Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 13. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 3 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL IVI A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pomembni sklepi skupščine socialnega zavarovanja Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za občine Kranj, Tržič in Skofja Loka je na zasedanju dne 12. januarja obravnavala in sprejela več sklepov, za katere so nedvomno močno Zainteresirani zavarovanci kot gospodarske organizacije. Brez posebnih razprav je sicer sprejela finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1965, ki izkazuje 3.625 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov, vendar je v gradivu, ki so ga člani skupščine že prej prejeli, navedeno, da se za zdravstveno zavarovanje porabi 8 odstotkov prispevka za socialno Zavarovanje, ki ga bodo zavezanci plačevali tudi letos po splošni stopnji 22 odstotkov bruto osebnih dohodkov in 2 odstotka razlike prispevku za socialno zavarovanje iz sredstev za osebne dohodke. Prispevek za socialno zavarovanje bo torej znašal skupno 24 odstotkov. Nekoliko več razprave pa je bilo o dodatnem prispevku Za zdravstveno zavarovanje. Podan in tudi osvojen je bil predlog, da bi bilo tudi letos uvedeno plačevanje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Po finančnem načrtu bo znašala obremenitev zavezancev z dodatnim prispevkom v odnosu na osnovni prispevek po občinah Kranj, Skofja Loka in Tržič 13,4 odstotka. Prispevek v preteklem letu je bil po občinah različen. Analiza stroškov po zavezancih je namreč pokazala, da znašajo povprečni stroški na zaposlenega zavarovanca 30.000 dinarjev. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje pa bodo letos plačevali vsi zavarovanci, Pri katerih so stroški na zaposlenega višji od povprečja v komunalni skupnosti, in sicer po določenem razponu od 1 do 3 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Stopnje dodatnega prispevka se spreminjajo za vsakih 2.100 do 2.300 dinarjev stroškov nad povprečjem za 1 depetinkoj odstotka. Na ta način je zavod prešel do 20 različnih stopenj, namesto lanskih šest. Vsekakor je taka individualna obremenitev pravičnejša, ker je s tem zajeta lestvica stroškov od 30.000 do 87.000 dinarjev na zavarovanca. K dohodku je prištevati tudi prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev, ki je letos zvišan za 5 odstotkov zaradi povečanja Števila upokojencev, dohodke iz dela prispevka za invalidsko zavarovanje, dohodke od organizacij za stroške zdravstvenega varstva ter ostale dohodke. i i Pri ugotavljanju višine izdatkov zdravstvenega zavarovanja v letu 1965 je skupščina upoštevala predvsem zvišanje števila zavarovanih oseb za približno 3 odstotke, večji obseg dela in zmogljivosti zdravstvenih zavodov ter večje cene zdravstvenim uslugam. Skupni izdatki zdravstvenega zavarovanja so prilagojeni predvidenemu porastu dohodkov in dodatne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Povečanje izdatkov je v primerjavi z lanskim letom Za okoli 20 odstotkov. Tu je predvsem predviden dvig stroškov ambulantnega zdravljenja za 15,1 odstotka. Povečanje izdatkov nastane predvsem zaradi zvišanja cen zdravniškim pregledom in storitvam. Tako predvidevajo predračuni zdravstvenih zavodov s področja skupnosti zavarovancev Kranj povečanje od 30 na 60 odstotkov. Prav gotovo pa je pričakovati največji porast izdatkov pri zdravljenju v bolnicah. Tu je računati s povišanjem cen za 18 do 20 odstotkov. Zlasti pa še v Kranju zaradi pričetka poslovanja nove bolnišnice za ginekologijo in porodništvo. Zmogljivost nove bolnišnice se bo dvignila od 42 na 90 postelj. Računati je tudi na 15-od-stotno povečanje zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Novost glede . Pošiljanja zavarovanih oseb v zdravilišča pa je, da ni več potrebna odobritev zdravniške komisije, pač pa bolnika lahko pošlje v zdravilišče • lečeči zdravnik. K izdatkom, je prištevati tudi stroške za zdravila, porast zobozdravstvenih uslug, zvišanje cen ortopedskim Pripomočkom, prevozi in potni stroški, zboljšanje zdravstvenega stanja zavarovanih oseb in drugo. Precej izdatkov ima zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Skupščina je sprejela več sklepov, med njimi sklep o določitvi , stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, določen v višini 8 odstotkov kakor tudi sklep o višini dodatnega prispevka za zdravštvenov zavarovanje, ki ga plačujejo zavezanci osnovnega Prispevka za socialno zavarovanje. Pri sprejetju sklepa o višini regijskega dodatka za izvajanje službe zdravstvenega zavarovanja v letu 1965, ki se določi dodatek v višini 4,1 odstotka, je' skupščina Ugotovila, da je stopnja režijskega dodatka v Sloveniji razen Trbovelj v Kranju najnižja. Soglasno je skupščina osvojila sklep o višini sredstev oziroma dela prispevka, ki se odstopa zavezancem Prispevka, da izključujejo nadomestilo osebnega dohodka svojim delavcem v primeru bolezni, poškodbe in nege družinskega člana za Prvih 7 oziroma 30 koledarskih dni. Tako se del prispevka odstopa zavezancem, ki zaposlujejo do 50 delavcev za prvih 1 koledarskih dni, zavezancem z nad 50 zaposlenimi pa za prvih 30 koledarskih dni. Prispevek za povračilo stroškov zdravljenja v primeru poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni pa se določi po pano-Rah tako, da se vse gospodarske panoge razporedijo v tri nevarnostne razrede. Tako zadrži prvi nevarnostni razred 0,15 odstotka, drugi 0,10 odstotka, tretji pa 0,05 odstotka. Osnova za obračun zadržanega dela prispevka so bruto osebni dohodki. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je sprejela poslovnik za delo skupščine in več smernic o razmerjih med Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje Kranj in zdravstvenimi ustanovami glede sklepanja pogodb o zagotovitvi varstva zavarovanim osebam v letu 1965. DRAGO KASTELIC Hotel na Voglu, ki bo imel zmogljivost 120 ležišč, bo letos dograjeh Seja skupščine v Škof ji Loki Skofja Loka, 12. Januarja. Občinska skupščina Škofje Loke je sklicala sejo za jutri popoldne ob 16. uri. Na njej bodo odborniki nadaljevali delo seje, ki Je bila že 29. decembra lani. Vendar pa takrat niso uspeli obravnavati vseh problemov, ki so bili na dnevnem redu. Za jutrišnjo sejo je pripravljenih 9 točk dnevnega reda. Kar pa občane najbolj zanima, je prav gotovo predlog o dodelitvi gozdov družbene lastnine gospodarskim organizacijam, nadalje predlog o uvedbi skrajšanega de-lovnika v nekaterih gospodarskih organizacijah in podobno. — J. J. Skozi Gorenjsko je stekel električni vlak. Že mesec je tega. Tudi nekdanje »avstro-ogrske« vozove so zamenjali novi — udobni, mehki, čisti. In ondan je prav na takem vozu gorenjske proge prišlo do neprijetnega spora. Na sedežu je bila mlada razigrana družba. Eden izmed nina. Prvi, menda so ga imenovali Borut, pa si je stalno prekladal noge na sedežu, si /tončno prižgal cigareto, se zleknil na mehak naslanjač in dejal: »Molči, saj ni tvoje! Kaj te briga, če se zamaže in strga, udobnost je, standard!« Prizadeti se je znova oglasil. Trdil je, da je tako govorjenje nepravilno, da se je že sprevodnik hudoval nad takim početjem, da se je zadnjič starejši potnik zgražal, ko je nekdo čečkal po steni in po-y dobno. Nastal je pravi prepir. Večina se je s tem strinjala. Trdili so, da prav oni (menda Molči, saj ni tvoje teh je položil noge na sosednji sedež nasproti. »Ne obnašaj se tako!« ga je opozoril eden izmed družbe. »Kaj? Saj plačam mesečno!« je osorno zavrnil prvi in si z gumijastimi zimskimi čevlji uredil še udobnejše mesto na čisti, debeli tkanini nasprotnega sedeža. Družba se je razdelila v dva tabora. Eni so zagovarjali lepo obnašanje, dostojnost do sopotnikov in tudi pozornost do lepih vozov, ki so skupna last- so bili študentje) ne bi smeli dajati povod za take kritike sprevodnika in sopotnikov. Bonu se je razjezil. »Z vami, mevže upokojenske, se ne bom več vozil,« je dejal osorno. Vzel je vetrni jopič in debelo potoval ko iz plastične mase ter odšel v sosednji voz. Ostali so bili nekaj časa brez besede'. Potem so znova obsojali Borutovo početje in tudi njegovo užaljenost na njihove opombe. — K. M. Pravočasen start s turističnim izobraževanjem Na Bledu se že, kot nekaj let, pripravljajo na turistično vzgojo ter izobraževanje prebivalstva, zaposlenega v gostinstvu in turizmu. Doslej so zajeli v razne tečaje in seminarje te vrste precejšnje število državljanov, ki imajo na kakršenkoli način opravka s turizmom ali gostinstvom — bodisi da so zaposleni po hotelih ali trgovinah, v potovalnih uradih ali pa da nudijo turistične sobe gostom. Dosedanja praksa s turistično vzgojo prebivalstva je pokazala nekaj dobrih izkušenj in ugodnih rezultatov, še vedno pa je zajela premalo ljudi v organizirane tečaje. Doslej so prirejali tečaje največ na Bledu in to že nekaj let. Lani pa so prvikrat razširili tovrstno dejavnost tudi na druge kraje, zlasti na Bohinj in Radovljico. Bistveno vprašanje pri organizaciji in širjenju turistične vzgoje je prosrranvranjc snovi, ki naj bi jo obravnavali v turističnih seminarjih. Težava je v tem, ker ni pripravljenih nekih standardnih okvirnih programov, ki bi bili za obravnavo dovolj pristopni, življenjsko uporabni in na primerni strokovni višini. Obstoječi progra- mi namenjeni za gostinske šole in tečaji bj bili lahko organizatorjem le za v pomoč ter orientacijo, ne morejo pa jih uporabljati ali delati povsem po njih, ker je smoter tečajev za odrasle nekoliko drugačen, usmerjen predvsem na življenjsko uporabne ter informativno teme, ki naj zajamejo splošno problematiko turizma z ekonomskega ter kulturnega gledišča, Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Specializacija Iskrinega obrata v Sežani Pred dobrimi enajstimi leti se je v Sežani pričela proizvodnja sprejemnikov. Lokacijo v Sežani so izbrali zaradi izrazitega pasivnega kraja z velikim presežkom delovne sile, hkrati pa z velikimi možnostmi za hiter in skladen razvoj tovrstne industrije. Uspehi niso izostali. Proizvodnja je hitro naraščala ter je dosegla letos po količini že 90.000 različnih sprejemnikov v vrednosti skoraj 4 milijarde dinarjev bruto dohodkov. Lani so v obratu v Sežani pričeli z rekonstrukcijo, ki jo pa predvidoma nameravajo končati čez nekaj mesecev. S tem pa bo odprta obratu možnost za popolno specializacijo proizvodnje. Osvojitev podsestavov, montaža naprav za galvanizacijo, nabava nekaj novih strojev, vse to Je ustvarilo realno možnost za večjo mehanizacijo proizvodnje in spremembo tehnologije. Računajo, da bodo vsa ta prizadevanja pogojena Z možnostmi o pocenitvi proizvodnje. Podatek pa je zlasti važen zaradi tega, ker je tovarna zadnja leta poslovala na meji rentabilnosti in celo že z izgubo kljub visoki kvaliteti proizvodov. S specializacijo proizvodnje so v obratu dozoreli tudi pogoji za prehod na samostojen izračun po« slovanja, uvedbo lastnih finančnih administrativnih in kontrolnih služb. Nedavno so ob navzočnosti visokih gostov iz republike, občine in domačih predstavnikov proglasili dosedanji obrat pržanjske tovarne za novo trinajsto tovarno podjetja Iskra. 