Uto XLIV - št. 73 - CENA 20 din ®> MERKUR # KOPALNICE GORENJE septembra 15% C ENE JE I KRANJ, Koroška 2, tel. 217-687 Delovni čas: od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure VAŠA ZAVAROVALNICA CROATIA ZAVAROVANJE D. D. Kranj, torek, 17. septembra 1991 ^Ka Kran' GORENJ T GOHt Skofja Loka - To, da se slikar Jože Tisnikar s samostojno slikarsko razstavo prvikrat predstavlja Skofji Loki, je vsekakor likovni dogodek posebne vrste, ki je minuli petek zvečer dodobra napolnil si-Cer prostorno galerijo Loškega gradu in privabil ljubitelje slikarstva od blizu in daleč, celo predsednica predsedstva republike Slovenije Milana Kučana z ženo. Umetnik svetovnega slovesa iz Slovenj Gradca razstavlja petnajst najnovejših del ob izboru slik izpred treh desetletih, kakor jih je ohranil nfcgov škofjeloški prijatelj Pavel A. Florjančič. O slikarjevem delu sta govorila tudi ravnatelj muzeja Andrej Pav lovec in dr. Matjaž Kmecl, ki je razstavo tudi odprl. V kulturnem programu so sodelovali domski igralec Sandi Pavlin in moški pevski zbor Uranar Ziri. # L. M. - Foto: Aleš Gorišek (Nejmir v šolah Če povzdignejo glas kranjski osnovnošolni-ki. ki so celo v časih, ~ko so njihovi kolegi v drugih t gorenjskih! občinah grozili s stavkami, potrpežljivo čakali na svetle/te čase. mora hiti v šolstvu res nekaj zelo hudo narobe. Za dobro šolo je potreben ustvarjalni mir. Tega očitno (še) ni. Gmotni položaj in plače učiteljev so še vedno ena najhujših ran slovenskega šolstva. Razlogi ne tičijo le v političnih spremembah in vojni, pač pa še vedno {oziroma predvsem I v tradicionalnem gledanju na šolstvo kot del družbene porabe, ki bo prišlo na vrsto poleni, ko bomo uredili gospodarstvo in državo. Na srečo - za šolo. šolnike, učenec in končno za skupno narodovo usode - se s takšnim sprenevedanjem ne sirm/a šolski minister, ki je kljub nekaterim očitkom na sudove njegovega enoletnega "aviokniiskega" ministrovanja zgleden minister. Predvsem je goreč zagovornik boljše šole. za katero je v kratkem času uspel napraviti znatno več. kol so uspeli nekateri njegovi kolegi za druga področja družbenih delavnosti i denimo, zdravstvo . Sprejet je ti. šolski zakon, ki določa organiziranje m financiranje šolstva, vlada je avgusta Sprejela nove standarde m normative kol instrument izobraževalne politike, pred durmi je tudi zakon o plačah, ki za podlago določitvi place postavita izobrazbo in ne delovno mesto ter kol novost vnaša predlog za napredovanje učiteljev v osnovni in srednji šoli. Ce torej izvzamemo, da je za šolstvo kol celoto premalo denarja, novosti vendarle obetajo boljšo šolo. več ustvarjalnega miru. S tem. ko tudi ftnancirđnje osnovnih sol :u obvezni del) prehaja izpod različno bogatih občinskih marci pod skupno republiško, bodo predvsem odpravi/ene nesmiselne razlike med plačami šolnikov. Seveda pa dražji učitelji, ki se s tem enačijo z drugimi delavci državne uprave, katerih plače so zda/ krepko pred njihovimi, zahtevajo racionalizacije drugje. Novi standardi in normativi marsikaj zaostrujejo; tedenska učna obveznost za učitelju v osnovni šoli je 22 ur (doslej od 20 do 25 uri.,v srednji šoli se oddelek deli šele pri 37 učencih, ostrejši so kriteriji za oblikovanje skupin učencev, močno je okleščeno število (plačanihi nepedagoških delavcev v šolah ipd. Novosti bodo zaživele postopno, kot napovedim' minister, do konca tega koledarskega leta. Tega si želijo tudi v šolah. Čeprav rahlo dvomijo, da lih bo republika - v mislih imajo predvsem place - sposobna sfinaneirali • H. Jelovčan T Vojna na Hrvaškem se stopnjuje Hrvaška gre v protinapad Spopad na Hrvaškem se dramatično stopnjuje. Oborožene sile te republike so krenile v protiofenzivo, vojska in četniki pa odgovarjajo z vsem razpoložljivim orožjem. Van den Broek obtožil Hrvaško, da zaostruje razmere. Vendarle denar za avtocesto Jesenice, 16. septembra - Pofeti so dela na odseku avtoceste Hruši ca - Vrba skoraj popolnoma zastala, zdaj pa bodo t rebalansom republiškega proračuna vendarle dobili toliko denarja, da bodo nadaljevali t deli. ')lvt'iski in nogometni konec tedna - Konec tedna so bile hokejske \T!1 na BMu in na Jesenicah ter nogometna tekma med Živili bir r in ()l'mP'i° 11 Ljubljane osrednji športni dogodki. Povsod so I Gorenjci uspešni. Nogometaši Živil Nakla so /2:1 premagali ■mpijo, /mahali pa so tudi hokejisti Bleda Promolincje in Acroni J**»ic. • J. K., slika: G. Slnik V petek, 20. septembra, ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju četrta letošnja GLASOVA PREJA Misli na temo MED MIROM IN VOJNO bosta predevala .Pravkar naJpopularnejši Gorenjec JEl KO KACIN in 2 voditelj Glasovih prej VIKTOR ŽAKEU Pokličite uredništvo Gorenjskega glasa, i , tel: 211-860 ali 211-835 — ezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Kranj, 16. septembra - Medtem ko napadu na Slovenijo konec tedna ni bilo. pa so sc ra/mere na Hrvaškem zaostrile. Hrvaške sile so krenile v protinapad in začele napadati in osvajati tudi vojaške objekte. Zagreb sc je očitno odločil za potezo, s katero je predolgo odlašal. Vsaj tako sodijo na Hrvaškem in tudi zunaj nje. Čeprav so si vesti še nasprotujoče, odvisno, iz katerega vira prihajajo, pa očitno prjhaja tudi na Hrvaškem do razkroja armade in vse glasnejše so zahteve, da mora zapustiti hrvaško ozemlje. To sta v nedeljo terjala tudi nemški in italijanski zunanji minister Gensc-tier in De Mithelis. pridružil pa se jima je tudi avstrijski minister dr. Mock. Vojska in četniki vračajo / vsemi sredstvi in tudi v Zagrebu je bil v nedeljo prvi preplah za letalski napad. Počilo je v Varaždinu in v še nekaterih kra- jih, kjer je bilo doslej še mirno. Hrvaška je sredi vojne in tega se moramo zavedati tudi v Slov eni ji. saj se nam bliža fronta. Ta teden se utegne marsikaj odločiti. Veliko presenečenje pa je obtožba predsedujočega v ministrskem svetu Evrope Van den Broeka. ki je obtožil Hrvaško nasilja in stopnjevanja napetosti zaradi blokade enot in ustanov ar made. Kol da mora Hrvaška čakati in trpeti, da bo nasprotnik delo dokončal. Nedvomno pa je ministrova obtožba vnesla nove momente v jugoslovanski spor in v delo mirovne konference v Haagu. Predvsem pa moramo biti pozorni in pripravljeni tudi Slovenci. Vojna se bliža našim mejam in ranjena zver. v tem primeru armada in njeni zavezniki, je ponavadi lahko zelo nevarna! • J. KoSnjek V* proračunu Republike Slovenije je bilo letos za izgradnjo avtoceste Hrusica - Vrba namenjeno znatno manj denarja, kot so pričakovali in potrebovali. Zato so letos, aprila dela precej zastala, vendar so kljub po manjkanju sredstev, nadaljevali z gradbenimi deti. Pričakovali so, < o 10 I CM M — CM C i- > (0 O) (/) k- k. ~ 0) > N 0) LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJfl LOKfl VPIS IN INFORMACIJE ® 064/622-764 :;' GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Drugi narodi "Rusija je dovolj velika, da ji ni treba podjarmljati nikogar", je svoj čas zaklical veliki ruski pisatelj A. Solženicin in zdi se, da ruski politiki naposled tako tudi ravnajo. Od avgustovske revolucije sem se v Moskvi dogajajo same neverjetne reči. M. S. Gorbačov, oče peres trojke (•= preustroja komunizma) in B. N. Jelcin, nekaj let nazaj še šef moskovske partije, sta se v TV nastopu pred ameriško publiko izrecno odrekla komunizmu sovjetskega tipa. Jelcin je obžaloval, da se je ta tragični eksperiment dogodil ravno na ruskih tleh: "boljše bi bilo, če bi se to zgodilo v kakšni majhni deželi". Gorbačov pa je nato govoril o "modelu", kije zatajil - in ne o ljudeh, ki še niso zreli za to genialno reč, kakor je bilo v navadi doslej. Vrhovni sovjet je na ukinitvenem zasedanju samega sebe priznal neodvisnost baltiških nacij, nakar se je v Moskvi sešla še Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) in napolnila svojo tretjo helsinško košarico o varstvu človekovih pravic... Posamezniki in narodi, kijih tvorijo, se torej vztrajno izvijajo iz primeža totalitarizma. Komunizem in fašizem sta mrtva, nacionalizmi pa znova oživljajo. In v tem nekateri že vidijo novo nevarnost za mir med narodi. Ni slučajno, da so med najbolj zaskrbljenimi ravno predstavniki tistih nacij. ki so si še nedavno v svoji državotvorni vnemi podrejale cele narode ali njih manjšine, tiste pač, ki so v tem oziru zaostajali. In prav ti sedaj, v novi pomladi demokracije, zahtevajo svoje pravice. Baltiški so že uspeli, Slovencem in Hrvatom se je čas ustavil pet minut pred dvanajsto, v sosednji Italiji pa so se, "potegnjeni" od zgledov na vzhodu, s svojimi zahtevami spet oglasili Avstrijci, ki živijo na Južnem Tirolskem (Alto Adige) in Francozi iz doline Aoste (Valle d'Aosta). Zdaj se šele dobro vidi, zakaj je bil vrli G. de Michelis tako zadržan do slovenskih in hrvaških zahtev. Med južnimi Tirolcije pravzaprav malo takih, ki zahtevajo združitev z Avstrijo ali celo neodvisnost. Zahtevajo le pravice, ki so jim bile že davno priznane v "paketu " na nekem pariškem sestanku. Prepričani so namreč, da bo Avstrija najkasneje do leta 1995 v ES: tedaj bo meja na Bren-nerju praktično neobčutna in Tirolska bo zaživela kot ena regija. Pravice do samoodločbe narodom pravzaprav nihče več ne odreka, drugo pa je, če hoče nekdo spreminjati meje. Kam to pelje, vidimo na Hrvaškem. Take je treba kaznovati - doleti naj jih usoda Iraka! Zato so na že omenjenem sestanku KVSE v Moskvi razpravljali tudi o mehanizmu, ki bi v takih primerih dovoljeval zunanjo intervencijo, "vmešavanje v notranje zadeve" - kršitev enega od temeljnih principov konference same, izjemo, ki potrjuje pravilo. Lord Carrington, ki prihaja k nam posredovat za mir, je vrhunec svoje bleščeče kariere doživel kot arhitekt mirne preobrazbe Južne Rodezije v Zimbabve; leta 1982 pa je kot zunanji minister odstopil, ker v svojih diplomatskih kombinacijah ni predvidel argentinske agresije na Falklande. Veseli bomo tedaj, če bo njegovo posredovanje uspelo, a bojimo se, da srbske agresije ne bo mogoče odvrniti in kaznovati drugače kot na Falklandih: z orožjem. In ne nazadnje: potem, ko bomo priznani od drugih nacij, nas - "druge " narode - čaka še ena preizkušnja - sprejem v OZN. Po dogodkih v Moskvi in po nedavnem (spre)videnju francoskega predsednika F. Mitterranda se lahko nadejamo, da večina stalnih članic Varnostnega sveta ne bo proti. Vprašanje je samo, kako bo glasovala Kitajska, ki ima tudi pravico do veta? Ko je šlo za Irak, se je vzdržala in omogočila intervencijo. Kako bo glasovala v jugoslovanskem primeru: za "pravoslavne" komuniste na jugovzhodu ali za nekdanje revizioniste na severovzhodu, ki so medtem postali demokrati? Kakorkoli že: "drugi".n»mji y-,m,n._ jo v svojem hotenju, da se prebijejo med prve! Da bo volk sit in koza cela Preimenovanje ulic bo v Tržiču trši oreh, kot se je zdelo, kajti ljudem se upira, da bi imeli poleg vseh drugih vsakodnevnih težav in tegob še tako nepotrebne sitnosti, kot je spreminjanje imen ulic. Javne ankete so pokazale, da ljudi prav nič ne moti. če ostane Partizanska cesta, saj to je vendar del njihove zgodovine, pa "ideologija"gor ali dol. Da je bila to nekoč Cerkvena ulica, so že pozabili. Tudi ceste, poimenovane po pobratenem francoskem mestu Ste Marie aux Mineš, so se, čeprav se težko napiše, vendarle že privadili. Ampak, da bo volk sit in koza cela, je komisija za preimenovanje ulic v Tržiču našla salomonsko rešitev: pol ulice bo ostalo po starem, pol je bodo pa preimenovali. Tako predlaga skupščini, naj bi sedanja Partizanska cesta ostala po starem do mostu, od mostu naprej proti cerkvi pa naj bo Cerkvena ulica. Da ne bodo firme, kot so Peko in Zlit imeli prevelikih stroškov z menjavo glave firme na vseh dokumentih, tiskovinah in drugod, naj v njihovem koncu ostane po starem cesta imenovana Ste Marie aux Mineš, zasebni stanovalci bodo pa dobili novo ime Pod bregom... KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo | J_I_L J_I_L J_I_L J_I_L J_I I I Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku __ Zaposleni v kranjskih osnovnih šolah upravičeno nezadovoljni Denarja niti za plače Kranj, 16. septembra - Na zahtevo sindikatov zaposlenih v kranjskih osnovnih šolah je bil v četrtek popoldne v Prešernovi šoli sestanek z eno samo točko dnevnega reda: problematika financiranja osnovnih šol. Nanj so sindikalisti povabili ravnatelje in računovodje, v prvi vrsti pa je bil kajpak namenjen vodilnim možem iz občinske vlade. Na podobnem sestanku dva dni prej, tedaj brez vladnih ljudi, so namreč zaposleni v osnovnih šolah zagrozili s stavko, če njihove zahteve ne bodo uslišane do 28. septembra. Gre za zahtevo po 100-odstotni uresničitvi letošnjega finančnega plana in rebalans proračuna glede na inflacijo, za zahtevo po obravnavi problematike v občinski skupščini in zahtevo po ustreznem vrednotenju učiteljevega dela v primerjavi z zaposlenimi v dragih družbenih dejavnostih in v gospodarstvu. Vlasta Sagadin, ki je četrtkov sestanek vodila, je uvodoma povedala, da je nenehno poslabševanje materialnega položaja kranjskih osnovnih šol (od maja naprej stalno zniževanje mesečnih dotacij) v začetku novega šolskega leta sprožilo velik revolt med učitelji, ki so zato terjali pogovor s predstavniki občinske vlade. Denar gre samo še za plače, za materialne stroške ne ostane ničesar. A ga tudi za plače vse bolj zmanjkuje. Kranjski šolniki so na republiški lestvici s plačami zdrsnili že na tretje mesto od zadnjega konca. Čeprav bo t.i. republiški zakon o plačah predvidoma z novim koledarskim letom, ko naj bi financiranje osnovnih šol za obvezni del programa prešel pod republiko, odpravil velike razlike med občinami, bo neob- vezni del šolskega programa še naprej napajan iz občinskega proračuna. (Tudi) zato kranjski šolniki zahtevajo, da se vprašanje financiranja uredi najkasneje do 28. septembra. Predsednik občinske vlade Vladimir Mohorič sobesedni-kom ni oporekal. Povedal je, da je vprašanje plač v kranjskih osnovnih šolah pred dvema tednoma izpostavil v republiki, ker so znotraj občinskega proračuna možnosti izčrpane. Kranj ni več paradno industrijsko mesto z bogatim narodnim dohodkom in visokimi plačami, zdrknil je na 33. mesto v republiki. Razen tega gospodarstvo