževalnih društev in resno začela za Ljudsko in Leposlovno knjižnico delo za pošteno čtivo, ne more biti sovražna izobrazbi. Tudi ni bila nikdar sovražna učiteljstvu kot takemu, ampak njen boj velja zlasti zastareli šolski postavi. Govorniku so poslušavci živahno pritrjevali, kakor tudi župniku Kalanu, ki jc kazal, kako počasi sicer, vendar pa vztrajno napreduje dobra stvar drugod in pri nas. Ko je še mavčiški župan Kuralt povedal resno in odločno, kaj pričakuje ljudstvo od svojega poslanca, je bila kandidatura soglasno sprejeta in lepi shod zaključen med občim navdušenjem.
V Domžalah
je pri volivnem shodu govoril dr. Krek o nalogah prihodnjega deželnega zbora. Njegovo kandidaturo so zborovavci soglasno odobrili.
Rus in Merhar — kandidata.
Včeraj se je vršil v Ribnici shod tako-zvane gospodarske, oziroma Rusove stranke. Kar so dobrega povedali govorniki, to imajo vse od S. L. S., ki je na neštevil-nih shodih že tako razširila svoje ideje, da so se jih tudi oni liberalci morali že naučiti, ki nastopajo zdaj kot gospodarska stranka. Dobro je, da so se izrekli tudi tu za volivno reformo, da so se pa hkratu izrekli proti nastopu S. L. S., ki je ves čas dosledno delala za volivno reformo, je pripisati strankarski zaslepljenosti, ki ne vidi tega, kar more vsak dan gledati. Pa oglejmo si shod!
Neodvisni kmet dr. Schiffrer otvori shod, predseduje Kljun iz Dolenjevasi, podpredsednika sta neodvisna kmeta poštar Fajdiga iz Sodražice in nadučitelj Šte-fančič iz Velikih Lašč. Ivan Rus govori proti S. L. S. in protestira proti vsiljevanju njenih kandidatov. Gospodarski stranki ni za strankarske koristi, ne za milijonsko premoženje, prava, resnična ljudska volja se naj izvrši itd. V deželnem zboru so se razni špekulantje šest let igrali z ljudstvom, nazaj so pa prišli brez vsakega greha. Obsoja klerikalce in liberalce, posebno »Slovenec« se norčuje iz ljudske volje, »Slovenec« je papirnati bič, ki tepe kmeta. »Kmečka zveza« je kmečka zadrga, ki kmeta zveže in mu ne da niti »cernge« za v Ameriko. O programih govoriti je brez-miselno; gospodarska stranka hoče delati le podrobno o potrebah od časa do časa. Naj se pokaže resnična ljudska volja itd.! Nato govori kandidat Nace Merhar. ki se najprej pogovarja s »Slovencem« in kon-statira, do so »Slovenčeva« poročila o njegovi kandidaturi zlagana. Kmet naj sam odločuje, le če bo kmet prišel do svojih pravic, bo mir v deželi.
Nastopi neodvisni kmet c. kr. sodni višji svetnik Višnikar, ki brani sodnike.
Govornik se zadnjih šest let ni udeleževal političnega delovanja, da bi tako odvrnil od sodišča vsako suinnjo političnega strankarstva. Ne nastopa kot kandidat. Povod njegovemu današnjemu nastopu je interpelacija držav, poslanca Jakliča in Gostinčarja o sodiščih. On vprašuje, ali je to res ter poživlja navzoče, ako je kdo med njimi, ki bi trdil to, kar jc v interpelaciji, da to tudi dokaže. Odločno zavrača tako pavšalno sumničenje. Skoraj gotovo se je tu v prvi vrsti mislilo na ribniško sodišče. Poslanec Jaklič jc imenoval ob neki priliki sodišča tudi sršenova gnezda. Protestira proti takim napadom. Nadalje govori o iz-premebi deželtiozborskega volivnega reda. Potrebna je ta izprememba in ravno tako tudi izprememba občinskega reda. Bivši deželni zbor je dobil volivno reformo brez vse priprave v zapečatenih pismih. Namen te reforme je bil. ohraniti stare privilegije in našla je hud odpor, ker je bila prikrojena preveč strankarsko. Pomislilo naj bi se, da stranke gredo, a da le stvar
ostane. Sedanji volivni red je zelo krivičen. Kmetski okraj ribniški šteje 42.000 prebivalcev in voli dva poslanca, mestni volivni okraj Kočevje-Ribnica pa samo tri tisoč prebivalcev, pa voli enega poslanca. Ravno taka krivica je, če se primerja Ljubljana z dvema mandatoma in kočevski volivni okraj. Naj bi se volivni red izpreme-nil tako, da bi bil pravičen vsem slojem prebivalstva, ne pa da bi koristil tej ali oni stranki. V vsakem volivnem okraju naj se voli samo eden poslanec. Naj se pusti političen prepir in dela v korist ljudstva! Potreben je boj politični korupciji na celi črti, ne glede na levo ali desno. V svr-ho pomenka o kandidaturah se razprava prekine. Ko se zopet otvori, predlaga g. lieniman kot kandidata Ivana Rusa in Ignaca Merharja. Sprejeto. Ivan Rus izjavlja, da sprejme kandidaturo. Ako propade, propal bo vsled sistema, ne pa zaradi pravice. Ako ne dobi več glasov, kakor samo enega, in če si ga da tudi sam, dal si ga bo iz prepričanja za dobro stvar.
Ignac Merhar izjavlja,da sprejme kandidaturo in da bo deloval, ako je izvoljen, v enakem smislu, kakor predgovornik.
Predsednik vpraša., ker je navzočih tudi nekaj nasprotnikov, če želijo besede. Oglasi se domači kaplan g. Orehek. Pojasni, kako so pristaši S. L. S. postavili kandidate. Zaupni možje posameznih vasi so določili volivne zaupnike, ki so 19. t. m. zbrani iz celega volivnega okraja, določili oba kandidata. — Odbija napad g. Rusa na »K. Z.«; ko bo volivna reforma sprejeta, pravi govornik, bodo šle vse pridobitve skozi »K. Z.«, in takrat bo v polni meri razvila svoje delovanje. — Zagovarjati načela S. L. S. pred takim občinstvom, bi se reklo metati bob ob steno. Zato preidem h kandidatoma. O g. Rusu ne govorim, on je v naši dolini mrtev. Zanima me samo g. Nace. Kakor na vsakega kandidata, stavim tudi na Načeta — hrupni ugovori: gospoda Načeta Merharja! — torej gospodje kmetje, tudi na tega gospoda stavim sledeča tri vprašanja: Prvič, ali je bil g. Merhar doslej vedno pristaš ene stranke? (Hrupno kričanje: Šuklje!) Drugič, ali je doslej že storil kaj za kmeta? Tretjič, ali je bilo doslej njegovo zasebno in družinsko življenje brezmadežno? — Tu se pojavi prizor, ki pač ostane za vedno sramoten počat v zgodovini S. G. S. Vsled vrišča in nepopisnega kričanja ni mogoče ničesar razumeti. Vse dere k govorniku. Ko se poleže vihar, izjavi g. kaplan, da stavi na kandidata le vprašanje, ker mora kandidat pač nastopati in veste candida. G. Rus se postavi na stališče g. kaplana, češ, da se mora vsakemu govorniku pustiti prosta beseda. Vrišča so krivi zborovalci sami. G. kaplan da noče nikogar žaliti. Vprašanje je svobodno vsakemu! Za resolucije se v takem vrišču nikdo ni zmenil. Pozneje smo dognali, da so bile pripravljene štiri resolucije: L Da se postavi kmet »na lastne noge«. 2. Proti vsaki obstrukčiji. 3. Za podporo kmetijstva. 4. Za splošno in enako vol. pravico; ako bi se pa taka reforma za sedaj ne mogla doseči, naj se v novem zakonu odpravijo vse kričeče krivice in da vsem zastopstvom primerno zastopstvo.
Dnevne novice.
+Državvni poslanec Šuklje obolel. Z
Dunaja se nam poroča, da je gosp. dvorni svetnik Šuklje okoli novega leta močno obolel na influenci. Dne 4. januarja se je moral vleči. Sedaj je influenca minula, a mesto nje je nastopil močan bronhijalni katar, ki sili itak bolehnega g. dvornega svetnika k največji previdnosti. Kakor hitro se nekoliko opomore, poiskal bo na nujni nasvet zdravnikov južno obnebje, kjer bo moral dalj časa ostati, ker so pljuča močno aficirana. Vsled teh okoliščin se dvorni svetnik Šuklje brani kandidature za deželni zbor, kar je tem bolj obžalovati, ker so to kandidaturo še nedavno soglasno in z navdušenjem sprejeli v Metliki zbrani župani in drugi zaupniki.
+ Srednješolska enketa in zrelostne izkušnje. Pri glasovanju o zrelostni izkušnji je glasovalo za vzdržanje mature le malo udeležencev. Soglasno se je sklenilo, da naj se olajša matura. Naučili minister dr. Marchet je izjavil takoj po glasovanju, da hoče naučna upraya obširno olajšati maturo, in sicer že letos. Nato govori naučni minister dr. Marchet sklepni govor: Enketa je bila potrebna. Vprašanje o reformi srednjih šol je godno. Razprave so pokazale, da se mora izpremeniti učna metoda, svobodno razviti učiteljstvo, modernizirati se morajo izkušnje in uvesti tako disciplinarno postopanje, ki ne žali častnega čuta mladine. Nemogoče je, da mladino še boli obremenimo, gledati se mora na telesni razvoj mladine, nastopiti se mora proti prenapolnjenju srednjih šol. Sedanji način maturitetnih izkušenj je nevzdržljiv. Spor o humanističnem gimnazija se je tako odločil, da naj ne izgine. Pravemu klasicizmu
se ni ugovarjalo. Velika skupnost odloči o novem tipu srednjih šol, na katerih se ne bo učila grščina, marveč latinščina in pa en deželni jezik in se bodo bolj gojile realne vede. Naučna uprava hoče z ozirom izkušnje enkete po svojih močeh hitro in energično nastopiti. — Konča: »Salus ju-ventutis summa lex esto!« O olajšavah pri maturi sodijo listi, da se najbrže odpravijo pri maturi pismene izkušnje. Izpremeni se pa tudi način pri ustnem izpraševanju. Neki visoki dostojanstvenik naučne uprave je izjavil, da se učno ministrstvo že dolgo časa peča z reformo mature. Odpadejo že letos pismene prestave iz grščine in v latinščino. Pri nemških nalogah ne bodo izbrali kakor dozdaj zgodovinsko ali literarno snov, ki zahteva mnogo podrobnih znano-stij, marveč kako splošno snov. IJri ustnih izkušnjah bodo gledali bolj na splošno, kakor pa na podrobno znanje. Pri ustnih izkušnjah v slovanskih jezikih se bo gledalo na znanje literature in kulture, pri izkušnjah v modernih jezikih pa bolj na to, da zna učenec govoriti jezik. Ustna matura dobi tudi bolj značaj znanstvenega razgovora med učencem in učiteljem in ne bo imela sedanje oblike šolarske izkušnje.
+ Pri županski volitvi za občino Konj dne 23. t. m. je bil izvoljen za župana g. iMarko Dernovšek, mož odločno katoliškega mišljenja in zvest pristaš »Slov. Ljudske Stranke.«
+ Novi društvi C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: »Kmetijsko pevsko in bralno društvo« s-sedežem v Lokavcu in »Katoliško slov-sko izobraževalno društvo« s sedežem v Biljani.
Nadškof prevz. g. Stadler v Sarajevu je slavil pretekli petek 66. rojstno leto.
—	Izobaževalno društvo v Radovljici
imelo je v nedeljo, 26. t. m., svoj občni zbor za leto 1907. Iz poročila povzamemo: Članov je bilo 42, knjižnica je štela 327 številk, in 27 izposojevalcem se je izposodilo 238 knjig. Časopisov je dohajalo 12. Sprejemkov je bilo 240 K 80 vin., izdatkov 158 K 69 vin., torej prebitka 82 K 20 vin. Telovadni odsek šteje 16 članov, ki priredijo dne 23. februarja društvenim članom in prijateljem predpustno veselico s petjem, igro in tamburanjem.
—	Na bleškem jezeru bo prihodnji ponedeljek, dne 3. februarja, vsakoletni shod sv. Biaža. Slovesna služba božja bo ob deseti uri na otoku. Led je popolnoma varen.
—	Umor. Na Sv. Križu pri Kostanjevici je bil v petek, dne 24. t. m., zvečer ob 9. uri zaklan Janez Marolt, sin občespo-štovanega ključarja Jerneja Marolt. Bil je na mestu mrtev, zadet ravno v srce. Morilec je neki Krumar, mlinar v Topolovem v raški župniji. Vzrok je bil nekaj alkohol, nekaj pa ono nespametno sovraštvo, katero imajo fantje ene župnije do ljudi druge župnije.
—	Prve zvončke so videli te dni v Grojni, v takoimenovani goriški Sibiriji.
—	Novi ravnatelj v podgorski papirnici gosp. Leo Wodiczka si je s svojim nastopom pridobil splošne simpatije.
—	Velikanska nesreča preprečena. Pet ljudi bi bilo skoraj včeraj v Metliki utonilo. Ravno so valili veliaknske sode, polne izborne kapljice na voz proti Ljubljani, ko poči največji izmed njih in vseh pet vrlih Metličanov nakladalcev bi bilo skoraj vtonilo v vinu, ki je bilo namenjeno za poboljšek ob otvoritvi Belokranjske železnice, ki se vrši v nedeljo, dne 2. februarja v hotelu »Union« v Ljubljani. Najboljša kapljica pa je srečno prišla na določeni kraj ter se vrši vinska poskušnja v nedeljo dne 2. februarja 1908 v hotelu »Union« v Ljubljani ob »Otvoritvi Belokranjske železnice«.
—	Nenadna smrt med pogrebom. V
Osjeku je pri pogrebu profesorja Kauf-manna nenadoma umrl 84. let stari vpo-kojeni učitelj Pavel črnko. Zadela ga je srčna kap.
—	Požar v Sarajevu. 23. t. m. zjutraj je izbruhnil v Franc Jožefovi ulici v Sarajevu ogenj, ki je popolnoma uničil eno poslopje. Sosedne hiše so komaj obvarovali. Hišni prebivalci so rešili le golo življenje. Škoda je velika.
—	Umrla je v soboto popoludne v Zagrebu gospa Franja Maurovič, mati serijskega škofa, računskega svetnika Stanka Mauroviča, ter vseučiliških profesorjev Milivoja in Ivana Mauroviča. R. I. P.!
—	Umrl je v Porcču po kratki bolezni v 66. letu starosti duhovnik gospod Jurij Rastelli.
—	Pet ženskih sekundarijev dobi v kratkem dunajska splošna bolnišnica.
—	Zopet slovenski napis v Trstu zamazan. Trgovcu Nikoli Ercegovcu v ulici Belvedere št. 2 v Trstu so zamazali laški pouličnjaki tablo, ki je imela slovennski napis. Slovenci, podpirajte tega trgovca!
—	Predrzna tatvina o belem dnevu. V krčmo Marije Vosca v Medani sta prišla dne 23. t. m. popoludne dva neznana mla-
da človeka. V krčmi je bila za varuhinjo samo devetletna deklica. Tujca sta naročila pijače ter zahtevala cigarete. Ker jih v krčmi ni bilo, pošiljala sta dekletce po nje v trafiko. Čeravno se je punca branila pustiti ju sama v krčmi, znala sta jo vse-edno pregovoriti, da je tekla v bilžnjo to-bakarno po cigarete. Ko se je vrnila, je videla le enega tujca, a Cula je ropot v zgornjih prostorih. Začela je vpiti, nakar sta tujca, ta ki jc bil v zgornjih prostorih, skočivši skozi okno, — zbežala. Hitro nato je prišla mati krčrnarica, ki jc opazila z grozo vlomljene skrinje, iz katerih je predrzni vlomilec odnesel 600 K denarja ter mnogo zlatnine. — Kakor se jc pozneje izvedelo, korakala sta storilci mirno proti Moši, kjer sta kupila vozni listek za Trst. Sodi se, da sta delala po dobro prevdarje-nem načrtu ter da sta bila o okoliščinah omenjene krčmarice dobro poučena.
—	Mesnice vGoricl. Goriški munici-pij razglaša, da stopi z včerajšnjim dnem v veljavo namest. naredba z dne šestega januarja 1908., št III. 30—07, vsled katere ostanejo mesnice od I. novembra pa do 31. marca in sicer ob nedeljah ves dan zaprte. Od 1. aprila pa do 31. oktobra odprte bodo mesnice ob nedelejah od 6. do 10. ure predpoludne.
—	Novice iz Amerike. »Nova Domovina« je prenehala z dnevno izdajo in izhaja zopet trikrat na teden. — Ubil sc je v Stinnyside Utali 161etni Jurij Kastelic. — Umrl je v Aldrigc Mont Louis Baloli.
—	Četrti kočijaž v Trstu umorjen! Včeraj ponoči je našel neki redar na ulici stoječo kočijo, a kočijaž je slonel na »kozlu« z glavo na prsi povešeno. Takoj je redarju šinilo v glavo, da se je tu zgodil že zopet strašen dogodek. O tem smo dobili sledeče podrobnosti: Kočijaž je bil vselej vrl in navdušen narodnjak. V soboto je bil pa svoboden, ker je imel nočno službo. A na mesto da bi si privoščil počitka, je ves dan letal okolu ter agitiral za otvoritev Belokranjske železnice, ki bo dne 2. februarja v ljubljanskem »Unionu«. Seveda je bila to muka; zato je bil ponoči umorjen, da je — sladko zaspal.
Štajerske novice.
š S. K. S. Z. za Štajersko priredi od 10. do 13. februarja 1.1. v Slov. gradcu socialni kurz. Opozarjamo naše somišljenike marenberškega, šoštanjskega in sosednih sodnik okrajev, da skrbijo za mnogoštevilno udeležbo.
š »Slovenska kmečka zveza« priredi, kakor je bilo že v našem listu naznanjeno, dne 6. februarja občni zbor v »Narodnem domu« v Celju. Da je shod v »Narodnem domu«, za ta sklep je trebalo veliko premagovanja, ker še pljuvanje na slovennske kmete, ki so se ga storili dolžni liberalci lani na Jožefovo, ni pozabljeno. Vendar še hoče »Kmečka zveza« enkrat poskusiti s shodom v »Narodnem domu«, da ji ne bo mogel nihče nič očitati. Če pa tudi tokrat ne bo miru, potem pa nosijo liberalci odgovornost, če bo v bodoče morala zborovati v neslovenskih celjskih gostilnah. Za občni zbor se kaže mnogo zanimanja. Na shodu govorijo vsi naši deželni in državni poslanci.
š Slava Dobrni! Poroča se nam, da je bilo na Dobrni pri Celj uodanih za Tcr-glava 98 glasov in ne 89 kakor smo poročali. Zdolšek na Dobrni ni dobil nobenega glasu. Slava!
š Velik požar. Iz Pragarskega se nam piše: Dne 24. t. m. zvečer je bil velik požar v cirkovški vasi. Pogorela je mala hiša in gospodarska poslopja štirim kmetom. — Štiri brizgalnice so rešile večji del vasi. Težavna je bila rešitev konj, ki nikakor niso hoteli zapustiti hleva, v katerem se je gospodar hudo opekel.
š Demonstracija proti hrvaškemu pod-banu v Gradcu. V soboto zvečer so priredili hrvaški graški vseučiliščniki demonstracijo hrvaškemu podbanu in sekčnemu načelniku Crnkoviču, ki Je bival v »Grand Hotelu Steierhof«. Klicali so mu »Abzug!«
»Pfuj!« »Proč od Ogrske!« »Mažarski hlapec!« in žvižgali. Ko je došla policija, je kratko govoril voditelj demonstracije, da obžaluje on in njegovi tovariši, da morajo v nemškem mestu demonstrirati proti svojim nasprotnikom za svoje pravice prisiljeni po razmerah. Policija ni prijela nobenega demonstranta.
NOVA VOJSKA MED JAPONCI IN RUSI.
Iz Peterburga poroča uradni brzojav: Japonska se v Mandžuriji ob sibirski meji hitro oborožuje. Zadnje dni se govori o ru-sko-ameriški obrambeni pogodbi. Rusija zadnji čas ni držala križem rok na Daljnem Vzhodu. Ojačila je Vladivostok in ima v Vzhodnji Aziji veliko vojaštva. Japonci merije Mandžurijo, nakupujejo živila, živino, ribe in konserve. Osobito veliko japonskih oglcduhov je v cisikarski. Iiarbin-ski in vladivostoški okolici. Na sibirski že-
leznici so pomnoženi vojaški transporti. Z druge strani se pa poroča, da so se poostrile razmere med Kitajsko in Japonsko radi juž.-mandžur. železnice. Kitajci hočejo namreč zgraditi novo železnico, a Japonci nc pripuste, ker hočejo obdržati del južne Mandžurije. Rusi spor pazljivo zasledujejo. V Transbajkaliji so opozorjeni ruski rezervni častniki, da naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Iz južne Rusije nameravajo odposlati Rusi v Transbajkalijo dva armadna zbora. Iz Odese se pa poroča, da odpošljejo Rusi na kitajsko mejo takozva-no železno brigado.
VOJSKA MED TURČIJO IN PERZIJO?
Obmejni spor med Turki in Perzijanci dobiva nevarne oblike. rjoveljnik turških čet Frič paša je zopet pozval princa Fir-mana, da naj zapusti Savčubulak, češ, da je turška last. Ker je pripravljenih 12 tisoč Perzov, da zasedejo turško mejo, je naznanila turška vlada perzijski, da ji napove vojsko, če se to zgodi. Turški vojni minister je ukazal poveljnikoma turških arinadnih zborov v Erzinžanu in Bagdadu, da naj hitro odpošiljata vojaštvo na turško perzijsko mejo.
Cerkveni letopis.
50Ietnica prikazovanja Brezmadežne v Lurdu, Letos 11. februarja bo 50 let, kar se je prikazala v Lurdu Brezmadežna. Rimska stolica je vsled mnogostran-skili prošenj ukazala, naj odslej vsa cerkev pri sv. maši in v brevirju ta dan obhaja spomin tega prikazovanja. Doslej so le po nekaterih škofijah ta god že obhajali (n. pr. v lavatinski). Ljubljanski ordi-nariat je mašne in brevirske obrazce že razposlal dekanijskim uradom, kjer se lahko dobe. Opozarjajo se pa čč. duhovniki, da se v novejših misalih in brcvirjih (od I. 1892. dalje) ti obrazci že nahajajo v oddelku »pro aliquibus locis.«
Ljubljanske novice.
lj Za hišne posestnike. V brzojavki o intervenciji primarija in predsednika tukajšnjega društva hišnih posestnikov g. dr. V. Gregoriča na Dunaju je stavec izpustil celo vrsto. Pravilno naj se čita. da se je g. dr. Gregorič oglasil pri notranjem ministru Bienerthu, finančnem ministru Ko-rytovskemu in pri ministrskemu predsedniku Becku.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje g. Fr. Terseglava. ki bo jutri točno ob pol 8. uri zvečer v »Slov. kr-ščanskosocialni zvezi«.
Ij Dimitrij Siavjanski pride prihodnji mesec s svojim zborom v Ljubljano. Kakor znano slavi Siavjanski letos 50letnico svojega umetniškega delovanja in se s tem gostovanjem poslavlja.
lj Baron Rauch v Ljubljani. Danes se je z brzovlakom pripeljal v Ljubljano baron f^aucli ter se nastanil v hotelu »Union«, da se dne 2. februarja udeleži ondi otvoritve Belokranjske železnice.
Ij Vozni listki za »Otvoritev Belokranjske železnice«, ki se velesijajno vrši dne 2. februarja v »Unionu«, se prodajajo od jutri naprej v trafiki »Uniona«. Vozni listek za celo vožnjo velja 1 K za osebo.
lj Kdo je kriv? Včeraj so gnali štirje mesarski pomočniki skozi Vič hudega bika. Dva od teh sta bila precej vinjena in sta obležala v nekem jarku ob cesti, druga 2 sta pa prignala bika na klavnico. Ob cesti ležeče pomočnike je nekdo prebudil, na kar je eden prišel na policijo in izpovedal, da sta ga ona dva, ki sta prignala bika na klavnico, pretepla. Ta dva pa pravita, da prvima nista sama nič hudega storila, ampak da ju je, ker sta bila preveč vinjena, prevrnil v jarek bik. Ker je zadnja izpoved verjetnejša, so bika danes za kazen — pobili.
lj »Društvo slovenskih profesorjev«
bo imelo v nedeljo, dne 2. februarja ob poldeseti uri dopoludne društveni sestanek v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. Na dnevnem redu bo razgovor o nameravani srednješolski reformi. O tej točki bodo (zlasti z ozirom na naše razmere) referirali gg.: piof. E. Jarc, Jcršinovič, Podboj, dr. To-ininšek, Jos. Wcster in dr. Zmavc. Mnogo-brojne udeležbe uljudtio prosi odbor.
lj Član slovenskega gledišča gospod .lastrzebski gostuje v sredo v Zagrebu v opereti »Vesela vdovica.«
Ij Krč je prijel danes dopoldne na Mestnem trgu 58letno slikarjevo ženo Marijo Pavlinovo, ki je šla iz Škofje Loke v Trst in sicer tako hudo, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Samo še štiri dni se vojaškotaksni obvezniki lahko zglase ob navadnih uradnih urah v pisarni magistratnega vojaškega referenta. Kdor se prepozno zglasi ali pa opusti zgiasitev sploh, se kaznuje z
globo do 50 kron, oziroma s primerno zaporno kaznijo. Ker se po postavi mora postopati z vso strogostjo, se dotičniki še enkrat opozarjajo na svoj dolžnost!
Ij Umrl je v Metelkovi ulici št. 4 mesar in hišni posestnik g. Kopač. — V Velikih čolnarskih ulicah je umrla posestnica Apolonija Lončar, stara 89 let, stara mati spoštovanega trgovca z moko g. Lončarja. — Umrla je Pred škofijo št. 18 udova Marija Žagar.
lj Mestno tržno nadzorstvo konfisci-ralo je danes Francetu Bašču, posetniku iz Scla, h. št. 5, občina Ihan, 60 na ljubljanski trg prinešenih mesenih klobas, ki niso za uživanje sposobne.
Ij Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na tukajšnji kolodvor 180 Hrvatov in Ma-cedotieev in 130 Slovencev.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstrijo so končana. V torek se še pečajo s podrobnostmi in z besedilom pogodbe. Pogodba je tarifna pogodba z najbolj ugodno klavzulo, ki obsega tudi določila o množini srbskih živinskih produktov v Avstriji. Srbske carinske postave so splošno višje kakor leta 1892, najbolj bodo vplivale pri uvozu avstrijskega sladkorja in piva, a boljše pivo se bo še lahko izvažalo v Srbijo. Srbija bo smela uvažati v našo državo 60.000 do 70.000 prešičev in 15.000 do 20.000 goveje živine. Kakor pa poroča »Reichspost« je to poročilo prezgodnje.
Po svetu.
Stavko pivopivcev
imajo v mnogih krajih okolu Monakova, ker so gostilničarji podražili pivo.
Bombni atentati v New Yorku.
Zadnji teden je izvedlo društvo »Črna roka« 20 bombnih atentatov, da si prilasti denar. Neko bombo so vrgli v izložbeno okno neke banke, kjer jc biio denarja v bankovcih in zlatu za 40.000 dolarjev. Vendar se jim je namera ponesrečila.
Župnika raztrgali volkovi. Pretekli
četrtek se je odpeljal župnik iz Szredenye na Ogrskem v sosedno župnijo, kjer so praznovali župnikov imendan. Ko se je voz oddaljil iz vasi, so v bližnjem gozdu nenadoma napadli voz volkovi. Naslednjega dne so ljudje našli na ccsti samo župnikov voz, konje, kočijaža in župnika so pa raztrgali volkovi.
Civilna tožba proti Stesljevi soprogi. Iz Petrograda poročajo: Proti soprogi generala Steselja je soproga stotnika Ru-ckega, ki je padel v Port Arturju, vložila civilno tožbo. Gospa Rucki zatrjuje, da je, preden je odpotovala iz Port Arturja, darovala dve kravi lazaretu ter jih pred oddajo spravila v hlev pri gospej Steseljevi. Ista je pa kravi obdržala in prodajala mleko po rublju liter. Po predaji Port Arturja je hotela kravi prodati nekemu prekupčevalcu, ta pa je ponudbo odklonil. Gospa Rucki zahteva v svoji tožbi 2000 rubljev.
Umor priznal na smrtni postelji, V Beuthenu je na smrtni postelji priznal delavec Josip Rott, da ie on umoril pred 19. leti nekega kolarja Wernerja._
Telefonska In brzojavna poročila.
KANDIDATI S. L. S. NA GORIŠKEM.
Gorica, 27. jan. Včeraj popoldne se je vršil shod zaupnikov »Kmečke zveze« za tolminski okraj pri Sv. Luciji, na katerem so zaupniki soglasno in z velikim navdušenjem proglasili za kandidata v kmečki volivni skupini državnega poslanca dr. Gregorčiča in posestnika Lapanja iz Kobarida. Govorila sta dr. Dermastia in Lapanja. Za splošno kurijo so zaupniki postavili za kandidate dr. Breclja, drž. posl. Fona in dr. Pavletiča.
V istem času se je vršil shod zaupnikov ajdovske »Kmečke zveze« na Goričici. Govorili so dr. Brecelj, urednik Kremžar, načelnik ajdovske »Kmečke zveze« Vodo-pivcc, Pavlica in kamenški župnik. Shod je proglasil za kandidate v goriški okolici v kmečki skupini dosedanjega poslanca Bcr-buča, župana Klančiča, za tretjega so zaupniki želeli imeti dosedanjega poslanca Grčo, ker pa trnovska »Kmečka zveza« zahteva enega poslanca in sicer g. Mihaela Zego, so zborovalci izjavili, da sprejmejo kandidaturo g. Mihaela Zega, končno ureditev te zadeve pa prepuščajo trnovski kmečki zvezi in vodstvu S. L. S. Poslancu Grči so zborovalci izrekli zahvalo. V splošni kuriji tudi ta »Kmečka zveza« kandidira iste gospode kot »Kmečka zveza« za tolminski okraj. V istem času in v isti hiši pri Rebku so zborovali »agrarci«. ki so se pa pokazali kot popolni liberalci. Govorili so na shodu agrarcev dr. Franko, Mer-molja, trgovec Verčon in razni liberalni učitelji. Dr. Franko je predrzno govoril o klerikalni nerazsodni masi«, ki nc zna ne citat ne pisat« .radi tega je dejal, da ie ve-
čina »agrarcev«, bivših liberalcev, in zato so »prosvitljeni«. Urednik Kremžar je zaklical, da si zapomnimo Frankovo psovko o »nerazsodni masi«, kar je zborovalce silno razburilo. Med »agrarci« ni bilo niti enega naših somišljenikov — bili so sami liberalci, ki so se pripeljali celo iz Vrtojbe, Bilj, Dornberga, a kljub temu na tem »agrarnem« zborovanju ni bilo niti 200 oseb, dočitn je bilo že samo na zborovanju naših zaupnikov 200 samih zaupnikov.
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Madrid, 27. jan. Od portugalske meje so prišla poročila, da so hoteli republikanski zarotniki diktatorja Franca aretirati. Franco je zato izvedel in je še*ponoči spremljan od treh eskadronov tajno zapustil Lizbono.
Madrid, 27. jan. Iz Lizabone poročajo: Včeraj so tu aretirali 200 republikancev. Dva polka, katerih republikansko mišljenje je bilo znano, so razorožili. General Dan-tos je aretiran, ž njim pa so aretirali tudi vse v njegovem stanovanju skrite voditelje republikancev.
RAZNA BRZOJAVNA POROČILA.
Napad na vojaško stražo.
Reka, 27. jan. Ponoči so hotele prekoračiti štiri osebe trg pred glavno pošto, dasi se ne sme hoditi ponoči po trgu. Vojaška straža jih je ustavila, nakar so se trije vrnili, četrti je pa napadel vojaka in ga hotel razorožiti. Vojak je rabil orožje in je večkrat ranil napadalca. Ranjenčevi tovariši so prenesli ranjenca v bolnišnico.
Žrtev poklica.
Sarajevo. 27. jan. Tu je umrl pol-kovni zdravnik pehotnega polka št. 53, dr. Jožef Ossendorf. Pri sekciji nekega mrliča se je lahko ranil in zastrupil z mrliškim strupom, kar je povzročilo njegovo smrt.
Zastrupljene gojenke višje dekliške šole.
Zeitz (Nemčija), 27. jan. Na tukajšnji višji dekliški šoli je obolelo med poukom 30 učenk na znakih zastrupljenja. Sodijo, da so se zastrupile deklice v godbeni dvorani, kjer so bili nabasani ptiči, na ta način, da so dihale arsenik, ki se je nabral v dvorani.
Napad na strojevodjo. — Mrtvih 10 delavcev.
Kišli pri Baku, 27. jan. Vlak je povozil tu nekega delavca. Dclavci so dolžili strojevodjo, da je vzrok tovariševe smrti in so streljali nanj iz revolverjev. Ko je strojevodja izpustil par, da se reši, je povozil do smrti 10, in ranil veliko delavcev, ki so obdajali vlak.
Zamenjava povzročila smrt.
Marseille, 27. jan. V bolnišnici »Hotel de Dieu« je umrla 50 letna bolnica Marjeta I)upuy. Pomotoma so ji dali mesto nekega odvajalnega sredstva fenolno kislino. Dve drugi bolnici, pri katerih so se tudi zmotili, so rešili.
Velika požara v Baitimoru in Portlandu.
Baltimore, 27. jan. Tu jc divjal grozen, hujši požar, kakor leta 1904, ki je napravil 350,000.000 dolarjev škode. Porušen je del mesta. Ubiti so ognjegasni poveljnik in štirje ognjegasci, 20 jih je pa ranjenih. Veliki mestni deli še gore. Podrobnosti še niso znane.
Portland. 27. jan. Požar je tu uničil mestno hišo, ki je stala nad pet milijonov dolarjev. Uničeni so nad 100 let stari spisi.
Cez dve leti prijet morilec.
Aš, 27. jan. V lipski okolici so prijeli Tržačana delovodjo Jožefa Nardona, o katerem je izpovedala njegova ljubimka, da je umoril in oropal poleti I. 1905 pri Ross-bachu stavbenika Giovannija Cecconi, ga grozno razmesaril in oropal.
Roparski napad na denarnega pismonošo.
Lipsko, 27. jan. Na Duibenski cesti sta napadla dva roparja denarnega pismonošo Rudela. Eden ga je udaril po glavi, tako, da se je revež zgrudil. Ko so prihiteli ljudje na pomoč Rudlu, sta zbežala roparja.
Poškodovana ladja »Avstrijskega Lloyda«.
Trst, 27. jan. »Lloydovo« ravnateljstvo poroča, da se je poškodoval parnik »Kleopatra«, ko se je peljal iz Aleksandrije v Trst. Ladja se je vrnila v Aleksandrijo, da jo popravijo. Potnike prepelje v Trst parnik »Bohemia«. ki je zdaj v Saidu na potu iz Bombq.va.
Velika nesreča vsled sesutja gore.
Bergamo. Včeraj se je pri mostu v 1'rezzo na Addi zasul velikanski kos zemlje, tehtajoč okolu 20.000 kg., na neko tovarno, ležečo ob obali Adde. 11 oseb je bilo zasutih. Na grmenje ob sesuvanju in obupno kričanje jc kmalu prihitela velika množica. Takoj so začela rešilna dela in izvleklo se je 5 oseb iz razvalin in eno pa mrtvo. O drugih štirih osebah je malo upanja, da sc jih šc reši.
Zahvala.
I<kre*o zalivalo izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba naše srčnoljubljene nepozabne hieike in sestre	216
sestre Mr, Ksaverije,
roj. Frančiške Lipovšek,
šol. sestre 111 reda sv. F, a čiš. Asiš.
Prav posebno se zahvaljujemo mil. g. opatu, preč. domačim gospodom duhovnikom, č g. o. kapucinom in C. g. misijonarjem.
Ravn tako se zahvaljujemo ča-stitim sestram, šolskim ia usmiljenim, ceujenira drutfnam iz Celja in okoli.e, ki so prihitele iz«.aiat po-kojnici zadnjo čast.
l-tkrena hvala vsem, posebno Mariji' i družbi za ginijivo petje žalujočim v tolaibo. Bog plačaj!
Blago pokojnico priporočam) v molitev.
Medlog Celje, 24 januarja 908.
Prane Lipovšek oče, Marija Pišek ia s. Mr Pankracija Lipovšek sest.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja o smrti naše dobre tete, kakor tudi za mnoge darovane vence in za mno-
__gobrojno spremstvo pri pogrebu, iz-
M[ reka globoko žalujoča rodbina naj-
srčnejšo zahvalo. rS( ...	Drtrfhinii n*nvfl
Srbska pomožnima
228 l-l S|iP«jme takoj
z= It), pcd^rajšeR •
frizer za dame in gospode — ■ '	Ljubljana. —————
J Mm soba
n
z novo opravo, z razgledom na ulico, posebnim vhodom, v prvem nadstropju, se se odda takoj w najem. Kje, pove Jakob Terček, pek. mojster na Bregu 4.
HIŠA V LJUBLJANI
n»proddj. Kje, pove upravništvo. 225 3—1
Pri splošni zvezi kmečkih zadrug v Avstriji se razpisuje tem potom
mesto
tajn
V prvi vrsti se bo oziralo pri oddaji te službe na abaol»irane jurist«*, doktorje prava, z večletno prakso v državni ali zasebni službi; mventuvelno se more podeliti ta služba tudi prosilcu, ki ni jur«si, vendar mora dotični prosilec dokazati primerno drugo izobrazbo in daljše službovanje pri kmetijskem zadružništvu. Popolno znanje nemščine v govoru in pisavi neobhodno potrebno; želi se tudi znanje kakega drugega avstrijskega deželnega jezika.
Služba se podeli v smislu pogodbe, plača in drugi pogoji po dogovoru. Prijave z natančno navedbo izobrazbe in dosedanjega službovanja ter dodatkom prepisov izpričeval naj se do 5. februarja 1908 pošljejo na naslov:
Allgemeiner Verband Iandwirtschaft1icher Genossenschaften in Oesterreich,
Wiei>, I., Seliauflergasič 6	227 1 1
' .......................minili.....................................................mi.............................................................................'
otoliška Butan
v Ljubljani.
m\
m\
Umetniške podobe klasičnih in modernih mojstrov, zgodovinske, pokrajinske, genre-slike in druge, v umetniško dovršenih okvirih ter v vsa-keršni velikosti in slogu, primernemu slogu pohištva in oprav imamo v veliki izberi na razpolago. Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Vezano K 3-20. Prepo-trebna knjiga, odlikujoča se posebno po priročnih tabelah, je nujne važnosti za izobraževavna društva, čebelice, gospodarska društva in podobna, zlasti zato, ker je v slovenskem slovstvu edina v svoji vrsti po svoji točnosti in temeljitosti. Prvi pogoj vsakemu zdravemu podjetju je red in urejeno knjigovodstvo; obrtniki, trgovci, gospodarji, društva itd naj sežejo po tej jasni in pregledni, vsakemu umljivi knjigi. Pouk zaročencem in zakon« skim. Spisal župnik Janez Zabuko-vec. Vezano K 140. Praktično uporabljivost te knjige dokazuje že to, da se jc Izkazala druga izdaja za pre-potrebno. Ker se v njej upošteva že najnovejši odlok v cerkvenozakonski zakonodaji „Ne temere" in ker je pouk za zaročence in zakonske največjega pomena v modernem času, ko je treba v prvi vrsti moralno in socialno dvigniti družino, ki je temelj državi, je ta knjiga zlasti za duhovne pastirje neobhoden pogoj za vspešno pastoralno delovanje. Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. (Ljudske knjižnice 4. zv.) Broširano K 1-—, vezano K 190. To knjigo priporoča priljubljenost pisateljeva, ki kakor le malokdo umeva naše ljudstvo in se zlasti v tej povesti odlikuje po realističnem opisovanju kmečkih značajev. Kobzar. Izbrane pesmi Tarasa Šev-čenka z zgodovinskim pregledom Ukra jine in pesnikovim življenjem; prevel Abram Jos. (Leposlovne knjiž. 5. zv.) Broširano K 2'40, vezano K 3 60.,Kobzar' največjega maloruskega pesnika se bo udomačil med Slovenci, ker je pričujoči prevod oskrbel najboljši strokovnjak v ukrajinskem slovstvu med Slovenci, Josip Abram, ki je prevodu dodal globokoumevanl slovstveni in življenjepisni uvod. Mešani in moški zbor. 1. zvezek. Uglasbil župnik Jakob Aljaž. K -,60. Obsega Gregorčičeve: Domovini, Nevesti, Zveni mi, za mešan in Naša zvezda, Ujetega ptiča tožba, Soči, za moški zbor. — Te skladbe ne potrebujejo priporočila; gospod skladatelj sam skromen in priprost, umeva popolnoma posluh našega ljudstva, a ne da iz rok svojih umotvorov dokler niso popolnoma dovršeni. Zato pa tudi naši pevski zbori z veseljem segajo po Aljaževih skladbah. — lstotako priporočamo društvenim zborom tudi novo zbirko: Venček narodnih pesmi, za mešan zbor. I. in II. zv. Harmoniziral Alojzij Mihelič. Oba zvezka K 1'—. Lavrttanske litanije. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K —'40. Litanije presv. srca Jezusovega. Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K — ;40. — Te litanije se držijo popolnoma novega cerkvenepa besedila; prirejene so za mešan, kakor tudi samo za moški ali samo za ženski ženski zbor. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostosti pravi umotvor, nam jamči ime velezasiuž-nega gospoda skladatelja. Dom in Svet za leto 1908. Celoletna naročnina K 10 — S tem letnikom se je „Dom in Svet" povspel visoko nad vse leposlovne liste, zavzema pa tudi častno mesto v vseh slovanskih publikacijah te vrste. Kar bo najbolj potegnilo naše berivaželjno občinstvo na letošnji ,Dom in Svet", je povest
ljudskega pisatelja dr. Detele: „Rodo-Ijubje na deželi*. Na višini je tudi ilustracijski del „Dom in Sveta", prvo številko diči dovršena umetniška priloga, ki bo tudi v prihodnjih številkah.
Herder's Konversations>Lexi> kon. III. Aufl. 8 vezanih zvezkov v originalni polfrancoski vezbi, (S tekstom, risbami, slikami in tabelami. Vsak zvezek 1700—1900 strani s pol-stranskimi predali.) Cena K 120-— Vsebina tega naučnega slovarja so: Kratkost sestavkov, (Mayerjev in Brok-hausov slovar imata vsak po 17 zvezkov) točnost, preglednost in zanesljivost, jako nizka cena. Kdor ima stari Meyerjev ali Brockhausov naučni slovar in si želi oskrbeti najnovejši Her-derjev konverzacijski leksikon, ta ju lahko izmenja in se mu zato vračuni pri izmenjavi za Mayerjev ali Brok-khausov leksikon kateregakoli 28-8 K Za starejšo izdajo Herderjevo in pa Manzov ali Piererjev leksikon 12 K. Illuetrierte Vfeltgeschichte. — Widmann Fischer, Felten. 4 vezani zvezki K 60-—. Kdor si ne more nabaviti obširne Weissove »Svetovne zgodovine", temu bo pričujoča ilu-strovana svetovna zgodovina izborno služila, ker se odlikuje po pregledni kratkosti, trenostjo in zanimivostjo. Slike, umetniške priloge in faesimili stoje na višini časa. Die Frauenfrage. Spisal P. Augustin Rosler. Broširano K 9 60; vezano K 1128. Slovito delo strokovnjaka v ženskem vprašanju je nekako proti-delo proti znani Beblovi ,Die Frau*. Knjiga je zbudila veliko pozornost tudi v nasprotniškem taboru, zlasti pa med socialno demokracijo. Pripravljajo se prevodr v vse svetovne jezike. Izčrpana je vsa, stara in moderna literatura v tem vprašanju. Temeljitost se druži z zanimivim osvetljevanjem vseh tozadevnih problemov. Die Gewer*e«rdnung. Textaus-gabe mit Beriicksichtigung aller durch dit bisherigen Novellen, einschlietilich das Oesetz vom 5. Februar 1907 vor-genommenen Abanderungen und Er-giinzungen. Herausgegeben von Dr. Laurenz Gstettner Broširano K 2 40. Kdor hoče proučevati obrtno zakonodajo, mora seči po tej najnovejši izdaji. Zlasti pa jc praktičnega pomena in vporabljivosti za obrtni stan, ki se izkuša dvigniti in uveljaviti svoje težnje.
Novi vinski zakon, tiskan na kartonu, 70 vin. Kritična raeprava o lurških dogodkih. I. III. del. Spisal dr. Jurij Bertrin. Cena: vsi trije deli broširani K 4 40. Knjiga je temve?je važnosti, ker se bo ravno letos obhajal jubilej slovite lurške božje poti. Strokovnjak obravnava po strokovnjaških Izkazih in zapiskih o čudežih v Lurdi in do-prinaša neizpodbojne dokaze o njihovem nadnaravnem značaju Pridigarji, kateheti in apologetje bodo v njej našli neizčrpni vir za obrambo vere.
Die Geschichte meines Lebens
von Helen Keller. 35. Auflage. Vezano K 7 80 Noben pedagog ne bi smel te knjige, ki je izšla že v 35. izdaji pogrešati. Kazvoj slepe in gluhe deklice, ki je po izvanredni vztrajnosti in mojstrski vzgoji tako daleč povspela, da vzlic pomanjkanju poglavitnih čutov zamore pohajati vseučilišče in ondi dobro napredovati, je za pedagoga velepoučen. Der heilige Franz von Assisi, von Johannes Jorgensen. Ein Lebens-bild. Vezano K 7 20. To je najboljša knjiga znanega danskega konvertita in risatelja. Brezdvomno bo našla globoki odmev v naši dobi, ki tako rada proučuje zlasti frančiškansko dobo v Italiji in njen svetovni poinen za povzdigo religioznega življenja, flrs saera. Blatter der hciligen Kunst. 20 Kunstblatter mit Text in Gross-quart. K 3'—. Čuditi se mora vsakdo, kako je po tako nizki ceni mogoče tako umetniško opremiti knjigo, kakor je pričujoča. Vsebuje 20 umetniških reprodukcij najslovitejših klasikov (Michelangelo, Diirer, Fra An-gelico da Fičsole, Uaffael itd.) nabožne vsebine. Vrednost knjige povečuje ascetično besedilo, pridejano vsaki podobi
V*
m

HafolišSca Bukvammia v Ljubljani. Ig
, ^IIIIIIIIMIIIIUIIIMIMIIIIIIIIII .............................................111111II11MIM11.....III1I1IIII.......II1111111IIMII11111111111MIIIII11111111II111 li^ t
jrtftg fjfcrfl MKB
mAhim^mm Mi
;if
ODčni zUor slousnsKejn trjovskeM MM JjKur"
Ob številni udeležbi, tako da so bili društveni prostori v »Narodnem domu« polni, otvoril je shod namesto obolelega predsednika cesarskega svetnika Murnika društveni I. podpredsednik trgovec Lilleg z običajnim pozdravom. Spominja se umrlih članov: Seunig, Laiblin, Jenko, Pod-krajšek. Zapisnikarjem shoda imenuje dr. Marna.
Nato poroča o delovanju odbora obširno društveni tajnik oficijal trgovske zbornice Golob. Poročilo omenja najprej zakon iz 16. avgusta 1907, ki zahteva za trgovstvo dokaz usposobljenosti. Občutno je zadelo trgovstvo zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. Proti temu je trgovstvo protestiralo ter doseglo vsaj delno znižanje telefonske pristojbine. Omenja zakon glede zavarovanja zasebnih nastavljencev, o katerega konečni rešitvi še do danes ničesar ne vemo. Denarni trg je bil vsled ameriške krize jako živahen, a je upati, da nastanejo v kratkem zopet normalne razmere. Glede pogodbe z Ogrsko, v kolikor tangira trgovstvo, pravi, da smemo biti Slovenci zadovoljni z njo, ker nam je prinesla belokranjsko železnico in ž njo trgovino z Dalmacijo. Na trgovskem polju je bilo v preteklem letu med Slovenci živahno gibanje tudi izven Ljubljane, v Celju, Mariboru, Gorici, Kranju, tako da je v tem oziru slovenska gospodarska bilanca povoljna. Ustanovila se je v prošlem dru-» štvenem letu »Trgovska obrtna zadruga«. Odbor je imel 11 sej. Vršil se je med letom vseslovenski trgov, shod, vsled katerega je upanje, da se ustanovi višja trgovska šola v Ljubljani. Društveno glasilo »Slovenski trgovski vestnik« je prinašal izborile članke. »Trgovski koledar« sta uredila gg. dr. Marn in Škerbinc. Učnemu odseku je načeloval dr. Windischer; vršila sta se dva učna tečaja: za knjigovodstvo in la-ščino. Rokopisov za slovenske učne trgovske knjige ni dobiti; odbor pa je pripravljen kupiti že aprobirane inanuskripte. Pridno je deloval posredovalni odsek, kateremu načeluje gospod Volk. Posredovalnica izkazuje 1939 poslovnih številk. Prijav od trgovstva je bilo 252, od nastavljencev 242; uspešno se je posredovalo v 110 slučajih. Marljivo na delu sta bila tudi ve-selični in pevski odbor. Novi denar, zavod »Trgovska obrtna zadruga« dobro uspeva. Za ustanovitev lastnega deželnega zavoda za zavarovanje zasebnih nastavljencev je posredovala deputacija pri deželnem predsedniku Schwarzu in referentu Laschanu. V deputaciji, ki je bila sprejeta z zagotovilom, da bo vlada to ustanovitev priporočala, so bili: Lenarčič, Lilleg, Rašica, Sker-binc.
Izdatno se je pomnožila društvena knjižnica, katero vzorno upravlja g. Volk. Ojačil se je tudi zaklad za »Trgovski doin«. Podpore je dobilo društvo: od trgovske zbornice 500 K, greinija trgovcev 400 K, mestne občine 500 K. Vsem se izreče zahvala. Pokojni Laiblin je volil 600 K, Jeba-čin je daroval donesek od kave 500 K za »Trgovski dom«; trgovec Petričič 100 K za »Podporni sklad« in »Kmetska posojilnica« 50 K za »Trgovski dom«.
Zahvala se izreka ljubljanskim dnevnikom za društvena poročila. Društvo šteje: 1 častnega, 2 ustanovna, 530 rednih, 80 podpornih članov ter 196 posebnih naročnikov na list. Naj bi ne bilo več slovenskega trgovca ali sotrudnika, ki bi ne bil član društva, končuje tajnikovo, oziroma odbo-rovo poročilo, ki se je brez ugovora odobrilo.
O denarnem stanju in prometu poroča blagajnik Vlach. V letu 1907 je bilo dohodkov 13.128 K 61 h, troškov 8487 K 7 h. torej prebitek 4641 K 54 h.
Društveno premoženje obstalo je sledeče: leta 1906: podporni fond 3880 K 13 h, leta 1907 5237 K 93 h, »Trgovski dom« leta
1906	7806 K 24 h, leta 1907 10.937 K 55 h, razpoložnina leta 1906 3168 K 38 h, leta
1907	1284 K 81 h, deleži »Trgovske zadruge« leta 1907 2000 K. Skupno leta 1906 14.854 K 75 h, leta 1907 19.4% K 29 h.
Ce se prišteje premoženju iz leta 1906 zadnjega leta prebitek, izkaže se sedanje v društveno premoženje per 19.496 K 29 h. — Volk predlaga najiskrenejo zahvalo blagajniku Vlachu za trud. Trgovec Jernej Bahovec poroča kot revizor, da so knjige in računi v najlepšem redu.
Pri volitvah so bili na predlog Volka izvoljeni per acclamationem: predsednikom cesarski svetnik Murnik, I. podpredsednikom Lilleg, II. podpredsednikom Drčar. Odborniki so: iz vrste samostojnih trgovcev: Jebačin, Kessler, Kostevc, Meglic, Sarabon; iz vrste sotrudnikov: Bezjak, Tosti, Jane, Kovač, Novak, beiovin, Sker-binc, Vašič, Volk, Vlach; iz vrste podpor-
nih članov: Golob, dr. Murnik in dr. Win-diseher. Revizorja Mejač in Peruzzi.
O spremembi pravil poroča dr. Windi-scher. Patrebu utemeljuje s tem, ker je društvo razširilo delovanje na vse slovenske kronovine.
Soglasno se sprejme sledeča sprememba: k § 3. (namen in sredstva) se dostavi še točka i) (društvo) »oskrbuje in upravlja zaklade, ustanovljene v posebne namene«; § 12. (občni zbor) se spremeni tako, da je treba za sklepčnost »najmanj 50 v Ljubljani stanujočih članov«. Določila § 26. glede nalaganja društvenega imetja v prvi vrsti v mestni hranilnici ljubljanski so neprimerna za trgovsko društvo, če se da denar boljše naložiti z višjo obrestno mero. Spremenjeni § 26. se glasi torej: »Glavnica se mora plodonosno naložiti in se sme za tekoče društvene namene porabiti le z dovoljenjem občnega zbora.«
Med slučajnostmi je prvi predlog Šker-binca, da se z ozirorn na narastli podporni zaklad izdela statut, po katerem se ravna odbor pri podelitvi podpor. Ozira naj se razven na brezposelne ude tudi na vdove in sirote umrlih udov. Dr. Windischer pozdravlja ta predlog s pripombo, naj se po-izvedo želje članov na kakem sestanku. Oboje sprejeto.
Dalje predlaga Rus, naj se letos vrši velika vrtna veselica v korist »Trgovskemu domu«, in sicer 5. julija. Predsednik Lilleg odgovarja, da je o tem že razmotri-val odbor. Glede zavarovanja zasebnih nastavljencev omenja Škerbinc, da je poizvedel iz gotovega vira, da ne bode nič z ustanovitvijo lastnega zavoda v Ljubljani. Vlada se izgovarja, da je število zavarovancev premajhno. Prikiopljeni bomo naj-brže Trstu. Za ustanovitev lastnega zavoda sta se krepko zavzela državna poslanca dr. Krek in župan Hribar in storila vse mogoče. — Predlog, da se izreče zahvala omenjenima poslancema dr. Kreku in Hribarju, se soglasno sprejme.
Konečno še v šaljivem tonu priporoča Volk štedenje in nalaganje prihrankov pri lastni zadrugi; nato zaključi občni zbor predsednik Lilleg z zahvalo za udeležbo in priporočilom, naj vsak deluje za prospeh društva, rekoč, da smejo biti dosedaj z uspehom zadovoljni.
Sandal Rasi
O procesu proti bivšemu italijanskemu naučnemu ministru Nasi smo svojčas obširno poročali. Proces se vleče že leta in leta na način, ki zelo kompromitira italijanske pravosodne razmere. Nasi je kradel državne denarje, ko je bil minister. Celo svojo hišno opravo je plačal z denarjem davkoplačevalcev. Iz političnih razlogov se je sodnijsko postopanje neznansko zavlačevalo. Nasi je imel trdno oporo v svojih volivcih v Trapaniju v Siciliji, ki mu nič ne zamerijo, da je zapravljal državni denar, pač pa zamerijo vladi, da »preganja« ravno Sicilca Nasija, ko vendar kradejo tudi drugi ministri, pa se jim nič ne zgodi. Občutljivih Sicilcev pa se vlada zelo boji, kajti ako jim ni kaj prav, upri-zore vstajo, ki je v Siciliji, koder vsako gibanje zadobi agrarnorevolucionarni značaj, vedno nevarna. Po mnogih križpotih se je Nasijeva zadeva konečno pravila pred zadnjo instanco, senat (gosposka zbornica), ki je v tem slučaju kompeten-ten. Zadevo je senatu izročila poslanska zbornica, kjer je dobila večino proti-Nasi-jeva stranka.
Lani se je torej začel pred senatom proces Nasi. Predsednik Canonico ni bil energičen dovolj, da bi razpravo pospešil. Nasi in njegovi zagovorniki so uprizarjali škandale, grozili in vlačili v debato podrobnosti, ki vanjo niso spadale. Javnost je že bila prepričana, da je ves proces gola komedija.
Zdaj se je stvar zasukala. Nasi je namreč razpravo razbil s tem, da so njegovi zagovorniki odložili svoje mesto. Proces se je prekinil. 22. t. m. pa se je zopet otvoril, in sicer topot pod predsedstvom generalnega državnega pravdnika, senatorja Manfredi. Ta je videti energičen. Odpravil je v eni seji 18 prič in omejil razpravo na najbistvenejše stvari.
O izpovedbah teh prič se poroča sledeče :
Poslanec Carlo Gorio, svoj čas član parlamentarne preiskovalne komisije proti Nasiju, izpove, da sta Nasi in njegav soob-toženi tajnik Lombardi pri trgovcih Bian-chelli in Sarteur naročila različno blago zase, pri Sarteurju je naročila Nasijeva rodbina sama, Nasi pa je te izdatke zaračunal v proračunu poštnega ministrstva. Viljem Legnaiuli, bivši podravnatelj skladišča Richard Ginori v Napolju, izpove, da je Nasi pri imenovani tvrdki 20. septembra leta 1902 naročil namizno opravo in le pet umetnin, pa zahteval, da se v ra-
čunu omenijo samo umetnine, opravo pa mednjo zaračuni. »Umetnine« je Nasi za-računil v umetninski oddelek svojega proračuna. Isto priča ravnatelj tvrdke Ginori, Julij Biaccini, ki pride vsled napačne fakture v zadrego. Leonard Pecco, zastopnik tvrdke Dittmar v Rimu, izpove, da je Nasi v letih 1902 in 1903 pri njem naročil za 314 lir steklenine, zaznamovane v fakturi z naslovom »umetnine«, pozneje uro ni-halko za 110 lir, dva termometra za 140 lir, pet svetilk za 108 lir. Celo ta drobiž je Nasi postavil v naučni proračun. Trgovec Romul Cagiati izpove zelo zanimivo. Nasi je pri njem naročil več stvari, med drugimi tudi čajno opravo. Vsa ta naročila je trgovec v svojih knjigah točno zabeležil pod pravimi naslovi, fakture za Nasija pa je naslovil na ministrstvo za učne zadeve pod naslovom »umetnine«. Maksimilijan Cavalazzi, blagajnik tvrdke Bian-chelli v Ritnu, priča, da je Nasi nekoč naročil zase 1113 lir blaga, na svoj osebni račun pa dal zapisati 323 lir, ki jih je tudi plačal, ostalo se je zaračunalo ministrstvu. Optik Gino Sbisž izpove, da je Nasi pri njem med drugim naročil za svojo roclbino tudi fonograf, plačalo ga je pa ministrstvo, navadno vse pod naslovom: »Fotografske potrebščine«.
Na ta način je Nasi državo ogoljufal leta in leta za innogo tisočakov, seveda pa tu ni všteto to, kar nikoli ne bo prišlo na dan, ker so vmes vpletene osebe, ki imajo tudi zdaj še toliko vpliva, da ta smrad zakrijejo. Tu se ne gre za par tisoč lir, ampak za ogromnejše svote.
Raznesel se je glas, da namerava senat razpravo hitro končati, potem pa Nasija zaradi »političnih zločinov« obsoditi na eno leto izgona! Tako nameravajo senatorji vsem ugoditi, Nasijevcem in proti-Nasijevcem. Poštena javnost pa proti temu slovesno protestira. Štiri leta se vleče razprava, požrla pa je tudi že več tisoč lir in zdaj hočejo Nasija za eno leto »izgnati«, da bi se zabaval v Aix les Bai-nes ali pa v Nizzi in bril norce iz Italije. Nekateri pa še vedno pričakujejo od senata pravične razsodbe.
Tržne vesti.
25. januarja 1908.
Tržišča so končno morala pokazati mlačnejši značaj, saj je kupčija jako slaba, nekatere dni tega tedna se na borzi niti ene kile efektivnega blaga ni prodalo. Ko je nemška rž prekoračila avstrijsko mejo se je gospodom špekulantom začelo po glavah jasniti, da sc neopravičeno visoke cene ne bodo dale vzdržavati. Pričeli so popuščati in so zlezli nižje. Budimpeštarji so tudi znižali svoje termine, osobito aprilski kurzi za pšenico so tekoin tedna za skoraj 20 v padli, medtem ko je šel okto-berski kurz povprečno višje.
Kakor smo že naglašali, so postala tržišča mlačna. Vzrok je mila zima in posebno lepo vreme, a tudi nenavadna tišina pritiska na tendenco. Konsum in kupčija se bojita tržišč in tudi mlini ne kupujejo, ker moka ne gre naprej. Konsument je glavni regulator cen, nepremagljiv protiutež ogrski špekulaciji, ki se opira na carino in hoče po apotekarsko drago prodajati cerejalije. Konsument si pa vsled draginje odtrguje pri ustih, rajši je lačen, ker drugače ne more izhajati. Kupčija je skoraj popolnoma zaspala in lastniki še te male množine blaga, ki jo spravijo na trg, ne morejo prodati, sicer bi borzijanci s cenami ne šli niti za vinar nižje.
Mlačnejša so pa tudi inozemska tržišča, ker je prišla argentinska pšenica v velikih množinah na trg, letina je bila jako dobra. Na naša tržišča to seveda ne bo vplivalo.
Moka. Konsument strada, mlinarjem pa zmanjkuje sape, tako jih tišči moka, ker se zaloge vedno bolj množijo. Posebno ogrski, v prvi vrsti seveda budimpeški mlini, vedno z večjim strahom opazujejo vedno večje zaloge. Z leduciranim obratom niso mnogo dosegli, in če se tržni položaj v kratkem ne izpremeni, se bodo morali poslužiti radikalnejšega sredstva, da ustavijo obrat. Sicer so znižali cene, posebno rženo moko so znižali, veliko pa tudi ne morejo popustiti, če nočejo prodajati z izgubo.
Otrobi so ostali neizpremenjetii v ceni, kupčiia majhna.
Denarni trg.
Neverjetno hitro se izpreininja položaj denarnega trga, ona opasna napetost, ki je vznemirjala posebno koncem prete-čenega leta, se je morala umakniit že prve dni Novega leta. Angleška banka, ki je v jeseni z veliko naglico tekom enega tedna trikrat dvignila diskont od 4Vi* do 7 odstotkov, jc letos že trikrat znižala diskont, ki znaša danes le 4 odstotke. One draginje ni povzročil položaj angleškega trga, am-
pak strah pred Ameriko, ki je zbegal vso Evropo. Ker pa so se razmere v Ameriki nekoliko izboljšale, je strah minul in je zni-1 žala tudi francoska banka svojo obrestno mero celo na 3 odstotke, to je najnižja mera, ki jo je imela več let.
Najbolj počasna je nemška banka, ki že vedno vzdržuje 6'/-j odstotkov. Ker pa jznaša razlika med bančnim in privatnim {diskontom več ko P/a odstotka, se pričakuje v kratkem znižanje bančne mere, naj-brže že prihodnji teden.
Kar se tiče avstro - ogrske banke je ta znižala 10. t. m. obrestno mero na 5 odstotkov, in kakor se trdi, bo šla v pričetku februarja najbrže na 4 odstotke, ker so devizni kurzi ugodnejši in so padle tudi angleške in francoske menice. Avstrija je najmanj občutila ameriški polom, tudi naša konjunktura ni posebno trpela.
Cenejši denar bo seveda največ koristil industriji, na katero je najbolj vplivala draginja.
Da je draginja tako hitro izginila, je največ pripomogla Amerika. Združene države so zopet pridobile zaupanje, razmere se izboljšujejo, več insolventnih hranilnic je zopet začelo plačevati, promet je živahnejši. V decembru ni bilo gotovine niti za najmanjša plačila, delavec je dobil tedensko plačo namesto v zlatu ali srebru, v nakaznici, s katero pa si ni mogel pomagati,ker je ni nihče vzel kot plačilo. A kakor smo omenili, zaupanje se je vrnilo in dolarji so utekli usodi, da bi plesnih v raznih nogovicah. Denar zopet leze na dan in nevarnost odtoka zlata iz Evrope v Ameriko je izginila.
Na denarni trg je pa vplivala tudi denarna kriza. Pretečeno leto je bilo kaj usodno, bogato na polomili. V spominu je še bakreni krah v New Yorku, Londonu in Parizu, polom japonskih in italijanskih borz, panika ameriškega železnega trga, ki je bila pač najsilnejša in je vplivala celo na Evropo. Cez avstrijsko mejo seveda ni prišla, ker je carinski zid jako visok in naš kartel vsegarnogočen. V večji meri je zaropotalo na Nemškem. Brez vseh nezgod pa tudi Avstro-Ogrska ni ostala. Jako občutno je prizadeta Ogrska, iz koje je odtekel francoski pa tudi avstr. kapital. Ogri laborirajo s pomanjkanjem denarja, plačujejo z menicami, za katere pa seveda plačujejo visok eskompt.
V Avstriji je bila industrijska in trgovska konjunktura na taki visočini, kakor še ne do zdaj. Nepričakovani padec je potegnil seboj in pokopal veliko znamenitih starih tvrdk. Ako bi upoštevali dviga-jočo konjunkturo in rastoči promet, bi morali opravičeno sklepati, da raste tudi zaslužek in dobiček in utrditev tega podjetja. V istini pa ni bilo tako, sicer bi stare, znane in sicer dobro fundirane tvrdke ne začele se majati, ko se je obrestna mera dvignila in denar podražil, kredit skrčil.
Reklamno sredstvo za predsedniške volitve.
Predsedniški kandidatje se bodo pustili fotografirati za kinematografe.
Iz NVashingtona poročajo: Vojni tajnik Taft, kateri bode kandidiral za predsedniško mesto, postaja vedno bolj popularen, tudi ako bi ne hotel. Sedaj so ga demo-kratje iz Virginije, kljub temu, da je repu-klikanec, povabili v imenovano državo, da tam govori politične govore. Razun tega se je tudi vseh trinajst republikanskih zastopnikov nove države Oklahoine izjavilo zanj kot republikanskega predsedniškega kandidata, in sedaj jc dobil tudi prošnjo, naj se da fotografirati za priljubljene »Mo-ving Pictures«. Nedavno ga je namreč obiskal zastopnik neke velike tvrdke, katera se bavi z izdelovanjem kinematografov ali vitoskopov, in je Tafta naprosil, naj se da za te aparate slikati, ker na ta način ga bode spoznalo na stotisoče ljudi, kateri obiskujejo take zabave po pet centov.
Zastopnika omenjene tvrdke je predstavil vojnemu tajniku zastopnik Bennet (Ne\v York), kateri ga je predstavil tudi predsedniku, koji je potem zastopnika tvrdke priporočil Mr. Taftu.
Omenjena tvrdka namerava izdelati take slike vseh predsedniških kandidatov za več nego 20.000 kinematografskih gledališč. Slike bodo predstavljale znanega predsednika zastopniške zbornice Joe Can-nona, kako kadeč smodko vlada v zastopniški zbornici; podpredsednik Fairbanks bode predstavljen, kako pije cocktail; senator Knox se bode na ta način predstavil občinstvu, kako drži v eni roki veliko, pet milijonov dolarjev vredno zaroto, dočini drži v drugi roki argumente za zvezini senat. Tajnika zvezinega zaklada, Cortelyo-na, bodo predstavili, kako skuša preprečiti denarno krizo s tem. da ie izdal triodstotne vladne certifikate.
Vojnega tajnika nameravajo predstaviti, kako jezdi, kako hodi, kako se zabava na parniku itd. Zastopnik omenjene tvrd-ke je naznanil, da je dobil vse polno naročil raznih gledališč, katera zahtevajo slike Tafta, katerih žele mnogo več, nego onih drugih kandidatov.
Znanost in umetnost.
* »Slovenski Učitelj«. Leto IX. Št. 1.
Obseg: »Slovenskemu Učitelju« na pot.
—	Pouk v spisju (Konferenčno poročilo) J. Ravnihar. — Živahnost pri pouku. — Dopisi: Iz Idrije. — Šolske vesti. — Drob-tine. — Slovstvo. — Katehetski vestnik: Da se spoznamo. Uredništvo. — Cate-cheta fit. Katehet. — Modri nasveti. — Naši sestanki. — Zgledi, uporabni pri ka-tehezi. — Raznoterosti. — Spominščina.
—	Katehetski pripomočki. — Razno. — Na ovitku: Slovenska Šolska Matica. — S. Gregorčiča poezije. — »Vrtec« in »Angelček«. — »Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Celotna naročnina 4 K. Rokopisi učiteljske stroke naj se pošiljajo c. kr. učitelju Jož. Novaku, Idrija; rokopisi za »Katehetski vestnik« pa katehetu A. Čadežu, Semeniške ulice 2 v Ljubljani. Naročnino in reklamacije sprejema: Uredništvo »Slovenskega Učitelja« v Ljubljani. Urednika sta: J. Novak in A. Cadež.
Prva številka omenjenega učiteljskega in katehetskega lista je razposlana. Ker sc je pri razpošiljanju oziralo v prvi vrsti na člane slovenskega katehetskega društva in »Slomškove, zveze«, zato najbrže mar-sikak prijatelj našega šolstva in katehetskega napredka ni dobil lista na ogled. Dotične gospode prosimo, naj zahtevajo list potom dopisnice. Kdcr pa je prejel list, pa ne mara biti naročnik, naj ga blagovoli vrniti, da postrežemo onim ceni. gg., ki se zanj zanimajo. Drugo številko bomo poslali vsem naročnikom in tudi tistim odjemalcem, ki prve številke ne vrnejo. Nadalje pa se bo pošiljanje ustavilo vsem, ki lista ne bodo plačali ali vsaj ne naročili.
Maria Stuart, Konigin von Schott-land, 1542—1587. Nach den neuesten For-schungen und Veroffentlichungen aus Staatsarchiven dargestellt. Von Charlotte Lady Blenerhasset. Kempten und Miin-chen. 1907. Kdo ne pozna lepe škotske kraljice, ki jo je ovekovečil Friderik Schil-ler v svoji drami? Marsikatera podoba, ki jo je najidealnejši nemški pesnik ovekovečil, je pred raziskavanjem trezne, kritične zgodovine obledela, kakor n. pr. njegov >Don Carlos«, o katerem je zgodovina dognala, da je bil slaboumen in niti od daleč tak, kakor ga je naslikal Schiller. Drugače pa je z Marijo Stuart. V glavnih potezah nam je zgodovina o njej izpričala čisto kakor Schiller v svojem umotvoru. Lepa, znanstveno dovršena knjiga, ki tu leži pred nami, nam odkriva globoko tragiko škotske kraljice. Njen boj proti »deviški kraljici« angleški, Elizabeti, pome-nja boj dveh svetovnih naziranj, katoličan-stva proti protestantstvu. Zal, da je bila Maria Stuart slabotna lepotica, ki je imela najlepše namene, toda se je dala voditi od svojega vročega, nestalnega temperamenta: Delo znane lady Blennerhasset temelji na najboljših virih, zlasti na »Calendars of State Papers.« Krepko je narisan lokavi in brutalni značaj kraljice Elizabete, pa obenem tudi omahljivost lepe Marije Stuart. Dala se jc voditi zgolj od svoje ljubezenske strasti in tudi od umora njenega moža se jo docela ne da opravičiti. Za svoje grehe se je bridko pokorila v angleškem vjetništvu, na smrtni oder pa je šla, moleč psalme. Knjigo, ki nam čisto nepristransko in strogo zgodovinsko, slika tedanjo kulturno dobo, intrige na dvorih, boj med katoličanstvom in protestantizmom ter tragedijo Marije štuartske, ki se je imela boriti kot legitimna naslednica Eduarda VI. na angleškem prestolu proti nelegitimni hčeri Henrika VII. in Anne Boleynove, Elizabeti. Krasno opremljena knjiga z več slikami bo v kras vsaki knjižnici. Stane
vezana 6 K 24 v. V zalogi ima knjigo »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
*	Seelsorgllches VVIrken in Industrie-orten der Gegenwart. Von Josef Schin-
'zel. Wien 1907. Prepotrebna knjiga za naš čas! Pisatelj jo je spisal na podlagi 141etne izkušnje kot duhovnik, predsednik delavskih društev in pozneje učitelj veronauka na gimnaziji v enem največjih industrijskih okrajev na Avstrijskem, v Moravski Ostravi (Pretnogokopi v Ostrav-Karvinu in železnarna v Vitkovicah). Dosedanje pastoralke so vse potrebne izpopolnitve, ker so se časovne potrebe in težnje zelo izpremenile. Paistoral. medicina je že stro-kovnjaško izdelana, malo manj pa, kako treba pastoralno delovati v industrijskih krajih. Tu imamo o tem sistematično izdelano knjigo. Lepo obdelano je zlasti poglavje o delovanju dušnega pastirja med delavstvom, skrb za delavsko mladino, boj zoper divje zakone, skrb za stanovanja, za časopisje itd. Tudi štrajkovsko vprašanje je temeljito obdelano. Knjigo toplo priporočamo slovenskemu duhovni-štvu, ki pastirjuje v industrijskih okrajih. Cena 2 K 40 h. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Aphorismen iiber Predlgt und Prediger, von dr. F. Hettinger. Freiburg 1907. Eden najboljših katoliških apologetov je brezdvomno bil Hettinger. Njegova apologija zavzema še vedno med vsemi drugimi prvo mesto. Neizčrpen vir resnice in lepote je v njej. V pričujoči knjigi razpravlja o pridigarstvu. V modernem času duhovni pastir težko pogreša take knjige. Poglavja so sledeča: 1. Ali je moč pridigati in učiti in se pridiganju priučiti.. 2. Zakaj je pouk v pridigovanju čestokrat brezuspešen. 3. Protestantsko in katoliško pridigovanje. 4. Vzorne pridige in njihov poinen. Stari vek. 5. Srednji in novejši vek. 6. Besedilo in perikopa. 7. Sveto pismo. 8. Liturgika cerkve. 9. Enota in raz-delba pridige. 10. Uvod in konec pridige. 11. Slog pridigarjev. 12. Slog in poljud-nost. 13. Prednašanje. 14. Prednašanje in kretanje. 15. Vrste pridig, a) dogmatična, b) moralna, c) panegiriki, d) homilija, e) pogrebni govori. Knjiga bo izvrstno služila pridigarjem. Cena 5 K 40 h.
*	Kirchengeschichte in Ouellen und Texte. I. Teil. Altertum und Mittelalter. Dr. theol. Gregor Schwamborn. Neuss a. Rh. 190S. — Na to izborilo knjigo, ki je vsled svojega formata jako priročna, opozarjamo v prvi vrsti katehete. To je dozdaj edino berivo na podlagi cerkveno-zgodovinskega gradiva, pripravna za vpo-rabo zlasti v meščanskih in srednjih šolah. I. del obsega cerkveno zgodovino do Husa. Knjiga je mnogo boljša od dosedanjih učnih knjig o cerkveni zgodovini, ker je 1. pisana kritično, 2. navaja zgodovinske vire, 3. obravnava zgolj o bistvenih stvareh, 4. uvaja v umevanje notranjih či-niteljev zgodovine, 5. podaja kratek, a točen zgodovin, pregled, tem temeljitejše pa podaja sliko posameznih kulturnih dob, teženj in stremljenj, 6. je pisana v zanimivem in lepem slogu. Krasno je obdelana patristiška doba in vzroki ter razširjanje herezij. Kateheti bodo po tej knjigi segli s tem večjo vnemo, čimbolj' v naši dobi nasprotniki dijake zavajajo ravno z izmišljotinami iz cerkvene zgodovine. Cena I. dela 2 K 16 h.
Vse tu ocenjene knjige se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Razne stuarl.
Norec, ki hoče svojo mater živo pokopati. Posestnik C. G. v F., sicer zelo miren človek, trpi periodično na možganih. Bil je že dvakrat v norišnici v Do-bfanu. Obakrat so ga odpustili kot ozdravljenega, a se je vselej kmalu bolezen ponovila. Ker je bil sedaj že dolgo časa popolnoma zdrav, so odpravili tudi kuratelo nad njim. S svojo 70-letno materjo je vodil svoje gospodarstvo. Pred par dnevi pa je prišel G. ponoči k vaškemu kovaču in ga je prosil za posvečene cerkvene svetilnike kakor tudi, da se takoj zvoni z mrt-
vaškim zvoncem, češ, da je njegova mati umrla. Kovač, ki opravlja obenem službo cerkovnika, se je podal iz previdnosti naj-prvo na njegov dom in tu se mu nudi prizor, ki mu ga ni kmalu enakega. V postelji leži že dva dni bolna mati in brez hrane. Ko je odprl kovač vrata, mu norec namigne, da naj tiho iu počasi hodi, ker je mati mrtva. Ta pa lačna prosi za hrano. Ko se je bolna mati ganila, ji zakliče norec: «Ne premakni se, ti si in moraš biti mrtva!» To se .ie ponavljalo cel dan, kadarkoli je kdo prišel v hišo. Nekaj sosedov je nazadnje vendar izvabilo norca za nekaj časa iz hiše, da so mogli dati bolni materi nekaj hrane. Popoldne je napregel G. konje in sc odpeljal v bližnji kraj po krsto. Ko se je odstranil, je bolnica zapustila hišo in se skrila pri znancih. Sedaj jo norec išče povsod ter pravi, da «bode na vsak način danes popoldne pogreb». Pokopati jo hoče nekje na polju.
Očeta ubil je v Ahmsenu posestnik Mayer. Oče je bil star 88 let.
Časnikar. V nekem ruskem časopisu pripoveduje Aleksander Cehov sledeče: Jaz in nek drug poročevalec sva bila v samostanu poleg kapele, medtem pa je duhovščina hodila z blagoslovljeno vodo od sobe do sobe. Naenkrat pride mimo Pobjedonoscev in spremljal ga je nadzornik. Ker nisva imela <iiiti uniforme niti duhovske obleke, se je začudil vsled najine navzočnosti in vprašal, kdo da sva. Nadzornik je bil v zadregi, ker tega sam
ni vedel. »Midva sva časnikarja,« sem dejal, da sem ga rešil iz zadrege. »O, o!« odvrne Pobjedonoscev, »to so gospodje, ki pišejo to, kar ne vidijo, ki pišejo, kar bi ne smeli, a ne pišejo tega, kar bi morali.« Potem nama je pokazal hrbet in brez pozdrava odšel ven. Sreča, da ne mislijo vsi ljudje na svetu tako hudo o časnikarjih. Neka druga visoka oseba se je izjavila o časnikarstvu veliko bolj simpatično in prav. »Časnikar,« je rekel ta, »mora imeti odlično obnašanje plemiča in trdo kožo egiptovskega osla. Časnikar mora imeti živčevje iz jeklenih žic; mora vse znati in se delati tako, kot bi ničesar ne vedel, ali pa — kar se dogodi bolj pogosto — ne sine ničesar vedeti, in se delati, kot bi vse vedel. List, za katerega dela, mora z vso močjo braniti, in doseže za to pravico, da se osem dni po smrti pozabi nanj.«
Pet delavcev zasutih. Pri St. Mihaelu der Maurienne na Savojskern je zasulo v karnenolomu pet delavcev. Enega so rešili.
Prijeti častnik goljuf. Prijela sta dva častnika poročnika Molnarja, ki je pobegnil zaradi raznih goljufij. Molnarja odpeljejo v Komorn.
Kotel razpočil je v Pueblu, Colorado. Ubitih je mnogo oseb. Med žrtvami so ubiti tudi trije Hrvatje, dva sta pa ranjena.
Kolera. V Meki in Medini oboli na koleri vsak dan malone 200 oseb. Do 80 odstotkov jih umre.
Nadučiielj,
Z7 let Star, zeli s= po tem potu spojnati 3 go-spodiino, ali mlado vdovico brez dece. Pisma se J* prosijo, at;o je mogoče, s fotografijo. a;lov K. pove uprava lista.	218 4—2
Belo soriško vino in krnski tereni
iz lastnih vinogradov1
prodaja od 56 litrov naprej H. Pipan v Ljubljani. Zoloharjeve ulite te 9.
i
200 3 3 Lepo, čisto
puranovo perje kg l K
kokošje perje, kg gosje perje » gosji puh	»
— 56 K 2-50 » 10— »
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.flamann, Ljubljana.
Perilo lastnega Izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870.
vse izvrstno, lepo suho, razpošilja po brzovoznl pošti ali povzetju ——-"—— -—.——
FRAN PODLI PNIK trgovec, Brčk a Bosna.
Hišo v nojem
za trgovino z večletno pogodbo se išče na
Glavnem ali Starem trgu u Ljubljani.
j Ponudbe pod »Trgovina« na uprav-ništvo „Slovenca". 182 3-3
m Zdravniško priporočeno m
dvojnosladno pivo
z varstveno znamko sv. Štef na.
Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom.	102 8-5
Glavni zastopnik in glavna \p\r>\rt\'\r Plffni I dvorni dobavitelj :: :: zaloga za Kranjsko: s: t: ICKdllLdl rittULI,. w Ljubljani. :
i
Podružnic«,
Oiaban 30, Milu alrao, Mol. Klicu IT, Badca, Brno,
fiut ■ ■talilnici
'JoJka Ura, O«ika luiln, Bsr»»vkJ »rabate, BffiUtnj, flori JIH« Plota, BtIUti In Llbum.
M»nj|«ln$89 n t. Dunaja:
I. Vallatllt 1«, II. Tabaralraaia 4, III Ungtrgam 77 (v«K«l Rcnnvtfa), III. «-arcogaaac 27, IV Wlidntr Haaptatraaaa 19, V Schftnbranntratraaar HJ a, TI. Hampaalorfoiatr. 22, VII. Marlabllcralraaaa T«, VIII Lcrchtnltldaralraaar 133, IX. Alarralraaaa 13, X. Favarlltoalraaaa »», XVIII V»hrle(tralrnaao n. XIX Dlbllnar" Haapl»«r I). XIX. rtatnltlraaaa ?».
16 i&u 168
ttanjainiftna .ieini»Ka družb«
„M E R C U H
DnoaJ. I.. Wolizei£e iO,
A.3E* Vapitud * 20.000 OOO.	SftklftA S 8 600.000
»ŠAH.*(»<«,»J«!
nakup in
"ftMth vr*t rsnts Iriavnib papirjev, »kcij, prioritet, iastr»nic, ar»filr, deviz, valut in denarja.
m- kamenjava in eskomptirai^je
taiSv."banih «*ntavnis U obligacij, srotčk '.o kuponov.
Podružnica s w Spljetu« g
DalniAka glavnioai i i K 2.000.000* t i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 01
ap.... _______ ----- ----------------|2 |o o b res t i m.
Vloge na teko£i račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
mar 5°|0.
Rentnš davek od «!og na knjilica plača banka sama.
Podružnica i w Celovcu* i
s Raz«rvni fond i i i i K 200.000» i i «