2e letos ima tovarna planirano proizvodnjo nad 100.000 sprejemnikov v glavnem uspele tipe letošnje serije sprejemnikov, kot so: Triglav, Opatija, Portorož, Bled, ki jim pa bodo sledili še nekateri novi prenosni transistorizirani tipi. S tem se bo vrednost bruto proizvodnje povzpela" na preko 4 milijarde dinarjev, močno pa bo tudi okrepila izvoz. V tovarni v Sežani je zaposlenih 461 ljudi in obstojajo možnosti, da bodo uresničili svoje planske zamisli. Vse to pa je seveda odvisno od dobav elektronskih sestavnih delov. Tež-koče z reprodukcijskim materialom pa so že znane, saj smo o njih že poročali. — D. K. ze 77 kandidatov Včeraj se je sestala občinska volilna komisija v Kranju, na kateri so v glavnem razpravljali o pripravah na zbore volivcev. Predvidevajo, da bodo zbori volivcev v drugi polovici februarja, ko se bodo volivci dokončno odločili o kandidatih Na seji so soglašali, da bi bila razprava na zborih volivcih zgolj o kandidatih za občane nezadostna in so se zato zedinili za koristnejšo in učinkovitejšo obliko. Izdata nameravajqo brošuro, v kateri bodo opisani vsestranski dosevki v mandatni dobi, nakazane osnove kadrovske politike in naloge za prehodno obdobje. V brošuri bo tudi pojasnjen postopek kandidiranja in samih volitev. Brošura bo natisnjena v približno 30.000 izvodih in jo bo že prve dni februarja prejela vsaka družina v kranjski občini. Podana bo torej dobra osnova občanom za razpravo na zborih volivcev, hkrati s tem pa bo povečano zanimanje za izbiro kandidatov. Do 9. januarja je občinska volilna komisija v Kranju sprejela kar 77 predlogov za kandidate, od tega je 13 žensk. Največ kandidatov je s srednješolsko izobrazbo (31) po strukturi zaposlitve pa prednjači j o inženirji in tehniki (24), pretežno večina kandidatov (34) pa je iz industrije in rudarstva. Tudi udeležencev NOV(27) je kar lepo število. Na seji so tudi ugotovili, da so bili do sedaj pri evidentiranju kandidatov zlasti delavna vodstva družbenopolitičnih organizacij, gaj so lc-ta predlagala večina kandidatov. Zato občinska volivna komisija sedaj pričakuje več predlogov s terena. D. K. Pazite na pse! Tudi letošnja zima hudo prizadene divjad. Visok sneg in mraz ter pomanjkanje hrane ne more nadomestiti skrb lovcev, ki skušajo divjadi pomagati in jo hraniti. Poleg vseh teh težav pa v tem času hudo napadajo divjad še nezavarovani psi. Kot so spo- V Torki J i pod Šmarje t no goro so letos nameravali dograditi vlečnico v dolžini 300 metrov. Številni smučarji so sicer razočarani, vendar se upajo na naslednje leto ročili! iz Lovske zveze za Gorenjsko, dobivajo tam vsakodnevno obvestila, da ffffl pa sv<>1u VABILA LONDON — MOSKVA Te dni se je zvedelo, da je britanski premier Wilson sprejel vabilo sovjetske vlade naj obišče Moskvo. Nasprotno pa je sprejel povabilo londonske vlade sovjetski premier Kosigin, da ,pride spomladi v London. SUEZ SE UVELJAVLJA V Kairu zatrjujejo, da ko In ni znašali dohodki od taks za prehod ladij skozi Sueški prekop 77.089.876 egiptovskih funtov. Pred nacionalizacijo pa so dosegli komaj polovico te vsote. NOV SATELIT V Sovjetski Zvezi so ponovno izstrelili nov satelit »Kosmos 52«. Zemljo obkroži v 89,5 minute. STAVKA V * PRISTANIŠČIH ZDA V ZDA je pričelo stavkati okrog 60 tisoč pristaniških delavcev. Stavkati so pričeli, ker delodajalci niso hoteli z njimi skleniti pogodb, kakršne so oni zahtevali. DVA POTRESA Te dni sta bila dva potresa. In sicer v Alžiriji in v Večji globini Jadranskega morja. V Alžiriji je ostalo po potresu okoli 17.800 ljudi brez strehe. ZASTARANJE VOJNIH ZLOČINOV- Nemški Bundestag bo ponovno vzel v pretres vprašanje nacističnih zločincev. Razpravljali bodo ali naj obvelja 6klep, da bi letos maja prenehali preganjati vojne zločince ali ne. Predsedstvo zveznega odbora Zveze 'združenj bor-oev NOV je predlagalo Zvezni .skupščini, da naj v naši zakonodaji odpravi predpise o zastaranju vojnih zločincev. PRELOŽENA KONFERENCA Kot 6o sporočili je druga konferenca -azijskih in afriških držav preložena. Prvotno so jo mislili organizirati v mesecu marcu. Sedaj pa 6o dali predlog za mesec maj. lf|TIHC Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes bo pretežno oblačno in v zahodni Sloveniji so že možne rahle padavine v obliki rosenja. Nevarnost poledice. Najnižje nočno temperature med minus 2 in minus 7 stopinj, najvišje dnevne med 0 in plus 5 stopinj. V naslednjih dneh so bo vreme še poslabšalo. Dež bo prešel v sneg. Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad južno Rusijo M pomika daljo proti zahodu. Nad naše kraje bo pričel pritekati ob jugozahodnih vetrovih toplejši zrak. Vreme včeraj ob 13. url: BrnikI — oblačno, temperatura minus 2 stopinji — zračni pritisk 1024 milibarov — pada. Jezersko — pretežno oblačno, temperatura 2 stopinji. Planica — oblačno, temperatura 3 stopinje. Triglav-Kre-darica — rahlo oblačno, temperatura minus 1 — piha severozahodni veter. Zadnja poročila o južnovlet-namski enoti z ameriškim svetovalcem, ki je zašla v zasedo uporniškega gibanja Vietkong, utrjujejo napovedi, da se je vojna v Južnem Vietnamu prenesla v neposredno bližino Sajgona. Hud poraz južnovietnamske vojske pri Binh Giu je pokazal, da se uporniki ne izmikajo več frontalncga napada in da so celo za ta način vojskovanja zdaj dovolj močni ln usposobljeni. Mnogi ameriški komentarji so" začeli to bitko vzpo-rejatl z znanim francoskim porazom pri Blen Fuju, ki je zapečatil francosko usodo v Aziji. Nekaj let trajajoča vojna v Južnem Vietnamu pravzaprav vedno bolj razkriva nemoč južnovietnamske vlade, da bi z vojaškimi sredstvi rešila sedanji soor. Številna dejstva zgovorno dokazujejo, da je vojaška moč nasprotnika vedno večja. Pripadniki osvobodilnega gibanja Vietkong, ki so jih pred tremi leti cenili na 18 tisoč mož, imajo danes v svojih vrstah že okoli 150 tisoč izvežbanih vojakov, ki se več ne odlikujejo samo z nenadnimi napadi ln hitrimi umiki, temveč sprejemajo tudi že borbo »Iz oči v oči«, številčno so sile Južnovietnamske vojske trenutno še močnejše, vendar je njihova borbena morala neprimerno slabša. Tudi v opremljenosti z orož- je uničevanje ljudi ln oporišč sovražnika. Smrt preži na vsakem koraku. Pripadniki Victkonga napadajo nenadoma, uničujejo prometne žile, rušijo mostove, skratka, prisotni so ob vsaki uri in povsod. V južnovietnamskl vojni je zdaj vvell Tavlor, k! Je tudi že predložil svoj tristopenjski načrt za »preusmeritev vojne sreče«. Kot prvo bi začeli z južniovletnamski-mi piloti in z njihovimi letali napadati glavna oskrbovalna središča v Severnem Vietnamu, ki oskrbujejo pripadnike Vietkonga Izgubljeno bojišče Jem ln z ostalo vojaško opremo južnovletnamska vojska nima več iste prednosti, kot Jo je Imela pred leti, saj so borci Victkonga v letih vojne zaplenili od sovražnika velike količine orožja in vojaške opreme. Vojne v Južnem Vietnamu generali ne vodijo na zemljevidih z zasedenim ozemljem. Zemljišče Je v južnovletnamskem načinu vojskovanja popolnoma izgubilo svoj prejšnji pomen. Vojna v Južnem Vietnamu se vodi s popolnoma drugačnimi cilji:' osnovno pravilo možno govoriti samo še o dveh variantah. Vedno več je treznih ln razsodnih ljudi, ki svetujejo politično rešitev z razgovori. Ta struja je v zadnjem času dobila tudi na veljavi v ZDA, čeprav je tam na odločilnih mestih še vedno slišati trde besede, da je Juž-novietnamsko vojsko treba nadaljevati z večjo podporo. Niso redki tudi taki, ki svetujejo večjo vključevanje ameriških . oboroženih sil. Za takšno nadaljevanje se predvsem zavzema ameriški vele poslanik v Sajgonu general Max- s potrebno hrano In orožjem. Ko bi bila ta naloga zadovoljivo opravljena, naj bi ameriška letala z ameriškimi piloti uničila glavna severnovletnamska Industrijska središča: večje tovarne, ki so vojaškega pomena, električne centrale In rafinerije nafte. V tretjem obdobju pa bi letalske napade še bolj stopnjevali in njihov cilj bi moral biti popolno gospodarsko uničenje Severnega Vietnama. N| treba posebej poudarjati, kako nevarni so tt načrti, saj bi uresničitev Tavlorjevlh zamisli prav gotovo privedla do resne vojne ne samo v azijskem prostoru, temveč najbrž tudi drugod. Videti je, da za sedaj Tavlorjeve točke na VVashlngton niso pretirano učinkovale. Johnson bo verjetno v svoji politiki ubral srednjo pot, čeprav je že nekaj senatorjev iz demokratske stranke med vrsticami govorilo v prid politične rešitve. Po drugi strani tudi zaostrovanja odnosov v neposredni soseščini Južnega Vietnama ne ustvarja ugodnih pogojev za skorajšnji mir v tem delu sveta. Mjudju in dogodki Nad štiri milijone škode Kranj, 12. januarja. V prvih desetih dneh novega leta se je pripetilo na Gorenjskem okoli trideset težjih in lažjih prometnih nesreč. Ce bi računali, bi videli, da so bile povprečno tri nesreće na dan. To je vsekakor veliko. Res, da so bili v teh dneh prazniki in da je na cesti bilo mnogo več prometa ter da je bila cesta največkrat zelo poledenela in zasnežena, vendar bi jih moralo biti vseeno manj. Samo zaradi poledenele in zasnežene ceste je bilo osemnaist prometnih nesreč. Seveda je bila tudi pri teh nesrečah »prisotna« manjša neprevidnost nekaterih voznikov. Ostale pa so buF /i-radi neprevidnosti voznikov samih. V Krizah nri Tržiču je nenadoma prisankal nasproti vozečemu osebnemu avtomobilu otrok z ročnimi sankami. Voznik se trčenju ni mogel izogniti. Otroka so pripeljali v 7D v Tržč, kjer so mu nudili prvo pomoč. Na Meji pri Kranju sta • se v teh dneh pripetili dve nesreči. Prva nesreča se je pripetila zaradi tega, ker je voznik osebnega avtomboila prestavil hitrost avtomobilskega mehanizma. Mislil je namreč, da voznik avtobusa vozi preveč po sredini. Zaradi tega ga je začelo zanašati in je ob kraju ceste obstal. Pri drugi nesreči pa je voznik zapeljal v nciznlužen sneg. Zaradi tega je vozilo potegnilo s ceste, se prevrnil prek nasipa na streho in končno obstal na boku. Osebni avtomobil, ki je vozil iz Kranjske gore, je na Belem polju zaradi izboklin na cesti, ki so ostale po soljenju zasnežene ceste, jc zaneslo na desno stran cestišča. V tem trenutku je pripeljal nasproti drug osebni avtomobil in je bilo trčenje neizbežno. Zaradi neprimerne hitrosti jc pričelo zanašati šoferja osebnega vozila pri nadvozu v Drulovki pri Kranju. Zaradi tega-je zapeljal s ceste. S seboj je imel tudi enoosno prikolico. Na Ljubljanski cesti v Kranju je zaradi poledenele ceste zaneslo avtobus, ki je zadel z zadnjim levim delom vozila v obcestni kamen. Dokaj srečno se je končala prometna nesreča v Medvodah. Ko se je voznica osebneca "avtomobila peljala skozi Medvode, je zaradi prevelike hitrosti prestavila hitrost iz večje v manjšo. Zaradi tega je zadnji del avtomobila,zaneslo v levo. S sprednjim dclom» pa je zdrsnila po pet metrov visokem nasipu na travnik. Dostavni avtomobil »kombi« je v Kranju na Koroški cesti zaradi vzvratne vožnje zaprl pot avtobusu, ki je pripeljal s Primsko-vega. Zaradi tega se šofer avtobusa ni mogel izogniti nesreči. Zadel je v zadnji vogel kombiia. Razen tega je bilo še veliko drugih prometnih nesreč. Na kraju poglejmo še, koliko je bilo pri vseh teh prometnih nesrečah gmotne škode. Skupno jc znašala nad štiri milijone in pol. Vsekakor je to velika vsota! Srečno lahko ugotavljamo, da ni bilo pri teh nesrečah kakšnih večjih telesnih poškodb. — JOSK Preveč ledena cesta Krnj, 12 januarja. — Po novoletnih praznikih se jc v Kranju pripetila še hujša nesreča, in sicer na Kolodvorski ulici. Do trčenja je prišlo med avtobusoma ■SAP »P. E. Gorenjska« iz. Kranja. Avtobus I.T 283-36 je pripeljal po Savskem mostu in zavijal v desni ostri ovinek v smeri železniške postaje. Nasprotno pa je pripeljal šofer drugega avtobusa KR 30-68. Ko jc pričel šofer avtobusa LJ 283-36 zavirati, ga je zaradi močne poledice zaneslo na levo stran cestišča. Pri tem pa jc prišlo do čelnega trčenja obeh avtobusov. V času trčenja jc bilo v prvem avtobusu 70 potnikov, v drugem pa 50. Dva potnika sta bila težje ranjena. Pripeljali so jih v ZD Kranj, kjer jim je dr. Novak nudil prvo pomoč, zatem pa so jih odpeljali v Ljubljano. Lažje pa je bilo ranjenih 18 potnikov, katerim so nudili prvo pomoč v ZD Kranj in v obratni ambulanti »Planika« pri dr. Pircu. Materialna škoda na vozilih znaša okoli milijon in pol dinarjev. — J. J. Kmalu po nesreči umrl Kranj, 12. januarja. — Poleg vseh teh nesreč se je pripetila v teh dneh tudi prometna nesreča, ki je terjala smrtni izid. V Kranju, v bližini Stošičevega spomenika na Koroški cesti, se je smrtno ponesrečil Lovro Mu-lej. Osebni avtomobil, ki ga je omenjeni vo/nik vo/il, jc peljal iz. Kranja proti Naklemu. Pri spomeniku ga jc pričelo zanašati, ker jc bila cesta močno poledenela. Najprej ga jc zaneslo z desne strani cestišča na levo. Tedaj pa je nasproti pripeljal voznik avtobusa Ljubljana—transport P. E. Jesenice, ki ga jc upravljal šofer D. T. Trčenic jc bilo neizbežno. Voznik osebnega avtomobila je bil hudo ranjen in so ua odpeljali V ZD Kranj, kief mu jc dr. Stanko Novak nudil prvo pomoč. Takoj zatem so sa odpeljal] v ljubljansko bolnišnico. Tu jc kmalu ranam podlegel. Prav tako sta bila ratijena njegov sopotnica — /ena in drugi sopotnik. Materialna škoda znaša 800 tisoč dinarjev. — J. J. Moistri vina pred sodiščem Kranj, 12. januarja. Danes se Je pričala pred senatom Okrožnep-a sodišča v Kraniu pod predsedstvom sodnika Vidimrfa razprava proti štlHm obtožencem pod-jetia »Vino Bled« z Bleda. Obtoženi so bili direktor pod-jotia G. B., rnčunovodla M. B. ter trgovska potnika tega nodletja S. š. in L S. Prva dva obtoženca sta 7. Bleda, tretll je iz Lesc In zadnli iz Komende. Vsi so bili obtoženi grabeža, zadnja dva pa tudi ponarelanja uradnih listin v pod let iu, Obravnava se je danes pričela In bo nredvidoma traiala nekai dni. Danes so zaslišali prve priče. Zaradi tena bomo več o tem dogodku poročali v eni izmed naslednjih številk. — J. J. Iskrine Zasuti tovarne v rudarji Indiii v Ušču -\adaljevanji' s 1. strani Pravočasen start s turističnim izobraževanjem etnografske in zgodovinske zanimivosti kraja, osnovne elemente turistično etike in odnosa do go-Bta ter podobne stvari. Pobudo za organizacijo turistične vzgojo je imela deslej delavska univerza v okviru svoje dejavnosti. Svoj delež bi morala k temu prispevati tudi gostinska Šola, ki ima nedvomno že precej izkušenj v izobraževalnovzuojnom delu tako s teoretičnim in praktičnim dolom. — Tečaje za gostince in zaposlene v sorodnih dejavnostih prirejajo navadno v mesecih februarju, marcu in aprilu, torej v času, ki je za gostince najbolj primeren. Uspeh pa bo mogoče zagotoviti le s pravočasnimi pripravami ter z dobro organizacijo. Kaže, da bo tako, saj so priprave že v teku. S Kompasom v Celovec! Svctovnnznana dunajska drsalna revija ponovno v Celovcu! KOMPAS bo organiziral od 24. februarja do 9. marca VSAK DAN enodnevne avtobusne izlete v CELOVEC Iz raznih krajev Gorenjske. Z JESENIC bo vozli v CELOVEC tudi posebni vlak! Udeleženci Izletov z Gorenjske bodo lahko potovali z obmejno dovolilnico! Zaradi velikega zanimanja se že danes prijavite pri KOMPASU! S tem si boste zagotovili mesto na izletu ln ne boste- zamudili priložnosti za ogled te edinstvene prireditve, v kateri bosta nastopala tudi svetovna prvaka v umetnem drsanju na ledu! Za delovne kolektive in organizacije bo KOMPAS organiziral tudi zaključene izlete! Vse informacije ln prijave za izlete v CELOVEC: KOMPAS KRANJ - BLED - JESENICE LJUBELJ Med donosne načine Izvoza sodi v svetovnem gospodarstvu gradnja objektov, naprav in tovarn v inozemstvu. Ta oblika Jc zlasti razvita in vpeljana v manj razvitih državah Afrike in Azije. Veliko držav se tega poslužuje, med njimi tudi naša. Sem sodi podjetje Iskra, ki je prešlo v tovrstni Izvoz. Z Indijskim podjetjem Aslan Eelctro-nlcs Co. Iz Bombava Je sklenilo pogodbo za b-gradnjo treh novih tovarn v Indiji, ki naj bi izdelovale elektronske sestavne dele: keramična telesca, ogljikove plastne uporabe in styroflex kondenzatorje. Po pogodbi bo podjetje Iskra indijskemu partnerju nudilo projekte, montažo, prlučitev strokovnega kadra In organizacijo celotne poizkusne proizvodnje. Večino strojev so v podjetju Iskra že izdelali in jih bodo po vsej verjetnosti še ta mesec poslali v Indijo. Drugo pošiljko, ki bo zaključena, pa bodo odposlali marca. Za prlučitev so v posameznih tovarnah podjetja Iskra že več mesecev skupine Indijskih Inženirjev, ki proučujejo posamezne faze proizvodnje, tehnološke postopke ter medfazne in končne kontrole. Rnr.cn tega podjetje Iskra proučuje še več takšnih ponudb z Inženirji v tujini. Podjetje pa Ima precej težav pri Izdelavi specialnih orodij, ker so dela pri investicijski izgradnji dveh tovarn orodij zaostala ln podjetje nima na razpolago dovolj velikih proizvodnih kapacitet. — D. K. V Naklem dobro urejena knjižnica V Naklem pri Kranju imajo zelo bogato in dobro urejeno knjižnico, ki ima kar 1067 lastnih knjig, odprta pa jc enkrat tedensko. Bralci pa si lahko izberejo tudi pestrejši izbor knjig iz. dveh potujočih kovčkov Osrednje knjižnice občine Kranj, ki se menjala vsake tri mesece. Tako je knjižnica redno izposojala 1350 knjig. Vseh bralcev ima knjižnica veliko število tako pri mlajših kakor tudi pri starejših vaščanih, kar priča podatek, da se je v enem letu kar 760 ljudi izposodilo njihove knjige. ' Pred kratkim so knjižnici kupili nekaj opreme, knjige pa t pomočjo inštruktorske skupine Osrednje knjižnice, preuredili po decimalni klasifikaciji. Knjžnica pa ima na voljo tudi vse časopise in revije, po katerih ljudje prav tako radi segajo. Ušče, 12. januarja — V nedeljo zvečer ob 19.45 je povzročila eksplozija kompresorja veliko rudarsko nesrečo v rudniku Ušće v Srbiji. Nastal jo nenaden požar. V tem delu rudnika je bilo takrat 16 rudarjev. Dvema ec je posrečilo rešiti, 14 pa jih je zasulo v globini 1600 metrov. Takoj po neisrečl so prihitele na kraj dogodka reševalne ekipe. 2al pa do danes £e niso tfitpele priti do rudarjev. To jim ovira predvsem gost dim in plin. Tako so se danes ponoči trije reševalci onesvestili. Eden izmed njih je v slabem zdravstvenem stanju. Ponoči so montirali ventilator, ki bo odvajal plinf in dim. Doslej je uspelo reševalcem priti sto metrov od mosta' sesutih rudarjev. Predvidevajo, da bodo kmalu uspeli priti do ponesrečencev. V času ko to poročamo, požar še vedno traja. — J. J. 1 • - ■■ . ■ .• 1111 l «— i I Novo nagradno žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1965 (<- J^^oS Vsak vlagatelj ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, Je lahko že na koncu Istega meseca izžreban za manjšo nagrado ali pa ga %' rf^L^J^ffi uPoS*evamo Pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj fi ^'~~~~^jM\ 50.000 din, bo lahko izžreban Se pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. i;4%rfflPf VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH: NA JESENICAH. V RADOVLJICI, SKOFJI LOKI IN TR2ICU SREDA, IManuarfa 19» Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # I? naših komun O Iz naših komun 55 Tujca" doma no, vmes pa jima je ušla kakšna po »gorjansko zarobljena« rov-tarska beseda. Nasproti njiju, pri isti mizi so sedeli trije mladinci, fantje. Vedeli so, da znata slovensko, a oni so se mučili govoriti nemško (kolikor so znali), jih prosili celo za cigareto, oziroma cigaro z nemško oznako na škatli. Onadva sta se jim posmehovala, medtem ko so fantje nadaljevali in ju občudovali, kako sta »fejst fanta«, koliko jmata denarja, onadva pa sta govorila, da imata avtomobila. (Drugi dan sem ju videl na avtobusni postaji pešačiti sem ter tja in čakati na avtobus), njuna obleka pa juni izkazovala kot dostojna tujca«.) To nam ponovno dokazuje, kako hlapčevski je včasih naš odnos do ljudi z drugim narečjem oziroma govorico, čeprav se po njihovih žilah pretaka slovenska kri. BELEŽKA Lep primer Okoli _2000 državljanov ljubljanskega okraja je v tujini. Največ jih je v Avstriji, Zahodni Nemčiji in Franciji. Povečini so v tujini po 3 leta in so v sosednjih državah kot sezonski delavci. Večina od njih je v tujini, da bi si izboljšali finančni položaj, dalje zaradi izpopolnjevanja v svojem poklicu, nekaj pa jih dela manj kot 1 leto v tujini pri Znancih, da bi si prislužili motor, avto, motorno kosilnico itd. Na te ljudi mi ne smemo pozabiti. Se vedno so naši državljani z dolžnostmi in s pravicami, z določeno obvezo do družbe oziroma drtave. Zato naj KO SZDL in ostale naše množične organizacije skrbe, da se stiki z njimi ne bodo Pretrgali, da jih ob priliki njihovega obiska v domovini vabimo na razgovor, jih seznanjamo z novostmi zaposlitve pri nas, z nastalimi spremembami, v domovini in podobno. V ta namen lahko organiziramo razne zabavne večere, piknike in zabave. Podobne prireditve je lani prejel obč. odbor SZDL Kranj, ker v Kranju nimamo izseljenske matice. Naša država ima dogovor s tujimi državami, da so naši državljani tudi v tujini zavarovani, da se jim štejejo leta v pokojnino. Prav tako je z devizami mogoče kupiti v naših trgovinah z 20-odstotnim popustom, zato se našim državljanom v tujini nudijo ugodne možnosti nakupovanja pri nas v domovini! Ob vsem tem pa lahko pridemo do pomislekov, da so sedeli v prvih vagon.h, so do-ninogo naših ljudi hodi v tujino bili manjše buške in modrice. "Samo zaradi »inozemstva«, da v Ko so potniki videli, da so jo tujini pozabljajo na domovino in £.e srečno »odnesli«, so se počasi v njej vidijo samo slabo in na napotili proti središču Kranja. Ve-naždh izdelkih najdejo kup napak. ^eli so namreč, da bo minilo naj-Hvalijo tuje izdelke, čeprav po- maT1j nekaj ur, da bo promet zo-tem ugotove, da je na njih znak pgt r(Xlno vzpostavljen, [jugoslovanske tovarne. Tuje pa je „ i ., . Večina potnikov je odšla na avtobusno postajo v Kranj. Iskali so najhitrejšo zvezo z Gomjesav-sko dolino. Takoj so uvideli, da bodo morali tudi tu dolgo čakati, ker je bilo zelo veliko ljudi. Nekdo od teh, ki so doživeli nesrečo, je vstopil v prometno pisarno in prometniku avtobusnega prometa obrazložil položaj. Sapov uslužbenec je brez kakršnihkoli ugovorov telefoniral (kam, ne vem) in ni minilo tri minute, ko je na avtobusno postajo pripeljal prazen avtobus SAP PE Gorenjska. Omenjeni avtobus je prišel zaradi tega, da odpelje omenjene potnike do Jesenic. Vsekakor je pri tem primeru pokazalo omenjeno podjetje veliko razumevanje do človeka, ki je potreben pomoči. Za nas ni važno ali je imelo podjetje s to vožnjo dobiček ali izgubo. Važno je to, da so se ti potniki hitro prepeljali do Jesenic in jim ni bilo treba čakati na redni avtobus. To je primer omenjenega podjetja, ki je vreden posnemanja, kajti s takim odnosom podjetja do potnikov si bo podjetje zlahka pridobilo simpatije vseh ljudi. — J. J. Velik stadion Strahov v Pragi, na katerem bo spartaklada Kompas na spartakiadi Letošnja Spartakiada 1965 v Pragi bo nadvse veličastna. Na njej bodo sodelovali tudi jugoslovanski športniki. Število nastopajočih bo okrog 134.000,- glavne prireditve pa bodo trajale od 1. do 4. julija 1965. Za izvedbo te velike in edinstvene športne manifestacije bodo vključeni številni športniki in bodo pričeli s pripravami že maja. Ze sedaj pa je znano, da je pripravljenih 13 skupnih vaj za mladino, odrasle, telovadce ter armado. Spartakiada je tudi srečanje lahkoatletov in gimnastikov. Prireditev bo na velikem ljudskem stadionu Strahov, ki lahko sprejme 225.000 gledalcev in hkrati lahko nastopa 33.000 telovadcev. Turistično podjetje Kompas Ljubljana bo z vsemi svojimi poslovalnicami organiziralo izlet v Prago in tako omogočilo obisk Spar-takiade. - D. K. Kot vsak dan je tudi na starega leta dan peljal električni motorni vlak iz Ljubljane proti Kranju. Malo pred Kranjem je trčil v tovorni vlak. V njem so bili povečini smučarji in turisti. Trčenje vlakov ni terjalo smrtnih in no večjih telesnih poškodb. Tisti, ki le!! Zgodi se, da se ljudje vračajo bolni in potem bremenijo naše socialno zavarovanje. ^Razumljivo! Mnogi opravljajo dela, katerih ne bi pri nas za nobeno ceno. Ne pomislimo, da so mnogi od njih živeli v podhranjenosti, stanovali v nemogočih stanovanjih itd. Vsako stvar je treba gledati z obeh strani, vsaka medalja ima dve Plati. Ko govorim o tem, bi rad Povedal primer, kakršnega lahko obsojamo in hkrati ugotovimo, kako majhna in borna je zavest ljudi in kako hlapčevski fle odnos nekaterih do tujcev. j Sedel sem v kranjski »mlečni restavraciji«. Pri mizi sta 6edela dva naša občana, dalj časa sta bila v Celovcu. Delata tam in Pogledat sta prišla, kako in kaj 5e pri nas, kako se imamo itd. Govorila sta polomljeno nemsči- Razočaranje Krvavcem Danes o stanovanjih Danes, v sredo, 13. januarja bo 20. redna seja sveta za komunalne zadeve občinske skupščine Kranj, ki bo po predvidenem dnevnem redu zelo zanimiva, saj bo obravnaval vrelo predlogov iz stanovanjskega področja, o delu hišnih svetov, o poslovnih prostorih, o najemnini za poslovne prostore, smetarino itd. Zanimiva pa bo vsekakor tudi razprava o izgradnji avtobusnih postajališč na območju občine Kranj. Kam vodi taka pot O kadrih, ki jih tako prlmanj- Prav to nas je napotilo k tc- starejših, je že staro. Prav zara- kuje v naši industriji, je bilo že mu, da pišemo o problemu TSS di tega se je občinska skupšči- vellko govora. Prav tako se zave- — Tehniška srednja šola (kovin- na Kranj pred leti odločila, da damo, da »mo pač sami krivi, če ske stroke) v Kranju, ki je bila ustanovi srednjo tehniško šolo v v našo industrijo ne prihaja do- ustanovljena leta 1961. Sola se je občinskem merilu, ki bi čez nekaj volj visoko kvalificiranih ljudi, namreč znašla v težkem in pre- let že dajala visoko kvalificirane Toda v nekaterih primerih, se za cej brezizhodnem položaju. Po- kadre, kateri bi zavzemali svoja izboljšanje pogojev, v katerih se goji, v katerih deluje, so tako sla- delovna mesta v gorenjskem in- šolajo ljudje, ki bodo prevtzell čez bi, da se celo postavlja vprašanje, dustrijskem bazenu. Prvo leto je nekaj let vodilna delovna mesta če je sploh še smiselpo prihodnje ■ bilo nekakšno poskusno obdobje, v tovarni, ne zmenimo, ter dopu- leto vpisati v prve letnike nove v katerem naj bi se pokazalo, če ščamo, da bodo vsled slabega zna- dijake. so možnosti za izvedbo te zami- nja, ki si ga bodo mladi ljudje Dejstvo, da tako na Gorenj- sli. Zato je bila ustanovljena le pridobili v letih svojega Studija, skem, kakor v ostalih predelih na- dve in pol-letna TSS, v kateri so v naših tovarnah nastajala še še republike primanjkuje stro- se šolali absolventi srednjih šol vprašanja kvalitete proizvodov, kovnih kadrov, ki bi i/.popolnjeva- druge stopnje. Ti so se razdelili organizacije proizvodnje, itd. li vrzeli, ki nastajajo z odhodom v elektro in strojni oddelek. Ker Težave s surovinami Ko gre leto h koncu, narede vsa podjetja enoletni obračun ter ugotove, kaj ln kako je bilo v preteklem letu. Kaj je bilo pozitivnega in kaj negativnega. Običajno delajo izračune o doseženem planu, o Izvozu, o vrednosti proizvodov, o devizah ... pod Minula lepa nedelja je privabila na vse pomembnejše smučarske kraje mnoge ljubitelje smučanja. Povsod so namreč zelo ugodni smučarski tereni, saj jo V višjih predelih tudi po več kot 1 meter snega. Nemalo pa so bili razočarani tisti, ki so se namenili na Krvavec. V nedeljo 6 ur ni vozila žičnica na Krvavec, ker ni bilo toka. Kakor so nam povedali na upravi krvavške žičnice, je za-v°ljo tega okoli 300 smučarjev od-fclo izpod krvavške žičnice, ne da bi se mogli smučati in povzpeti na smučišča Krvavca. Kje je bil vzrok, da toliko časa ni bilo toka, So ni ugotovljeno, pojasnjeno je bilo le toliko, da je nastala okvara na daljnovodu med Kranjem in Ljubljano. Kranjska podjetja so se letos borila s precejšnjimi težavami. Povsod, kjerkoli smo povprašali, moteno tekla, so nam govorili, da nimajo suro- 2e pred skoraj vin. Kje so vzroki? Skoraj vsa podjetja osnovne surovine uvažajo. Tako, da so zanje potrebne devize. Teh ni in tako tudi ni surovin. Vendar so skoraj vsa podjetja letošnji plan dosegla. V tovarni bombažnih izdelkov plan izvoza, celo presežen za v TEKSTILINDUSU so letošnji dvajset procentov. Na vprašanje, plan proizvodnje presegli. Prav zakaj letos plana niso dosegli, so tako je bil plan izvoza v vredno- mim dejali, da so bili glede tega, sti 1,800.000 dolarjev presežen za da ni bilo materiala, pač preveliki 27.000 dolarjev, kar obenem po- idealisti takrat, ko so si zastavili meni tudi 8,400.000 metrov blaga. plan. Kljub temu pa bi bilo sko- Kakor povsod drugod, so tudi tu raj odveč povedati, da ima to nastopile težave s surovinami, podjetje še izredno možnost raz- Bombaža ni bilo. Upajo pa, da bo širitve, saj so njegovi proizvodi, v prihodnjem letu ta problem tekstilni stroji, na tujem trgu, pa rešen in da bo proizvodnja ne- tudi na domačem, izredno iskani. V EKSOTERMU so plan Pred nastopom mladih glasbenikov v Kranju tovarna gumijevih izdelkov SAVA dosegla plan pcoizvodnje; 11.000 ton izdelkov, Prav tako so presegli plan izvoza; 1,178.000 dolarjev. Zanimivo jc4 da je ta kolektiv lani prešel na 42-urni teden. Obenem je bilo to podjetje še v rekonstrukciji. Povrh vsega pa, tako kakor povsod, tudi ni bilo pol meseca je segli, celo presegli za 9%. Vred pa, vsaj tako vse kaže, se je izkazalo, da so možnosti, da se uvede redna tehnična šola, so že prihodnje leto občinski možje sklenili, da se ta šola ustanovi- ter da jo bo financirala kranjska občina,/ki bo črpala sredstva za to iz sklada za šolstvo. Pozneje se je izkazalo, da bi bilo pravzaprav najbolje, če preide šola pod pokroviteljstvo tovarne »ISKRA«. Zato je šola prešla v sklop šol Solskcpa centra, ki so vključene v ta center, kot vir kadrov, ki naj bi izpopolnjevali vrste visoko kvalificiranih ter kvalticiranih delavcev v tovarni. S tem se je tudi spremenil namen šole, saj si je tovarna s tem, d°* da šolo financira, tudi zagotovi- la kadre za lastne potrebe. Prav zaradi tega je prišlo do sprememb učnih načrtov ter predmetnikov, kajti od takrat naprej, naj bi šola dajala predvsem kadre za finomehanično proizvodnjo. Vse to bi sicer na sami stvari ne spremenilo veliko, če bi ne bili pogoji, v katerih šola deluje, tako do skrajnosti slabi. Vse, kar Učenci kranjske glasbene šole se marljivo pripravljajo za javne nastope v letošnjem šolskem letu. Do sedaj so izvedli že 5 izven-šolskih nastopov, za RTV Ljubljana pa so posneli 1 spored za mladinsko oddajo pod naslovom Razigranost«. 19. uri bodo priredili v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju mladinski koncert, na katere-Omenimo naj še, da so na ob- ga vabijo vse ljubitelje glasbe, niočjih Krvavca v tem času izred- Spored koncerta bdo poleg go-no dobra smučišča in da bo pri- dalnega orkestra izvajali še soli-hodnji teden pričela voziti žičnica sti Iz oddelkov za klavir, violino, vlečnica. violončelo in solopetje. V preteklem šolskem letu so učenci kranjske glasbene šole izvedli 4 javne mladinske koncerte v Kranju, poleg teh pa še 73 izven-šolskih nastopov. Za mladinski oddelek RTV Ljubljana so posneli 2 sporeda. < Glasbena šola s tem svojim ši-V četrtek, dne 14. januarja ob rokim delovanjem močno širi glasbeno vzgojo med najširše plasti ljudskih množic. Upamo, da bo četrtkov nastop naših mladih glasbenikov deležen številnega obiska. —ar Čiščenje snega nos t njihovih izdelkov je bila lani pol milijarde dinarjev. V poletju so sicer imeli požar v svojih obratih na Polici, vendar so kljub temu svojim kupcem dobavljali, svoje proizvode točno po pogodbah. Prav tako so v tovarni IBI plan presegli za 29 procentov. V surovin. Vendar so plan dosegli tujini so prodali za 500.000 dolar- spada"~pod "to "šolo, so pravza in pravijo, da ga bodo v prihod- jev svojih proizvodov. Tudi oni p,-;u, samo razredi, v katerih di-njem letu zvišali za 12 %. tarnajo, da imajo težave s suro- jajg poslušajo teorijo strojne in Da so v zadnjem času izredno vinami, ki jih morajo uvažati za elektrotehnike. Delavnic, v kate-rentabilna manjša podjetja, je že devize, teh pa ni,_ kljub temu, da rm ^ sc dijaki spoznavali s prakso, ni. Tako propotrebnih prostorov, si šola v tej stavbi, kjer jc, tudi ne more urediti. Prostori, kjer sta dve šoli, namreč poklicna šola ter tehnična šola so veliko premajhni, da bi zadostovali potrebam, v katerih naj bi se šolali strokovni kadri. Jasen je tudi problem predavateljev (honorarnih), ki so vezani na svoje službe v tovarni ter lahko predavajo le ob dolečnih urah ter dnevih. Seveda, pa je znano tudi to, da je kvaliteta predavanj, ki jih podajajo honorarni predavatelji, slabša kot pa če predavajo redni predavatelji. Res je, da prvi povezujejo teorijo s prakso, vendar pa jc tudi res, V ponedeljek zvečer je bil v lo na osemletnih šolah, kakor pa cja jc človek po osemurnem delu Kranju redni letni občni zbormla- v srednjih in strokovnih. V teh utrujen in da vsak dodaten na-dinskega odseka PD Kranj, ki mu šolah in pa v delovnih organiza- por le še veliko bolj vpliva na je prisostvovalo nekaj nad 200 cijah bo treba delu mladine po- človeka. mladih planincev kranjske občine, svetiti še ve; jo skrb, zlasti tam, Sicer majhen, toda tak, da zgo-predvsem zastopnikov posameznih kjer je mnogo mladine zaposlene, vorno pokaže na spremembo sta-eekcij in številni predstavniki pla- pa si le-ta želi v naravo in pla- nja, je problem garderob. Garde ninskih organizacij. nine. Zelo dobro delajo take sek- Iz poročila in razpravo povze- cije v Tekstilindusu, Iskri in še v mamo, da je ta odsek vodilo kar nekaterih drugih kolektivih. V raz-25 izkušenih planincev in vodni- pravo je posegel tudi načelnik mla-kov, v samem odseku pa deluje dinske komisije pri PZ Slovenije okoli tisoč mladih planincev. Ima- Tomaž Bariovec in dal precej na-jo kar 12 sekcij in )U> 8 pionirskih potkov za nadaljnje delo, nadalje in 4 mladinske. Po številu in de- predstavnik Zveze prijateljev mladine Kranj, predstavniki GRS. rD iin drugi. Pred zaključkom zbora so izvolili nov 25 članski upravni odbor, nadzorni odbor in člane konvoje za sodelovanje z mladinskimi aktivi. Volitve so izvedli na povsem demokratičen način, kar daje odseku jamstvo, da bo tudi v bodo- znano. Prav to potrjujejo sicer svoje izvozne naloge v redu iz- skopi, toda vseeno taki, da potr- polnjuiejo. jujejo to dejstvo, podatki, ki smo Tu lahko končamo. Pcnvmo naj jih poiskali te dni v teh pod- le še to, da so kranjska podjetja jet jih. dosegla v preteklem letu lep Kolektiv tovarne Kovinar sicer uspeh, saj so kljub vsem težavam letos ni dosegel plana proizvod- svoje naloge izpolnila, nje. Začuda pa je bil dosežen B020 SPRAJC Mladi planinci v Kranju javnosti se delo tega mladinskega odseka, zlasti kar zadeva delo z najmlajšimi, uvršča med najboljše v Sloveniji. V teku mandatne dobe so izvedli mnoge akcije, izlete, planinske pohode, seminarje, tečaje in drugo. Zelo vestno so pomagali tudi pri prenosu gradbenega materiala za gradnjo planinske koče na Stolu, saj se je ene same akcije udeležilo kar 83 mladih kranjskih planincev. V razpravo je poseglo 16 disku-tantov, predvsem mlajših. Nekaj pa jih je bilo tudi iz vrst delovnih organizacij in srednješolske mladine. Zanimivo je omeniti, da j« precej bolj pestro in zanimivo de- robe, kjer bi diiaki v zimskih ter deževnih dnevih puščali svoje stvari, sploh nimajo. Prav tako obstaja le eno, veliko premajhno stranišče. In kar jo konec koncev tudi najtežje vprašanje, je to, da to šolo Obiskujejo a/.i.isko-afrKki Študentje. Tem hi morali zagotovil1 znatno boljše pogoje za študij, če bi hoteli da si pri nas na-( bero znanja, ki bi ga pozneje uspešno prenašali na ostale v svojih državah. Kje jc torej izhod Iz lega stanja? Edini, ki pa kakor kaže je na žalost neuresničljiv, naj bi bil i/hod v izgraditvi novih prosto- te tako delavno. Zavrteli pa so rov, ki naj bi bili zgrajeni samo jim tudi nekaj ozkotračnih barv- za to šolo. Le tako bi se rešil pro- nih filmov, ki so bili posneti izraznih akcij in dela tega odseka. Program za letošnje leto pa je tudi zelo obširen, vendar upajo, da ga bodo lahko izpolnili, zlasti še, ker so jim 6tarejši planinci obljubili vso pomoč in podpora blem. Toda, ker je tovarna prav sedaj v težavah, je misel na kaj takega skoraj nemogoča. Vprašajmo le, kakšno bo znanje ljudi, ki bodo dokončali to srednjo šo. lo. BOŽO ŠPRAJC Iz naših komun • Iz naših k omnn T t »t> š ! V» Ifommi 0 i/ naših komun © Iz naših komun €1 Iz naših komun ^ Iz naših komun €1 Iz naših komun Glas Dražgo- šanov Mč kaj spodbudno za dajalce privatnih turističnih sob O proslavah v spomin na zgodovinsko bitko Dnevno časopisje in radijske vesti so tudi letos opozorile javnost na praznovanje Selške doline ob spominu na veliko dražgo-ško bitko, ki je bila v dneh od 9. do 11. januarja 1942. leta. Toda te vesti so omenjale le lepe stvari, napak pa ni omenjal nihče. Tu omenjamo le največje napake, ki jih je čutilo prebivalstvo Dražgoš — torej tisti ljudje, ki so iz svoje sredine dali v dneh omenjene borbe, katere obletnico se spominjamo — kar dvainštiri-deset življenj in sodelovali s hrabrimi cankarjevci v takratnem boju. Organizatorji pa si še danes predstavljajo Dražgoše kot samostojno republiko. Res smo to bili v tistih težkih dneh, kjer nam ni nihče pomagal, danes pa nas smatrajo le drugi za to. Zakaj tako? Odgovor Dražgošanom ni znan. Komemoracije padlim domačinom In borcem Cankarjevega bataljona se na primer ni udeležil niti en član organizacije prireditve »►Po stezah partizanske Jelovice«. Čudno je tudi to, da se tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij niso potrudili v partizanske Dražgoše, čeprav je bilo vreme lepo in cesta prevozna. Zapostavljene pa se čutijo va-ščani tudi zato, ker iz precejšnjih sredstev, pripravljenih za to proslavo, niso bile deležne Dražgoše niti dinarja. Nihče ne misli obo-gateti na ta račun, toda vsaj skromne stroške, ki so v zvezi s tem spominskim dnem, bi morali organizatorji v prihodnje upoštevati. Najbolj pa je žalostna novica, da odgovorni ljudje ne upošteva- Živahen promet na kranjskih pločnikih jo resnega pomena tega praznovanja. Komu na čast so te prireditve? Mar ne herojskim bojem cankarjevcev proti okupatorju ter dražgoškim žrtvam? Zdaj pa na to pozabljamo in si za osnovo jemljemo športne prireditve. Lepe in hvale vredne so vse te stvari, toda najvažnejši bi moral biti spomin na žrtve. Zmogljivosti privatnih turističnih sob so v letu 1964 močno porasle v krajih radovljiške občine, tako na Bledu, v Bohinju, v Radovljici, Lescah in drugod. Občinska skupščina Radovljica je omogočila zasebnikom posojila Z ugodnimi pogoji vračanja. Akcija je zelo uspela, saj so se skupne prenočitvene zmogljivosti privatnih sob povečale od 2324 ležišč na 2976 — to je za 652 ali za 28 odstotkov. Kapacitete privatnih sob predstavljajo po novem 57 odstotkov vseh ležišč v radovljiški komuni v primerjavi z družbenim sektorjem gostinstva. Navzlic očitnemu porastu privatnih zmogljivosti v enem letu pa obisk gostov sorazmerno ni bil večji, nasprotno,-v letu 1964 je.bil celo manjši kot pa leto prej, in sicer za 7 odstotkov. V letu 1963 je bilo V sobah privatnega sektorja 101.180 nočnin, lani pa 98.873. Torej nazadovanje kljub tolikšne- Retečani za svoj kraj J V Retečah pri Skofji Loki bodo letos končali gradnjo železniške postaje, popravili vaške poti, uredili odtoke voda, popravili brvi preko Save. končali gradnjo kulturnega doma in namestili nove luči javne razsvetljave. Nabaviti nameravajo tudi snežni plug za čiščenje poti in se lotiti regulacije reke Sore. Seveda s pomočjo občinskih organov. Te potrebe so že večkrat poudarjali na zborih volivcev in tak je bil zaključek prve seje njihove krajevne skupnosti pred dnevi, ko so govorili o letošnjih nalogah. Seveda so pri vseh teh delih pripravljeni sami domačini sodelovati in prispevati. mu porastu ležišč. In kje je temu vzrok? V turističnih krogih pojasnjujejo, da je takšno nazadovanje posledica neorganizirane prodaje privatnih sob. Stvar pa je za posamezne dajalce sob, ki so lani s pomočjo posojila uredili in pripravili sobe za turiste, docela neprijetna, zlasti še za tiste, ki morda vso sezono niso imeli nobenega gosta. V praksi se pokaže tako, da imajo zagotovljen obisk le tisti dajalci sob, kj imajo stalne goste in iz leta v leto prihajajo k njim, medtem ko novinci teže dobijo goste. Najslabše jc bilo glede tega na Bledu, saj so tamkaj zabeležili lani v privatnem sektorju za 6775 manj nočnin kot prejšnje, leto. Torej je neizkoriščenost padla za 13 odstotkov, navzlic 46 odstotnemu porastu privatnih ležišč, in sicer od 1005 na 1467 postelj. — V Bohinju so kapacitete lani porasle za 27 odstotkov, medtem ko je izkoriščenost padla za 1 odstotek. V Radovljici se fond privatnih sob ni bistveno povečal: v letu 1S63 je znašal 730 ležišč, lani pa 769, medtem ko je število nočnin tudi nekoliko padlo. Spoštovani bralci! GLAS zopet organizira nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. Zakaj vrste na jeseniški pošti Kolektivi PTT bi radi ekono- bilne v Murski Soboti, N. mestu in Vrečo s to pošto odpelje avtobus mizirali svoje paslovanje. Zvezni Novi Gorici. O tem in splošni eko- podjetja Ljublj. — Transport... skupščini so že glede tega nekaj nomiki razglabljajo vsi kolektivi Po mestu in okolici pobiramo po- predlagali. Da bi zvedeli kaj več in predstavniški organi republike što dvakrat dnevno, in to ob 16. o tem, smo stopili k upravniku ter zveze. Toliko o organizaciji in in 18. uri, iz pisemskih nabiralni- detim v opozorilo in poziv, da se po,j-te na Jesenicah. Bavdek Alojz upravljanju PTT službe. kov na pošti pa vsake dve uri in take napake v prihodnje ne bodo j,am je povedal, da območje nji- »Zelo zanima prebivalce Jese- neposredno pred odpravo. Torej, hove pošte sega od Hruške do nic in okolice vaše poslovanje, kdor je s pisanjem kasen, naj pri- Potokov, v Ratečah, Kranjski go- Radi bi namreč vedeli, kdaj po- nese pismo do 19.30 v nabiralnik ki družbenopolitičnih organizacij: r'> Mojstrani in Žirovnici pa so šta odhaja in prihaja ter do kdaj na pošti, če želi, da bo še isti dan tudi samostojne pošte. Osnovno moramo oddati pismo, da gre še odpravljeno«, za SZDL Anton Jelene enoto upravljanja imajo v Radov- isti dan naprej«, smo vprašali Na vprašanje, s kakšnimi teža- Te vrstice naj bodo vsem priza- ponovile. Za vaščane Dražgoš predstavni- za ZB Jernej Lotrič za KS Ludvik Jelene za LPD Franc Lotrič ljici, sedež njihovega podjetja pa upravnika je v Kranju. Vseh podjetij v Sloveniji je 9, od katerih niso renta- Kratke z Jesenic VSE VEČ JEKLA V jeklarni železarne so v decembru presegli vse dosedanje uspcN he. Z obratovanjem šestih peči so naredili 29.785 ton surovega SM jekla. Če ne bi zadnje tri dni v mesecu proizvodnje oviral sneg, bi prav gotovo s takim načinom dela presegli 30.000 ton. Za letos so sprejeli predlog plana v višini 32.000 ton. KER NISO DELALI Na zadnji lanski seji občinske skupščine Jesenice sta svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in svet za turizem in gostinstvo predlagala ukinitev Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v zgornjesavski dolini. V obrazložitvi je bilo navedeno, da z delom hi opravičil svojega obstoja. Dolžnosti le-tega bo odslej opravljal Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo na Jesenicah. HRUSICA IN POTOKI Na občnem zboru turističnega društva so sklenili, da je treba v bodoče skrbeti predvsem za čimboljšo ureditev zunanjega videza Jesenic. Razen propagandnih ukrepov imajo v načrtu tudi ureditev kampov v bližini Hrušice in Potokov. Izvolili so nov odbor, kateremu bo predsedoval Franc Konobelj. Za dolgo in vztrajno delo so se zahvalili Janezu Cernetu in mu izročili v spomin skromno darilo. ŠOLA ZA MLADE SMUČARJE Vsak dan je vse živo smučarjev na Mesarjevi livadi nad železniško postajo na Jesenicah. SK Jesenice je zato na tem kraju predvidel smučarsko šolo za pionirje, ki se lahko vsak dan prijavijo na terenu. VEČER ZA ČLANE RK Novoletne sprejeme in družabne večere so organizirali za upokojence člane Rdečega križa terena Plavž v dvorani kurilnice Jesenice. Na Hrušici pa jc tak večer oziroma proslavo pripravil krajevni odbor ZB NOV. Obeh prireditev so se udeležili vsi povabljeni, ki so bili prirediteljem za to zelo hvaležni. ZAKLJUČNI RAČUNI HIŠNIH SVETOV Služba družbenega knjigovodstva Narodne banke Jesenice jc vse hišne svete obvestila o sestavi zaključnih računov za leto 1964. V hišah, kjer blagajniki vodijo finančno poslovanje, bodo morali narediti zaključne račune sami, kjer pa za hišni svet vodi to poslovanje servis krajevne skupnosti, ga bo izdelal le-ta. V vseh primerih pa bo treba prej popisati inventar. Zaključne račune morajo zbori stanovalcev sprejeti do konca januarja. SKORAJ PRAZEN TRG Zaradi mraza jc na jeseniškem trgu skoraj prazno. Zelenjave ni, ker bi zmrznila. Posamezniki iz okolice Kranja prodajajo ročno izdelane copate ter skuto in maslo, ki jo nosijo iz vasi okolice Bohinja ter Baške grape. vami imajo opraviti pri delu, je Zelo rad nam je pojasnil vse to. tov. upravnik dejal: »Največ jih Dejal je, da direktna pošta iz jc zaradi pomanjkljivih naslovov, Beograda, Zagreba ter Ljubljane ker tisti, ki se preselijo, ne puste prispe že zgodaj z ekspresnim na starem mestu novih naslovov, vlakom ob eni uri zjutraj, stro- so pa tudi primeri, da pošiljatelj kovno povedano z ambulanco označi ulico tako kot se je ime- št. 1. Ob 4.30 prispe- tudi že s novala pred 15. leti ali še prej. poštnim furgonom iz Ljubljane, ki Star kader je taki dostavi tudi se spotoma ustavi samo v Kranju, kos. ker vedo za spremembe. Ob tem času prispe s pošto tudi Zato podjetje stremi, da bi se vse dnevno časopisje. Ker je je- pismonoši ustalili. Zvišali so nji- seniška pošta prehodna, morajo hove prejemke in poskrbeli še za vso pošto presortirati po smereh 9 novih stanovanj na Plavžu, ki za Rateče, Most na Soči, kamor so zasedena, nova pa so že pred- jo odpeljejo vlaki še pred šesto videna. Njihovi osnovni prejem* uro. Za Žirovnico, Radovljico in ki znašajo 42.000 din. Nagrajeva- Bled, pa jo odpravijo z lastnim nje je urejeno po obsegu dela. furgonom. Nato predelajo lokalno Za merila je vzeto število storje- pošto po smereh raznašanja, ča.so- nih uslug, katerega se s prizadev- pise pa pripravijo za razna.šalce. nostjo da preseči. Za dostavo Torej naš list je na Jesenicah z bolj oddaljenim »stanovalcem« ostalim dnevnim časopisiem vred. vozijo raznašalci pošto z mopedi, Razlika je le v tem, da »Delo« za bližje pa so kolesi. . . Rekel je raznese jo posebej plačani razna- še, da jc pošta za poslovanje od- šalci, medtem ko Glas dostavljajo prta neprekinjeno od 7. do 18. ure, pismonoše z ostalo pošto. kljub temu pa prebivalci hodijo Se bolj kot prispela, nas zani- največ v $ani od 17. do 18. ure, ma odorava pošte. Včasih imamo ko imajo niihovi zaposleni veliko kaj nujnega, pa bi radi vedeli, dela z zaključki in odpravo. Zato kdaj isp pošta odoel.je 'n kdaj bo delo tačas ne more iti tako naglo na zaželenem mestu. »Dvakrat na od rok kot bi sicer v ostalem dan.« nam je poiasnil tov. Bav- času. ko se vsi uslužbenci moreio dek. »S furgonom, ki oberp vse posvetiti 'e uslugam, ki jih žele nošto do Kranja, gre ob 1R.40, za občani. Odoadle bi nepotrebne ka.snoie oddano, pa je uro;ena še vrste in čakanje, če bi hodili na odprava za Ljubljano ob 19.30. pošto po opravkih prej. Ob prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« Priznanje Selški dolini Železniki — 12. januarja — V soboto in nedeljo je bila tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos je bilo to tekmovanje izvedeno že osmič. Vsa tekmovanja — bilo jih je 33 — so bila izvedena v Železnikih, Selcah, na Lancovem pri Radovljici in v Kropi. Tekmovanj se je udeležilo okoli tisoč tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Najzanimivejši športni disciplini sta bili nočni slalom in biatlon. Prvega so izvedli v soboto zvečer v Železnikih. Udeležilo se ga je nad dva tisoč gledalcev. Na letošnji prireditvi so prvič izvedli tudi olimpijsko disciplino biatlon.' Istočasno je bilo to tudj republiško prvenstvo v tej športni disciplini. Letos so na tekmovanju sodelovale vse republiške reprezentance in reprezentance JLA. Glavnemu prireditvenemu odboru so nudile vso pomoč športne organizacije na področju, kjer je bilo tekmovanje, posebno pomoč pa je nudila tudi JLA. Po končanem tekmovanju so najvišji predstavniki naših smučarskih forumov dali organizatorjem prireditve »Po stezah partizanske Je-lovice«-vse priznanje. Veliko pomoč pa so dali tudi prebivalci Selške doline, ki so nudili vsem športnikom brezplačno stanovanje in oskrbo. — J. J. Skakalna šola v Skofji Loki V občini Skofja Loka se je ob prirejanju raznih smm-arskih tekmovanj pojavilo vprašanje po iz-prašanih smučarskih sodnikih. Saj jih je le nekaj in še ti vsi ne delajo aktivno. Zato je ObZTK Skofja Loka pripravila seminar za smučarske sodnike. Vodil ga je predstavnik Zbora" smučarskih so-, dnikov SZS Svetozar Guček, udeležilo pa se ga je 30 slušateljev. V začetku letošnjega leta pa je pred ustrezno komisijo uspešno opravilo izpite 25 slušateljev, 5 pa se izpita iz neznanih vzrokov ni udeležilo. Nekateri od teh, ki so opravili izpit, pa so se že spoprijeli z delom na terenu; ob priliki praznika partizanske Jelovice so svoje delo opravili zelo dobro. Obveščamo vse tiste, ki se zanimajo za skakalni šport na ob- Zazidalna načrta za območje Lesc in Radovljice Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Radovljica je predložil v obravnavo in sprejem zazidalna načrta za jugozahodni del Radovljice in za del Lesc. Oba zazidalna načrta je izdelal zavod za urbanizem v lanskem letu, občinska skupščina pa je osnutka razstavila Občanom. Oba predloga za zazidavo sta bila izdelana v skladu s splošnim urbanističnim načrtom. Občani so k osnutkoma izrekli vrsto tehtnih pripomb, ki jih je ponovno obravnaval pristojni svet ter jih predložil projektantu. Po ponovnih korekturah obeh osnutkov je svet za urbanizem predložil gradivo s predlogom zazidalnega območja v dokončno obravnavo in potrditev skupščini, ki bo o tem razpravljala prihod.nl torek na redni seji. Uspešna oblika dela Pred dnevi se je sešel na redno sejo novi krajevni odbor Socialistične zveze Bled. Za uspešnejše delo organizacije so na seji izvolili komisije za različna področja dela. Tako bodo v novem odboru SZDL na Bledu v prihodnje delale naslednje komisije: kadrovska, kulturna, ideološka, komisija za turizem in gostinstvo ter trgovino in komisija za gospodarstvo. Komisije niso bile izbrane zgolj iz formalnih razlogov, marveč na osnovi dosedanjih izkušenj in potreb. Praksa dela v komisijah se je uspešno uveljavila že v prejšnji mandatni dobi in kaže, da bo ta oblika v načinu dela prikladna še tudi za prihodnje. Iz železarne Na prostoru železarne, kjer leži okoli 30.000 ton sedaj neuporabljive fine rude, bodo spomladi postavili tri pristaniške žerjave. Z njimi bodo pripravljali vložek novim in starim pečem jeklarne. Da bodo mogli tu položiti tire za žerjave in za vagone pod njimi, so pričeli drobno rudo prevažati s kamioni v posušen prostor bivšega močvirja pred Borovi jami. Predvidevajo, da jo bodo prevažali mesec dni. močju Škofje Loke in okolice, da bo v okviru Ob ZTK Skofja Loka dvakrat tedensko od 11. 1. 1965 dalje skakalna šola. Sola se bo pričenjala ob 14. uri popoldne vsak ponedeljek in sredo, zborno mesto za začetnike in za tiste, ki so že aktivni in imajo skakalne smuči bo vedno v Vincarjih pod 20 m skakalnico. Solo bo vodil Andrej Tom in, absolvent VSTK. Ueležlut Drage podgane Na podlagi odloka 14/64 občine Jesenice, Uradni vestnik Gorenjske z dne 24. junija 1964 je bilo v novembru na terenu stanovanjske skupnosti »Sava« zastrupljcvanjc podgan in miši. Ob tej priliki so zapisali ime lastnika vsake stavbe in število strank v hiši. Toda za to delo jc prišel naknadno račun in to okrog 300 dinarjev. Ker imata dva moja soseda kokoši in sta sama v hiši, plačata 500 dinarjev. Moja stranka, ki je sama v podstrešnem stanovanju, in jaz v spodnjih prostorih ne gojiva nobenih domačih živali in ni nikjer najmanjše hrane za podgane, pa plačava obe skupaj 1.000 dinarjev. V odloku 14/64 2. člena prvi odstavek pravi: Dejanske stroške obvezne deratizacijo nosijo za stanovanjska poslopja in gospodar-ske^ stavbe — hišni sveti in lastniki stavb. Kakor pa je pojasnil tajnik stanovanjske skupnosti »Sava« tov. Burnik, pa bodo pri mesečnem plačilu stanovanj izterjevalci zahtevali od strank plačilo tudi za deratizacijo, ker jc denar hišnih svetov naložen v banki le za popravilo hiš. Ker pa je deratizacijo izvršil zavod za zdravstveno varstvo Kranj, bi predlagali prizadeti, da se nam bolj objasni, kdo je sedaj plačnik teh uslug, da se morebitne nepravilnosti odpravijo. Marija Pikon \ Jesenice Seminar za mladinske aktiviste v Bohinju V mladinskem centru v Bohinju so pričeli v torek, 12. januarja desetdnevni seminar za mlade politične delavce, člane samoupravnih organov v podjetjih, in za mladinske aktiviste. Seminar prireja občinski komite mladine Radovljica. Trajal bo deset dni. Urejen bo po internatskem sistemu. Udeleženci bodo obravnavali aktualna ekonomska in politična vprašanja in probleme organizacijske narave in še vrsto drugih aktualnih zadev. Obrinski komite mladine je tudi v preteklih letih organiziral več podobnih seminarjev za mlade člane. Težave s snegom Iz kamnoloma v Trebcžu niso mogli k apnenici železarne vse do srede dovažati dolomita, ker je bila cesta zasnežena. Zaradi pomanjkanja čistilnih naprav za sneg je buldožer SGP »Gradiš« razrinil zmrzel sneg v torek dopoldne. Tudi do kuhinje toplega obroka na Straži, so spotoma napravili pot, tako da so lahko prepeljali tja premog, ki ga je že manjkalo. SRFDA, 11. fanuarla 19M Prodam brejo ovco in 2000 k« Pšenične slame. Lahovče 13 121 Prodam dobro ohranjeno zakonsko spalnico z vložki, samsko spalnico, kuhinjsko opravo, opravo za jedilnico, hladilnik »Obodni« z garancijo. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure popoldan. Nasl. v ogl. oddelku B4 Prodam dva prašiča nad 20 kg težka. Sp. Otok 22, Radovljica 86 Prodam osebni avto fiat 1100. Cerklje 7!) 122 Prodam seno. Sitar Franc, Šenčur 284 123 Prodam večjo količino sladkejja sena in nekaj zimskih jabolk. Voglje 16, Šenčur. § 123 Prodam dva prašiča, 13ftkg težka. Voklo 30 124 Krajevna skupnost Kranj-Center v Kranju obvešča, da PRALNICA v Cankarjevi ulici 16, začne obratovati v ponedeljek, 18. januarja 1965. Prodam kravo s teletom ln zamenjam debelega prašiča za brejo svinjo. Spodnji Brniki 27 124 Prodam 6 pujskov po 6 tednov starih. Šmartno 28, Cerklje 125 'Prodam 5) prašičkov po 6 tednov starih, 20 m trdih drv in 2 metra hrastovih plohov. Zalog 38, Cerklje 126 ""Prodam 4 prašičke, 7 tednov stare in tlva po 25 k«. Pšenična polica 9, p. Cerklje 127 Prodam tri prašiče od 50-60 k)? tržke. Lahovče 26, Cerklje 128 Prodam prašiča za zakol. Zibert Janez, Suha 14, Kranj 123 Prodam prašiča za zakol. S p. Brniki 34. 130 Prodam 12 let staro kobilo od amerikanskega žrebca. Hitra za hojo. Naslov v oglasnem oddelku. 131 Prodam nov televizOT »BABA«. Voglje 61 132 Prodam motorno kosilnico, »Ro-taks«. Sp. Bela 7, Preddvor 133 Prodam 13 tednov brejo svinjo. Britof 52 134 Prodam kravo s teličkrom ln obračalnik za seno. Nasl. v ogl. odd, 135 Prodam 6 tednov stare pujske. Slatner, Ambrož- 7 pri Kranju 136 Prodam brejo kravo. Pozenjk 18, Cerklje 137 Prodam 6 prašičkov, 7 tednov stare. Cerklje 86 138 Prodam črno suknjo (srednje veliko). Naklo 47 139 Ugodno prodam dobro ohranjen avto VW. Naslov v oglasnem oddelku 140 Prodam dve zimski gumi za Hat 750. Visoko 52 141 Ugodno prodam termo peč. Naslov v oglasdem oddelku 142 Prodam prašiča za zakol. Jezerska cesta 55, Kranj 143 Prodam prašiča, 150 kg težkega. Olševck 11 Preddvor 144 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Jagodic, Stiska vas 10, Cerklje 145 Kupim nedograjeno, dograjeno hišo ali enodružinsko stanovanje. Ponudbe poslati pod »Plačljivo« 90 AERODROM LJUBLJANA — BRNIK podjetje za aerodromske usluge razpisuje natečaj za sledeča delovna mesta: L enega poklicnega GASILSKEGA TEHNIKA za šefa gasilske službe na mednarod. letališču Ljubljana — Brnik, 2. dva POKLICNA GASILCA I. razreda Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku podjetja. Prošnje z osebnimi podatki, podatki o gasilski kvalifikaciji in službovanju dostaviti do 15. januarja 1965 na naslov: »Aerodrom Ljubljana« Kranj p. p. 33 Svet obratne ambulante »Predilnica Jelovica« Skofja Loka, razpisuje delovno mesto finančno administrativnega uslužbenca s POGOJI: srednja strokovna izobrazba z znanjem administracije, strojepisja in finančno - materialnega knjigovodstva, z nekaj leti prakse pri opisanih delih. Osebni dohodki po Pravilniku o razdeljevanju osebnega dohodka obratne ambulante Predilnica Jelovica, Skofja Loka. Kandidati naj vlože pismene prošnje z opisom dosedanjega dela na Svet obratne ambulante Predilnica Jelovica, Skofja Loka do 30. 1. 1965. OBVESTILO KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVARO- VANJE JESENICE obvešča vse zavarovance, da je zaradi prilagajanja njihovemu prostemu času — SPREMENIL CAS SVOJEGA POSLOVANJA. Vljudno prosimo vse zavarovane osebe, ki imajo opravke v zavodu, da jih opravijo: v , * vsak ponedeljek od 8. do 12. ure vsako sredo od 12.30 do 15.30 in vsak petek od 8. do 12. ure. Sprememba delovnega časa za stranke je samo ob sredah, ki je bil prej od 13 30 do 17. urev sedaj pa kot je navedeno. S to spremembo je zavod pričel poslovati od 4. januarja 1965 dalje. Kupim okopalnlk. Pivka 23, Naklo 146 Kupim manjšo količino rži ali ječmena. Naslov v oglasnem oddelku 147 Kupim novejši pisalni stroj. Ponudbe poslati pod »čimprej« 148 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Naslov v ogl. odd. 149 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »VINO KRANJ«, Kranj, Mladinska 2, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. FINANČNI KNJIGOVODJA s popolno srednjo izobrazbo z najmanj 10-letno prakso v knjigovodstvu, ali popolno srednjestrokovno izobrazbo s 5-letno prakso v finančnem kn jigovodstvu. 2. FAKTURIST z administrativno šolo z neka; Jet prakse, lahko je tudi pripravnik. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe ali se /.glase osebno v tajništvu podjetja. Nastop je možen takoj. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Trgovina SIPAD Kranj Išče primerno skladišče pohištva v Kranju 105 K dvema solidnima družinskima članoma potrebujem starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu dnevno 4 do 5 ur. Plača dobra. Nastop 1. februarja. Oddati ponudbe pod »Bližina nebotičnika« 150 Vdovec, nad 60 let star, z. lastnim domom, samostojen in zdrav, želi spoznati nad 50 let staro, pridno ln pošteno ženo, ki Ima veselje do vrta. Ponudbe posla'1 pod »Prijeten dom« 151 Moški srednjih let želi spoznati pametno dekle. Oddati ponudbe pod »ženltev« 152 Zamenjam 20-celskl gumivoz za 16-colf.kega. Zg. Brniki 25 153 Sprejmemo trgovskega pomoč-nlka-co, takoj ali po dogovoru. Tttovina BOROVO Kranj. 154 Vzamem sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 155 Našel sem moško uro na Ko-krškem mostu. Britof 21 pri Kranju 156 Iščem sobo, prazno ali opremljeno, plačam tudi vnaprej. Ponudbe pod »Solidna« 157 NOVI PLESNI TEČAJI v delavskem domu v Kranju se začnejo v ponedeljek, 11. januarja (nadaljevalni tečaj), in torek, 12. januarja J,začetni tečaj), ob 18. uri 30 minut. Zveze z avtobusi ugodne. Prijavite se čimpreje.\ OBVESTILO Vsi potrošniki, ki so naročili oziroma kupili premog za svoja gospodinjstva od 1. aprila do 30. septembra 1964 ter ga prejeli šele od 1. do vključno 9. oktobra 1964 so upravičeni zahtevati, da se jim vrne 15 % od vrednosti plačanega premoga. Zahtevki se izplačujejo pri blagajni »Kuriva« na podlagi predloženih potrdil o vplačilu do vključno 23. januarja 1965. Zahtevkov po tem datumu ne bomo mosrll upoštevati. Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj, tel. 21-92 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom ln znancem, da je dotrpcl naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak BOHINC FIHP bivši gostilničar in posestnik / Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. jan. 1965 ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče V Presko. » Žalujoči: žena Ivanka, sin Janez, hčerka Olga por. Hribernik z družino, bratje ter družine Sušteršič, Bcnet in Jcsih Medvode, 12. januarja 1965 1 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75. 28 97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 dih bese da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zahvala Ob smrti dragega očeta in starega očeta METODA DEBELJAKA smo dolžni toplo zahvalo vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih utab. Lepa hvala tudi č. g. župniku Ivanu Kosu in zdravniku dr. Rešku za požrtvovalno zdravljenje njegove hude bolezni. Topla zahvala tudi .govorniku, po-vovodju in vsem sorodnikom in prijateljem ter Znancem/ ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče družine: Debeljak, Pinlar, Mihelač in Meglic Studeno, Selca, Zg. Otok, Radovljica, 10. januarja 1965 V KRANJU Poročili so se: Dominik Eržen, sprevodnik in Lidija Jemec, trgov* ska pombČoica; Albin Dolhar, skladiščnik in Rozalija Pipan, delavka; Jakob Govekar, monter in Ana Zaje, uslužbenka; Marijan Predovnik, veterinar in Slavna Repac1, devizni referent; Marin Danielov, trg. pomočnik in hana Vidic, sanitarni tehnik; Ciril Dri-novec, telefonist in Ljudmila Vidmar, administrativni teh. Franc Samt, monter in Marta Sclišnik, šivilja; Matevž Dežen, delavec in Marija Antoncic, delavka j Anton Markun sprevodnik in Matilda Zadravc, delavka; Stanislav Flori-jančič, brusilec in Antonija Go-iija, delavka; Bruno (Jvsenek- so-bopleskar in Ana Koz jek. delavka; Franc Zerovnik, delavec in Pavla Porovne, delavka; Vladimir Holc, telefonist" in Marjeta Črnivc, tkalka; Janez Grom, strojni tehnik in Anka Bratovič, tehnična risarka Umrli so: Ignac Gabi ič star 51 let; Anton Borovnica star 55 let, Jože Brenck star 71 let; Ana Maj-die stara 86 let; Antonija Petrcv-čič. stara 79 let; Marija Tratnik stara 79 let; Katarina ftilar stara 87 let; Janez Dolenc star 78 lel; Alojz Golob star pol leta; Antonija Jurjavčič stara 59 let; Vinko Vipotnik star 77 let; Ludvik Re-bernik star 50 let; Angela Rogelj stara 62 let Rodile so: Zofija Zelnik — dečka, Marija K u rat — dceka, Pavla Fistcr — dečka, Ana Tušar — dečku, Gabrijela J4pel j — deklico, Cecilija Belšak — dečka, Ana Sušnik — deklico, Ana Slibar — dečka, Matarina Trčck — dečka, Frančiška Krajnik — dečka. Ka-rolina Sulccr — deklico, Gabrijela Rozman — dečka, Marija ,le-zeršek — dečka, Marija Krajnik — dečka, Erika Bauman — dečka, Marija Petcrnclj — dečka, Ana Smrtnik — dečka, Karolina Kalan — deklico, Marija Blažič — deklico, Viktorija Delalut — dečka. Veronika Javh — dceka, Veronika Pernuš — dečka, Terezija Demšar — dečka, Marija C inč — deklico, Antonija Hafner — dečka, Helena Anko — deklico, Mo-gomila Mitič — dečka, hana Kavčič — deklico, Bernarda Kopač — deklico, Marija Jcraša — deklico, Frančiška Bcriša — deklico, Ivana Kavčič — dečka, Vida Hribernik — dečka, Metka Rozman — deklico, Ljudmila Cankar — dečka, Marija Cvek — dečka. Pavla Belci jan — deklico, Jožica Žerjav — deklico, Jožica Švsjcer — deklico, Ivanka Logar. - deklico, Frančiška Zcnkič deklico, Marija M: > j -rič — deklico, Alojzija Dormlg — dečka, Ivana Mik! — dečka, Marija Krmclj — deklico, Ivana Bodala i — deklico, Marija llass — deklico, Rozalija Sluhr ..... dečka, I'ena Vidic --- dceka. Marla Bhz-nik — deklico, l.avra Sovine — deCka, Milosavl jevič Vitoslava — dečka, Ivana Rogelj — dečka,, Kristina Pcrkič — dečka, Julija Jenko — dceka, Helena Gaber — deklico. Magda Ve-likonia *r deeka, Natalija Drak-sler — dečka, Doroteja Bukovac — deklico, Justina Frantar — deklico. Justina Frantar — deklico, Marija Kimpvec — dečka, Veroni-ki Orehek — deklico, Marija Dolenc — dečka, Stojanka Cvet kovic — dečka), Marija Velikan ja — deklico Kdaj jc čas za seje V Kranju je bilo v praksi, da 6o bile že vrsto let nazaj seje občinske skupščine ob četrtkih popoldan, izjemoma pri daljšem dnevnem redu pa so se pričele tudi tega dne v tednu dopoldan. Večkrat se zgodi, da 6e sej odborniki ne udeležijo iz najrazličnejših razlogov. Sedaj so se odločili, da bodo med člani občinske skupščine izvedli posebno anketo, na katero bodo odborniki odgovorili oz. dali predloge, kateri dan v tednu bi bil najprimernejši za seje občinske skupščine in ob katerem času, dopoldan ali popoldan. Verjetno, da bodo na ta način izbrali najboljši čas za seje in da bodo v bodoče še bolj obiskane kot doslej. Zadnja dni sem toliko hodil po terenu, da sem dobil vnetje kite na desni nogi in še nekatere druge nevšečnosti. Je pač tako, če jc človek za vse sam. Marjane nimam več, .moja bodoča sopotnica SO pa še ni vpeljala V delo. Zato tudi ni Čudno, da sem obolel. Sicer sem se pa z. zdravili, ki mi jih je predpisal moj zdravnik, toliko pozdravil, da sem lahko »nalovil« nekaj bodic. Oh, kolikokrat se trkamo po prsih, da smo Gorenjci zelo kulturni in gledališko izobraženi ljudje. Nikomur ne pitstimo, da bi nas pri tej stvari učil. Vendar pa tujec tega ne more potrdili. Posebno še, če slučajno zaide v kranjsko gledališko hišo. Pri večini predstav je komaj petina sedežev zasedenih. Vse ostalo pa je. »lUn«, Dve možnosti sta tu: ali so prireditve tako slabe aH pa smo ljudje preveč kulturni? Veste,' ko se človek loči od žene, rad večkrat zaide v kakšno gostišče. Tudi jaz* sem že trikrat zašel v tovrstne prostore. Popil sem ga le toliko, kolikor sem ga bil zares potreben. Tudi v restavraciji »Park« v Kranju sem bil gost. Ustavil sem se kar pri «šanku«, ker se za eno žganje ni Izplačalo sesti za mizo. Postrežen sem bil kar v redu. Ko SCffl prinesel čašico do ust, me je natakarica »knokautirala«. Ubogo žganje se je razlilo po plašču. Za seboj je pustilo sledove. Mislil sem, da se mi bo vsaj opravičila, če že drugo ne. Vendar sem zaslišal lepo vprašanje: »Si mogoče razbil kozarec?« Kar milo se mi |e storilo. Menda je eno veliko kuhano žganje le več vredno kot pa navaden kozarček. Na srečo se čaša ni razbila. Ostal pa sem brez žganja, Ponižno sem odšel iz restavracije z mislijo, da so drugod mnogo bolj prijazni. Sprehajal sem w p<> kranjskih ulicah. Premišljeval sem, kje bi lahko preživel nekaj prijetnih uric Kar naenkrat mi pade na misel beseda KINO. Seveda, v kino bom sel. Tu bom imel najmanj stroškov in se lepo se bom lahko zabaval. Dobil sem občutek, da hočejo Kranjčani postaviti svojevrsten rekord. Zc deset dni vrtijo v dveh kranjskih kinematografih dva filma. To sta »Grof Montc Chrisln« I. del in »Otroci kapitana Granta«. Prav hnajo! Zakaj bi morali vsi kinematografi tekmovali V lem, da bodo ljudem zavrteli čimveč različnih filmov? Nekdo naj bo izjema in naj tekmuje v nasprotnem smislu. Na kraju naj povem mojemu bralcu, ki mi je pisal, d i sem se oglasil na avtobusni postaji v Kranju. To povsem drži, da je peč topla, vendar ne toliko, da bi si mora' na njci Opeči prste. Marsikdo vidi včasih bolj vroče kol na je v resnici. Za konec lep pozdrav ■ vaS BODTčAR MIHA KLINAR: MESTA, CVSTE IN RAZCESTJA MIHA KIJ NAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA In otrok naj bi rastol in se učil življenja ob takem očetu? Ali bi ne postal nekoč sam tak? Ali ni potem edina rešitev, da vztraja pri svoji odločitvi, zapusti moža in se vrne z otrokom v Innsbruck? »Da, edina rešitev,« si je pritrdila. Otroku bo s svojim delom zagotovila mirno ustaljeno življenje. Razvijal se bo in rasel brez vzn emirja j oči h družinskih pretresov. Zato ne bo čakala do sedme zjutraj na možev prihod iz tiskarno. Ob petih bo vstala in z otrokom odšla. S prvim jutranjim vlakom morata zapustiti Trst. Tako je rnzmišljala in Sklenila, Potom jo je premagal ppanec. Prebudila so jo šele, ko so se odprla vrata. Spirva se ni spomnila, kje jc, in je mislila, da sanja, ko jc zagledala moža. »Stefi,« je rekel.nežno. Tedaj se je prebudil Slavko in v njeno začudenje takoj spoznal očeta. * Tata! Tata!- Je z ol.ro.sko ljubeznijo razširil rokee. »Slavko, moj Slavko!« ga jc Franc dvignil. , Otrok se ga je oklenil. »Tata! Mama! Moja! Moja!« »Tvoja! Tvoja!« an je poljubljal Frane. To jo jc premagalo. Zaihtela jc. »Ne joei, Stefi,« je sedel k njej na posteljo in z eno roko držal V naročju otroka, a /.drugo pobožal njo. »Začela bova znova. Tu v Trstu mi gre dobro in začela bova novo, zares novo življenje.« Nenadoma jI je postalo hudo, ker se je spomnila, kako malo ji Jo bilo do moža le ponoči in kako h oki si je zadnje čase mogla Utvarjati, da ga nc ljubi vee. Pa ga ljubi. Ljubi bolj kot kdajkoli... Pisala jo domov, da bosta s Slavkom Ostala pri Francu. Po»om so se preselili k Bajberlovim, ker jo bila (noževa podstrešni ca premajhna. Gospa Bajberlova ni pokazala ne t besedo ne na kakšen drug način, da ve, kaj je Stefi v minulih osmih mesecih pretrpela. Vesela je bila, da je zaplulo življenje njeno prijateljice zopet v miren tok in da ima Fedorle zopet dobro plačano zaposlitev. Ko se jo tik pred bo/.ičom vrnil z morja še njen mož in ji povedal, da bo odplul na morje šele februarja, je vzkliknila: »Knko lopo, da smo »opet vsi aJkup&J.« In res je bilo lepo. Moža sta šahirala ali pa debatirala. Oba sta bili socialista in tiste dni sta imela dovolj snovi za razpravljanje. Na socialistični konferenci v Ljubljani so prod dobrim moseeormsprro-jeli takoimonovano tivolsko resolucijo, s katero so tuka jtoj i soeia-bisti zavzeli svoj odnos do slovenskega ln jugoslovanskega narodnega vprašanja v, okviru podonavske monarhije, obenem pa se pripravljali na mednarodno socialistično konferenco balkanskih držav, ki bo zasedala v prvi polovici januarja v glavnem mestu Srbije, v Beogradu, kamor.eo slovenski socialist] delegirali dr. Henrika Turno. Medtem, ko sta moža politizirala, sta ženi šivali za svoja otroka — za Slavka in Ivančka, ki sta postala prava prijatelja in sta imela rada drug drugega. Stefi jc že imela šivalni stroj, ki so ga ji skupaj1 s skrinjo poslali iz Innsbrucka, in je za Novo leto sešila za oba otroka novi mornarski oblekci. »Zdaj bomo pri hiši kar trije mornarji«, je rekel gospod Bajber-le, ko je na Silvcstrovo popoldan zagledal oba otroka v novih oblck-cah. Zvečer so silvestrovali doma. Bil je vesel večer. Stefi je v šali vprašala gospo Bajberlovo, če je kdaj ljubosumna, kadar je mož na plovbi in se ladja ustavlja v tujih pristaniščih. »Ljubosumna?« se je gospa nasmehnila. »Zene mornarjev za ljubosumje nimamo časa. Vsaj takrat ne, kadar imamo može doma,« se je nasmejala in ljubeče pogledala moža. Ko je ura udarila polnoči, in je ugasnila luč, so vstali in dvignili čaše. Ob zadnjem udarcu, ko se je luč zopet prižgala, so trčili in si nazdravili za srečno novo leto. -Mirno morje na morju in na kopnem,« je nazdravil ladijski strojnik in poljubil ženo. Tudi Franc in Stefi ista se poljubila. Začelo se jo leto 1910. Začelo se jo t ljubeznijo in Stefi je zopet verovala v srreo. »Srečni smo, mama«, je za Novo leto pisala domov. Prvi januarski dnevi so bili sončni ln mili, kakor da se je že začela pomlad, Bližala se jo tretja obletnica njune poroke in z. možem sta sklenila, da bosta pripravila majhen praznik in povabila tudi Hajberlova. Dm prod praznikom so je vreme nenadoma spremenilo. Po tržaških ulicah jo zavijala burja. Morje je bilo razburkano. Valovi so se drobili in ječali pod stružnico burje, iz.pod katere so pršel! ostri beli opilki. Na samo obletnico pa se je burja še bolj razdivjala. < »Take burji' se njftefti doživela«, je rekla Stefi pri večerji, ko je burja zavijala po ulici in se zaganjala v hišo, kakor da hoče odnesti mesto. »To še ni nič«, je rekla gospa Bajborle in pripovedovala, da je pred šestimi leti divjala s tako silo, da so valovi na morju dosegali višino hiš in udarjali čez obalo, kakor da bo morje zdaj zdaj preplavilo vse mesto. Cel teden od It. do 1.1. februarja so bile ulice kakor izumrle. V pristanišču /aisidrane ladje Verni«, Graf Wurmbrand, Leda in Dubrovnik so se Iztrgale t verig, izolski parnik Isolano na Riva doi pescatori je vrglo ob breg, da se je Uv.ko poškodoval. Pulj-ski parnik Arsa je iztrgalo od pomola im ga zaneslo proti svetilniku, kjer je udaril ob parnik Pore in mu stri bok. Pristaniške naprave so bile močno poškodovane, predvsem na pomolu San Carlo. Cesta proti Mira m aru in pred mornarsko bolnišnico Svetega Jerneja sta bili preplavljeni. Se huje pa je bilo pred dvajsetimi leti, ko je bilo gospe Bajberle šest let. Takrat je burja odtrgala neko ladjo "od brega in jo potopila. Samo nekaj mornarjev se je rešilo.. Drugi so utonili. . \ FC GLAS 61. »Ustavimo se za kakšen dan, da se mule malo odpočljejo,« Je predlagal Bili. »Ogledali si bomo mesto in izbrali zemljišče, ki ga bomo kupili, ko bomo bogati. Kasneje bomo potovali naprej.« Den-ver je bil poln ljudstva. Videli so Mehikance s širokimi klobuki in preprogami čez ramena, Indijance, ogrnjene v pisane preproge, belce v raznih krojih in oblačilih, na drugem koncu mesta pa taborišče Indijancev plemena Arapaho. Na nasprotnem bregu reke je bilo mesto Auraria, pravzaprav veliko in začasno taborišče iz surovih desk in kolib. Tu se je na ozkih ulicah gnetlo še več ljudi. 62. Naslednjega dne so krenili za drugimi in prispeli do Pikes-1'caka, kjer so pričeli kopati po bližnjih obronkih ali izpirati zlati pesek gorskih potokov. Niso si dali miru in nove vesti so jih nenehno gnale iz kraja v kraj. Zmanjkalo je denarja, zaloge so pošle, zato so morali prodati mule in voz, da so sc mogli prehraniti. A tudi ta izkupiček jim ni dolgo pomagal, ker so bile cene za hrano nedosegljivo visoke. Bili je trpko ugotovil: »Morda je imel prav tisti, ki je rekel, da bi tu človek prej obogatel s krompirjevim, kakor z zlatim poljem. Sreča nas jc popolnoma zapustila.« 63. Glad je vso trojico prisilil, da so opustili brezuspešno iskanje zlata in sklenili, da se vrnejo. Videli so mnogo voz, ki so se vračali proti vzhodu. »Pot po preriji bo predolga.« jc ugotovil Bili, »kaj, ko bi se na splavu spustili po reki?« Billova tovariša sta pristala in takoj so začeli sekati drevesa in sestavljati splav. Tako bi se po reki pripeljali do Missourija in se nato spustili do Leavemvortha. Prvih pet dni je šlo vse po sreči in opravili so precejšen del poli. Šestega dne so zavozili v brzice, ki so metale slabo zložen splav sem in tja, dokler ga niso razbile. Sport • Sport # Sport # Spart # Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Sport • Sport • Sport • Šport 0 Šport # Spo Kranjski nogometaši med odmorom Na tradicionalni prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« je bila zelo Številna udeležba tekačev Milan Kraševec, trener nogometašev Triglava, je v razgovoru po-•vedal nekaj »počitniških« novic iz nogometnega kluba Triglav in pojasnil, kako mislijo nogometaši zastaviti v spomladanskem delu sezone. Igralci sedaj po.Mvajo v zasluženom odmoru, vodstvo kluba pa že ima skrbi. Misliti morajo namreč na soomladanske priprave pred začetkom sezone. Igralci bodo pričeli 15. januarja trenirati v telovadnici kranjske gimnazjje dvakrat tedensko. V začetku februarja se bodo preselili na prosto, trenirali pa bodo trikrat tedensko. Marca se bodo s primorskimi klubi vsako nedeljo spoprijeli v prijateljski tekmi. V enajstorici letos ne bo sorememb. Pričela bosta igrati tudi Bajželj in Klemenčič, če ne bo prišlo spet do kakšnega spora z vodstvom. Ta dva igralca sta bila v jesenskem delu kaznovana. Kazni sta bili strogi; Bajželj ni smel igrati 3 mesece, Klemenčič pa 4 mesece. Na nedavnem občnem zboru so precej razpravljali o sredstvih, ki so glavni problem vsega kranj-\ skega športa. Toda iz razprave je bilo slišati, da se bo obrnilo na bolje. Jesenski del sezone je kranjske nogometaše spremljala smola. Izgubili so nekaj točk, ki bi jih z resnejšim delom zlahka pridobili. Tega je nekaj krivo vodstvo, še več pa igralci sami. Nekajkrat je prišlo do sporov med igralci in vodstvom, ki je med svojim delom včasih »zaspalo«. Z novim odborom bodo skušali v Kranju za- četi tako, da se bodo igralci in odborniki pogosteje sestajali. Ce bodo načrte o resnem delu tudi uresničili, lahko v Kranju pričakujemo boljši nogomet, kot smo ga vajeni gledati. Vsekakor bi bil lep uspeh, če bi klubsko vitrino krasila trofeja, ki so ji bili že zelo blizu. Nogometaše bo še naprej vadil nokr^nji igralec Triglava Milan Kraševec, ki z vernim delom zadovoljivo opravlja trenerske posle. Z njim mso zadovoljni samo igralci in vodstvo, ampak so o njem pohvalno izražajo tudi gledalci. — Bojan, Klemenčič Velik uspeh kranjskih skakalcev v Avstriji Množičnost in kvaliteta Tradicionalno tekmovanj© »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na slavno dražgosko bitko pred 23 leti, je bilo letos v znamenju kvalitete in množičnosti. Med nastopajočimi, ki jih je bilo okrog 1000, je bila vrsta naših najboljših tekačev, alpskih smučarjev in sankačev. Na prvem republiškem prvenstvu v bialtonu, ki je bilo v soboto dopoldne, je nastopilo 29 tekmovalcev in 5 moštev. V novi zim-sfleo-sportni disciplini so se pomerili skoraj vsi naši najboljši tekači. Med vsemi je bil najhitrejši Kranjčan Roman Seljak, ki je poleg tega tudi solidno streljal. Rezultati: 1. Seljak (Triglav) 1;28:31, 2. Peternel (Enotnost/ 1;30:07, 3. Kobilica (JLA) 1;30:12, 4. Kerštajn (JLA) 1;32:33, 5. Kalan (Gorje) 1;35:35, 6. Matjaž (Planica) 1;36:46, 7. Grašič (Triglav) 1)37:34, 8. J. Pavčič (Enotnost) 1;39:12, 9. Rajšp (Enotnost) 1;40:12, 10. Erjavec (Idrija) 1;40:34; ekipno: 1. Enotnost (Peternel, J. Pavčjič, Rajšp) 4:49:31, 2. Triglav (Seljak, Grašič, Nunar) 4;50:07, 3. JLA (Kobilica, Kerštajn, Tišov) 4;54:10. Prihodnje leto bo v Železnikih državno prvenstvo v biatlonu. Proga bo lažja kot je bila letos. V Selcah je bilo prav tako že v soboto dopoldne republiško mladinsko prvenstvo v sankanju. Proga, ki je bila odlično pripravljena, je bila dolga 1050 metrov ter je imela 135 metrov višinske razlike in 12 umetno narejenih zavojev. Rezultati — mladinci: 1. Meglic (Tržič) 5:14,0, 2. Rozman (Bohinj. Bistrica) 5:15,5, 3. Carman (Jesenice) 5:18,1, mladinke: Ahačič (Begunje) 5:51.4, 2. Blejc (Jesenice) 6:08,9, 3. Znidaršič (Tržič) 6:32,2. Na tradicionalnom pionirskem prvenstvu gorenjskih osnovnih šol v teku v Lancovem pri Radovljici je nastopilo več kot 200 mladih smučarjev, med njimi jih je bilo največ iz Bohinjske Bistrice. Rezultati: pionirji — 1. Janša (Bled) 5:05, 2'. Simunič (Gorje) 5:12, 3. Celik (Bohinjska Bistrica) 5:38, pionirke: 1. Podlipnik (Bohinjska Bistrica) 6:35, 2. Janša (Bled) 6:54, 3. Pogačar (Gorjo) 7:0,1, ekipno — pionirji: 1. Bohinjska Bistrica 16:38, 2. Bled 17:02, 3. Gorje 17:15; pionirke: 1. Boh. Bistrica 21:15, 2. Gorje 21:48, 3. Bled 22:40. Sobotnega nočnegta slaloma v Železnikih se je udeležilo okrog 100 tekmovalcev. Na tem tekmovanju je prvič, odkar je v JLA, nastopil najboljši jugoslovanski smučar Peter Lakota z Jesenic. Kljub pomanjkanju treninga se jo z odlično drugo vožnjo uvrstil na 4. masto. Rezultati - člani: 1. Pustcslom-šek (JLA) 80,3, 2. J. Cop (Jesen i oe) 82.1, 3.Zajoo (Enotnost) 82,4. 4. Lakota (JLA) 82,8. 5. Jakoftč (Jesenice) 84,8, 6. Detiček (JLA) 85.'?, 7. Rakovič (Triglav) 86 3, 8. O'ab-nik (Tržič) 8(5.5; mladinci: 1. Po-nikvar (Jesenice) 87,5, 2. Legondor (Skofja Loka) 91,3, 3. Klemenčič (Tržič) 92,6, 4. Laibacher (Tržič) 98.2, 5. Mlejnik (Skofja Loka) 105,1; mladinke: 1. Kleindinst (Jesenice) 147,0, 2. Rakelj (Blejska Dobrava) 153,9. Najživahnejše je bilo v Železnikih v nedeljo dopoldne, ko je bil na sporedu ekipni patruljni tek. Med republiškimi reprezentancami je prepričljivo zmagala Slovenija, od športnih organizacij vpa je bil najboljši Triglav. Rezultati: člani — republiške reprezentance: 1. Slovenija (J. Pavčič, Koventar, Kalan) 1;01:56, 2. JLA 1;06:06, 3. Crna gora 1;14:51, 4. Makedonija 1;26:31, 5. Srbija 1;27:05, 6. Hrvatska 1;29:43; športne org^ni/acije: 1. Triglav (Seljak, Grašič, G. Kordež) 1;02:59, 2. Enotnost 1;06:13, 3. Ihan 1;10:27, 4. Dol 1;11:27, 5. Ob ZTK Jasenice 1*11:47; družbene organizacije: 1. ZROP Litostroj 44:03, 2. ZROP Ravne 44:09, 3. SZDL Dol 46:31, starejši: 1. Jasenice (Prezelj, Oblak, Pogačnik) 45:25, 2. Dol 55:08; mladinci — športne organizacije: 1. Gorje (Dor-nik, Jakopič, Bolčina) 37:21, 2. Dol 40:57, 3. Triglav 41:07, 4. Fužinar 41:45, -5. Jasenice 46:26; družbene organizacije: 1. PV Kranj (Grašič, Lotrič, Mulej) 44:48, 2. ZMS Ihan 46:01, 3. PV Radovljica 52:08. V Selcah je bilo v nedeljo množično sankaško tekmovanje z navadnimi in tekmovalnimi sanmi. Rezultati:' tekmovalne sani — člani: 1. Klinar (Jasenice) 2:28,1, 2. Rozman (Bohinj) 2:29.1. 3. Rev (Žirovnica) 2:32,7: starejši člani: Horvat (Jesenice) 2:32.4, 2. Teran (Tržič) 2:44.9. 3. Česen (Tržič) 2:45.9 3. Eržen (Selca) 3:03.2; mladinci: Rozman (Rohini) 2. Morič (Jesenice) 2:31.0. 3. Bolčina (Bohinj) 2:31.7; mladinke: 1. Ahačič (Begunje) 2:45,0. 2. Demšar (Jesenice) 3:03.3, 3. Brejc (Jesenice) 3:07,0; dvosedi: 1. Eržen — Potočnik (Selca) 1:30,1, 2. Rev — Kajdiš (Žirovnica) 1:32,0, 3. Rozman — Rozman (Bohinj) 1:32,9. navadne sani — člani: 1. Ahačič (Tržič) 1:32,1. 2. Svab (Tržič) 1:33,5, 3. Noč (Kropa )1:35,2; članice: Tišler (Tržič) 1:45,5, 2. Kopač (Tržič) 1:53.0, 3. Godnov (Tržič) 1:55,4: mladinci: 1. Bumik (Jesenice) 1:45,8, 2. Steferin (Jesenice) 1:51,1, 3. Zontar (Tržič) 1:55,9, mladinke: Rejc (Selca) 1:57,0, 2. Meglic (Tržiča 2:00,8, 3. Leben (Selca) 2:02,0; dvosedi: 1. Smolej — Ravan (Jasenice) 1:45,0; sametozne sani: 1. Niko — Železniki (Benedičič, Vrhunc, Benedi-čič, Triler) 1:53,5. V Kropi so tekmovali v skokih. Nastopilo je 85 skakalcev iz 20 klubov. Rezultati - člani: 1. Tolar (Port-nart) 212,9 (33,5. m, 37 m); starejši mladinci: I. Zemva (Bled) 211.4 (34 m, 38 m); mlajši mladinci 1. Bizjak (Kropa) 199,5 (32,5 m, 35,5 m). V nedeljo je v Zahomcu (Avstrija) nastopila na tradicionalnem mednarodnem mladinskem tekmovanju tudi slovenska mladinska reprezentanca v smučarskih skokih, v kateri so bili tudi trije Ki-anjčani: Mesec, Bogataj in Vrtačnlk. V konkurenci 38 mladincev so zasedli odlična mesta. Marjan Mesec je bil drugi, čeprav je nastopil bolan, Bogataj pa četrti. Uspeh bi bil lahko še popolnejši, če ne bi obadva zapravila lepe priložnosti v prvi seriji. Bogataj je imel namreč najdaljši skok serije, a Je žal padel. Skoda da v nedeljo nI mogel nastopiti še Tine Vrtačnik, ki je letos v zelo dobri formi. Na treningu v soboto si je namreč poškodoval nogo in tako ga nismo videli med nastopajočimi. V konkurenci mlajših mladincev pa sta bila Bizjak in Pudgar (oba iz Crne) prva, odroma druga. Uspeh je še toliko bolj po- memben, ker mladinska reprezentanca ni nastopila v popolni zasedbi, saj sta manjkala Štefančlč in Male j, ki sta nastopila v članski konkurenci na ljubljanski tekmi, kjer pa ' je zlasti Kranjčan Štefančlč lepo presenetil z lepimi dolžinami in bil od mladincev najbolje uvrščen. J. JAVORNIK Zaje dvakrat padel Primorje klonilo v Kranju V soboto in nedeljo so se kranjski vaterpolisti, dvakrat srečali z reškim Primorjem. Tekmi sta služili kot preizkus ali domačini upravičeno napovedujejo, da se bodo vmešali v borbo za najboljša mesta v II. zvezni ligi. Triglav : Primorje 6:3 (2:0, 3:1, 0:0, 1:2) V soboto so Kranjčani prikazali eno svojih najlepših iger, v kateri so na trenutke prikazali najmodernejši vaterpolo. Gole za Triglav so dosegli Jože Rebolj 3 ter Andrej Čolnar, Milan Košnik in Peter Brinovec po enega. Za Primorje pa so bili uspešni: Rubeša 2 in Vukelič 1. Odlično je sodil Franc Trefalt iz Ljubljane. Triglav : Primorje 6:6 (1:1, 2:1, 1:2, 1:3, 2:1) Oba nasprotnika v nedeljo nista ponovila kvalitetne igre iz prejšnjega dne. Srečanje se je odlikovalo predvsem po dramatičnih obratih, saj so domačini šele v zadnji sekundi izenačili. Gole za Triglav so dosegli: Andrej Čolnar 3, Franc Nadižar 2 in Joža Rebolj 1, za Primorje pa: Ko-privnikar in Mohorič po dva ter Strucelj in Vukelič po enega. Sodil je Peter Didič. Vratar Kranjčanov Franc Rebolj je po drugi tekmi izjavil: »Tudi v drugem srečanju bi lahko zmagali, saj smo nesrečno prejeli tri gole, ko smo imeli igralca več v igri, poleg tega pa smo zastre-ljall četverec. Tudi neodločen rezultat pomeni za nas velik uspeh, če pomislim, da smo lansko leto srečanje s Primorjem izgubili s 5:1 in 6:0.« — P. Čolnar Na 70-metnski skakalnici v Ljubljani je bilo v nedeljo veliko tekmovanje, ki je veljalo za FIS-A prireditev. Zmagal je Italijan Aimoni, najboljši Jugoslovan pa je bil Oman na 9. mestu. Naš najboljši skakalec Ludvik Zaje je kar dvakrat padel in se uvrstil šele na 13. mesto* Rezultati: 1. Aimoni (Italija) 221,0 (86 m, 68,5 m), 2. Queck (NDR) 208 (63 m, 67 m), 3. Metelka (CSSR) 204,6 (64,5 m, 65,5 m)... 8. Oman 193,3 (61 m, 60,5 m)... 11. Giaco-melli 190,2 (62 m, 59 m) ... 13. Nah-tigal 188.4 (60 m, 61 m), 14. Pear 184,6 (61 m, 59 m) 15. Zaje 183,5 (64 m, 67 m p.). Najboljši Radovljičani Na občinskem prvenstvu Radovljice v veleslalomu je nastopilo več kot 100 smučarjev. Največ uspeha so imeli Radovljičani, ki so osvojili 4 prva mesta. Rezultati: — člani: 1. Mulej (Begunje) 1:26,2, 2. Pesjak (Radovljica) 1:32,8, 3. Soštarič (Radovljica 1:36,1; članice: 1. Tolar (Radoviji« ca) 1:32,8, 3. Soštarič (Radovljicei ljica) 1:43,9, 2. Stare (Bled) 1:48,4, 3. Znidar (Boh. Bistrica) 1:51,9; mladinke: 1. Pristave (Begunje) 1:28,3, 2. Ben (Radovljica) 1:31,Tj 3. Koman (Radovljica) 1:39,8; pionirji: 1. Cerne (Radovljica) 47,4; pionirke: 1. Ben (Radovljica) 58,0, t 8%%%/$^^