tudi ne prikazuje realno izplačanih plač (boni), kar pomeni, da so prispevki v proračun nižji. Letošnji občinski proračun znaša okrog 640 milijonov dinarjev, od tega je 340 milijonov namenjenih za šolstvo. Dotacije so dejansko premajhne. Približno desetino proračuna (50 milijonov dinarjev) namreč pobere plačevanje anuitet za Tekstilindusova stanovanja, obveznost, ki jo je nova vlada podedovala od prejšnje oblasti in ki v proračun nikakor ne sodi. Za letos v proračunu zmanjka 70 milijonov dinarjev. Vladimir Mohorič računa, da se bo proračun, ki ga kroji republika, z rebalansom povečal (trenutno je celo za 18 milijonov manjši od sprejetega). Učiteljem je obljubil povečanje plač, če ne drugače, tudi na skrajni možni način, to je s prelivanjem denarja znotraj proračuna na račun drugih dejavnosti. Marjan Kne, v kranjski vladi odgovoren za družbene dejavnosti, je povedal, da za 100-odstot-no izplačilo dotacij osnovnim šolam v proračunu zmanjka okrog 15 milijonov dinarjev. Ce | bi hoteli - in prav bi bilo - slediti 18,5-odstotnemu povečanju plač in 38-odstotnemu povečanju de- j narja za materialne stroške šol, pa bi rabili več kot 22 milijonov dinarjev. Ravnatelj Zagarjeve šole Niko Slapar je občinski vladi očital, da si zaradi anuitet za Tekstilindusova stanovanja dovoli spraviti učitelje na sramotno nizko raven. Ne gre samo za plače. Materialni pogoji za delo nekaterih, zlasti starih šol, so obupni. Gospodariti ni več mogoče, denarja ni več celo najbolj osnovne potrebe, kot je, denimo, toaletni papir ali svež oplesk. Zaradi nesprotnega vzdrževanja stavb utegne nastati škoda, ki je Kranj čez čas resnično ne bo zmogel. Mesečne dotacije "njegovi" šoli so trenutno za devet odstotkov nižje od finančnega načrta (realizacija za prvih osem mesecev je 94-odstotna), in to brez nujnega inflacijskega popravka. Ali bančne anuitete ali šole, to je zdaj vprašanje. Slaparju je pritrdil tudi ravnatelj Čopove šole Janez Gra-šič, ki je opozoril, da bodo zaposleni za september dobili šc za 10 do 15 odstotkov nižje plače kot avgusta, če se proračunska dotacija ne bo povečala. Za osnovne šole je še vedno odgovorna občina, ne republi' ka, je še dodal. Bodo kranjske osnovne šoU za nedoločen čas zaprle vrata, bodo zaposleni v njih prisiljen' stavkati? Vlasta Sagadin pravi, da ne želijo stavkati, da pa so si v sindikatih tokrat zelo enotni; stavkali bodo, če občinska vlada ne bo našla načina, da vi' polni finančni plan, popravljen za stopnjo inflacije, ki bo učiteljem spet prinesel tradicionalno prednost - devetnajst odstotkov višje plače, kot jih imajo v občinskem gospodarstvu (trenutno so šolniki za 21 odstotkov pod gospodarstvom). • H. Jelovčan V RUŽV so zaposleni še 204 delavci Kaj namesto Fischerjevega projekta? Škofja Loka, 16. septembra - Po dobrem letu dni, kar je Rudnik urana Žirovski vrh nehal izkoriščati uranovo rudo, se je kolektiv močno osul; konec avgusta so ostali samo še 204. Kar 206 delavcem sta republiški ministrstvi za energetiko in za delo izplačali odpravnine, 23 delavcev se je upokojilo, dober ducat pa jih je našlo delo drugje. Čeprav zakon o zaprtju rudnika še ni prišel na poslanske klopi, se v RUŽV na zaprtje pripravljajo. Ocenjujejo, da bo zapiranje trajalo tri do štiri leta, zanj bo potrebnih 200 ljudi, stroški -brez rušenja potresno varno grajenih objektov - pa bodo znašali 50 milijonov mark. In kaj po zaprtju? Enako močan poudarek kot tehnično-cko-loski pluti tega dejanja v rudniku dajejo zagotavljanju dela preostanku zaposlenih s prestrukturiranjem dejavnosti. Zal. če lahko tako rečemo, je zaradi nasprotovanja škofjeloškega izvršnega sveta šel po zlu osnovni program, ki so ga izdelali z nemško kon-zultantsko firmo Fischer in je bil vezan na sodelovanje s tujimi partnerji, v končni fazi pa bi zaposlil 310 delaveev. Gre za t.i. ekotek program, ekološko tehnologijo, po kateri bi v rudniku reciklirali določene industrijske odpadke, koristne spet vračali porabnikom, nekoristne pa pripravljali za varno trajno skladiščenje. Ta del programa bi zaposloval 150 ljudi, prav toliko pa bi jih po Fischerju še trije drugi programi: rudarsko gradbeništvo,. servisna dejavnost in inženiring. Kot rečeno, s tem poslom ne bo niti dela niti kruha. V rudniku se zdaj zanašajo ne nekatere druge programe prestrukturira nja - kot obetavna se kaže, don1' mo, proizvodnja penobetoja< in ekspandiranih izolacijskih,nwrtc' rialov. ki bi zaposlila90 delavcev - vsekakor pa pot do dobičkonosnih, ekološko nespornih nado-mestnih dejavnosti ne bo kratka in lahka. Za zdaj tako rekoč edini vir prihodka RUZV prinašajo zapiralna dela. Mesečni strošk' vzdrževanja objektov in napra* znašajo osem milijonov dinarjev- Od julija jih plačuje republiško ministrstvo za energetiko. • H« Jelovčan Poravnati stare račune Odkup zemljišč deponije odpadkov Tržič, septembra - Deset let je že od tedaj, ko sta občina in Komunalno podjetje Tržič začela postopek pridobivanja zemljišč za povečanje smetišča v Kovorju, še danes pa nekateri kmetje niso dobili odškodnin oziroma nadomestnih zemljišč. Stare račune je treba poravnati do konca leta. Od II lastnikov zemljišč, ki so bili uporabljeni za komunalno deponijo v Kovorju, jih več kot polovica še nima plačanih zemljišč, niso dobili nadomestnih zemljišč ali pa so se pritožili na cenitev. Neporavnani računi so ob aferi nevarnih odpadkov, ki so jih v dneh vojne bili prisiljeni iz. središča mesta deponirati na deponiji, so pri nezadovoljnih kmetih, katerih zemljišča so uporabljena za deponijo, znova izbili na dan. Odločno so se uprli odlaganju kakršnihkoli strupenih snovi na tej deponiji, hkrati pa so ponovno opozorili na nespo-štovanje dogovora okrog odškodnin za ta zemljišča. Postopek pridobivanja eemljišč je sprva urejala občina Tržič, nato pa je bilo za to zadolženo Komunalno podjetje. To sicer ni držalo križem rok, saj je leta 1988 naročilo parcelacijo celotnega zemljišča, cenitve so bile narejene v začetku leta 1989, odškodnine pa vsem, ki so to želeli, izpla- čane konec leta 1989. _______ Vendar, vse ni bilo urejeno, poravnano, posebej tam, kjer so bile' postavljene zahteve po nadomestnih zemljiščih. Zdaj se ponovno kaže možnost, da bi ti vendarle dobili nadomestno zemljišče in sicer od Kmetijske zadruge. Izvršni svet je na svoji zadnji seji 10. septembra zadolžil Komunalno podjetje, naj to v najkrajšem možnem času zagotovi sredstva za odkup zemljišča iz tekočih sredstev za izvajanje komunalnih storitev in pravno uredi lastništvo, najkasneje pa do konca letošnjega leta. • D. Dolenc MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: (064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Posvet o zaposlovanju vzbudil precejšnje zanimanje, Nezaposleni na račun produktivnosti? Kranj, 16. septembra - Izvršni svet Občine Kranj in Republiški zavod ** zaposlovanje Slovenije sta danes v Kranju priredila posvet o aktualni" vprašanji zaposlenosti in zaposlovanja za direktorje in kadrovske del**' ce kranjskih podjetij. Posvet je dovolj temeljito osvetlil stanje, vzroke i' možna nadaljnja gibanja, na eni strani in vsa prizadevanja služb ter of* ganov na ravni republike, regije in občine, za izboljšanje ali vsaj olajšanje stanja, na drugi. Kar precejšen odziv je pokazal zanimanje, ki jo " problematika vzbuja. Posvet o zaposlenosti in zaposlovanju v občini Kranj je izhaja' iz stanja, ki ga je bilo mogoče prebrati iz podatkov o stanju na tet" področju že na vabilu na posvet. 2.600 nezaposlenih ali 8 odstotko* glede na zaposlene pomeni preseganje tudi zahodnih meril o po'111 zaposlenosti (5 odstotkov), zlasti pa so zaskrbljujoči trendi, ki zausta* vitve naraščanja še zdaleč ne napovedujejo. 30.600 zaposlenih %Vm pomeni raven zaposlenih v Kranju leta 1978, vendar nadaljnje naza' dovanje pomeni veliko možnost socialnega zloma. Po najbolj črni v3' rianti naj bi do konca letošnjega leta dosegli sicer 12.000 nezapos'e' nih, česar sedanji trendi sicer na srečo ne napovedujejo, vendar žtfjj mo v tako negotovih razmerah, da stečaj enega od večjih podjetij. * so v težavah, lahko pomeni tudi tak padec. Na posvetu je sodelovala republiška ministrica za delo Jožica har, številni sodelavci Zavoda za zaposlovanje in predstavniki IzV'' nega sveta, ki se s to problematiko posebej ukvarjajo. Vse slišanoW že, daje na tem področju izredno veliko prizadevanj, tako pri pasivfl pomoči, kot na področju aktivnega zaposlovanja, in prvi, W& skromni rezultati, se že kažejo. • S. Ž. SLOVENIJATURIST \*/fk/, pojdite z nami ! Kranj, tel.:211-946, Jesenice, tel.:34-193, B.Bistrica, tel.: 721 • GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetji.- GORbNJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: l\an Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Valj»*JV Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. l.ca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volciak, Cveto Zaplotnik. V*o ca -i , AndreJ Zalar- Stefan *"rgi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DJ=Jj, ■- ,( R; r!sk Časopisov in revij, Ljuoljana / Uredništvo: MoJe Pijadcja I. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 2l5--'%, Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.- 13.30. ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja oh torkih in petkih. Cena izvoda 20,0(lu Naročnina: trimesečni ohraćun za lil trimesečje 1991 500,00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DbM Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). ___ Torek, 17. septembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (^[£@S3cJJ©)EHGLAS Pogovor z najpopularnejšim Gorenjcem, ki bo gost petkove Glasove preje Bili smo uigrana ekipa Mnogi časopisi in revije - lahko bi rekli, da skoraj vsi - so na ra/lične načine predstavili Jelka Kacina, ministra za informiranje v slovenski vladi pred nami, čeprav je Gorenjec. "Napako" bomo, vsaj tako upamo, popravili temeljito, saj bo Jelko Kacin gost prihodnje Glasove preje (v Petek, 20. septembra, v hotelu Creina), danes pa objavljamo pogovor z nJ'ni le za ogrevanje. Da ne bi okrnili možnosti zanimivega pogovora v /|v«, smo se v tokratnem intervjuju omejili na tiste usodne dni. ko je naš minister izbojeval (informacijsko) bitko, ki bo vgrajena v temelje svobodne in suverene Slovenije. Čeprav minister s kratkim stažem v slovenski vladi, ste si med Slovenci pridobili veliko popularnost. To potrjujejo tudi raziskave javne-Sa mnenja, ki so vas postavile v sam slovenski vrh. V medijih vas imenujejo Veliki zmagovalec, Veliki informator, pa tudi Veliki ma-n'pulator, v tisku je o vas tudi knjiga. Vas ta popularnost kaj obremenjuje? Da, tovrstna popularnost kar pre-ceJ obremenjuje, saj nosi seboj 'SKrena pričakovanja ljudi, da h°š imel čas za pogovore z njimi. da se boš odzival na vabila, na drugi strani pa ostaja dejstvo, da 'ma dan še vedno le 24 ur. Tako Se mi v bistvu krči možnost, da sem listo, kar sem: Jelko Kacin 'n ne le minister za informiranje. *' se mora povsod in v vsakem ""enutku odzivati. Pretekli vojni dogodki v Sloveniji 80 prav na področju obveščanja *ahtevali izjemno pozornost in na-P°re za ustrezno medijsko predstavitev - zlasti v tujini. Mnogi so Prepričani, da je bila najpomemb-n*jša bitka izbojevana v Cankarje-v*m domu, saj se je ime Slovenije slišalo po vsem svetu, naš položaj Pa uspešno internacionali/iran. pečina je seveda videla predvsem tiskovne konference, čeprav je bilo za potrebe medijev v tiskovnem središču napravljeno še znatno več. Bi nam lahko predstavili še ostale dn^h** serv's'rania medijev v teh Nerad govorim o superlativih ln uporaba izraza "najpomemb-neJ$a bitka" se mi zdi nekorckt-nu- poleg lega pa se vedno začne-J° napake tam. kjer mislimo, da Je najpomembneje. Slo je za ko- ektiyno delo, kjer je imelo področje informiranja zelo izra/iio ^'°go in vpliv. Tisto, kar je bilo dobljeno na vojskovališčih po za-s'.ugi pripadnikov TO in pripadnikov organov NZ. tisto, kar je bilo doseženo za pogajalsko mizo "a Brionih in na vseh nočnih srednjih, tisto, kar je bilo izbojevano v neskončnih telefonskih pogovorih z Beogradom, Zve/nun Ministrstvom za obrambo in VSC-m>- ki so bili vpleteni v to zadevo f Vse tO je bilo nadgrajeno s pro- "•onalnim delom na področju d JP/ro-Tanja. Lahko bi to po-dn iC /alal'10 in tako zmanjšalo k"sežene rezultate. Vendar za ta-*e razmere smo se pripravljali. 1 smo dobro uigrana ekipa in vtogo smo tud' od'8ra'' n;';'0 _|Pr*vljeni na vojne razmere? Seveda ne. Pripravljali smo sc JJ Predstavitev samostojne Slo-"'Je- Pripravili smo tiskovna ,redisče. ki je začelo / delom te-"fn precj razglasitvijo. Servisirali bel° tU-ice" ki so Prihajali, poskr-Vr " da so jim bila odprla vsa čn hU " lUdi pri ključnih politi-funkcionarjih, in to je .parilo razpoloženje, ko so res-"!f.n? videli, da gre za novo na-''Jajočn državo - odprto in de-"°kratlćno. Priznati morale, da J zelo nenavadno, da tuj nov i- doK P° dveh dnd> PO prihodu n| intervju od predsednika dr-e - rm smo to organizirali. Ka- žav teh !i° V. k|JUCni funkcionarji v V|. 0,10,1 garali, si lahko predsla-sml dnch "ajhujše vojne vorl f„mt>gpeili srečama in pogo-domn*?u nih tuJ'n dopisnikov in vornlil- Povm'arJC3 z najodgo-pd» JS'mi ■ omogofiili skn ! . Profesionalno novinar-,k« delo. Slovenska država \c s gJJl"eh delovala > obliki razšir-to nrga.'1redsedstva in mnogi, ki v li Ehkdslvo ne sodimo smo bi-klinik p"!c8 Pri sprejemanju lanu"'11 °d04itev in ™° "no " 3 tproU obveščali. Skratka Je tim. ki je omogočal deloval sprotno obveščanje javnosti, profesionalno in korektno opravljanje tega posla, pa je verjetno ia-zlog popularnosti, ki jo omenjate. Večina si ne predstavlja, kako je organizirano ministrstvo za informiranje, koliko ljudi je nosilo bremena dela, o katerem teče beseda. Nam lahko razkrijete tudi to plat, opišete vlogo ekipe Cankarjevega doma, ki je tehnično omogočala to dejavnost in morda še vlogo Slovenske tiskovne agencije, ki je začela z delom le nekaj dni pred vojaško agresijo? Imeli .smo bogate izkušnje \t časov volitev in plebiscita, tako da je tiskovno središče \ ('ankat -jevem domu le ponovno oživelo. Organiziran sprejem za novinarje in goste ob razglasitvi samostojnosti je sovpadal s predvečerom vojne, zato je ekipa CD, ki je že delala na tem. "le" vztrajala in se prilagajala novim, aktualnim potrebam, tkipa CD je štela 41 oseb: od tehničnih delavcev do hostes. strežnega osebja do varnostnikov. Imeli smo 6 simultanih prevajalcev in 4 prevajalce publikacij in drugih materialov, ekipo PTT, ki je štela 16 delavcev in skrbela za PTT zvez ter ekipo prostovoljcev, ki so ministrstvu za informiranje priskočili na pomoč pri obvladovanju take množice ljudi iz medijev. /. nami so sodelovali seveda tudi pripadniki enot TO in posebne enote policije, ki so varovali in nadzirali dogajanja v CD. Kakršnikoli incident v teh prostorih bi imel seveda katastrofalne posledice. Okrepljena pa je bila tudi naša zasedba na ministrstvu. Na povabilo ali prostovoljno sc nam je pridružila vrsta ljudi, ki je pomagala pri oblikovanju vesti in obvestil, okrepili so se stiki s Slovenci po svetu, skupina računal-ničarjev pa je uspela zagotoviti, da so se vsi najpomembnejši do-kumeti skoraj trenutno širili po računalniških mrežah in bili posredovani na 4.000 naslovov (od kongresnikov in senatorjev v ZDA do Japonske). Slovenski tiskovna agencija je tedaj komaj zaživela in izpolnila nekaj formalnih pogojev za začetek dela. zato svoje naloge in vloge seveda ni mogla optimalno izpolnjevati. Vse opisano pa kaže. da je bilo na tem področju angažiranih kar precej ljudi, ki so v skoraj enomesečnem nepretrganem elelu skoraj izgoreli. Za uspešno opravljeno delo gre zahvala slehernemu izmed njih. Mnogi trdijo, da je ministrstvo za informiranje ali kot mu pravijo "Ministrstvo resnice" relikt pretekle ureditve, saj imajo v demokratičnih družbah le informativno servisne službe države. Kakšen je vaš pogled na vlogo ministrstva, ki ga vodite: se nameravate organizirati s poudarkom na informativno službo ali za "prodajanje resnice"? Slovenija jc država, ki šele naslaja. Težke, zlasti gospodarske razmere nas silijo, da nekatere zadeve opravimo veliko hitreje, kot je to normalno. Primerjave z utečenimi državnimi sistemi zato niso korektne. V nenormalnih razmerah seveda potrebujemo tudi izredne mehanizme, prek katerih nas bodo v tujini prepoznali, razumeli in sprejeli. Po moji oceni ministrstvo za informiranje potrebujemo, kar je potrdila tudi vojna, saj si ne predstavljam, kako bi vse naloge, o katerih sem govoril prej, lahko opravili. S postopno normalizacijo se bodo morale informativne službe razviti v vseh ministrstvih - ne pozabimo na vrsto nalog in delovnih konic, ki nas čakajo tudi po priznanju - in tedaj naj bi naše ministrstvo odigralo vlogo koordinatorja. Ko pa bo normalizacija popolna in organi tudi informacijsko usposobljeni ter organizirani, tedaj pa tudi ne bo potrebna služba v rangu ministrstva, kot je to sedaj. Mnogo opozoril je bilo o tem, da v vojni resnica prva umre. Tudi za nekatere informacije in trditve iz Cankarjevega doma se je izkazalo, da niso povsem točne. Nekatere tovrstne spodrsljaje prav lahko pripišemo razmeram, ki so bile tedaj, pojavljajo pa se tudi glasovi o zavestnem prikrivanju nekaterih dejstev in dogodkov. Kako bi komentirali očitke na vaš račun? Po vojni so generali vsi. Ce je v poveljstvo prišla vest o napadu in je to poveljstvo temu ustrezno reagiralo in šele nato ugotovilo, da je resnično stanje drugačno, gre to pripisali tedanjim razmeram. Če smo ob tem včasih tudi napačno obveščali, smo napake, ki smo jih ugotovili, takoj tudi popravili. Če naše delo primerjate z razmerami na Hrvaškem, se mi zdi, da je to iskanje "dlake v jajcu", kar je vse prej kot korektno. Vrniva se k medijem. Zanima me vaša ocena domačih medijev ob dogodkih, ki so pretresli našo mlado državo. Kako so opravili svojo vlogo časopisi kljub svojemu časovnemu hendikepu za elektronskimi mediji, kako gledate na pomen in vlogo regionalnega oz. lokalnega tiska? Ta vojna ni pretresala le države in državljanov, ampak je enako močno pretresala tudi medije. To je najbolj razvidno iz poročil in ocen o delu v teh razmerah, ki so nam jih mediji poslali, ko so razmere na bojišču terjale samostojno in hitro odločanje novinarja, snemalca, kasneje pa tudi mnoge odločitve urednikov Mnogi so se znašli na popolni čistini s svojo vestjo, profesionalnim znanjem - v stresu pred odločitvijo, in lahko rečem, da so to preizkušnjo uspešno opravili. Menim, da so si mediji na Slovenskem v tej vojni pridobili zaupanje in utrdili krog svojega bralstva oz. poslušalstva Tudi lokalni časopisi, kot je Gorenjski glas, so imeli pri tem pomembno vlogo in priložnost, da zapišejo podrobnosti, ki so se v teh usodnih dogodkih dogajale v njihovem ožjem okolju. Sicer pa ne velja samo za vojno (za katero upamo, da je nc bo nikoli več): lokalni časopisi so potrebni, saj zadovoljujejo potrebe okolja, v katerem izhajajo, M način, ki v republiških časopisih že zaradi obsega ni mogoč. Slovenci bodii Slovenci, ampak bodo tudi Gorenjci, zato bodo vedno potrebovali tudi svoj časopis, ki piše o dogajanjih i/ njihovega okolja V javnosti je bilo precej prahu zaradi vašega sestanka z lokalnimi radijskimi postajami. Nekateri so vam očitali poskus uvajanja cenzure, drugi so ta sestanek razlagali kot poskus odprave nekaterih spodrsljajev, ki so lahko i vojnih razmerah za obrambo dežele celo nevarni. Sprašujem za avtentično razlago tudi zaradi Radia Kranj. Slo je za srečanje, na katerem so se zbrali predstavniki vseh lokalnih radijskih postaj, da bi izmenjali izkušnje, saj delujejo v zelo različnih tehničnih, materialnih in kadrovskih pogojih. Seveda je bila tudi dinamika vojnih dogajanj po območjih posameznih lokalnih radiskih postaj* zelo različna, zato je bila taka izmenjava izjemno pomembna. Ker slovenski radio tega ni storil, smo pač v ministrstvu morali opozoriti na potrebno povezovalno vlogo osrednjih programov in potrebna tehnična usklajevanja Zelo jasno pa naj ponovim svoje prepričanje, ki sem ga izrazil tudi na tem sestanku: funkcija regijskega ' štaba Teritorialne obrambe ali načelnika Uprave za notranje zadeve NI, da odgovarja na vprašanja novinarja lokalnega radia, ki se mu zdijo relevantna, pač pa, da vodi obrambne operacija tako, kot mu jih narekujejo nadrejeni organi. V Sloveniji smo zmagali zato, ker je bila to obramba Slovenije kot enovite države, niso pa bile to bitkice na ravni posameznih slovenskih pokrajin. Če se kateri od novinarjev pri tem čuti odrinjen, je tO njegov osebni problem. Na ministri vu pa smo morali opozoriti, da je poročanje v živo o tem, kakšne so posledice napadov, kje je kalera od vojskujočih se strani, informacija v živo tudi za nasprotnika in torej norost, ki je nihče ne bi dovolil. Večina navzočih je to opozorilo razumela dobrohotno. Kranjski radio je zastopal gospod Vine Bešter. ki ga poznate, kot svojega nekdanjega sodelavca, kol novinarja, kot osebnost in način njegovega reagiranja v posameznih situacijah. To vam najbrž lahko zadostuje. Za konec pristaniva na Gorenjskem. Spremljate Gorenjski glas, ki doživlja - vsaj trudimo se - neprestane spremembe? Smo preveč domišljavi v prepričanju, da nas čas ni povozil, pač pa smo ob vseh skromnih močeh in omejitvah še korak pred njim? Najprej moram priznati, da seveda ne uspem tudi vašemu časopisu slediti neposredno, saj preberem le tisto, na kar sem opozorjen. Upam, da razumete, da na mestu, kjer delam, ni mogoče slediti vsemu, kar je natisnjeno. Sledim razvoju Gorenjskega glasa, ki je zato, ker se v njem neprestano nekaj dogaja, zanimiv in le tako lahko preživi. V omejenem prostoru petih občin Gorenjske ste ostali odprti, sveži in dinamični, kar je v pogojih vedno večje konkurence nujno in potrebno. Svojo poklicno pot ste začeli v Kranju. Po vseh uspehih smo lahko prebrali, da vam to okolje, znano po svoji doslednosti, trdoti in zvestobi preteklim idealom, ni omogočilo razvoja, utemeljenega na vaših sposobnostih in znanju. Kako vi gledate na to obdobje? Zanima me tudi, kakšen je videti Kranj z republiške ravni sedaj in kakšna je izkušnja prebivalca tega okolja? Se je nihalo ustavilo v nasprotni skrajni legi? Kranj je včasih v Sloveniji pomenil več kot danes. Da pa danes pomeni, kolikor pač pomeni, ni samo posledica objektivnih dejstev! Hvala za pogovor in na svidenje na Glasovi preji! • S. Zargi ZSKUPŠČINE Slovenska skupščina o lastninskih zakonih Posebna skupina išče kompromisne rešitve Zbor občin je že sprejel predlog zakona o zadrugah in med drugim tudi dopolnilo, da bi zadruge dobile v mlekarnah, klavnicah in drugih predelovalnih podjetjih večinski, 51-odstotni delež. Ljubljana, 14. septembra - Zasedanje slovenske skupščine, ki je v osrednji točki dnevnega reda obravnavala lastninske zakone, predvsem predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se je končalo z "mrtvim tekom", ob katerem ni znano, kdaj bomo v Sloveniji dobili nove lastninske temelje. Ko je zbor združenega dela sprejel kar tri osnutke privatizacijskih zakonov, poleg vladnega (Umekovega), dopolnjenega Mencingerjevega in Pintarje-vega, in po zakonodajni plati za eno stopnjo zaostal za zborom občin in družbenopolitičnim zborom, ki sta obravnavala le vladni predlog, je ob preštevilnih amandmajih in še številnejših pripombah poslancev postalo jasno, da se je iz lastninske godlje mogoče izvleči le s kompromisom. In dogovor predstavnikov Demosa in opozicije o imenovanju posebne delovne skupine, ki naj bi do konca tega tedna uskladila različne interese in popravila sporni predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni nič drugega kot kompromis. V skupini je petnajst poslancev, osem Demosovih in sedem opozicijskih, pomagali pa jim bodo še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije ter svobodnih in neodvisnih sindikatov. Skupina ne bo imela lahkega dela, saj bo poleg drugega morala upoštevati tudi že sprejete zborovske odločitve. Poslanci Demosa in opozicije so tudi drugi dan skupščinskega zasedanja in obravnavanja zakona o privatizaciji vlekli vsak na svojo stran. Večina seje sicer strinjala, da zakon nujno potrebujemo, ker je od lastninske preobrazbe odvisen tudi naš nadaljnji razvoj, vendar so bila stališča o tem, kakšen zakon sprejeti, spet različna. Precej poslancev je opozarjalo na to, da modela, kakršen se je uveljavil na ameriških tleh, ni mogoče enostavno presaditi v Slovenijo, kjer so razmere precej drugačne ne samo od ameriških, ampak, denimo, tudi od poljskih. Viktor Zakelj (SSS) je dejal, da bi bilo veliko lažje "socializira-ti" Mencingerjev zakon kot ekonimizirati Sachsovega, ki zagovarja podržavljenje oz. neke vrste nacionalizacijo sedanje družbene lastnine. Miran Potrč (SDP) je opozarjal, da nas predlagana lastninska zakonodaja namesto v postsocializem lahko privede v zgodnji kapitalizem. Tone Peršak (SDZ) je dejal, da bi morali pri ocenjevanju zakona upoštevati predvsem to, koliko prispeva k večji gospodarski učinkovitosti: ali zagotavlja dotok svežega denarja, ali spodbuja delavce k boljšemu delu, ali daje gospodarstvu večjo samostojnost od politike... Izidor Rejc (SKD) je zavrnil kritiko opozicije, češ da bi bil Mencingerjev zakon boljši od vladnega, z besedami, da bi Mencingerjev model uzakonil krajo družbenega premoženja. Emil Milan Pintar (SDP) je dejal, da bi vlado moralo biti sram že zato, ker je sama dala na predlog zakona 32 amandmajev, in predlagal, da naj bi si vzela deset dni časa za razmislek in pripravila sprejemljivejši predlog. Vladnemu predlogu pa je najbolj zameril, da političnim strukturam še naprej omogoča nadzorovati kadrovanje v gospodarstvu. Zbor občin, ki zaradi izrazite Demosove večine med vsemi skupščinskimi zbori "dela" najhitreje, je v četrtek sprejel predlog zakona o zadrugah, med drugim tudi dopolnilo, ki sta ga predlagali skupščinska komisija za denacionalizacijo ter odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in po katerem zadruge ne bodo dobile samo 40 odstotkov premoženja mlekarn, klavnic, vinskih kleti in drugih kmetijsko-predelovalnih podjetij, ampak večinski, 51-odstotni delež. Poslanci so glasovali tudi o tem, da bi deseto poglavje zakona, ki govori o vračanju zadružnega premoženja, črtali, vendar večina s tem predlogom ni soglašala. Zavrnili so tudi predlog, da bi iz zakona črtali spisek predelovalnih podjetij, v katerih naj bi zadruge uveljavljale zakonsko določeni delež, in soglašali s tem, da se spisek razširi še z nekaterimi klavnicami in žagarskimi obrati. Zbor občine je podprl tudi vladni amandma, ki organizacijam, ki delujejo znotraj zadrug in katerih premoženje ni zadružnega izvora, omogoča, da se - če seveda to želijo - še pred uveljavitvijo zakona izločijo iz zadružnega okvira. Poslanci so z dodatnim členom še zavarovali nedeljivost zadružnega premoženja, sprejeli pa so tudi posebni sklep, s katerim so ministrstvo zavezali, da reši neenakopraven položaj kmetov, ki so sodelovali s predele valnimi podjetji s sedežem zunaj Slovenije. • C. Zaplotnik Zbor združenega dela in zbor občin sta razpravljala in sklepa la tudi o predlogu stanovanjskega zakona. V zboru združene ga dela so, na primer, sprejeli dopolnilo, da ima vsak lastnik lahko toliko stanovanj, kolikor ima ožjih družinskih članov, ki v njih stalno prebivajo, zavrnili pa so predlog, da bi za oderuško veljala že najemnina, ki bi bila 35 odstotkov nad povprečno prosto oblikovano ceno (ostaja torej meja 50 odstotkov Imetnik stanovanjske pravice naj bi imel pri nakupu družbenega stanovanja pravico do popusta v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja, zmanjšane za vrnjeno lastno udeležbo in vlaganja. Polog ob nakupu naj bi bil l()-odstotni in ne 15-odstoini. kot je predvideval zakon. Precej pripomb so na predlog stanovanjskega zakona imeli tudi v zboru občin. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela bosta nadaljevala prekinjeni seji jutri, v sredo, družbenopolitični zbor, ki je najbolj v zaostanku, pa bo sejo nadaljeval tudi v četrtek. GLAS (5^)ISI1]M©IEEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 17. septembra 1991 Novinarski večer bo v soboto Čeprav smo vse do zadnjega trenutka upali, da nam bo vreme naklonjeno, smo se nazadnje vendarle morali odločiti, da bo osrednja prireditev - Novinarski večer s podelitvijo priznanja Gorenjskega glasa ob 30 - letnici Kampa Smlednik v Dragočajni v soboto, 21. septembra. Dragočajna, 14. septembra - Če se vreme kuja, so kljub dobri volji in z željami za lepo vreme nazadnje tudi "vreme-narji" nemočni. In tako se je zgodilo, do smo da zadnjega trenutka upali, da bo vreme "pokorno napovedi", potem pa je kot nalašč začelo deževati. Vendar so Turistični delavci društva Dragočajna - Moše s programom, kakršnega smo izoblikovali, ko smo pripravljali tudi Novinarski večer, vsaj poslovne prostore svečano odprli. Kar precej krajanov in tudi gostov se je v negotovem vremenu vendarle zbralo ob otvoritvi. Med njimi je bil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je krajanom in društvu zaželel, da bi z voljo, kakršne jim ne manjka, v tem "sušnem" turističnem trenutku zdržali, in bili potem prav tako uspešni tudi naprej. Za vedrejše razpoloženje ob slabem vremenu pa sta na začetku poskrbela Folklorna skupina KUD Sava Kranj in Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Po krajšem nagovoru predsednika društva Jožeta Rozmana, ki je orisal nekatera glavna pretekla dogajanja v društvu in kampu, pa so podelili tudi priznanja članom za delo v društvu in kampu. Seveda v kampu v "kislem popoldnevu" ni bilo mirno. Prihajali so posamezniki; bolj zaradi radovednosti, ali napovedani Novinarski večer z veselim srečanjem bo ali ne bo. Nemoteno se je odvijalo tekmovanje v kegljanju in tenisu. Vendar, kot rečeno, prireditev, na kateri bomo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana Območne enote Ljubljana podelili priznanje Gorenjskega glasa Turističnemu društvu Dragočajna - Moše ob 30-letnici Kampa Smlednik v Dragočajni, bo v soboto, 21. septembra; in to ob vsakem vremenu. Kje in kdaj bomo začeli s prireditvijo in z zanimivim kulturno-zabavnim programom, bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek. Tokrat povejmo le to, da vse nagrade čakajo, da vstopnice, če ste jih že kupili, veljajo za obisk, žrebanje in veselo srečanje v soboto. Tudi Ansambel sekstet Karavanke in folklorna skupina Sava bosta spet prišla. In tudi tisto o nagradah, če se boste naročili na Gorenjski glas, drži... Skratka, dobimo se v soboto, 21. septembra. • A. Zalar Polletno delo in denacionalizacija - Kranj - Na rednem delovnem posvetu se bodo jutri, 18. septembra, ob 15. uri v dvorani številka 14. občinske skupščine v Kranju sestali predsedniki svetov krajevnih skupnosti in delegati zbora krajevnih skupnosti. Na podlagi poročila bodo najprej obravnavali polletno delo v krajevnih skupnostih. V nadaljevanju posveta pa bosta osrednji točki Varstvo okolja in lepši izgled krajev ter Zakon o denacionalizaciji. Priporočilo sklicatelja posveta je, da v krajevnih skupnostih zberejo podatke o nekdanji vaški oziroma srenjski zemlji. • (až) Preimenovanje Ceste JLA - Kranj - v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju bo v četrtek, 19. septembra, ob 18. uri zbor krajanov. Na dnevnem redu pa bo razprava o preimenovanju Ceste JLA v Kranju. Predloga v krajevni skupnosti za novo ime ni, zato vodstvo krajevne skupnosti pričakuje čimveč pobud. Zbor krajanov bo v prostorih krajevne skupnosti. • (až) Srečanja v "Poglejski cerkvi" - Gorje "Pogiej- ska cerkev" ni nikakršna molilnica, marveč precej velika naravna skalna vdolbina v skalnem pobočju Poljšiške srenje. Ni znano, zakaj ima ta vdolbina takšno ime, vendar so že pred vojno takratni gorjanski planinci prirejali tod veselice, po vojni pa mladinci zabave s plesom. Ideja, da bi to "cerkev" bolj približali ljudem, je zdaj vznikla pri Jožetu Antoniču, vodju Ansambla Alpski kvintet, ki je v tujini ničkolikokrat videl, kako znajo izkoristiti naravne danosti za turistični iztržek. Gorjanski godbeniki so za "pokušino" že 15. julija letos pripravili v vdolbini koncert. Bilo je precej obiskovalcev. V nedeljo, 1. septembra, pa je bila v "Poglejski cerkvi" prireditev z bogatim kulturnim programom. Gledališče Tone Čufar z Jesenic je pripravilo lutkovno predstavo Kozliček Meketajček in popoldne Kabaret Ejga, zga vidu. Nastopili pa so še pevski zbor Vihar-nik z Ribnega, folklorna skupina z Bleda, godba na pihala z Gorij in citrarska Danica Butinar ter pevec Simon Golob. Domače gospodinje s Poljšice so pripravile tudi krofe, orehovo potico, domač kruh, klobase iz zaseke... Zares uspela prireditev, ki jo je obiskal tudi predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Čeme, je bila za prireditelje (vaški odbor Polj-šica) spodbuda, da bodo prihodnjo pomlad različne prireditve v "Poglejski cerkvi" pogostejše. • (Ja) Unikatne pletenine-Tržič - V Kurnikovi hiši je še do "19. septembra na ogled razstava unikatnih ročno izdelanih pletenin avtorice Brede Klemenčič. Klemenčičeva sodi vsekakor jjied maloštevilne ustvarjalke, ki se, kot je v spremni besedi k Spizstavi zapisal dr. Cene Avguštin, ob vsesplošni poplavi industrijskih izdelkov ukvarja s kreiranjem in izdelovanjem plete-po lastnih zamislih in to v enem najstarejših oblikovalnih terialov - v volni. Najvidnejša poteza njenega oblikovanja preprostost in eleganca. Breda Klemenčič se z unikatnim nim oblikovanjem pletenin ukvarja od leta 1978, prvikrat je razstavljala pred tremi leti v Gorenjskem muzeju v Kranju. Tokratna razstava v Tržiču se nekako veže na staro tradicijo pletenja v Tržiču (nogavičarstvo), dodani usnjeni izdelki pa spominjajo na nekdanjo cvetočo usnjarsko obrt v tem mestu. V KS Visoko so proslavili krajevni praznik Pošta 64212 Visoko pri Kranju S preurejenim Domom krajanov, trgovino ob njem, z nanovo urejenim vhodom pred Domom in po novi telefonski centrali zdaj še z novo pošto je Visoko dobilo domala dokončno urejeno središče kraja in krajevne skupnosti. Visoko, 15. septembra - Številni krajani in tudi veliko gostov, med katerimi so bili podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, vodja razvojno investicijskega sektorja PTT podjetja Kranj inž. Marjan Vovk in vodja poslovne enote PTT Kranj Dragica Jenko, pa predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, so se v nedeljo dopoldne zbrali pred Domom krajanov na Visokem. Ob prisrčnem in bogatem kulturnem programu, s čimer so hkrati pokazali, da v krajevni skupnosti niso le komunalni in njim sorodnimi problemi v ospredju letnih programov krajevne skupnosti, so z otvoritvijo pošte in urejenega pročelja ter vhoda v Dom krajanov na osrednji prireditvi proslavili letošnji krajevni praznik. Z novo pošto so v krajevni skupnosti skoraj v celoti uresničili že pred kakšnimi osmimi leti začrtan program. Začelo se je namreč s telefonijo in hkrati s pripravami za novo trgovino, postopnim urejanjem Športnega parka, se nadaljevalo potem z izgradnjo trgovine in sistema kabelske televizije, s postopno obnovo doma in zdaj končalo z dokončno ureditvijo telefonije in telefonske centrale za širše/območje v tem delu kranjske občine ter s pošto. Nekakšna simbolika je prevevala nedeljsko dogajanje in svečanost na Visokem tudi zato, ker poslej Visoko s sosednjima krajema Luže in Milje ne bo več spadalo pod Pošto Šenčur pri Kranju, marveč bodo poštne pošiljke krajanom krajevne skupnosti Visoko imele naslov Pošta 64212 Visoko pri Kranju. Program, ki so si ga zastavili v krajevni skupnosti, s tem seveda še ni končan. Tudi na Domu krajanov jih čaka še precej dela. Vendar, kot je v govoru na svečanosti poudaril podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, "podjetnih ljudi v vaši krajevni skupnosti ne manjka. Tako ste kljub pomanjkanju finančnih sredstev zasukali rokave in veliko vložili v del sebe. To tudi v izvršnem svetu še posebej cenimo in tako podjetnim pobudom v največji možni meri prisluhnemo..." Dragica Jenko, vodja poslovne """MP enote PTT Kranj pa je ob otvoritvi nove pošte, v kateri bodo poslej krajani opravljali med tednom ves dan, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, vse vrste poštnih storitev, posredno ugotovila, da je prav prizadevnost vodstev v krajevni skupnosti v zadnjih letih in krajanov z lastno zavzetostjo in prispevkom vplivala, da so se tudi v PTT podjetju Kranj odločili za novo pošto na relaciji Kranj -Preddvor. Sicer pa v zadnjem času v PTT podjetju Kranj usmerjajo napore tudi v izgled in posodobitev svojih poslovnih prosto- rov in v kakovost poslovanja. Kot rečeno pa so na Visokem v nedeljo tudi s kulturnim programom na svečanosti pokazali, kaj vse imajo in zmorejo v tej krajevni skupnosti. Da se vse skupaj začenja že v otroških letih, so pokazali najmlajši krajani iz vrtca, potrdili delo potem pevci mešanega pevskega zbora, domača folklorna skupina in Gašperji, popoldne pa so praznovanje nadaljevali v Športnem parku Rapa s tekmovanji v nogometu, tenisu, balinanju in z veselimi igrami. • A. Žalar Predsednik sveta krajevne skupnosti Rajko Bakovnik se je v osrednjem govoru med drugim zahvalil krajanom za delo in prispevek pri uresničevanju te in drugih akcij v letošnjem letu. Podelil pa je tudi priznanja. Za delo pri telefoniji so jih dobili Vinko Resnik in Srečko Lapanja iz Milj ter Lado Boštar z Visokega, za delo pri obnovi Doma krajanov pa Zdravko Žagar (vodja odbora), Slavko Hočevar in Branko Petek z Visokega. Posebni priznanji pa je krajevna skupnost podelila tudi PTT podjetju Kranj in odboru Rdečega križa Visoko. Vežice in pokopališče v Gorenji vasi t V Uresničena dolgoletna zelja krajanov in vodstva KS Gorenja vas, 14. septembra - S pesmijo in slovesnimi besedami so v nedeljo po jutranji maši v Gorenji vasi in po blagoslovitvi, ki jo je opravil župnik Alojz Oražem, predali v uporabo nanovo zgrajene mrliške vežice in novo pokopališče. Tako je bila v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini končana še ena programska naloga, ki so si jo zadali, hkrati pa uresničena tudi dolgoletna želja krajanov Gorenje vasi in okoliških krajev ter vodstva krajevne skupnosti. pokrit poslovilni prostor, čajno kuhinjo in sanitarije. Obnovili so tudi staro mrliško vežico, ki bo zdaj namenjena hrambi orodja in za garažo ali skladišni prostor krajevne skupnosti. Z obnovitvijo propusta na potoku Grobnik pa so v tem delu pridobili tudi precej velik parkirni prostor. Na slovesnosti je še posebej pohvalil prizadevnost in zavetost krajanov in vodstva krajevne skupnosti za delo in uresničevanje skupnih potreb predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar. Poslanec v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Jože Bogataj pa je ob zahvali še posebej pohvalil gradbeni odbor in predsednika Miha Bizjaka, pomoč župnika Alojzija Oražma ter arhitektonsko zamisel in zavzetost pri akciji arhitetka Marka Šenka. • A. Žalar Akcija za izgradnjo vežk ae je začela že pred leti z razmišljanji o lokaciji, se potem nadaljevala z nakupom zemljišča in po letu 1989 se je je lotil razširjeni gradbeni odbor. Lani so jo ob volitvah podprli tudi krajani tega dela krajevne skupnosti, ko s© se odločili na referendumu za enoletno plačevanje krajevnega samoprispevka. Zdaj je akcija, kot je na svečanosti povedal predsednik gradbe-naga odbora Miha Bizjak, v glavnem končana. V jesenskem času bodo posadili še živo mejo in zasadili drevesa na parkirišču ter lipo pri mrliški vežici. Obnoviti pa nameravajo tudi obzidje starega pokopališča. Nov poslovilni objekt v Gorenji vasi ima dve mrliški vežici, Naj-krompir v nedeljo Grad pri Cerkljah, 15. septembra - Gostilničar Ciril Zu-pin iz gostilne Na vasi v Gradu pri Cerkljah, ki tudi letos pripravlja tradicionalno tekmovanje rekordnih kmečkih pridelkov, predvsem pa krompirja, nam je povedal, da se je za razstavo in tekmovanje za najdebelejši krompir oglasilo že precej kmetovalcev iz raznih krajev. Tako je na primer kmetovalec iz Olševka prinesel v vreči 14 krompirjev, ki so skupaj tehtali dobrih deset kilogramov. Oglasil se je tudi nekdo z 1,12 kilograma težkim paradižnikom. "Vse, ki nameravajo sodelovati na razstavi in se potegovati za naj- pridelek, vabim, da ta teden prinesejo krompir. Razstavo bomo odprli v petek popoldne, strokovna komisija pa bo potem v nedeljo, 22. septembra, ob 14. uri po ocenitvi razglasila najtežje in tudi najzanimivejše pridelke. Tudi nagrad ne bo manjkalo..," je pojasnil Ciril Zupin. Mi pa dodajmo še to, da je tudi na tretjem tradiciona-nem tekmovanju naj-krompirja v Gradu pri Cerkljah pokrovitelj Gorenjski glas. Sicer pa načrtujejo, kot so nam povedali turistični delavci TD Cerklje, osrednjo, tudi že tradicionalno prireditev za naj-kmečke letošnje pridelke, v Cerkljah prihodnji mesec. • A. Ž. Z izgradnjo vežic so na novem delu pokopališča prodobili tudi 205 novih grobnih polj in 68 žarnih grobov. Urejena je javna razsvetlja' va in asfaltirane so tudi dovozne poti ter dvanajst parkirnih prostorov... Obnova talne prometne signalizacije - Radovljica - Minuli teden so v Radovljici delavci Cestnega podjetja Kranj začeli obnavljati talne prometne oznake. Na številne pripombe, da še avgusta cestišča niso bila označena, čeprav bi morala biti že spomladi, so izvajalci v opravičilo pojasnili, da spomladi asfaltne površine zaradi dolge zime niso bile dovolj tople za normalno obstojnost barv, junij je bil deževen, hkrati pa je izbruhnila tudi vojna, ki je potem preprečila vsa takšna dela. • 00 Igrišče in družabnost - Krajani krajevne skupnosti Zminec v škofje* loški občini so se v nedeljo dopoldne zbrali v zadružnem domu \ krajevni skupnosti. Dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Rupnik je podal na zboru krajanov poročilo o Štiriletnem delu in dogajanju v krajevni skupnosti. Pri tem je potfd&ril, da pri' hodnje vodstvo čaka nekaj nalog, ki jih v dosedanjerrt obdobju niso uspeli razrešiti. Med prednostnimi bi lahko rekli, daSla ureditev igrišča za otroke in mladino v krajevni skupnosti in poživitev oziroma oživitev družbenega in društvenega dogajanja. Morda bi kazalo to pobudo nasloviti na mlade v krajevni skupnosti. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega vodstva krajevne skupnosti. - A. *• Torek, 17. septembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN @@miSSv7^©2EnGLAS V slovenskem zdravstvu Slabo, slabše, še slabše... Ob polletju je bilo v slovenskem zdravstvu skoraj poldrugo milijardo dinarjev izgub, četrtina vsega za zdravstvo potrebnega denarja. Dobaviteljem dolguje okoli milijardo dinarjev, zato jim slednji gro-Zlj° z ustavitvijo dobav. Tudi v gorenjskem osnovnem zdravstvu so se pred nekaj tedni bali, da jim bodo odklopili elektriko. Kako bodo vrnili dolgove, kako se bo onemoglo zdravstvo spet postavilo na noge? Z rebalansom proračuna? Z ukrepi za racionalizacijo? Z zmanjševanjem zaposlenosti in krčenjem zmogljivosti? Zaposleni v zdravstvu pa napovedujejo stavko. Formalno je vsem prebival- no. Zato so pri oblikovanju Cem Slovenije zagotovljena programov zdravstvenih stori-pravica do vseh zdravstvenih tev mislili na zmanjšanje obse-storitev. Stara zakonodaja na- ga, vendar po mnenju ministr-mreč nima nacionalnega programa, ki bi selekcioniral zdravstvene pravice. Tod kore-ninijo večne težave financiranja zdravstvenih storitev z zahtevami po večjih sredstvih in s težavami uskladitve interesov zavarovancev z materialnimi roožnostmi. S prehodom na stva za zdravstvo, družino in socialno varstvo še ne dovolj. Letos bi morali v proračunu za zdravstveno varstvo razpolagati z okrog 15 milijardami 406 milijoni dinarjev. Računajo na rebalans proračuna. Če iz tega vira ne bo pričakovanega denarja, bodo morali sprejeti dru- Proračunski način financiranja ge ukrepe, ki bi zmanjšali zah v začetku minulega leta so te teve po zdravstvenih storitvah težave še večje, razkorak med razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in realno ovrednotenimi programi zdravstvenih stori-tev pa ogromen. To je bilo jasno že ob sprejetju letošnjega Poračuna, ki je zdravstvu na- in izdatke zanje. Pomagali bi si lahko tudi s prenosom manjkajočih sredstev v prihodnje leto, toda to bi le odložilo problem, ne pa ga v resnici rešilo. Gmotnim težavam bo zdravstvo lažje kos, ko bodo uskladi- rrienil 10 milijard 698 milijonov li pravice iz zdravstvenega var-'9 tisoč dinarjev, 12 odsto-- stva. Pravic je, pravijo, zdaj tkoy realno manj kot lani. Ker preveč, varčevalni ukrepi pa so Pa že prejšnje leto razpoložljivi zaenkrat bolj prizadeli zaposle-°jenar ni zadoščal za pokritje ne v zdravstvu kot »uporabni- Vsega programa, ker so torej ansko izgubo zdravstva prene-SeI> v leto 1991, je letos zdravstvo »prekratko« za kako peti- ke« zdravstvenih storitev. Toda pravic se brez spremenjene zakonodaje (to je pričakovati v prihodnjem letu) ne da krniti. Ministrstvo za zdravstvo je analiziralo zaposlenost v slovenskem zdravstvu, saj bodo morali očitno tudi v tej dejavnosti opredeliti Presežke delavcev. Prišli so do podatka, da je v Sloveniji 2310 Zdravstvenih delavcev preveč, ne upoštevaje tiste, ki bodo odšli s tako imenovanim naravnim odlivom. Z njimi vred bi bilo preveč 3037 delavcev. Zdravstvenim zavodom priporočajo, da zmanjšujejo zlasti število nezdravstvenih delavcev in število zaposlenih na Zdravnika oziroma zobozdravnika. Predloge za drastični poseg wtetneljujejo z manjšim prilivom bolnikov in manjšim prilivom Sredstev v zdravstveno blagajno. Tudi starost je lahko lepa Utreje. PHd^3 k° v še c'° k°nca oktobra. Ko pa Tržičani tako radi ia, ni~\ n- ^.'str'šk°- K-aJ bi ne, saj je to njihova planina, najbliž- laJJepša in brez Lize si je kar zamisliti ne morejo. Post-1 a je. zdrava, se mi veselo posmeje, le gluha je malce mač> k' ^ruSace mora pa kar potrkati. Nič se. je ne prime. Do-rav a •'rana, mleko, planinski čaji - materino dušico in srčno moč Sam0 suš' - pa tole stalno pojanje za kravami, naredijo svoje, gut n 06 zrnore vsega, kuhinje in živine. Popoldne ji pride poma-'ian'n'' na svezem gorskem zraku, v nebeškem miru, tek- p'aninc aKnit tol'k°- Tu je zdaj masovnek, ročno ga Liza postreže kaj n: erna v senci košate krošnje. Mi pa odhajamo. Če bomo s''Širno* ave v'deli v Breški planini, naj jih nazaj zapodimo, jo nagnaljSe narocati za nami. Res so se pasle tam gor. Nismo jih boj xiazaj' Preveč so uživale v rebri nad lovsko kočo. Same našle do Lize, ko bo pravi čas... • D. Dolenc Ministrstvo zato kompromisno predlaga, naj bi se sedanje pravice do zdravstvenega varstva v Sloveniji le uskladile, črtali bi le nekatere lokalne pravice, torej tiste, ki niso bile priznane vsem zavarovancem v Sloveniji- Pač pa ministrstvo predlaga nekaj takojšnjih ukrepov za preprečitev zloma v zdravstvenem sistemu. Takih, ki so mogoči brez sprememb v veljavnem zakonu in ki bistveno ne zmanjšujejo ravni zdravstvenega varstva. Eden od ukrepov je že omenjena uskladitev pravic, drugi že znano krčenje zmogljivosti v zdravstvu, predvsem možnost za manjšanje števila zaposlenih. Eden od ukrepov, ki je uporabnike zdravstvenih storitev že zadel, pa so s 1. septembrom višja doplačila k zdravstvenim storitvam. Novembra lahko pričakujemo novo podražitev (oprostite: valorizacijo). Z ugotavljanjem presežnih delavcev obetajo tudi zmanjšanje razhajanja med sredstvi za osebne dohodke in dejansko izplačanimi osebnimi dohodki. S tem naj bi posredno dosegli boljše pokritje materialnih stroškov, ne pa da vso razpoložljivo maso pojedo plače. Če to kljub vsemu ne bo obvladljivo, bodo predlagali sprejem ustreznega zakona (podobno kot v vzgoji in izobraževanju). Racionalizirali bodo tudi porabo zdravil in predlagali sprejem odloka o začasni kontroli cen zdravil. Slednje so namreč letos porasle za 87 odstotkov, večje je tudi število receptov in povprečna vrednost recepta. Poleg vsega pripravljajo tudi merila, ki naj bi uvedla sa-moplačniške ambulante. DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Liza še vedno pase Iz koče se je tisto jutro že navsezgodaj sukljal dim. Liza je l°rej doma, hvala bogu. Prav nič mi ni dišalo, da bi morala letati *a njo kje po gmajnah, do Breške ali še dlje. Ravnokar se je prikazala na vratih. Celo dva gosta ima že. Kariraste srajce zgovor- j. c — ---j ~o povedo, da sta planinca. Pungorškova iz Bistrice sta prišla k Še vedno enaka, stara Liza. V zadnjih desetih letih se niti za las ni spremenila. Še mlajša se mi zdi. Vsa srečna je, ko je spet na njeni Bistriški planini. Devetinosemdeset jih bo letos novembra, sedeminsedemde-set let pa že pase. 33 let na planini Javornik, 5 let na Po-lani, 3 leta pod Storžičem vse drugo pa na Bistriški planini. Šestindvajset krav je imela letos na skrbi, zdajle prve dni septembra jih ima le še devetnajst. Tri molze, da je za kislo mleko, smetano, skuto. Še kakšne štirinajst dni bo živina tu, potem bodo šle v dolino. Sindikat zdravstvenih delavcev je že večkrat napovedal stavko, ljudje v belih haljah so tudi že opozorilno stavkali, vendar se v zdravstvu kljub temu ni obrnilo na bolje. Nižje plače, kot jih imajo zaposleni v gospodarstvu, še nepodpisana kolektivna pogodba za družbene dejavnosti, najbrž pa tudi grozeči ukrepi v zdravstvu, ki obetajo znižanje zaposlenosti (ali pa plač), so novi razlogi za stavko, ki jo napovedujejo za 10. oktober. manjšanje zaposlenosti. Napovedujejo, da bo o večjih posegih razsojala stroka. Republiška uprava za zdravstveno varstvo je zmanjšala načrtovano število storitev vsem zdravstvenim zavodom, s tem pa je dana Samo ukrepi ne bodo rešili zdravstva pred zlomom, pač pa je ta draga dejavnost potrebna predvsem večje količine denarja. Nanj računajo ob rebalansu proračuna. # D> z> ^ Višje cene v tržiških vrtcih Tržič, 10. septembra - Izvršni svet SO Tržič je potrdil predlog VVO Tončke Mokorelove Tržič za povišanje cen storitev v vrtcih: s septembrom se bo varstvo za otroke od 2 do 7 let podražilo za 28, za otroke stare do 2 let pa za 30 odstotkov. Podražitev je vodstvo tržiških vrtcev predlagalo že pred. poletjem, kajti ob stalnih tihih dražitvah na trgu in večanju materialnih stroškov kljub varčevanju niso mogli več naprej s starimi ekonomskimi cenami. Zaradi pomanjkanja denarja že dalj časa niso nabavljali potrebnih vzgojnih pripomočkov za otroke, opravili so le najnujnejša vzdrževanja stavb, igrišč, prostorov, osebne dohodke povišali le minimalno, a kljub temu so imeli do konca julija 917.659 din izgube, zdaj pa je ta že presegla milijon dinarjev. Kot pove ravnateljica VVO Tončke Mokorelove Tržič Tilka Jan, so zadnji meseci kritični, ne morejo več sproti plačevati računov in jih po vrhu vsega tepejo še visoke zamudne obresti. Ceno varstva so primorani dvigniti, vendar ne na račun kvalitete. Tudi vnaprej bodo storili vse, da bodo otroci v njihovih vrtcih imeli dobro varstvo in kar najboljšo vzgojo. Pripravljajo tudi vrsto novosti v okviru Cicibanovih uric. Boje se le, da bi zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer v Tržiču vrtec ne bil dovolj zaseden (ni še prijavljenih okrog 60 otrok, ki so jih pričakovali). V tem primeru bodo morali razmišljati o oddaji nekaterih prostorov vrtcev v drugačne namene. Člani izvršnega sveta Tržiča so potrdili nove ekonomske cene v tržiških vrtcih in sicer bo za otroke do dveh in pol let starosti prispevek staršev 2.257,10 din, za otroke od dveh in pol do sedmih let starosti pa 1.820,10 din mesečno. Sofinanciranje staršev pa bo potrebno tudi za izvedbo programa priprave na šolo in sicer za 4-urni dnevni program 520, za 3-urni dnevni pogram pa 400 din. • D. Dolenc Pomoč Hrvaški Kranj, 16. septembra - V uredništvu se je pretekli teden oglasil Nikolaj Levičnik iz Kranja, gorenjski rojak, ki je pred vojno živel na Jesenicah, sedaj pa živi v Zagrebu, zaposlen pa je bil v Ini Oki. Pripovedoval je o trpljenju in nasilju nad hrvaškim prebivalstvom s strani srbskih teroristov in jugoslovanske armade. Hrvaška potrebuje pomoč in zato nam je posredoval nekatere številke, na katere je mogoče nakazati pomoč Hrvaški. Številka žiro računa 30101-621-42-827-9-10-179-22909-6, naziv računa: pomoč za nakup zdravil in sanitetnega materiala za ranjene v obrambi Hrvaške, namen nakazila: nakup zdravil in sanitetnega materiala; številka žiro računa 30102-655-427, ime računa Fond Zrinski in Frankopani, namen nakazila: pomoč osebam, ranjenim v obrambi suverenosti Hrvaške in družinskim članom umrlih policajev; številka žiro računa 30102-743-2056783, ime računa fond Kralja Zvonimira, namen nakazila: pomoč družinam, ki so zaradi terorja zapustili svoje domove; številka žiro računa 30101-620-16-2320218671, ime računa Karitas, namen nakazila: pomoč begunskim družinam; številka žiro računa 33600-678-1307, ime računa Rdeči križ Osijek, namen nakazila: za begunske družine; številka žiro računa 34150-678-1097, ime računa Rdeči križ Petrinja, namen nakazila: za begunske družine; številka žiro računa 30105 -678-12141, ime računa Rdeči križ Hrvaške, namen nakazila: za pomoč begunskim družinam. Naslovniki se je vnaprej zahvaljujejo za pomoč. • J. Košnjek GLAS Plače nižje kot v pogodbi Vprašanje: V kakšnem primeru lahko podjetje izplačuje nižje osebne dohodke, kot so določeni s splošno kolektivno pogodbo? Odgovor: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v 30. členu določa izhodiščne bruto osebne dohodke po posameznih tarifnih razredih in določa, da delavec in organizacija oz. delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določita osnovni osebni dohodek. Osnovni osebni dohodek delavca je znesek, ki ga delavec dobi za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. Splošna kolektivna pogodba tudi določa, da osnovni osebni dohodek ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, kot je določen s splošno kolektivno pogodbo oz. v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti ali v podjetniški kolektivni pogodbi. V splošni kolektivni pogodbi pa je tudi predvideno, da so lahko osnovni osebni dohodki nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov in sicer za 20 odstotkov. Takšno znižanje se predvidi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, kjer se določijo kriteriji, po katerih so lahko osnovni osebni dohodki nižji od izhodiščnih, t. j. za največ 20 odstotkov, če bi izplačilo osebnih dohodkov po splošni pogodbi oz. kolektivnih pogodbah dejavnosti ogrozilo poslovanje organizacije. Takšni kriteriji so npr. določeni v kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije in določajo naslednje primere: - če se v podjetju izvaja sanacijski program, - če bi izplačilo po tej pogodbi povzročilo izgubo, - če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej pogodbi, - če je v obračunu tekočega obdobja izkazana neprikrita izguba, - če je dosežen neto dobiček na delavca za 15 odstotkov nižji od določenega neto dobička na delavca v preteklem obračunskem obdobju v ustrezni podskupini dejavnosti. Tako odločitev o znižanju sprejme poslovodni organ ob soglasju organa upravljanja. Pomembno je, da se v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti ali podjetja določi še rok trajanja znižanja osebnih dohodkov, npr. največ 6 mesecev, da se določi obveznost sprejetja sanacijskega programa podjetja in pravico delavcev, da za razliko v osebnem dohodku prejmejo ustrezne listine oz. vrednostne papirje, na podlagi katerih bodo lahko uveljavljali terjatev do podjetja. Pravna služba pri svetu kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič, dipl. iur. POMISEL Moje (družbeno) stanovanje Ko so poslanci na zadnjem skupščinskem zasedanju premlc-vali vročo tematiko prihodnjega lastninjenja, je nekako v senci ostal tisti del privatizacije, ki je navadnim smrtnikom od vseh še najbolj nazoren in jasen. Gre za prihodnjo stanovanjsko zakonodajo, ki bo imetnikom družbenih stanovanj omogočila ugoden odkup tega dela za zdaj še družbenega premoženja. Resda omenjeni zakon ne zadeva dveh milijonov ljudi kot preostali paket tovrstnih zakonov, temveč le okoli 230 tisoč. Toda večina dosedanjih imetnikov stanovanjske pravice si leto dni krepko beli lase o svojem prihodnjem statusu. Zakon bo namreč ukinil stanovanjsko pravico, družbena stanovanja pa ponudil v odkup ali pa spremenil v najemna. Odkar je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora dalo v javnost koncept novega zakona, so nezaupljivi stanovalci izrazili že nešteto dvomov. Ce stanovanja ne bodo odkupili, ali to pomeni, da ga lahko na prostem trgu kupi kdo drug, dosedanjega nosilca stanovanjske pravice pa z družino vred lahko postavi na cesto? Del javnosti, ki ga zakon vitalno ne zadeva, pa je namigoval na-ceneno razprodajo družbenega premoženja, ki smo ga z odvajanjem sredstev v stanovanjske namene plačevali vsi. z novo zakonodajo pa imajo pravico do njega le nekateri. Zakonski koncept je bil, rečeno po starem, dovolj dolgo v javni razpravi, da so ga ljudje doumeli, kritizirali in postopoma plemenitih s pripombami. Tako je sedanja verzija za morebitne jutrišnje lastnike mnogo ugodnejša od prvotne, javnost pa tudi ni pretirano nezadovoljna, saj je »ljudski glas« prispeval prenekate-ro spremembo. Dvoje skupščinskih zborov je pretekli teden že sprejelo zakon z dopolnili, danes bo o njem razsojal še družbenopolitični zbor. Naj vnovič ponovimo pogoje odkupa, ki veljajo za sedanje stanovalce dve leti od sprejetja zakona. Stanovanje, v katerem živijo, bodo imetniki stanovanjske pravice lahko odkupili s 30-od-stotnim popustom od vrednosti stanovanja. Od slednje bodo odšteli lastna vlaganja in samoudeležbo, ki so jo stanovalci plačali ob vselitvi, kar bo dalo pogodbeno ceno. Od te bodo kupci v 60 dneh od sklenitve kupoprodajne pogodbe plačali deset odstotkov, preostanek pa v največ dvajsetih letih. Kdor se bo odločil stanovanje odplačati prej, bo za vsako leto hitrejšega odplačevanja deležen dodatnega popusta: kdor bo odplačeval stanovanje deset let, ga bo dobil še 15 odstotkov ceneje. Mogoče pa je odkupiti stanovanje v enkratnem znesku. Tedaj ga dobite za samo 40 odstotkov njegove vrednosti. Kdove koliko ljudi se bo v današnjih kritičnih gmotnih razmerah lahko odločilo za odkup stanovanja. Zakonodajalec trdi, da bo tako ravnala polovica sedanjih najemnikov. Videli bomo. Odvisno je namreč od tega, kako bomo slovenski ljudje svoj pozitivni odnos do lastnine uspeli uskladiti s svojim gmotnim položajem. Danes je namreč tudi veliko takih, ki s svojimi prejemki ne zmorejo niti rednega plačevanja stanarine. • D. Z. Žlebir VESTI Društvo Sreča in Hotel Bor vabita V Kranju in Preddvoru bo društvo Sreča letos spet prirejalo tako imenovana srečanja z vsebino. Pridružijo naj se vsi, ki želijo pridobiti samozavest, kvalitetno preživljati prosti čas, poskrbeti za svoj osebnostni razvoj in celostno dobro počutje in oblikovati harmoničen odnos do sebe, okolja in življenja. Pripravljajo programa Pot duhovnega razvoja in Učbenik življenja, ob večjem zanimanju pa še trening kreativne komunikacije in umetnost pozitivnega življenja. Prijave do 20. septembra sprejema predsednica društva Bojana Fende - Habula po telefonu 42-122 (dopoldne od 7. do 9. ure) ali 217-001 (ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure). cmmmmmsiLAS 6. stran KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 17. septembra 1991 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled razstava sester Andreje in Marjetke Dolinar. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16. do 20. ure. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Štih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarjev Štefana Bertonclja iz Selc in Franca Ranta iz Železnikov. V Kosovi graščini si je moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja, v prvem nadstropju pa razstavo Pripoved o prazgodovinski hiši, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava likovnih del predšolskih otrok. V galeriji Pasaža razstavljajo čr-no-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tisnikar. V galeriji Z KO - Knjižnica je na ogled razstava del nastalih na Ex temporu Selca 91. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza Justina. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽfČ - V Kurnikovi hiši je vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro na ogled razstava Brede Klemenčič Unikatno ročno oblikovanje pletenin. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. IZ TRŽIŠKE KULTURNE DEJAVNOSTI Tržič - Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču, enota Tržiški muzej je v sodelovanju s Turističnim društvom in A - Banko pripravil razstavo »Govorica dokumentov« ali »Kaj vse je naša dediščina«. Namen razstave je približati delček raritet in na čevljarstvo in usnjarstvo vezanih pisnih sporočil preteklosti slehernemu, tudi naključnemu obiskovalcu. Prav zato sem izbrala gradivo, ki je privlačno zaradi svoje starosti, formata, pisave in dekorativnosti, tako da že ob prvem pogledu vzbudi pozornost. Gre za predstavitev predvsem arhivskega gradiva, ki je shranjeno v muzeju že* od same muzejske ustanovitve in pa za arhivsko gradivo, kije bilo prodano ali podarjeno muzeju obenem s prodanimi predmeti (eksponati), gre za arhivalije, ki bi bile sicer najverjetneje izgubljene. Časovno obsega razstava obdobje poznega cehovstva, čas pred Obrtnim zakonom, ki je po letu 1859 razglašal obrtno svobodo. Iz tega obdobja so razstavljeni trije primeri arhivskih virov. Vpisna knjiga tržiškega čevljarskega ceha, ki predstavlja enega izmed dokumentov največje vrednosti v vrsti arhivskega gradiva o tržiškem obrtništvu in zajema čas od leta 1751 do 1852 z registracijo sprejema vajencev in imeni učnih gospodarjev ter v zadnjem delu vnesenimi pripombami glede plačila takse. Zapisi v njej so najprej strožje oblikovani, z leti pa postanejo bolj sproščeni. Pisava v knjigi je zelo raznolika in neenakomerna. Vvander-Buch ali popotna (vandrovska) knjižica priznanega tržiškega usnjarja Vincenca Pollaka, ki govori o številnih krajih, ki jih je njen lastnik obiskal in se v njih izpopolnjeval v svoji stroki. Slednja kaže na zahtevano popotovanje in izpopolnjevanje, ki ga je zahtevala cehovska organizacija od vsakega mladega pomočnika. Razen obeh zgoraj omenjenih je predstavljena še rokodelska knjižica usnjarja Vincenca, ki kaže na potvarjanje resnice, v konkretnem primeru izvora rodbine in učnega gospodarja, zato da je bila pomočniku omogočena pot v baltske dežele in v Rusijo. Prehod od cehovstva v čas »obrtne svobode« predstavljajo »delavske bukvice«, ki govorijo o zaposlitvah lastnika. Primerjalno so razvrščene tri knjižice, prvi dve iz preloma prve v drugo polovico 19. stoletja in tretja s konca 19. stoletja. Slednja je strožje vsebinsko oblikovana, tako da so po določilih rubrik, ki jih je bilo potrebno izpolniti, zapisi poenoteni. Če so v prvem delu poudarjeni dokumenti cehovstva s prehodom v čas po 1. 1859, ko je nastopila obrtna svoboda, potem se v sklopu drugega dela razstavljenega gradiva kaže že naslednja stopnja povezovanja obrtništva v zadruge. Razstavljena »Učno izpričevalo« iz leta 1917 in »Pomočniško pismo« iz leta 1929 kažeta na moč do tedaj že okrepljenega zadružnega delovanja. V obeh primerih igra ključno vlogo pri overovitvi dokumentov »Zadruga rokodelskih in sorodnih obrti« s svojim načelnikom. Po končani vajeniški dobi je zadruga skupaj z učnim gospodarjem (mojstrom), županom pristojne občine in načelnikom zadruge overovljala učna spričevala. Pri zadrugi je delovala preizkuševalna komisija, pred katero je moral učenec v obrti opraviti pomočniški izpit. Oba primerka virov sta bogato likovno opremljena z atributi pomembnejših v zadrugo vključenih obrti, s tem, da učno spričevalo dopolnjuje personifikacija Kranjske z njenim deželnim grbom. Razstavljeno gradivo zaključujem s po obsegu skromnejšim prodajnim katalogom in razglednico, ki sodita v čas med obema vojnama in sta vezana na tovarno Peko. Gre za predstavitev mejnih dokumentov preteklosti, ki sta nekje na meji med arhivskim in eksponatnim, vendar z bogato pripovednostjo zaključujeta pomensko sliko razstave in govorita vsak na svojstven način. Gre za govorico slike z možnostjo rekonstrukcije stanja tako tovarne kot njenih izdelkov. Mateja Gašpirc Tisnikarjevih petindvajset let pozneje [L 1ŽD ► LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJ SHRANJEVANJA IN KONZERVIRANJA ŽIVIL -10 ur Začetek: 18.9.1991 ob 18. uri TEČAJ BIFFE JEDI IN C0CKTAIL0V -10 ur Začetek: 25.9.1991 ob 18. uri Prijave in informacije: Ljudska univerza Škofja Loka, Podlubnik l/a, telefon: 621-865 ali 622-764. PODOBE RAZDEJANJ, NIČA, SMRTI Škofja Loka - Konec minulega tedna so v galeriji Loškega gradu za mesec dni postavili na ogled izbor najnovejših del slikarja Jožeta Tisnikarja, ob njih pa slikarjeva zgodnja dela iz zasebne zbirke njegovega loškega prijatelja. Razstava bo v takšni posebni obliki kasneje potovala tudi v Dolenjsko galerijo v Novo mesto. Česa vse niso kritiki in drugi ocenjevalci in sploh razgledovala po slikarstvu zapisali o slikah Jožeta Tisnikarja. Njegova dela je najti v evropskih muzejih, tri dosedanje monografije so njegovo ustvarjanje natančno premerile, pretehtale in približale v sliki in besedi njegovo umetnost ljudem na vseh koncih sveta od Tokia do Pariza in New Yorka. Kaj je tisto magično v njegovem slikarstvu, da privlači pozornost vsakogar, ki se znajde pred njegovim slikarskim sporočilom? Brez dvoma je smrt, ki se kot temna nit previja skozi značilno Tisnikarjevo slikarsko tematiko, tista nenavadna privlačnost, pred katero klonejo ljudje. Toda tako, kot se ljudje zbirajo ob mrtvih, jih čuvajo pred dokončnim slovesom od zemeljskega, pretreseni od skrivnosti dogajanja, ko se življenje preveša v nebivanje, tako ravnajo tudi živali. In te slikar Jože Tisnikar nenehno prenaša v svoje slike, skupaj z ljudmi ali kot samostojne figure, ki z univerzalno govorico gledalcu sporočajo - tudi ti, tudi oni. Večina dosedanjega Tis-nikarjevega opusa je en sam ogromen sprevod, je potovanje k robu, kjer se začenja nič, neznano, izničenje ali kakorkoli si že razlagamo smrt. V ta sprevod Tisnikar nenehno dodaja nove in nove podobe, obraze, ki jih je nekdaj poznal, dodaja svoj portret, skratka slehernika. Morda je kdo pričakoval, da bo Tisnikar leta 1991 drugačen, toda razstava Petindvajset let pozneje, ki bo ves mesec na ogled v galeriji Loškega gradu, predstavlja sicer malce drugačnega Tisnikarja, toda še vedno zvestega pričevalca najbolj gotove stvari v življenju - smrti. In kot se smrt pojavlja v neskončno različnih oblikah, tako o njej Tisnikar govori vedno na nov način. Iz slike Na kro-karjevem pogrebu se ptič z značilnim tisnikarsko počloveče-nim očesom ozira iz slike v gledalca vprašljivo in malce porogljivo obenem, kot bi spraševal - kdaj pa ti?, medtem ko ostala ptičja druščina sklanja glave nad mrtvim sodrugom. Slika Mačje smrti iz najnovejšega časa pa je mojstrova vizija smrti v razsežnostih z iracionalnim pridihom: smrt ni normalen sklep življenja, pač pa groza, podivjanost v živalskih očeh, obljuba maščevanja za bestialno pokončanje vsega živega. Ni prostora za normalno žalost, za sprejemanje danega, smrt postaja apokaliptična vizija nasilja nad življenjem. Kot bi se v Tisnikarjevih slikah ogledovala aktualnost norega divjanja smrti na dvoriščih nedaleč od nas. Potopljenost v nekakšno neizogibno grozo je razpeta čez večino Tisnikarjevih platen, le od časa do časa se slikar izvije morbidnemu ustvarjalnemu primežu in se s čopičem ozre po "navadnih" temah. Toda slik, ki ne bi nosile tis-nikarski prosekturni pečat je pravzaprav malo. Takšne so tudi prve mojstrove slike, ki jih je tem najnovejšim za primerjavo prvikrat dal javnosti na ogled slikarjev škofjeloški prijatelj Pavel A. Florjančič. Sploh je Škofja Loka - Letošnja likovna jesen se je v Škofji Loki začela z dvema zares izrednima razstavama. Medtem ko na Loškem gradu lahko primerjamo stare in nove Tisnikarjeve slike, pa v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu malce nenapovedano razstavlja akademski slikar Herman Gvardjančič. Vsako čeprav nenačrtovano (likovni razpored razstav je pomešal odpovedani svetovni kongres oblikovalcev in spremljajočih razstav) srečanje z Gvardjančičevim slikarstvom je vedno likovno razburljivo, zanimivo in razveseljivo. Gvardjančičeve slike so po avtorjevem mnenju način njegovega bivanja: razlaga je ob tem novem ciklusu, v katerega je umetnik vnesel znova obilo že nekaj časa skoraj pozabljene barvitosti, lahko tudi sprejemljiva. Zadnji opus večinoma ogromnih slikarskih platen je kot dnevni zapis dogodkov, ki so slikarja vznemirili, zato tudi dodatki, kot so značilni zapis datuma, ime glasbe in podobno, kar sicer nekateri slikarji posebno radi uporabljajo, zdaj tudi Herman Gvardjančič. Najnovejši slikarski opus, ki se je zaradi naglice predstavil brez običajnih razstavnih nagovorov in kataloga, umestu-je Hermana Gvardjančiča med tisto vrsto slikarjev modernega časa, ki s širokimi zamahi čopiča parajo slikarsko platno kot odsev kaotičnega zunanjega in notranjega sveta. # L. M. - Koto: Aleš Gorišek tokratna razstava na Loškem gradu nekaj posebnega: že zato, ker se Jože Tisnikar Škofji Loki prvikrat predstavlja s samostojno razstavo. Razen slikarske razstave na Švedskem, pa je to tudi prva letošnja slikarjeva razstava v domačih krajih in kdove katera čez stoto samostojno razstavo, ki jih je Tisnikar imel v skoraj štirih desetletjih slikanja. Redki slikarji so pripravljeni ob svojih slikah iz obdobja zrele ustvarjalnosti prikazati tudi svoja začetna iskanja, odkritosrčno razstavljati morda še okornost potez, ki izgineva šele z leti slikarske- ga garaštva, čeprav je sporočilnost teh slik že glasna. Toda Tisnikar ni občutljiv na takšne primerjave, ki jih običajno razpredajo ocenjevalci v monografijah in še to le bežno. Pet-najsterica slik izpred tridesetih let pa je vsekakor obdobje, brez katerega Tisnikarja, kot ga poznamo, gotovo ne bi bilo. V minutah, ki so ob tako velikem dogodku, ko na razstavo lahko pride celo predsednik republike, je slikarju vendarle uspelo odgovoriti tudi na nekaj naših vprašanj. Svet nenehnega srečevanja s smrtjo, taka je pač prosektura, je še vedno tema vaših slik, tako kot na začetku slikarske poti in tudi danes. Si kdaj želite uiti takšnemu svetu? "Saj uidem za dva, tri dni, vsake toliko časa pobegnem svojemu slikarstvu, grem v Mi-slinjsko dolino, kjer sem rojen, poveselim se s prijatelji, zalum-pam se, kot se reče. Po naravi sem vesel človek, vsaj mislim, da sem. Slikarstvo, slike, ki jih delam, pa so moje nasprotje. In najbrž nikoli ne bo drugače. Da je moje slikarstvo odraz mojega drugega jaza? Že mogoče. Vem samo, da sem se tako reševal pred moro, ki me je tiščala vsa ta leta ob delu v pro-sekturi, ko se človek iz ure v uro srečuje samo s smrtjo, z mrtvimi, s tistim, kar je za živimi ostalo. S slikanjem sem skušal premagati nezadovoljstvo s samim seboj." Skoraj štiri desetletja ukvarjanja z enako morečo, čeprav vedno drugačno temo - končeva-njem življenja, vas je gotovo prepričalo, da je to tema, ki se je enostavno ne da izpeti. "Res je, vedno znova slikam druženje s smrtjo v različnih ciklusih. Toda v predalih je na kupe skic, ki so nenehno nastajale, niti niso nujno vezane na mojo tako imenovano večno temo, z njimi se ukvarjam občasno, rišem veliko s kredo, da bi se potem ponovno vrnil k nečemu, kar se znova zgane v mojem spominu in kar me sili k slikanju." Razlagalci vaših slik iščejo * Tisnikarjevem slikarstvu .svet Kafke, Tarkovskega - imajo prav? "Vsak ima svoj svet, gotovo pa so si ti svetovo med seboj podobni. Ne poznam filmov Tarkovskega. Ko sem pred leti razstavljal na Dunaju, so v mojih slikah odkrivali kafkovsko vzdušje, kasneje sem bral njegove knjige in morda imajo prav, res je to moreči svet, tesnoben, da bi ubežal iz njega. Jaz bežim s svojimi slikami. In ne ubežim." • Lea Mencinger, Foto: Aleš Gorišek POROKA PO KRANJSKO Poročni servis PRINC in Hotel GRAD BOR HRIB Preddvor obveščata vse prijavljene mladoporočence, da bo izbor poročnega para 21. septembra ob 19. uri v hotelu BOR. Vse, ki se še želite prijaviti, prosimo, da prijavnico pošljejo na naslov: HOTEL BOR - GRAD HRIB, 64205 PREDDVOR Glavni sponzor prireditve ŽIVILA Kranj Sponzorja ISKRA COMMERCE in Potovalna agencija ALPETOUR ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL GAŠPERJI! PRIJAVNICA Ime in priimek neveste Ime in priimek ženina Naslov ženina Telefon: GENERALNI POKROVITELJ GORENJSKI GLAS GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Po sledeh trditve o razbremenitvi gospodarstva Po čem je po novem država? Spremembe davčnega sistema, ki so odpravile okorni sistem prispevkov in davkov, so tako globoke, da je danes zelo težko ugotoviti, kaj se z obremenitvijo gospodarstva dogaja. Ko je kranjska vlada obravnavala informacijo o gospodarskih rezultatih v občini Kranj v Prvem polletju 1991 (o tem Srno 6. septembra v 70. številki Gorenjskega glasa pod naslo-v°m "Rezultati, ki vzbujajo upanje" poročali), je bilo pri tem slišati zelo razveseljivo ugoditev, da se je namreč obremenitev dohodka gospodarstva za Javno porabo - sem naj bi šteli nekdanjo splošno in skupno porabo, pač v skladu z uveljavlje-JJ|m integralnim proračunom -"istveno zmanjšala, saj je }8,2-odstofnih točk manj v deležu dohodka, pomenilo zmanjšale te obremenitve kar za dobro ,r.etjino. Ta dosežek je predsednik vlade pohvalil tudi kot Jjresničevanje programa stranic, zlasti pa je to dejstvo, ki zanika grožnje o uničenju gospodarstva, ki smo jih lahko slišali °b sprejemanju nove davčne *akonodaje in zlasti republiškega proračuna. Za presojo realnosti take ugotovitve, sicer na ravni treznega razmisleka, najdemo argumente za in proti 'n.pr.: proti: ob precejšnih težavah v večini podjetij, zmanjšanju proizvodnje - kar v branju k sreči ni primer - in Pešanju dohodka - kar je v branju izrazit pojav - se "pri-sPevna osnova" zmanjšuje, to Pa terja povečevanje in ne *nianjševanje obremtaitev; za: skrajno težak finaročltt položaj jjržavne uprave in jK&i druž-"enih služb, ki so tik prt d raznom!), pravi odgOmtt pa se-Veda tiči v ustrezneijfpbznava-%i in razumevanju |»datkov. ^ prav bilten Službe družbe-^fca knjigovodstva Slovenije, P/^ružnice Kranj o gospodar-l^o-finančnih gibanjih v občini ^ranj za 7 mesecev je pokazal •^gačno sliko. Ker se v enem "^secu položaj bistveno ne ^ore spremeniti, da ne omenjamo primera, ko smo direk-:0rja, ki je tarnal nad položajni gospodarstva, užalili z °Pozorilom, da se ob občutnih Obremenitvah na državo le izgovarja, je vsekakor dovolj ranoga, da zadevo proučimo in Vas o tem tudi obvestimo. Da bi dobili pravo razlago ^ničnih dogajanj, smo se obrnili na vire podatkov: analitski °ddelek kranjske podružnice službe družbenega knjigovodja, analitike Sekretariata za §°spodarstvo Občine Kranj ter Prizadetega" strokovnjaka -obrega poznavalca (in nekdaj r'tika tedanjega) davčnega si-terna, finančnega direktorja lv0varne Save Vinka Perčiča. In erJeli ali ne, ob sicer kratkem azPoložljivem času, mislimo, a odgovora oz. ustrezne razla-jfe na očitno nasprotujoče si Podatke, nismo dobili. Da se bremenitev zmanjšuje, prav-aPrav ne zanikajo nobeni po-atki, vprašanje je le, ali se res- nično lahko za dobro tretjino ali pa je realno to le manj. Podatki o vplačilih davkov in prispevkov iz informacije SDK, ko odštejemo vpliv porasta cen, pokažejo, da je teh vplačil le za 3 odstotke manj kot v povprečju preteklega leta, pri čemer so se prihodki za proračune zmanjšali za 12 odstotkov, prispevki za pokojninsko invalidsko zavarovanje povečali za 20 odstokov, prihodki skladov pa padli le na eno tretjino (32 odstotkov). Čeprav ti podatki zajemajo vse davčne obveznike (torej tudi družbene dejavnosti), pa seveda vpliv tistih izven gospodarstva ne more biti tako velik, da bi z njim razložili več kot 30-odstotno razliko. Koje Vinko Perčič pregledal tabele, je menil, da gre razliko pripisati dohodnini, ki da je upoštevana pri čistih OD in ne med prispevki (v povprečju naj bi znašala 15 odstotkov čistih OD) in preračun odstotnih deležev je kazal, da je temu res tako. Tako opozorilo so sprejeli tudi na Sekretariatu za gospodarstvo kranjske občine, čeprav se račun s številkami ni izšel. Na SDK v bistvu take razlage ne komentirajo, saj so že v biltenu zapisali, da je sprememba sistema tako globoka, da so primerjave mnogih podatkov povsem neprimerne. Po proučitvi vseh razpoložljivih podatkov in uveljavljenih sprememb se izkaže, da tiči zajec v drugem grmu: prikaz vpliv inflacije, zmanjšanje za 18 odstotkov. To pa je zelo blizu podatkom SDK o prilivih na račune javne porabe, saj je 15-odstotno razliko že moč pripisati drugačnemu sistemu v negospodarstvu pa morda tudi obrti, ter tudi dejstvu, da je star sistem prispevkov veljal še za plačila decembra v mesecu januarju. Ko smo Vinka Perčiča vprašali, kako ocenjuje gibanje teh obveznosti gospodarstva, ne glede na očitne zaplete s številkami, je potrdil, da po njegovih podatkih - posebno tega ni analiziral - obremenitev gospodarstva v bistvu ostaja enaka lanski v drugem pofletju, ko je bila ta obremenitev gospodarstva zaradi vpliva "Grašičevega zakona" manjša kot v prvem oz. v povprečju. Zgoraj ugotovljene številke kažejo, da bi lahko go- nega smisla, saj so prispevki iz dobička minimalni (podatki SDK kažejo, da se je na ta način lani zbralo 34 odstotkov proračunskih prihodkov, letos pa le 9), plačila v bonih pa so se poslužili le enkrat za razliko pri OD. Kaj v resnici prispevajo delavci tovarne Sava, kaže podatek, da predstavljajo 15 odstotkov delavcev kranjskega gospodarstva, vplačali pa so 21 odstotkov prispevkov. In še o analizah in analitikih: Očitno je, da imamo kar dovolj analiz na različnih ravneh in seveda različne kvalitete. SDK že po tradiciji pripravlja statistične podatke, zanimive informacije in (po mnenju podpisanega) tudi kvalitetne analize. Vse omenjeno se opravlja po natančnih navodilih, s kvalitetnimi računalniški- VPLAČILA ZA JAVNO PORABO (I. polletje 1991 ZA JAVNO PORABO IZ PODJETIJ 1990 4 prihodki proračuM* - za invalidsko pokojninsko zavarovanje - za sklade - SKUPAJ skupaj iz dobička 3 - iz osebnih dohodkov 4 - iz nematerialnih stroškov zmanjšanja obremenitev dohodka gospodarstva je (če odštejemo nekaj prav neumnih in očitnih napak, ki nastajajo pri "peš" delu) pravilen, vendar ob tem nikakor ne gre spregledati, da se za javno porabo sredstva ne zbirajo le iz dohodka: od rezultata neodvisni davki in prispevki se namreč štejejo med nematerialne izdatke. In prav ti prispevki so se od lani povečali za 15-krat (nominalno) oz. če upoštevamo inflacijo skoraj desetkrat. Ko prištejemo tudi ta plačila k obveznostim iz dohodka, se pokaže, da so obremenitve gospodarstva porastle glede na enako obdobje lani za 30 odstotkov, kar pomeni, če odštejemo vorili o razbremenitvi gospodarstva med 5 in 10 odstotki. gospodarstva. Da bi se podjetja namreč izognila plačilu prispevkov, se poslužujejo različnih poti: zmanjšujejo (skrivajo) dobiček in izplačujejo osebne dohodke v obliki najrazličnejših bonov. Po besedah Vinka Perčiča je bila Tovarna Sava obtožena obeh malverza-cij skoraj povsem brez osnove. Skrivanje dobička nima nobe-mi programi in strokovnimi ljudmi. Občinska informacija, katere namen je predstaviti in ponazoriti gibanja v občini, je, kot smo videli v tem primeru, "ročno delo" brez sodelovanja z virom podatkov in informacij P prvem polletju dosegli že 70 odstotkov izvoznega načrta V Števcih izvoz vse večji K 1^"jjj>^septembra - Iz Iskrine tovarne Števci prihajajo po težavah v skiil! ,et'h Vse boliše vesli' klJub vse bolj zaostrenim gospodarice • razmeram j>m j« letos uspelo ohranili lanski obseg proizvoden polno zaposlenost, v prvem polletju pa so ustvarili 73 tisoč di-rJev dobička. y Števcih je bila v letošnjem v ,ern polletju dosežena proiz-gjjjja vredna 42,8 milijona nje s *-'mer so P'an proizvodih Posegli za 14,1 odstotka. poM CrJava 7 lanskim prvim »zv pokaže> da se Je Pr°- Več°inJa trifaznih števcev po-ja|ca|a za 14,6 odstotka, zmanj-fa a Pa se je proizvodnja eno- jnih števcev, stikalnih ur in enofaznih setov. 'zvozil n so za 16,1 odstotka lan t-V več *cot v prv' P0'ov'c' Pevcev ^kega leta in tako dosegli kar 85,6-odstotni delež izvoza v serijski proizvodnji števcev, lani je v prvem polletju ta delež znašal 75,6 odstotka. Letošnji izvozni rezultati so zelo dobri, saj so v v prvem polletju 70-od-stotno uresničili letošnji izvozni plan. Izvoz je znašal 17,5 milijona dolarjev in je bil vrednostno za 46,5 odstotka večji kot v prvi polovici lanskega leta. Zanimivo pa je, da so plan uvoza presegli le za 3,8 odstotka in tako dosegli kar 349,4-od-stotno stopnjo pokritosti uvoza z izvozom, lani v prvem polletju je bila 197,8-odstotna. Na domačem trgu razmere niso bile ugodne, zato so prodajo nekoliko zmanjšali, v letošnjem prvem polletju so prodali za 298,4 milijona dinarjev izdelkov, ki so jih v tem času dvakrat podražili. Nekaj naročil so zaradi razmer v Jugoslaviji sicer izgubili, vendar izguba ni bistvena, za prodajo na srbskem trgu iščejo nove prodajne poti. Izgubljene domače posle so po besedah direktorja Nika Bevka uspešno nadomestili z novim trgom v bivši Vzhodni Nemčiji, dogovarjajo pa se o izvozu novih števcev v Anglijo, Francijo in Ameriko. Število zaposlenih so v letoš- (SDK). Da se ob parcialni prikaz, ki očitno (upam pa, da ne namerno) zavaja, nihče ne spotakne, pa tudi ne razloži, kaže na dejstvo, da vso to goro papirja le malokdo prebira in še redkeje kdo premisli. Žalostno ob tem je, da zainteresirani (kot n.pr. Vinko Perčič, ki so mu prošnjo po gradivu zavrnili), do tega nimajo dostopa, oziroma je pot do te informacije preko skupščine predolga. Rezultate gospodarjenja v občini Kranj leta 1990 bo Zbor združenega dela Skupščine občine Kranj obravnaval 18. septembra 1991 !• Š. Žargi njem prvem polletju povečali za 6 odstotkov, 30. junija letos je bilo tako v Števcih zaposleni 1.506 delavcev, konec avgusta pa že 1.560 delavcev. Med njimi jih je približno 180 zaposlenih za določen čas, zaposleni pa so imeli letos kar trikrat več nadur kot lani v tem času, kar kaže, da je dela vse več. Rahlo izboljšanje pa se kaže tudi pri izkoristku delovnega časa. Povprečna plača brez nadur je v letošnjem prvem polletju znašala 8.560 dinarjev, junija so izplačali v povprečju 8.993 dinarjev, kar pomeni, da so za 3,4 odstotka presegli republiško povprečje. Kljub izjemno zaostrenim gospodarskim razmeram so v Števcih letos ohranili lanski obseg proizvodnje, kar jim marsikje ni uspelo. Polletje so zaključili s 73 tisoč dinarji dobička. Na pozitivni finančni rezultat je vplivala predvsem vrsta novih izvoznih poslov, ugodnejše so bile tudi nekatere cene na tujih trgih. Prihodek pa so povečali tudi s prodajo deviznih pravic po borznem tečaju, uspeli so nekoliko zmanjšati stroške proizvodnje, izredne prihodke so imeli zaradi odpisa terjatev v lanskem letu. Znižati so uspeli tudi kratkoročna in dolgoročna posojila, obveznosti do domačih dobaviteljev pa so s 15 znižali na 13 odstotkov. Poznavalci vin Kranj, 13. septembra - Čeprav je Slovenija vinorodna dežela, težko najdete natakarja, celo v boljših restavracijah ne, ki bi znal dobro svetovati, kakšno vino pijte pri posameznih jedeh. Pogosto se celo zgodi, da gostje bolje poznajo vina. Tisti, ki jih ne, pa dobrega nasveta seveda ne dobijo. Na to pomanjkljivost so doslej opozarjali tuji gostje, vse pa kaže, da si tudi sami vse bolj želimo natakarjev, ki bi odlično poznali vina, saj jih ne naročamo več po načelu: Štefan na mizo. Že zadrega, kako poimenovati dobre poznavalce harmoničnega kombiniranja hrane in vin, pove, da nam to pri nas doslej ni bilo dosti mar. VVeinkellner je nemški izraz zanj, som-melier pa francoski, prav bi bilo, da bi naši slavisti poiskali lepo slovensko besedo, da se ne bi uveljavila tujka. Drugod po svetu so zlasti v restavracijah visokih kategorij poznavalci vin zelo cenjeni, znani so zlasti italijanski sommelieri, ki imajo svoje združenje že 70 let, leta 1969 pa so v Milanu ustanovili mednarodno zvezo, ki združuje tovrstne strokovnjake turistično najbolj razvitih dežel. Slovenski izraz bomo kmalu potrebovali, ker Sekcija za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, kakor sporoča Anton Strajner, pripravlja dva izobraževalna programa, ki naj bi jih izpeljali že v tem šolskem letu. Prvi obsega znanja o vinu in vinskem žganju, serviranju vina in gastronomiji ter ekonomiki in trženju vina, ki jih bo moč pridobiti v 300 urah. Program je narejen po nemškem vzorcu, prilagojen je seveda našim razmeram, pripravili pa so ga v Mariboru na Srednji šoli za gostinstvo in turizem, poleg že omenjene sekcije pri GZS je sodelovala Poslovna skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, Vinoteka in Višja agronomska šola, program je še v razpravi. Na razpis se bodo lahko prijavili tehniki strežbe s triletno prakso in poklicni natakarji s petletno prakso. Šolanje bo potekalo na seminarski način, obvezna bo zaključna praksa v restavracijah visokih kategorij v Avstriji in Italiji, saj pri nas tovrstnih strokovnjakov še nimamo. Preizkus znanja bo ustni in pisni, obsegal pa bo tudi praktični nastop pred strokovno komisijo, ki jo bodo sestavljali enologi in priznani gostinci. V pripravi je tudi izobraževalni program za pridobitev znanj Food and beverage managerja, ki prav tako še nima slovenskega imena. V Jugoslaviji se je prvič pojavil s prenovo hotela Esplanade in odprtjem hotela Intercontinental v Zagrebu, prevajajo ga z direktorjem za hrano in pijačo. Izobraževalni program pripravljajo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani, vseboval bo vodenje v hotelstvu in gastronomijo, poudarek bo na izvedbi različnih prireditev. Pouk bo tudi praktičen, po uspešno opravljenem pisnem in ustnem izpitu pa bodo slušatelji dobili potrdilo, da so pridobili znanja za F.B. managerja. • M. V. 1 IZ GOSPODARSKEGA SVETA Črni časi za turizem Politika vedno daje pečat turizmu, letos mu je pri nas dala neizbrisnega. Že v prvi polovici leta so incidenti na cestah, napadi na goste, zlasti majski oboroženi napad na Plitvicah širili slabe vesti na vse konce sveta, v Jugoslaviji je bil izpad turističnih nočitev 43-odstoten, v Sloveniji 28-odstoten. V Sloveniji je turistični promet padel na raven leta 1975, čeprav so se prenočitvene zmogljivosti v zadnjih šestnajstih letih povečale za približno 40 odstotkov. Domačih gostov je prenovečalo približno toliko kot leta 1976, obisk iz drugih republik se je zmanjšal za 27 odstotkov. Obisk tujih gostov pa se je zmanjšal za 48 odstotkov, padel je na raven leta 1972. Povečal se je le obisk gostov z Japonskega, iz Turčije in iz drugih neevropskih držav, porazno pa se je zmanjšal obisk iz Nemčije, Anglije, Italije, Avstrije in Francije, od koder pride k nam največ gostov. Kljub izpadu v prvem polletju so se slovenska turistična podjetja vneto pripravljala na poletno sezono, vendar je desetdnevna vojna v Sloveniji pobrala vse upe. Junijski promet je bil za 31 odstotkov manjši kot junija lani, julijski izpad je bil kar 65-odstoten, število tujih nočitev se je julija zmanjšalo kar za 95 odstotkov. Za tri tedne v avgustu seje povečal le domači turistični promet, ki pa ne more nadomestiti izpada. Posledice vojne, ki še vedno divja na Hrvaškem, bodo za finančne rezultate turističnih podjetij katastrofalne, znani so polletni finančni rezultati, ki pa še zdaleč ne odražajo vsega. V prvem polletju se je turistični devizni priliv v Sloveniji zmanjšal za 64 odstotkov in znašal le 140,7 milijona dolarjev, v sedmih mesecih pa je znašal 160,5 milijona dolarjev, kar je 69 odstotkov manj kot lani v tem času. Ogroženost vikendov na Hrvaškem Hrvaška odločitev o rekviziciji počitniških domov in hiš za namestitev beguncev je v Sloveniji povzročila veliko vroče krvi, kar je razumljivo, saj gre za precejšnje premoženje. Slovenska podjetja imajo v 323 počitniških domovih več kot 53 tisoč ležišč, tam so kupile 1.641 počitniških stanovanj, 1.680 bungalovov oziroma počitniških hišic, v kampih pa več kot 6.000 prikolic. K temu pa moramo prišteti še približno 40 tisoč zasebnih počitniških hiš. Ponekod pravijo, da so iz počitniških stanovanj in hišic že odnesli vrednejše stvari, mnogi se boje, da ne bodo le začasno temveč za vselej zasedena. Solidarnost z begunci vsekakor n more biti vprašljiva, vsekakor pa bi moral biti hrvaški odlo veliko bolj jasen, da bi podjetja in ljudje vedeli, kaj se bo zg dilo z njihovim premoženjem. V prvem členu sicer pravi, da i velja za tuje pravne in fizične osebe, ker je Hrvaška že prizril samostojnost Slovenije, si lahko razlagamo, da za slovensk lastnino to ne velja. Slovenski minister za turizem Ingo P: obljublja sestanek konec septembra, na katerem bodo prouči celotno problematiko. KRANJ, CANKARJEVA 4 (mmmmmmmjhs 8. stran POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 17. septembra 1991 Test: renault clio 1.2 RN Evropa po francosko Renault clio, ki je osvojil zveneč naslov evropski avto leta, smo tokrat imeli priložnost preizkusiti v izvedbi z najšibkejšim motorjem in s tremi vrati. In treba je kar na začetku priznati, da je tudi ta clio na prvi pogled enako ali pa še celo bolj privlačen kot tisti s štirimi vrati. Testni avto so nam posodili pri novomeškem Rcvozu, sodelovali pa so tudi strokovnjaki podjetja Alpetour Remont. štiri potnike. Medtem ko zadnja klop povsem zadostuje za udobno vožnjo, imajo prednji sedeži nekaj centimetrov prekratko sedalno površino, sicer pa so povprečno bočno oprijemljivi. Konstruktorji so tudi pazili na barvno skladnost armaturne plošče, tapet in sedežnih prevlek. Cliova armaturna plošča je pregledna, prijetnega videza, vendar v paketih opreme RL in RN vozniku ne ponuja drugega kot merilnik hitrosti in merilnik količine goriva, pod njiju pa so namestili dobro pregledne kontrolne lučke. Zato pa je voznik bolj zadovoljen z dvo- Pri cliu gre za povsem novo zasnovo avtomobila, ki naj bi zapolnil vrzel med že priletnim renaultom 5 in precej večjim modelom 19. Oblikovalci so opravili dobro delo. Cliov zaobljen nos, veliko vetrobransko steklo in rahlo dvigajoči se boki z nekoliko potlačenim zadkom so celotno podobo naredili mladostno svežo in v izvedbi s tremi vrati tudi malce agresivno. Zaradi velikih bočnih vrat je malce oteženo vstopanje in izstopanje, predvsem na ozkih parkirnih boksih, vendar pa je po drugi strani olajšano potnikom na zadnjih sedežih. V notranjosti je dovolj prostora za GLASBENA SOLA AKORDEON Koroška 67, Kranj Vabimo k vpisu učence za harmoniko, kljunasto in prečno flavto, predšolsko glasbeno vzgojo (starost od 4 do 6 let) in pripravnico (starost 7 let). Nekaj prostih mest je še za pouk klavirja, kitare in elektr. klaviatur. Pouk bo potekal v centru Kranja. Prijave sprejemamo po telefonu 212-007 (tudi v soboto). NUDIMO VAM TUDI NAKUP INŠTRUMENTOV! AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK --- VPISUJEMO V TEČAJ CPP Začetek tečaja bo v ponedeljek, 16.9. 1991, v hotelu CREINA. Tečaj bo potekal dopoldne in popoldne. Informacije dobite osebno v naši AVTO ŠOLI na Koroški 5 (hotel CREINA) ali pa po telefonu 213-650 int. 212 in 328-602. Delovni čas imamo med 7.-19. uro. RENT a CAR...——i & jEU>vlCA krakim svojsko oblikovanim volanom, kratko, a dobro oblikovano prestavno ročico in stikali ob volanu, kjer so ob doplačilu na voljo tudi stikala za nastavitev radijskega aparata, ki je resnici na ljubo dobre kvalitete. Francoski, predvsem pa Renaultovi avtomobili so znani tudi po učinkovitih napravah za prezračevanje in ogrevanje potniške kabine in to za clia velja še toliko bolj. Glede voznih lastnosti pravzaprav ne bi smeli imeti nobenih pripomb, kajti clio je ustrezen avto tudi za tiste, ki na cesti delajo veliko napak, saj je le malo verjetno, da bi vas pustil na cedilu. Dobra lega na cesti je posledica povsem na novo zasnovanega podvozja in dobrega vzmetenja, ki je nekoliko trše, kot smo jih bili doslej vajeni pri renaultih. Veliko zaslug, da v ostrejših ovinkih clia pretirano ne zanaša imajo tudi Michelinove gume. 1171 kubični motor, ki so mu v tovarni tako kot 1,4 litrskemu nadeli ime energv, se vrti lahkotno in ni pretirano hrupen tudi pri višjih vrtljajih. Za tiste voznike, ki nimajo ambicij po hitrem pospeševanju, njegova moč povsem zadošča, za tiste, ki pa si želijo divjanja, pa priporočamo 1390 kubični motor. Za pospeševanje z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro smo na testni vožnji porabili slabe pol sekunde več kot obljublja tovarna, končna hitrost pa je znašala 157 kilometrov na uro. Izmerili smo tudi povprečno porabo, ki znaša približno 6,8 litra neosvinčene-ga bencina. Pri vožnji je treba pohvaliti lahkoten, natančen menjalnik, z malenkostno predolgimi prestavnimi razmerji in izredno učinkovite zavore, motila pa nas je majhnost bočnih ogledal, ki pa imajo kljub vsemu zadovoljivo dobro optiko, in tradicionalna Renaulto-va nerodnost; v mislih imamo seveda rezervno kolo pod prtljažnikom. Po dobrih 500 kilometrih testne vožnje lahko zapišemo, da bo cliu pot v Evropo vsekakor uspela, čeprav so nekatere njegove lastnosti ostale povsem francosko samosvoje. Ljubitelji renaultov pa bodo v njem tako ali tako našli usodno privlačnost. Tehnični podatki: prečni štiri-valjnik s 1171 cem, 34 kW/60 KM, največja hitrost 155 km/h, petstopenjski menjalnik. Dolžina 3709 mm, širina 1625 mm, višina 1395 mm. Prostornina prtljažnika 265/1055 litrov, poraba goriva: 4,6/ 6,2/ 7,3 l neosvinče-nega goriva na 100 km. Posoda za gorivo 43 l. • M. Gregorič, slike Aleš Gorišek - E moda Prešernova 14, Kranj IZREDNA PONUDBA MOŠKIH HLAČ vseh vrst od 570,00 do 1.200,00 din (JOCJffHiT TRGOVINA vodovod centralna tel.: 217-255 ■ 10 % popust d. o o IZVEDBA HERTZ sistem TALNO gretje TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V letoinjem šolskem letu vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic za naše avtobuse: • blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust • blok petnaistih vozovnic - ugoden komercialni popust • mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • polletna vozovnica - ugoden komercialni popust regres • celoletna vozovnica ugoden komercialni popust - regres Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takoišnjem plačilu so ugodnosti naivečje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. V želji, da naša ponudba prevozov zadovolje vaše potrebe, vas pnčakuiemo na naših prodanih mestih. • v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JLA 1, Tržič, tel 50-394 • v Kranju na Maistrovem trgu 11. 64000 Kranj, tel. 217-867 • v Kranju na avtobusni postati Kiosk Loto, • v Kraniu trgovina Globus Turistična agencija A 3, tel 212-174 • v Ljubljani na avtobusni postaji. Irg OF 1, L|ubl|ana, tel 315-770 Na vseh prodajnih mestih lahko dobite vozne rede našega podjetja. INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ ODKUPUJEMO HLODOVINO LISTAVCEV IN IGLAVCEV BRAZDA Kalan Poljšica 6, Podnart Tel.: 70-225 PRODAJALNE POZOR! Podjetie išče prodajalne na območ|u Gorenjske za prodajo POSNETIH AUDIO KASET (uvoz) in T-SHIRT MAJIC z glasbenimi motivi. V poštev pridejo glasbene trgovine in papirnice. Ponudbe pod šifro "DOBER POSEL". Kranj, 14. septembra - Prva gorenjska predstavitev avtomobilov renault clio in škoda favorit je minulo soboto potekala v Kranju, danes popoldne se bo odvijala pred Namo v Škofji Loki, jutri pri avtobusni postaji v Tržiču in v četrtek, 19. septembra, pred Slovenija-športom na Jesenicah. Pripravlja jih Alpetour Remont z Labor v Kranju, kranjska predstavitev je kljub kislemu vremenu privabila veliko radovednežev, saj je na predstavitvah moč oba avtomobila tudi preizkusiti. M.G. Eoto: A. Gorišek Prvi privatni hotel Ptuj, 13. septembra - V četrtek. 12. septembra, so na Ptuju odprli nov hotel Mitra, ki ima 70 ležišč, od tega dva apartmaja. Dogo: dek je posebej zanimiv, ker je to pri nas prvi tovrstni turistični objekt v zasebni lasti. Hotel je namreč zgradilo zasebno podjetje B&T&P, ki je z obnovo rešilo pomembni arhitekturni in kultur-no-zgodovinski objekt. Lastniki hotela so ponudbo domiselno združili s Pokrajinskim muzejem Ptuj, saj so v pritličju hotela postavili enega od Mitrejev, najdenih na območju Ptuja. Šešok v Preddvoru Kranj, septembra - V četrtek, 18. septembra, bo gost Kluba gorenjskih direktorjev v Preddvoru slovenski finančni minister Dušan Šešok. Srečanja z najbolj vidnimi politiki in gospodarstveniki prirejajo že več kot leto dni, tokratni pogovor bo nedvomno zelo zanimiv, saj v zraku vise številna finančna vprašanja, najbolj buri duhove novi slovenski denar. Avtomobilski nasveti Nekakovostne zavorne tekočine Zavorne tekočine se pri zaviranju lahko segrejejo tudi na 150 stopinj Celzija. Zakon predvideva, da mora biti temperatura vrelišča zavorne tekočine 150 stopinj pri zavornem cilindru in 180 stopinj pri kontrolni posodi. Pri obsežnem testiranju zavornih teko; čin na testirni napravi Remontovega servisa na Laborah, so testi pokazali, da domače zavorne tekočine (UKA 2, UKA 4) ne ustrezajo predpisom že po polletni uporabi. Hkrati najedajo tesnilne gumice zavornih cilindrov, kar zmanjšuje učinkovitost zaviranja in varnost vožnje. Evropski predpisi o kvaliteti zavornih tekočin so bistveno strožji, testiranje Castrolove tekočine pa je pokazalo vrelišče pri 277 stopinjah Celzija. • Miro Berčič, Autocommerce NOVO • NOVO Kranj, Ljubljanska c. 29 a, •I 217-458 NOVO • NOVO STRAŽIŠČE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PINO vam nudi pestro izbiro drevja in gr-movnic s celotno izvedbo del. Obiščite nas! Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj UGODNO -NIZKE CENE Trgovina KASABLANKA pri Vodovodnem stolpu v Kranju vam nudi: • veliko izbiro trenirk (tudi za otroke) • vetrovke • jeans hlače • svilene kimone • spodnje perilo Obiščite nas in se prepričajte! m TE KSTILINDUS ESBJM Gorenjesavska c. 12, Kranj Po sklepu delavskega sveta z dne 10. 12. 1990 razpisujemo JAVNO DRAŽBO — dvosobnega stanovanja v velikosti 49,88 m2 na Oldhamski c. 1, Kranj, izklicna cena je 1.338.598,00 din. — garsonjera v velikosti 17,66 m2 na Valjavčevi ul. 3, Kranj, izklicna cena je 417.218,60 din. — enosobnega stanovanja v velikosti 34,41 m2 na Gradniko-vi 9, Kranj, izklicna cena je 1.095.218,60 din. Javna dražba bo dne 1. 10. 1991 ob 10. uri v sejni sobi delavskega sveta podjetja Tekstilindus Kranj na Gorenje-savski c. 12. Ogled je mogoč vsak dan od 7. ure do 14. ure; podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo po tel. št. 064/222-441 int. 446. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo do začetka dražbe na žiro račun prodajalca št: 51500-720-001-25589 pri SDK Kranj ali na kraju javne dražbe vplačale varščino v višini 10 % izklicne cene. Davčne obveznosti plača kupec. Kupec je dolžan prodajno pogodbo skleniti takoj po zaključku dražbe, ceno ter druge obveznosti pa poravnati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer varščina zapade. Če kupec izlicitirane cene odstopi od nakupa, izgubi pravico do povračila varščine. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Branost časnikov v Sloveniji DELO najbolj brano Ljubljana, 12. septembra - