i>o5tarina plačana. Štev >8. Posamezna itev. Oin 1*—. V UutollatiS. v «>etek dne 2. mala 1994» 1 Leto Vil. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Narodnlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15'—, oeloletno Din 30'—. Občinske volitve v Sloveniji V mnogih slovenskih občinah so že razpisane nove občinske volitve; kjer pa še niso, bo to sledilo v nastopnih mesecih (maj, junij, julij). Somišljenike pozivamo, da povsod pregledajo volilne sezname in postavijo za kandidate v občinski zastop trezne in sposobne napredne može, ki bodo znali opravičiti Vaše zaupanje ter pametno voditi občinsko gospodarstvo. V vseh slovenskih 'občinah mora zavladati upravna naprednost, zato vsi odločno nastopite proti klerikalni nesposobnosti, ki ni v poedinih občinah nič manjša kakor tigrovska v Beogradu! Glede podrobnih navodil opozarjamo somišljenike, da se v vsakem primeru obračajo na oblastno tajništvo JDS v Ljubljani ali Mariboru, ki rade volje poda potrebna pojasnila in informacije. Daleč so zašli Z nebrižnostjo za koristi slovenskega kmeta je Samostojna kmetijska stranka padla v nižave čisto nepomembnega političnega činitelja. Ustvaritelji te stranke so imeli namen, da slovenskega kmeta iztrgajo iz rok klerikalizma in ga povedejo na pot, ki bi vodila v boljšo gospodarsko bodočnost in v kulturni napredek. Zal. da se danes ta naloga ne izvršuje. Slovenskega kmeta kot stražarja narodne države ob stenah Karavank in Ju.ij-skih Alp in ob vodah Drave so po osvo-pojenju iz gosposke, nemške in klerikalne 'Avstrije čakale velike naloge. Po svoji naravni nadarjenosti je bil poklican, da prekvasi vso Jugoslavijo v duhu novodobnih socialnih in kulturnih načel. Z vrhov lepih slovenskih gora jc mogel zreti daleč tja doli po državi in zaklicatl: vsa ta velika in bogata država je moja domovina, ki naj da dela in kruha vsem mojim sinovom. V tem razpoloženju se je ustanovila Samostojna kmetijska stranka. Naš kmet je stranki zaupal in videl v njej apostola lepše bodočnosti. Toda stranka je bila izročena v roke nesposobnim ljudem, ki niso znali biti hvaležni zaupanju naroda in niso imeli ne volje ne zmožnosti ne požrtvovalnosti, da bi narodu dali močno politično organizacijo, da bi ljudstvu dali trdno politično izobrazbo in gospodarsko silo. Naš kmet je po grozotah vojne izpregledal in spoznal vso pogubonosnost klerikalne gospode, ki ga je tirala v krvave boje, sama pa je doma žito in živino ^nakupovala* in lepo na varnem bogatela. Hotel je, da pride odrešenje, da pride nekdo, ki bi maščeval štiriletno vojno trpljenje, ki bi maščeval vse zločinske besede, ki so prihajale s prižnic iti navduševale za vojno. Naš kinet jc želel, da je po vojni priveden k izgraditvi one države, ki je nastala proti volji župnikov, klerikalnih županov in raz-uiti klerikalnih veliakov. voditelji SKS Vso to veliko in hvaležno nalogo bi morala izvršiti SKS. Pa odpovedala je na vsej črti, tako da je bil narod razočaran in je padel nazaj v naročje klerikalizma. Mesto predavanj, političnih shodov, izobraževalnih društev, gospodarskih in kreditnih organizacij so se voditelji stranke zarili v ljubljanske kavarne in pisarne — in ljudstvo prepustili sebi in klerikalcem. Stvoril se je kader zelenih generalov, ki je od sebe odbijal vsakogar, ki je hotel delati v korist ljudstva. To nevarnost je pravočasno zapazila jugoslovanska demokratska stranka pod vodstvom neumorno delavnega in požrtvovalnega drja. Žerjava in je vrgla z vso živahnostjo svoje moči v boj za korist in napredek kmetskega prebivalstva, da ga reši pred brezvestno in hinavsko klerikalno avtonomistično vabo. Namesto da bi zeleni generali stranko v tem boju podpirali, ker so bili sami nezmožni izvesti veliko nalogo, so jo po svojem listu začeli napadati in s tem delati klerikalcem veselje. Saj so sami imeli prilike in časa dovolj, da bi združili vse poštene Slovence po deželi v močno proti-klerikalno bojno vrsto! Zakaj tega niso storili in zakaj se hudujejo, če to stori in dela nekdo drugi! To je bilo prvo zlo, ki so ga zagrešili ljubljanski zeleni generali nad slovenskim narodom. In slabemu činu sledi kazen. Vsi resno misleči pristaši Samostojne kmetijske stranke zapuščajo to stranko, ker vedo, da v njej ni rešitve, in se pridružujejo demokratski stranki, ki je in ostane edina nevarna nasprotnica klerikalizma in edina dosledna boriteljica za močno edinstveno jugoslovansko državo, i Zeleni generali ostajajo generali brez vojske, ki je prešla v demokratsk vrste. Pred popolnim polomom pa hočejo zagrešiti še drugi zločinski naj bo krona vseh njihovih slabih del. Oni vedo. da pri pri- hodnjih volitvah, ki se bližajo, tudi g. Pu-celj ne bo več poslanec. To boli njega in njegove ljubljanske prijatelje. In v tem velikem strahu iščejo zvez in stikov z enim največjih sovražnikov naše države — z Radičem ter hočejo z njegovo pomočjo še rešiti, kar se rešiti da. Torej slovenski ljudje, ki so nekdaj stali na stališču enotne in edinstvene jugoslovanske države, hočejo v rešitev svojega poslanskega mandata slovenski narod zastrupljevati Še z Radičevimi zločini. Radič je zagrešil toliko zločinov nad našo državo, da mora sedeti na Dunaju kot veleizdajalec. Radič, ki se ni sramoval sprejemati v našo naci-jonalno škodo italijanski denar, naj bo sedaj zaveznik Samostojne kmetijske stranke. Človeku se stiskajo prsti v pest in pljunil bi na izdajalce! Želji in namenom ljubljanskih zelenih generalov nočejo zadostiti podeželski pristaši stranke.V seji načelstva so se krepko uprli temu zločinu in nočejo svojega poštenega imena in narodnega ponosa niti zdaleka omadeževati z Radičevim imenom. Toda zeleni generali v svoji brez-vestnosti nočejo mirovati. Pošiljajo ljudi po deželi, ki naj med pristaši delajo razpoloženje za-oni žalostni dan v politični zgodovini slovenskega naroda, ko si bosta g. Pucelj in g. Radič podala roke in pritisnila na lica slovenskega kmeta Judežev poljub. S tem so ljubljanski voditelji SKS izgubili zadnjo legitimacijo, da pred jugoslovansko javnostjo govore v imenu slovenskega kmeta. Radič-Pucelj-Korošec stiskajo glave pod isto skalo, ker se boje viharja ljudske nevolje. Ta zločin nas ponovno utrjuje v prepričanju, da je blagor slovenskega kmeta, obrtnika, trgovca in javnega ter zasebnega nameščenca le v močni jugoslovanski demokratski stranki pod čisto narodno zastavo. Ne poslušajmo volkov v ovčji koži! Povojne težave, ki jih pa ne poznamo samo pri nas. temveč jih občutijo tudi v drugih državah — celo v takih, ki se niso udeleževale vojne — so povzročale zlasti v prvih letih po prevraoi ljudsko nejevoljo in nezadovoljnost. Teh težav si ljudstvo osobito pri nas ni znalo vedno pravilno tolmačiti, zato so to nerazsodnost izrabljale stranke, ki že od nekdaj uspevajo samo na račun ljudske nepoučenosti, ter pričele ljudsko nezadovoljnost navajati na svoj mlin, češ, Srbi so krivi, ta je kriv in oni je kriv, a sami voditelji teh strank so bili seveda čisti in nedolžni angeli. s Pri nas v Sloveniji imamo dve stranki, ki uspevata že od nekdaj le zaradi svojega spretnega političnega slepomišenja in imata za svoje pristaše med drugimi nedvomno tudi vse najzarobljenejše in najzabitejše ljudi na Slovenskem. Ti stranki sta komunistična in klerikalna, a v zadnjem času rijejo k nam tudi radičevci. Stranke, ki živijo od hujskanja in slepljenja ljudskih množic in ki se hočejo obdržati na površju le s tem, da držijo ljudstvo kolikor mogoče še dalje v temi, so velikansko zlo in nesreča za narode. To vidimo prav dobro v naši državi, ki je bogata po naravi, a ki zaradi strank, katere ne marajo delovati za državo in narod, dolgo časa ni prišla v pravi tir, odnosno se po krivdi takih hujskaških strank le počasi bližamo lepim časom, kakor so bili pred vojno. Neprestana klerikalna hujskarija je lani dovedla do tega, da je v Sloveniji večina vo-lilcev vrgla kroglice za avtonomijo, pri čemer si je naš preprosti človek mislil: ko se bo avtonomija dosegla, ne bo več Srbov in ne več zla. Avtonomija pa ni prišla kljub zmagi klerikalcev in tudi druge klerikalne obljube ob volitvah so ostale le obljube. Marsikdo se povprašuje, zakaj klerikalci niso dosegli prav ničesar. Na to je prav lahek odgovor: Ne samo zato, ker zaradi svoje nesposobnosti niso mogli priti v beograjski skupščini do veljave, temveč mnogo bolj zaradi tega, ker jc večina njihovih obljub sploh neizvedljiva, to se pravi, izvedljiva le kje med zamorci. Klerikalna avtonomija je neumnost baš tako kakor Radičeva nerazumljiva mirotvorna republika. Klerikalci so izrabljali svojo avtonomijo le kot lim za bedake, v Beogradu so pa o avtonomiji jako malo govorih, ker so se zavedali, da v narodni skupščini ne kaže vezati otrobov. Vsak pameten človek se vpraša, kakšno korist naj prinese državi in ljudstvu hujskanje plemena proti plemenu. Kakšno korist bi imeli od avtonomije, kakšno od Radičeve republike, kakšno od vseobčeca sovraštva, ki iga zlasti pridiguje klerikalna stranka? Kaj bi nam koristilo, če bi se država razbila? Vse to nam ne more koristiti, pač pa nam ta gonja ogromno škoduje že sedaj, ko se željam mračnih političnih falotov niti ne ustreza. Če bi se pa vse to, kar pridigajo klerikalci, radičevci in komunisti, uresničilo, bi bilo gorje za nas in naše potomce. Če bi se deloma ustreglo tem željam, n. pr. klerikalni avtonomiji, bi postala naša država tudi na zunaj slabotna in igrača naših sosedov, ker bi bile na znotraj posamezne pokrajine slabo povezane v celoto. Proti temu hoče pravi jugoslovanski narodnjak enotno državo in enakopravnost Slovencev, Hrvatov ter Srbov in enake pravice ter dolžnosti za vse sloje. Če bi pa ustregli radičevskim in komunističnim težnjam, bi se naša država razbila na diobne kose, ki bi ne mogli živeti samostojno. Prišli bi Lahi, Madžari in Nemci ter bi si razdelili naše ozemlje, ne da bi nas vprašali, ali hočemo avtonomijo, mirotvorno republiko ali boljševiške sovjete. Pod tujci bi morali mirno in brez godrnjanja služiti tuje vojake, izgubili bi lastne šole, ubogati bi morali tuje ljudi, ki bi nam zapovedovali v tujem, nerazumljivem jeziku. Kdor bi ne ubogal, bi šel v ječo ali moral celo z življenjem plačati svojo drznost, ker Lahi, Madžari in Nemci ne poznajo šale. Vseh teh nevarnosti se nam seveda ni treba bati, ker je naša država dovolj krepka, da vse mračnjaške poizkuse uduši. Omeniti moramo k temu Ie, da bi že vsak poizkus nasilnega udejsfrovanja takih nazorov rodil nerednosti v državi in mogoče celo državljansko vojno, ki bi naše blagostanje ugonobila in povzročila zopet mnogo krvi. Vsi taki poizkusi in vsi taki nazori, vsa takšna hujskanja so danes popolnoma brezplodna. To je treba povedati vsem onim zasleplien-cem, ki jih še ni čisto zapustila pamet. Kdor bo volil klerikalce, radičevce ali komuniste, ne bo samo pljuval v lastno skledo, temveč tudi slepo streljal sam vase. Zakaj bi ljudje ne pričeli že enkrat trezno misliti in trezno presojati položaj! Nam je potreben mir in naru je potrebno pametno delo, da se končno popolnoma izkop!jemo iz povojnih težav. Premislimo vsako stvar trezno in mirno in nihče ne bo nasedel satanskim sladkim vabam ljudskih političnih sleparjev, ki brez vesti vznemirjajo in zapeljujejo ljudstvo. Vrzimo preko praga ljudi, ki prihajajo k nam s sladkimi avtonomističnimi in republi-kznskimi sladčicami, a v srcu so hudobni in kličejo prekletstvo na naš narod. Ne verjemimo jim, ako nas hočejo preslepiti celo z bogokletno zlorabo imena Onega, ki ni zmerjal, ki ni sovražil svojih sovražnikov in ki ni sejal sovraštva med ljudstvo, kakor ga seje večina današnjih njegovih nevrednih namestnikov. Politični pregled Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov še vedno ni rešena kriza, ki traja že mesec dni; njeno rešenje se pričakuje še tekom tega tedna, ko se položaj popolnoma razčisti. Sicer je pa politični in parlamentarni položaj že dosti jasen, ker je gotovo: opozicijski blok, v katereip so tudi naši klerikalci, je za vlado nesposoben, ker je sestavljen iz strank z najrazličnejšimi programi, ki nikakor ne morejo najti skupne podlage. Kako se more najti skupna podlaga za naše klerikalce, Da-vidovičeve demokrate, Turke, Nemce, radičevce in bosanske bege? Razen tega je najmočnejša stranka v bloku ravno stranka znanega političnega pustolovca Radiča, brez katerega se opozicijski blok sploh ne bi mogel sestaviti, a ker je Radič preveč razvpit, je parlamentarno nemogoč tudi ves opozicijski blok, katerega sestavni deli niso Veliko boljši cd Radiča samega. Radič je odšel že pred par meseci v inozemstvo, da bi tam intrigiral proti naši državi. Najprej je šel v London, kjer je mislil imeti velike uspehe, a ker so Angleži pameten narod, so Radiču namignili, naj jih zapusti, in Radič se je naselil na Dunaju. Od tam je dalje hujskal, dokler tudi avstrijska vlada ni Radiču namignila, da je najboljše, ako sam izgine preko meje, ker bi bila sicer primorana, izgnati ga iz države kot nadležnega tujca! Radič izjav- Anton Stražar: Mačeha sKompoljskega gradu (3. nadaljevanje) Kakor se bere v zgodovini, je bil pred IBelim gradom v oni turški vojni zavratno Mmorjen celjski grof UIrik, in sicer na dan |10 novembra 1456. Vsa zbrana križarska jvojska se je nato razšla, vsa prelita kri je bila zastonj, brez sadu. Da se je tako zgo-jdilo, je bilo prav po volji cesarju Frideriku 111. pa tudi Turkom. Le za Jugoslovane je imelo to žalostne posledice. Med mnogimi častnimi pogrebci, ki so spremljali grofa Ulrika na zadnji poti, je bil tudi jKompoljski graščak vitez Jiiraj. Ko so jdospeli v Celje s krsto, je Juraj stal v gneči med drugimi vitezi. In zazeblo ga je ,V dno srca, ko je pogrebni vitez trikrat izaklical? «Danes grof celjski in nikdar (več!» Juraju se je to zdelo, kakor bi bilo pečeno: danes je naša ideja osvoboje-Ivanja zakopana za dolgo, dolgo časa! Tako je tudi bilo res. Vsepovsod je ležal sneg, ko je vitez Juraj jezdil v spremstvu dveh hlapcev po Rimski cesti proti svojemu domačemu gradu. Enega svojih zvestih hlapcev pa da ga pozdravi ob povratku. Toda ni je biio. Prišla je sicer vsa družina na dvorišče in ga pozdravljala, tudi Uršula in Lenard sta mu s hlinjenim veseljem prihitela nasproti. Toda Jurajevo prvo vprašanje je biio: «Uušula, kje je vendar moja Milica ?» Uršula hinavsko spači žalostni obraz in odgovori: «0, zlati moj, vse izveš, kar za mano pojdi v sobano.» «Kaj, ali je umrla? Povej, Uršula! Ne premaknem se z mesta, dokler mi na kratko ne razjasniš.* «Ni umrla, ali skoro bi rekla, da bi tako bilo bolje... Pravim ti, Juraj, pojdi za mano, pusti konja hlapcema.« Kakor v vročičnih sanjah stopa za svojo ženo in njima je sledil Lenard, ki se je smehljal v dnu svoje zlobne duše. Juraj je bil v boju hraber vitez, ki se ni ustrašil meča nad glavo, a bil je tudi izredno rahločuten in je edinko Milico smatral za neprecenljiv biser. Kar se mu je sedaj nalagala njegova žena Uršula, da je namreč Milica pobegnila s tujim mladim in preprostim človekom, ki mora gotovo biti kak navihan potepin, to je bilo za Juraja preveč. Komaj je potekla zanj ena žalost, nesrečna smrt celjskega grofa Ul- je izgubi!, ostal je tam doli ob Donavi v preranem grobu ... Kar bolj molče so jezdili vsi trije vojščaki. Otožnemu vitezu Juraju se je naselila v srce neka slutnja, da ga tudi doma čaka velika žalost. Vso pot je gnal konja v precejšnjem diru in hlapca z njim; danes je bil ravno dan sv. Andreja, ko so se bližali cilju. Vitez Juraj je pač pričakoval, da mu bo ljubezniva hčerka Milica prva prihitela nasproti, Ija, da sam ne zapusti Dunaja, ker od tam lahko najlaže dela svojo pogubonosno politiko in bo rajše čakal, da bo izgnan. In s takim lopovom, ki ga povsod izganjajo, ki ga nikjer ne marajo, so v zvezi naši klerikalci: ' Reci mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si!» Ta stari pregovor se sedaj nanaša na naše klerikalne voditelje, ki se družijo s človekom, ki je bil izgnan iz Londona in bo izgnan tudi z Dunaja, ker je zopern vsakemu poštenemu človeku! Taki so klerikalni «tigri» in taki so vsi oni, ki še gredo za klerikalnimi voditelji, zaradi katerih se ne morejo urediti razmere v državi. Skrajni čas je že, da se naše ljudstvo spametuje in pokaže hrbet rimskim pijavkam. V naši soseščini igra najžalostnejšo vlogo Rusnunija, ki je popolnoma osamljena, četudi išče prijatelje po vsem svetu. Tudi pri Turkih je iskala zaveznike, paje dobila prav dolg nos, ker Kemal-paša, ki hoče napraviti iz Turčije napredno državo po evropskem vzorcu, misli na vse prej kakor pa iti v boj za rumunske neopravičene zahteve proti Rusiji. Na nas so Ruinuni zelo hudi, ker nočemo z njimi, zato so pa Rusi zelo zadovoljni, da mi tako bratsko čutimo in nočemo iti kot Slovani — proti Slovanom. Rusko časopisje zelo lepo omenja pisanje naših listov o ru-munsko-ruskem sporu in pravi, da kri ni voda. V tem primeru smo Jugoslovani prvič dokazali nasproti Rusiji prijateljsko in bratsko razpoloženje in prepričani smo, da se bo to prijateljstvo vedno bolj utrjevalo na veliko korist vesoljnega Slovanstva, ki bo igralo še veliko vlogo v svetovni zgodovini. Tudi med drugima slovanskima državama, med katerima je do sedaj vladalo veliko nesoglasje, ined Češkoslovaško in Poljsko, ki sta neposrednji sosedi in bi imeli največjo korist od skupnega dela, so se razmere močno zboljšale in že se vršijo pogajanja za sklepanje trgovinske pogodbe. Upati in pričakovati je, da se bo tudi med Poljaki in Čeho- slovaki pozabilo na manjši nesoglasja zaradi par vasi. Obe državi sta navezani druga na drugo zaradi skupnega nemškega sovražnika, ki je danes sicer zelo oslabljen, ali nevaren bo ostal vedno. V Londonu se nadaljujejo pogajanja med Rusijo in Anglijo in vidno napredujejo, tako da sc gotovo sklene ugoden sporazum. Rusija rabi tak sporazum ravno tako kakor Anglija. Dobro znamenje je, da se začenja ruska vlada zavedati, da osamljena ne more napredovati navzlic silnemu prirodnemu bogastvu, ki ga skriva njena zemlja, in da se je treba približati drugim narodom. Nemčija bo imela kmalu volitve in borba bo zelo ostra, ker si nasprotujeta dve struji. Nemci že precej pričenjajo uvidevati, da nagajanje ne vod: k dobremu, da se je treba sprijazniti z razmerami. Danes že predsednik nemške države izjavlja, da je nemogoče s palico v roki nasprotovati vojaško najbolj močni državi v Evropi, kar je Francija. Tudi nemški trgoci in indu-strijci so se izjavili za to, da se sprejme predlog strokovnjakov, ki so proučili možnost nemškega plačanja in ugotovili, da je ta možnost podana. Malo se bo sicer olajšalo to plačevanje, ali zlate milijarde bodo morale na vsak način romati iz Nemčije v države zmagovalke, ki nočejo same plačati vojnih stroškov, ki so jih imele radi nemške nadutosti, ki si je hotela podjarmiti ves svet. Tudi naša država ima dobiti od Nemčije precejšen del odškodnine, mnogo je pa že dobila, ker drugače se ne bi mogla že tako urediti. Dopisi GORENJI LOGATEC. Minuli teden jc v ožjem rodbinskem krogu praznovala mati našega župana ga. Eleonora Puppis 80lctnico svojega življenja. Jubilantinja je še čvrsta in zdrava ter pridna in neumorna kot je bila poprej, ko ji še ni stala snaha enakih lastnosti ob strani. Na predvečer jubileja ji je sokolski l tamburaški odsek priredil podoknico v dokaz občega spoštovanja. Slošno priljubljeni gospe tudi od naše strani najprisrčnejše čestitke! POLJANSKA DOLINA. V nedeljo 4. maja ob 11. uri dopoldne razvije Orjuna za Poljansko dolino svoj društveni prapor v Poljanah. Po razvitju prapora jc sprevod z godbo iz Poljan v Gorenja vas, kjer se vrši popoldne ob 3. url veselica s plesom v Sokolskcmt domu. Vabljeni ste vsi, ua sc te lepe slavnostij udeležite. Zdravo! PRIMSKOVO PRI KRANJU. V nedeljo 27. aprila smo imeli v šoli poučno predavanje o kmetijstvu. Predaval je kmetijski svetnik g. Rohrman. V poljudnih besedah nam je pojasnil najvažnejše panoge kmečkega gospodarstva: negovanje in krmljenje mlade živine, gojenje sadnega drevja, uporabo umetnih gnojil ter zatiranje škodljivih rastlin na travniku in njivi. Poslušalci so sledili zelo vestno in z velikim zanimanjem besedam predavatelja. Med predavanjem se je dogodil zelo zanimiv slučaj, ki nikakor ne sme ostati prikrit javnosti. Gospod predavatelj se je pripeljal na predavanje iz Kamnika. Med potjo je nje-; govo strokovnjaško oko opazilo zemljišče, kil je že od daleč kazalo, da ga obdeluje umeni in napreden kmetovalec. Poudarjal je, da se na zemljišču samem vidi, kako je obdelano in kakšne uspehe bo imel gospodar od tega. Seveda je poizvedel na licu mesta ime tega umnega kmetovalca. Vsakdo si more predstavljati, kako zadoščenje je užival ta posestnik, ko je pri predavanju slišal na lastna ušesa hvalo svojemu delovanju od strokovnjaka, ki ga ni poznal. Našemu sosedu g. Grajzarju, ta je bil namreč naš slavljenec, čestitamo naj-prisrčneje k priznanju iz ust strokovnjaka ter ga prosimo, da nam pomaga s svojim znanjem, da si tudi mi opomoremo. BREZNICA. V nedeljo 4. maja se vrši v stari šoli na Breznici sestanek Jugoslovanske Matice. O njenem pomenu in namenu poroča g. Fr. Ks. Finžgar. Po govoru g. župnika igrajo Matični člani enodejansko burko «Raztresenca», ki bo izzvala obilo smeha. Po igri prosta zabava s petjem. Vstop vsakemu prost. Začetek ob treh popoldne. RAJHENBURG. Drugo nedeljo, 11. maja, se v gostilniških prostorih pri Jeričku Lenard in Janko odideta v grad, hlapci začnejo snažiti konje. Pa vendar sta se motila Uršula in njen brat Lenard, ko sta mislila, da so jima ti trije hlapci, ki so pokopavali Milico, zvesto vdani in pripravljeni, če treba, tudi za vsako hudobijo. Takrat so storili, kakor jim je bilo zapovedano, toda sedaj, ko se je vrnil gospodar Juraj, so se med seboj globoko ke-sali svojega dejanja in bili baš odločeni, da ob lepem povedo ves čin in vse spletke svojemu gospodarju. Le nenadna bolezen viteza Juraja je to za enkrat ustavila. Hlapec Janko je po naklučju doznal o Miličini rešitvi in vedel približno, kje se sedaj nahaja. Zato je bil prav vesel, da je Lenard baš njega poslal k Dihurki po zdravila. Po poti grede je sklenil sam pri sebi: Jaz pa se hočem danes prepričati, kaka peklenska zdravila bom nosil. Stara Dihurka je hitro ustregla naročilu, dala je Janku stekleničico in mu zabičala, da mora gospod Juraj zdravila še danes za-vžiti, ker se ji dozdeva, da je gotovo že v težkem boju z življenjem. Komaj je premeteni Janko zapustil Dihurkino kočo, je po-duhal steklenico in se nato po drugi plati vrnil nazaj za kočo. Znano mu je namreč bilo, da babnica Dihurka vedno rada govori lika, ga je sedaj zadela šc druga, groz-nejša. Kakor pade tudi trdni hrast, če ga omajaš do korenin, tako jc omahnil pod tem udarcem tudi vitez Juraj. Legel je, napadla ga je huda vročinska bolezen. Začelo se mu je blesti in v svoji zmedenosti je tarnal za svojo hčerko. Prav huda zima je nastopila proti ko.v a leta 1456. Ljudje, ki niso imeli nujnih opravkov, so se tiščali le doma; kdor pa se je odpravil na pot, se je zavii v težak kožuh. Tudi grajski ljudje na Kompoljskem gradu so se sukali bolj na domačem dvorišču. Lenard in Uršula sta ostajala v toplih sobanah, hlapci pa v hlevu pri konjih. Nekega dne sedita Lenard in Uršula v dvorani in se pogovarjata: «Ti, Uršula, vse kaže, da boš vdovica. Z Jurajem ne bo nič — svojega godu bržčas ne bo več praznoval na zemlji.» '. GOVCE NAD SV. JEDERTJO. 2e precej let čitam klerikalnega «Domoljuba», toda moram priznati, da me je 14. številka tega lista popolnoma izpreobrnila. Čeprav sem bil doslej zaguran klerikalec, sem sedaj popolnoma izpremenjen. «Domoljub» je namreč v 14. štev. tako nesramno zmerjal demokratske poslance in ministre, nazival dr. Žerjava za Juda Iškarjota in demokrate za uskoke in še celo za roparje. In to je bito ravno v tistem času, ko so demokratski poslanci s pomočjo svojih ministrov odpravili znameniti — kuluk! S tem so se klerikalci kar odkrito pokazali, da so za kuluk. Torej proč s klerikalci, ki bi radi imeli še vedno nas, uboge slovenske kmete, za svoje tlačane. — Bivši klerikalec. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Čuditi se res ni, da je danes toliko župnikov in kaplanov, ki na prižnici raje razlagajo politiko kakor krščanske nauke, ki jih je učil Kristus. Faj- moštri so pač prepričani: -»Kar na prižnici povem, to vleče še bolj, kakor divjaški klerikalni listi in agitatorjih Kadar se bližajo volitve, tedaj šele napnejo vse svoje žile in hvalijo svojo malho! V naši fari je fajmošter pri minulih volitvah agitiral, kolikor se je dalo. Ljudje so mu resnično precej nasedli in so dejali: , ki ga prejemamo zastonj in se smejimo. Mnogo nas je naročenih na priljubljeno «Domovino» in pravimo: <Če smo res taki brezverci, kakor nas opravljate, nas s klerikalnim zastonjskiini listi tudi ne boste spreobrnili!} Tudi čez pijance rad udriha naš g. župnik. Morda je res, da se ga ta ali oni včasih malo nasrka, toda to se lahko zgodi tudi g. župniku. Pijančevanja, kakor o njem kriči župnik, pa v naši vasi ni in bi bilo bolje, če bi pometal le pred svojim pragom. Vedeti je treba, da je pri nas vinski kraj in vino se dandanes težko proda. Če si ga torej kmet ali delavec po trudu privošči, še to ni nobeno pijančevanje. Da pri nas ni miru, tega je kriv župnik sam, ki povzroča prepir s svojo agitacijo in pridigami. A potrudili se bomo, da dobimo novega dušnega pastirja, ki nas bo zopet učil krščanskih naukov. Od našega poštenega političnega prepričanja nas pa ne preobrne noben klerikalni priganjač, zato ostanemo — demokrati. SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 25. aprila smo spremili k večnemu počitku Jožeta Repiča, veleposestnika v Zagorcih, ki je umrl / najlepši dobi. Zapušča petero majhnih obok. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje. Kmetijski pouk UNIČUJMO HROŠČE! Letošnja pomlad je pričela z obupno slabim vremenom. Dolgotrajna moča ni pustila, da bi bili naša zemljišča pravočasno obdelali, ! tako da je vse delo zastalo. Več ko mesec i dni jc bilo zamude. Sedaj hitimo, da se popravi, kar je bilo zamujenega. Škoda, ki jo bomo zaradi tega trpeli, se bo pokazala šele | na letošnjih pridelkih. Vrhu zamujene pomladi imamo letos še h r o š č e v o leto. Ta mrčes nam dela ogromno škodo. V ogromnih rojih obletava na večer razno drevje, se plodi in objeda listje. Še večjo škodo nam p'a prizadevajo zaplojeni črvi v prvem in drugem letu po rojenju. 2e letos bodo začeli nanovo izlegli črvi delati škodo z izpodjedanjem korenin. Največja škoda nam bo pa nastala drugo in tretje leto, tedaj leta 1925. in 1926., dokler se črv meseca julija 1926. ne zabubi. Vsa ta neprecenljiva škoda se godi skrivaj, tako da je noben ne vidi, in zato jo tak^ podcenjujemo. V resnici je ta škoda tako velika, da bi morali po kebrovih krajih na vse načine preganjati hrošča, ki se nam vsaka tri leta za kratko dobo pokaže. Vse bi moralo iti v ta boj, da se hrošča znebimo! Če hrošča ne bo, tudi črvov ne bo! Prav sedaj nastopa hrošč v gostih rojih po našem sadnem in drugem drevju. Otre-saimo ga in uničujmo ga! Nabirajmo ga in poparimo ga s kropom, da pogine. V kolikor ga ne moremo porabiti za perotnino, sprav-ljajmo ga na gnoj ali na kompost. Glavno je, da ga uničujemo! Glavno je, da preprečimo njegovo škodo, ki jo dela črv z izpodjedanjem korenin! Mestoma se ta škoda tudi očitno pokaže po svojih posledicah. Vsak je že lahko opazoval, kako nam travniki po-rjave vsled izpodjedanja po črvih. Izgledajo, kakor da bi bili požgani. Ruša se kar lupi, tako je uničena! In slična škoda se po teh krajih godi tudi drugim rastlinam, ki se po raznih zemljiščih v toliko bolj upirajo, v kolikor so bolj ukoreninjene in bolj močne rasti. Škoda je pa povsod velika. Hrošče moramo pokončavati, dokler jih je kaj! Posebno samice je treba še pozneje, ko nehajo glavni roji, uničevati. Ena sama hro-ščeva samica zaplodi po 30 novih črvov. Iz tega se lahko učimo, kako močno se nam razmnožuje po zemlji ta požrešna golazen. Samice se mirno pasejo čez dan in jih je zaraditega tudi čez dan preganjati, posebno ob oblačnih in hladnih dnevih. Sicer je pa' jutranje otresanje z drevja, ko so hrošči kakor otrpli, najbolj hvaležno. Napnimo letos vse sile, da se tega največjega sovražnika vseh naših pridelkov ubranimo in da ga po motnosti pokončamo. Hrošču splošen pogin! Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. V Vojvodini se je trgovala te dni pšenica po 325 do 329 Din, turščica po 230 do 245 Din, pšenična moka «0» po okrog 510 Din za 100 kg na debelo. Cene ne kažejo znatnejših sprememb. ŽIVINA. Na zagrebškem Markovem sejmu se je trgoval kilogram žive teže: voli prvovrstni 15 do 16 Din 50 par, drugovrstni 13 Din 50 par do 14 Din, tretjevrstni 12 do 12 Din 50 par, krave prvovrstne 12 Din do 13 Din, drugovrstne 9 do 10 Din, tretjevrstne 7 do 8 Din 50 par, teleta 15 do 16 Din 50 par, mlada živina prvovrstna 14 do 15 Din, drugovrstna 12 do 14 Din, biki 12 do 14 Din. KRMA se je tržila na zagrebškem Markovem sejmu: navadna detelja 150 Din do 175 Din, lucerna 150 Din, seno 125 do 150 Din, otava 175 Din, slama 100 Din za 100 kg. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 29. aprila (v devizah): 100 avstrijskih kron za ll'/3 pare, 100 madžarskih kron za 10 do 12 par, 100 italijanskih lir za 358 Din 90 par do 371 Din 90 par, 1 dolar za 79 Din 90 par do 80 Din 90 par, 100 češkoslovaških kron za 236 Din 10 par do 239 Din 10 par, 100 švicarskih frankov za 1424 Din 50 par do 1434 Din 50 par. = Sejem v Poljanah. Sv. Florijana sejem, ki pade letos na nedeljo, se preloži na ponedeljek. =.- Elektrarna na Savi. Industrijec gospod Vinko Majdič iz Kranja je pričel s pripravljalnimi deli za jgradbo elektrarne na Savi, ki bo velikega gospodarskega pomena za Kranj in vco Gorenjsko. — Stanje vinogradov v naši državi letos ni prav ugodno. Zima je oškodovala zlasti slovenske vinograde. Vrhu tega je radi slabega vremena zaostalo delo. Letos 6e torej ne obeta posebna vinska letina. Velik koncert priredi v soboto 3. maja v GOtzovi dvorani v Mariboru ženski zbor državnega ženskega učiteljišča, ki ga v soboto dne 10. maja ponovi v filharmonični dvorani v Ljubljani. Beležke '+ Plačano zmerjanje. Ena izmed tistih mačk, ki najostudneje renčijo nad slovenskimi demokrati, je «Nova Pravda», glasilo tako zvanih narodnih socijaiistov. Vsak teden je polna zagrizenih in neizmerno budalastih zaletavanj v JDS, da se človek mora vprašati: Kako to? Ali tako glasilce nima prav nobenega drugega opravila, kakor da svoje redke čitateije zapeljuje v gonjo? To se pričenja lepo razkrivati: Štefanovičev «Radikal» je oni dan objavil zanimivo razkritje, da so narodnosocijalistični voditelji lani v juliju brez vednosti svojih članov sklenili tajno pogodbo z ljubljanskimi radikalci, da pojdejo skupaj v volitve. Za to uslugo je bila »Novi Pravdi» zagotovljena denarna podpora, in narodnosocijalistični prvaki so dobili nekaj korit. Stvar je torej sedaj jasna: za radikalski denar «Nova Pravda» že celo leto zmerja demokrate, ker ji gledajo na prste. Fej, plačano lopovstvo! -f Toliko nesramnosti, prostih laži, klevet in nekrščanskega zmerjanja, kolikor ga je zadnje čase v vseh klerikalnih listih, menda še živ dan ni prenesel potrpežljivi papir. Kar so «Domoljub», «Straža» in ^Slovenski Gospodam zadnje čase nagrmadili v svojih predalih, to presega že vse meje. Toda v enako propalost je zašel tudi «Slovenec», ki je naravnost pobesnel. Tu se samo vpraša: ali klerikalni listi smatrajo svoje čitateije za tako zabite in sirove, da se upajo postreči jim s takimi vnebovpijočimi prostaštvi, ali pa se je gospodov, ki te liste pišejo, radi usodnega poraza klerikalnih tigrov in radi strahu — pred ljudsko sodbo polotila obupna besnost? Oboje je slabo znamenje, zato pisarjenje klerikalnih listov najjasneje dokazuje, da se na klerikalni barki lomijo že zadnje deske. Tedenske novosti * Cenjenim dopisnikom. Danes izostali dopisi pridejo prihodnjič na vrsto. * Kraljevo potovanje v Dalmacijo. V lepem dalmatinskem mestu Dubrovniku se vrše velike priprave za sprejem kralja Aleksandra, ki pride tjakaj meseca maja. Ob priliki kraljevega poseta v Dubrovniku bo tam svečano odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju. * Nova slovenska šola v Ameriki. Slovenska naselbina v Steeltonu v Zedinjenih državah je začela graditi novo šolsko poslopje. Nova šola, ki bo moderno urejena, bo stala okroglo 50.000 dolarjev. * Izseljevanje iz naše države. Meseca februarja se je izselilo iz naše države skupno 1794 oseb, in sicer 1212 moških in 582 žensk. Na posamezne pokrajine jih odpade: na Vojvodino 986, Hrvatsko 367, Dalmacijo 264, Srbijo 85, Slovenijo 64, Črno goro 19 ter Bosno in Hercegovino 9. Odšlo je v Brazilijo 825, Kanado 322, Zedinjene države 250, Argentinijo 221, Avstralijo 121, Novo Zelandijo 34, Chile 9 in v ostale države 12. * Statistika porodov v Jugoslaviji. Strokovnjak dr. Signjar je imel nedavno v Zagrebu zanimivo predavanje o statistiki porodov v Jugoslaviji pred vojno in po njej. Po popisu iz leta 1921. je v Jugoslaviji 5,893.547 moških in 6,123.776 žensk. Moški prevladujejo samo v Bosni in Hercegovini, kjer odpade na tisoč moških 957 žensk. V, ostalem so v vseh delih kraljevine ženske v premoči in pride na tisoč mošk;h: v Črnj, gori 1006, v Južni Srbiji 1008, v Dalmaciji 1011, v Banatu 1048, v Bački 1051, na Hrvatskem 1052, v Severni Srbiji 1085 in v Sloveniji 1098 žensk. * Vojni invalidi, vdove in sirote, ki so včlanjeni pri Ucruženju vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podrnžnica Ljubljana, in ki so svoječasno oddali, odnosno izpolnili statistične pole ali popisnice ter izročili podružnici tudi svoje slike, dobijo sedaj nove članske knjižice. Izdajajo se med uradnimi urami v društvenih prostorih. * «Po vsej Sloveniji gre glas: Le .Domovina! je za nasl Pišejo nam: Ko so stopili samostojni demokrati v vlado, je vsak pameten človek ta čin odobraval, ker razen najzabitcj-ših tepcev ve vsakdo, da se da resnično za ljudstvo delovati največ le v vladi. In res so demokrati takoj dosegli odpravo klerikalnega kuluka. Ta uspeh grozno peče klerikalce, ki se hočejo zaradi tega znesti tudi nad naprednim časopisjem, posebno nad «Domovino», ki je zelo priljubljena, ker odkriva klerikalne Jeparije. Toda vsa klerikalna gonja nič ne koristi. Ljudje vedo, da je klerikalno javkanje le mijavkanje mačke, ki si ji stopil na rep. * Srečen in prekrasen prvi maj želimo vsem slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje 6. čete 48. p. p. v Plevlju (Sandžak): Franc Mirt, Anton Zemljak, Franc Graben-šek, Miha Pavlovič, Jože Barbič, Franc Pere, Josip Kovač, Josip Rostohar, Franc Sedmak, Konrad Hedrih, Frannc Šket, Franc Brglez, Anton Mellivva, Janez Veverič, Franc štraus, Štefan Konec, Kari Paurič, Alojz Muc, Konrad Kušer, Alojz Brdnik, Franc Hajd, Jakob Klokočovnik, Franc Javomik, Kari Brodej, Alojz Lipuš, Albin Celcer, Franc Kovše. * Nzjden rimski zlatnik. Pre prekopavanju dvorišča v hiši trgovca Joseka na Glavnem trgu v Celju ne našel neki delavec zlatnik iz rimske dobe, ki je vreden okoli 180 dinarjev. Letošnja sadna letina, Zadnji topli dnevi so povzročili, da je sadno drevje lepo ozcle-nelo in na solnčnih krajih so se razcvetele marelice, breskve, češnje in češplje. Pač sicer malo pozno, toda kljub temu je sadna letina lahko še dosti povoljna, če nam bo vreme vsaj v bodoče naklonjeno. * Velika škoda po teči. V nedeljo popoldne je na več krajih države padala toča, ki je povzročila mnogo škode na polju in na vrtovih. Tudi v Ljubljani in deloma o okolici je padala. * Mladina peirazredne ljudske šole v Komendi je nabrala za neodrešeno deco 519 Din za piruhe. Odlikovala se je posebno mladina petega razreda, ki je sama nabrala lepo vsoto 300 Din. Na delo za neodrešeno mladež in zmaga je gotova! * Nesreča lovca. Nenavadno smolo je imel pred par dnevi lovec Anton Katovič v Zoljanu. S svojimi prijatelji je šel na lov na zajce. Kmalu je zagledal ob nekem kamnu zajca. Nameril je puško in ustrelil. Zajec jo je v dolgih skokih brisal čez polje, lovcu pa je medtem izteklo oko, ker je namreč namesto zajca zadel kamen in drobec kamna mu je priletel nazaj v oko ter mu ga izbil. * Čuden prerok se je pojavil na Krasu in trdil, da je sam Jezus Kristus. Imenuje se Anton Slejko, star 24 let. Ko so ga prijeli, se je ugotovilo, da je umoboln. Izročili so ga umobolnici v Gorici. * Nesreča. Prejšnji četrtek se je ponesrečil na Hotavljah pri Gorenji vasi Blaž Potočnik iz Leskovca. Splošil se mu je konj, in Potočnik je skočil z voza tako nesrečen, da je dobil težke poškodbe na glavi, ki pa ne bodo smrtno nevarne. Njeorov hlapec je zadobil pri tem le majhno poškodbo. Potočnik je prav marljiv in varčen mož. * Jakob ubil Jakoba. Jakob Nemec, OOlehii seljak v Kalniku na Hrvatskem, je prebival skupaj s svojim 36letnim nečakom Jakobom Pugariem v večnem prerekanju. Ni bilo dne, da stari Jakob ne bi bil mlajšega ozmerjal ali dražil, toda mlajši je to mirno prenašal, dokler mu nevolja ni zrasla preko glave. Ko sta nedavno šla v gozd sekat drva, je stari Jakob zopet začel z zbadanjem, tedaj se je mladi raztogotil in začel udrihati po sitnem stricu tako dolgo, da ga je spravil na oni svet. * Po 16 letih odkrit morilec. Leta 1908. je bil v Saraovcih v Srbiji ubit ugleden seljak Zivojin Markovič. Kmet Obrad Radu-movič pa se je sedaj prijavil oblastim in izjavil, da je umoril Markoviča seljak Jevrema Gojkovič. Državno pravdništvo je dvignilo proti njemu obtožbo. * Umor za pol litra vina. V Čakovcu se je pripetil zločin, ki je plod moralne pokvarjenosti in surovosti tamkajšnje mladine. Kmet-ski fant Vinko Kukovec je bil že dalj časa skre-. gan z desetletnim dečkom Jurčkom Novakom. Ker ni vedel, kako bi se maščeval nad njim, je pregovoril 151ehiega Martina Horvata, naj Novaka zabode z nožem. Za to uslugo mu je obljubil 50 dinarjev in pol litra vina. Ob priliki nekega pretepa v gostilni je Horvat ranil Novaka zelo globoko v prsa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo najbrž umrl. Kukovca in Horvata so zaprli. * Pomotoma je bil izpuščen iz zagrebških sodnih zaporov 27Ietni bančni uradnik Gustav Korošec, doma iz Gradca v Avstriji. Imenovani bi moral odsederi še večmesečno ječo, v katero je bil obsojen zaradi večjih tatvin in goljufij. Možak je seveda hitro pobegnil nazaj v blaženo Avstrijo. * Ubit zaradi bogate dediščine. V Našicah v Slavoniji je bil pred svojo hišo ponoči ubit posestnik Jurij Barakovič. Neznan zločinec mu je z ostrino sekire zadal več smrtnih udarcev. Barakovič je nedavno podedoval vel,ko posestvo. Domneva se, da je bil umor naročen. * Dva uboja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Začetkom tega tedna so pri Sv. Trojici blagoslavljali nove zvonove. Pri tej priliki seveda ni manjkalo pijače. Pijani fantje od Sv. Benedikta so se sprli in z noži zabodli krojaškega pomočnika Nekrepa, ki je podlegel ranam. Zvečer pa so enega fanta ustrelili. * Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aro matično železnato tinkturo, ki jo izdeluje lekarna «pri angelu var-hu» na Vrhniki. Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo uživajo odrasli in otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (V-i 1) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja Hočevarja na Vrhniki! Iz raznih krajev * V Horjulju se je pojavil stekel pes, ki je ogrizel, petletnega dečka Jožeta Lušina. Deček je bil prepeljan v Pasteurjev zavod v Veliko Gorico. * V Loki pri Mengšu je enoletna Marica Perne zvrnila nase lonec vrele vode. Težko spečeno so prepeljali v ljubljansko bolnico. * V Št. Juriju pri Krškem se je pri streljanju z možnarjem ponesrečil 201eini posest- nikov sin Franc Medved. Prepeljali so ga v bolnico. * Na Babnem pri Celju so potegnili iz potoka Ložnice neznanega moškega. Kdo je to, še niso ugotovili. * V Varbergu pri Ptuju so našli na veliki petek v gozdu mrtvega posestnika Leopolda Vidoviča. Zadela ga je najbrž srčna kap. * V Prekorjah pri Vojniku je umrl v starosti 78 let posestnik g. Franc Prekoršek, oče našega somišljenika g. Ivana Prekorška, upravitelja javne bolnice v Celju. Pokojniku blag spomin, a preostalim naše iskreno sožalje. * V Racah je pred kratkim ponoči izbruhnil pri posestniku Ivanu Perku požar, ki se je radi vetra hitro razširil in vpepelil Perkova gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi poslopje posestnika Kranjca. Reševalnih del so s j udeleževala v:a okoliška gasilna društva in le tem se je zahvaliti, da ni požar objel tudi vseh sosednjih poslopij. * V M ako! ah pri Slovenski Bistrici se je vršil na velikonočni ponedeljek v gostilni Jožefa Doberška velik pretep, tekom katerega je bilo okoli 15 oseb več ali manj ranjenih. Francetu Doberšlcu pa so siroveži s koli in noži dobesedno na kosce razbili lobanjo in obraz. Do sedaj je zaprtih osem osumljencev. * V Sevnici se je v bližnjem gozdu te dni obesil delavec Martin Podpečan iz Dobrišnje vasi blizu Žalca. Imenovani delavec se ie vedno vdajal alkoholu in je v vinjenosti večkrat grdo ravnal s svojim očetom. Državno pravdništvo v Celju je dvignilo proti njemu obtožbo zaradi težke telesne poškodbe, a ie roki pravice ušel na ta način, da si je sam končal življenje. * V Št. Vid« pri Grobelnem je na velikonočni ponedeljek praznovala zakonska dvojica, posestnik Miha in Lucija Mlakar 50let-nico poroke. V krogu sinov, hčera, zetov, snah in mnogoštevnega naraščaja vnukov in vnučic je bilo slavje prav veselo in prijetno: Zlatoporočencema čestitamo! Sokolsfvo Sokolska društva Krško-Rajiienburg pri-rede v nedeljo, 4. maja peš izlet v okolico. Odhod ob J/>3. popoldne z Vidma (zbirališče pri Čolnarju), pot preko Sretniča k Sv. Mohorju in v Rajhenburg. Udeležba za člane obvezna, prijatelji dobrodošli. Zdravo! STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ŠVICI. Dne 23. aprila se ie dogodila na gotthard-ski železnici .doslej najstrašnejša železniška nesreča v Švici. Pri Bellinzoni sta trčila skupaj dva brzovlaka; eden je prihajal iz Milana, drugi iz Curiha. Oba sta vozila v najhitrejšem tempu, radi česar je bil učinek katastrofe še tem bolj strašen. Kmalu po trčenju se je iz razvalin vlakov zaslišalo stokanje in klicanje na pomoč. Nekateri vagoni so goreli in z njimi ranjeni potniki. Nekaj trupel je sploh zgorelo. Mrtvih je bilo 19 oseb in mno^o ranjenih. Nesrečo ie zakrivil vlakovodia cu-riškega vlaka, ki je tudi sam prišel ob življenje. Med ponesrečenci je bilo največ Nemcev, med temi znani nemški politik dr. Helfferirli in njegova mati, ki so ju napol ožgana že mrtva potegnili iz gorečega vagona. Inien vseh ponesrečencev pa še doslej niso modi ugotoviti, zlasti ne onih, ki so toliko ožgan', da' jih tudi njhovi svoji ne morejo spoznati. Urša iz Straše Opravijivkam posvetil Atnicas. Urša iz Straže — majhna postava, dvakrat ie večja njena veljava: mam je po fari v vrečo nabira. ki jo kaplar.u skrbno odpira. Kadar ji kakšen lant ponagaja, vsako nedolžno besedo pograja; šteje potem si v slavo in srečo, da ga potlači v kaplanovo vrečo. Če se ji kako dekle zameri, ali kaplanu se izneveri: ploska z rokami, piska od sreče, ko jo kaplanu v vreči privleče. Misli ugiba, tehta l-esede, zraven lovi sumljive poglede; vse za odpustke in za kaplana rada napravi, nikdar zaspana. Glavo poveša, roke povzdiga, kadar napredne knjige sežiga; za «Domoljuba» in «Bogoljuba» ni ji predraga nobena izguba. Ko se vršijo kake volitve, takrat opušča svoje molitve, lačna in žejna gre agitirat, pekel zaklepat, nebesa odpirat... Kdor je ne sluša, tega sovraži, takih je mnogo tamkaj ob Straži — ta je za njena nebesa izbrisan, v kazen obsojen, v pekel zapisan. Urša ni Urša — pa je iz Straže... Če ie ni zraven, nikoli ne laže; vzbuja nevoljo, kjer stopi čez prag —: Bog je ne mara. vesel jo je — vrag. Tigri so ga polomili (Napev «Davi je pa sianca padla«.) Tigri — mačjega plemena — nov ustvarili so blok; v svesti zlatega si plena drzen so podvzeli skok. Lepa družba: doktor Tone, slavni Radič brez možgan. Prvi — mož avstrijske krone, tretji v zvezi — Musliman. Stavili so si povelje: «Naskočimo Beograd! Bog je z nami, — o/, veselje! -tu je doba sladkih nad. Zdaj zori avtonomija in republika cveti.* — Bog te živi, polomija? Divja tigrovska je kri! Tigri so ga polomili, zdaj imajo kup zmešnjav. Strti zbor so zapustili in ječijo: *Mjav. nijav, mjav.» Zgodaj so uspehe šteli, zval jih je časti pohlep; za spomin so si pripeli znak na prsi — mačji rep. Drugače je bilo to pri spoznavalcih tedanje poganske cerkve, kjer je bilo obredu ištvo in bogoslužje cilj in smoter verskega življenja. Živeti nravno življenje in vršiti dobra dela je bilo neprimerno težje nego častiti Boga z usti, kajti ono je zahtevalo žrtve in. zatajevanje lastnega egoizma. Zato je tudi krščanska cerkev, kakor hitro je postala državna vera, olajšala poganom pristop s tem, da se je zadovoljila z izpolnjevanjem bogoslužnih formalnosti in ni več zahtevala točnega izpolnjevanja nravnih načel. — Pa ne samo to, cerkev je sprejemala sedaj v svoj kult mnogo običajev, obredov, slavnosti in simbolov poganskega bogoslužja. Namesto poganske božje trojice, ki so jo tvorili Zevs, vladar nebes, Pluton, bog podzemlja, in Pozejdon, vladar morja, je kmalu nastopila krščanska trojica Očeta, Sina in svetega Duha; Hero, mater olimpijskih bogov, je nadomestila Marija, ostale poganske bogove pa so odtehtale legije krščanskih svetnikov in svetnic in krščanska svetišča so se začela polniti z njihovimi podobami in sohami, katerim se je ljudstvo pobožno klanjalo. Bil ie sicer hud odpor pri pravovernih proti vsiljevanju poganstva v krščansko bogoslužje, toda ta odpor je bil brezuspešen. Sijaj m simbolika starih poganskih obredov sta bila za maso vernikov .preveč privlačna! Ze sv. Irenej, lyonski škof, ki je bil mučen leta 202., piše proti češčenju angelov in proti čarovništvu, ki se vedno bolj razširja med kristjani. — Cerkveni zbor v Laodiceji je storil sklep proti sekti angelistov, ki je nastala leta 336. v Frigiji in je častila zlasti angela Mihaela ter mu posvečala cerkve. Sv' Avguštin piše v spisu «0 pravi veri»: Ne delaj si vere s češčenjem mrtvih ljudi, kajti če so pobožno živeli, ne iščejo take «časti». — S tem zavrača naravnost tedaj že razširjeni običaj, slaviti spomin umrlih ter jih pozivati k priprošnji pri Bogu. Čast, komur čast! Za časa velikih bitk ob Piavi je bilo. Topovi so grmeli, da se je tresla, zemlja. Pešec Miha Grča, ki je prišel prvič pod ognjeni krst, je pobegnil od strahu in jo mahnil naravnost v prvo vojaško bolnico, kjer se mu je posrečilo, da so ga res sprejeli kot bolnika. Ko je bil sprejet, mu jc rekla sestra, naj se vleže, ter mu je pokazala posteljo, i Sestra je odšla in Miha Grča, ki zaradi i svoje plašljivosti ni imel s evojim imenom ni-i česar skupnega, je gledal nekaj časa posteljo, (potem pa se zdeval vanjo. • Popoldne je prišel zdravnik, da pregleda bolnike in ranjence. Mimo vseh postelj je šel in prišsl končno do Mihe Grče, kjer je začuden obstal: «No, s!'.lite, kako pa Vi ležite!« Miha, ki je ležal v postelji tako, da je imel noge na blazini, a glavo tam, kjer imajo drugi ljudje noge, je menil: Čast, komur čast! Ko bi ne imel teh nog, s katerimi sem tekel, bi danes tudi glave nc imel več.. Krščanstvo in poganstvo Po katoliškem katekizmu je vera razmerje človeka do Boga, ki se izraža v bogoslužnih delih, t. j. da se Bogu priljubi, je iatolikova dolžnost izpolnjevati določene pobožnosti, izgovarjati vsak dan določene molitvice, se udeleževati cerkvenih obredov, uporabljati določena sveta sredstva, ki ga očiščujejo greha ter ga delajo Bogu ljubega, častiti cerkveno oblast, ki je namestnica božja, in to je vse, kar Bog od njega zahteva in kar mu zagotavlja odrešenje. V prvotnem krščanstvu opažamo, da ni le razmerje do Boga, ampak tudi Tazmerje človeka do človeka in dolžnosti do bližnjega vsebina krščanstva. Nasprotno: češčenje Boga, tako zvano bogoslužje, je kar najmanj poudarjeno. Ze Kristus sam kara farizeje in se jim posmehuje zaradi njihovega pobož- njaštva in verskega fanatizma ter poudarja, da zahteva Bog od njih usmiljenost, ne pa: žrtev. Kristus zametuje češčenje Boga z usti; i ne vsak, ki pravi: Gospod, gospod..., pojde! v nebeško kraljestvo. Nič ni Kristusu tako tuje kot formalno in zunanje češčenje Boga. Nikoli ne moli samo v svetišču, ampak v zakotju, kjer ga nihče ne vidi; kajti Bog je duh in, kdor se mu klanja, se mu mora klanjati v duhu in v resnici; zato vzpodbuja svoje poslušalce k izvrševanju dejanj telesnega usmiljenja. Isto načelo zagovarjajo tudi apostoli in ljubezen do bližnjega je vse, kar zahteva Bog od kristjana. «Kdor ljubi svojega bližnjega, je i/polnil zakon, kajti izpolnjenje zakona je ljubezen,» pravi apostel Pavel. Zato ni pri prvih kristjanih niti sledu kakega obredni-štva, kajti Bogu služijo z nravnim življenjem i in z ljubeznijo do bližnjega. Rumunski kraljevski par pri svojem obisku v Parizu KAJ JE KATOLIŠKO IN KAJ KLERIKALNO? Katoliško je: Moli za svoje sovražnike! Klerikalno je: Zmerjaj svojega političnega nasprotnika, kradi mu čast in ga psuj, kolikor ti duša da! Katoliško je: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Klerikalno pa je: Skrbi za lastno maiho! Katoliško je: Ako te je udaril na eno stran lica, mu ponudi še drugo! Klerikalno pa je: Vrni mu s kolom! Katoliško je: Pri spovedi povej, če si kradel, prešestoval, obrekoval, moril, preklinjal in kaj podobnega počenjal! Klerikalno pa je: Farovški agitatorji v spovednicah smatrajo za najvišji greh, če bereš napredno časopisje! Kdor še ne verjame, da je tako, naj čita klerikalne liste, posluša naj pridige in hodi k spovedi h klerikalnim farovškim agitatorjem, obenem pa naj vzanie v roke katekizem in primerja. Za smeli in kratek čas Resničnost pregovora. V šoli razlaga učiteljica pregovor: «Ni vse zlato, kar se sveti. — Kdb zna povedati primero?* Mali Janko dvigne roko in se odreže: «Biks, gospod i čna!» Napačno tolmačenje. V Grapji fari je fajmošter letos oznanil: «Vsi oni, ki bi se radi poročili še pred pepel-nično sredo, naj se zglasijo ta teden v žup-nišču!» Kako pa sc je začudil, ko je že drugi dan prišlo v farovž nad trideset deklet in vse so izjavile, da bi se rade poročile pred pepel-nico Ampak — ženina ni nobena pripeljala s seboj . . > Hoda grožnji. Sitna gospa Špela se je odpravljala na obisk k sorodnikom in mož jo je spremljal na kolodvor vesel, da se vsaj za par dni oddahne. Pred vstopom v vlak pa pravi Špela: «Jože, ali me ne boš rtič poljubil?* Jože: «Beži, Špela, beži no! Ko sva pa že tako stara! Se ne spodobi! Kaj pa ljudje porečejo?* Špela nato: «Ti pravim, Jože, če me takoj ne poljubiš, se pa — ne odpeljam!* Razloček. Mati češe hčerko, ki se pri tem dere na vse grlo. «Ne deri se!* jo graja mati, «tudi jaz ne tulim, kadar se češem * «Ej, tebi je lahko,* odgovarja hčerka, «tvoji lasje niso prirasli na glavo, te popi-paš, pa nove kupiš!* Prava beseda o pravem času. Figeij: «Dragi prijatelj, ti strašno kadiš; koliko smotk pa popušiš dnevno?* Fogelj: «Kakih osem.* Figeij: «Vidiš, če bi ta denar na stran de-val, odkar si zažel vleči, bi si danes lahko že hišo kup i.* Fogelj: «Pojdi, pojdi! Kje pa ti imaš bajto, ko niti ne čikaš!* Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elza-Fluid! Čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju vsega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje' Čez 25 let priljubljen! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne in 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko. (a) Lovci, gozdarji, delavoi, priporočamo Vam, da si kupite pelerine, suknje, hlače, dežne plašče lz gume, vsakovrstno perilo po najnižji cent le pri konfekoljtkl industriji Drago Schwab, Ljubljana Dvorni trg it. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga u moško ia dečko. Zahtevajte vzore« I * Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji se izdelujejo usojeni (kožni) rekelc', hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. -- Obleke po meri. • [89 steileia [\n-Mli Pitati tri M\m fmnhii im VSEBINA TO NAREDI! Sestava Felierjevega Elsa-Fluida is najmočnejših esenc zdravilnih želišč, cvetja, korenin in lUtja a najfinejšim destilatom žganja pov/.roča že čez 25 let zahvalo ne&te vilnih ljndi v vseli delih sveta, ker jim preganja ta fluid kakor dober prijatelj v težkih duib bo'ečiao. čutite bolečine v udih? V hrbtu? Ali Vas zob boli? Imate nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni iu preveč občutljivi ? Želite dober kosmetikum za zob«, zobno meso, lice, glavo? Ali Jelite imeti oh vseh priložnostih zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Follerjev Elasa-Fluid ia kmalu boste rekli tudi Vi: To je najboljia, kap sem kdaj okušal! Fellerjev Elza-Fluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganj« in naj boljše sredstvo te vrste. V vseh dotičuih poslovalnicah mhtevajte samo pravi Elza Fluid lekarnar a Fellerja. Z zavojnino in poštnino vred stane, če se denar naprej pošlje ali če s« pusti flud poslati po povzetju: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenico 85 Din ; 24 dvojnih steklenic ali S specialnih steklecio 151 Din; 30 dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 21t Din. KOI' PiUHOT: Plia-oblli zoner kurji očeti oo 4 dinarje Ia < dinarjev; Elia-mentolnl črtnikl J dinarjev; Elza-švedsk« tinktura za želodec: Klza-raeorski sok za Drsa in zoper kaJelj; tiza-ribj« ol>« 20 dinarjev. Elza-vcria za mta 12 dinarjev; Elta-koionaka voda 15 dinarjev. Hlza-iumaki miri« z« sobo IS dinarjev; pilcerfn p* fBO dinarja in iS dlo.irjev; l.ysal, Ljrioiorm po 21 dinarjev: kineifci čaj od 2 dinarjev navzgor; originalno Radlkum Irancoako iganre, veli« »tekleaka, 1* dinarjev: tija-rar emi praiek 10 dinar ev: strup za podgana In mlii 1 dloariev. Pri prlmota ae zavojalna Ia poitnia« posebej zaračunavata. K tem cenam se prtračnnava sedai 10%no doplačilo. Pisma s« naj naslavljaj« natančno takole; EVO£K V. FJ&LLEft, lekarnar, BTOfllOA »OHJI, Elza-trg it. 390, Hrvatsko. WV SLAVENSKA BANKA ZAGREB j PODRUŽNICA: LJUBLJANA. Delniška glavnic« Din 50,000,000in rezerve preko Din 12,500.000*— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, JNovl Sad, Oaijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škof j a Loka in Jesenice. Agenciji: Buenos Airea, Bosario de Santa Fe. Afllljacljl: Slovenska banka, Ljubljana; Jugosiavenska industrijska banka d. d., Split, Izvršuje vse bančne pesie najkulantneje.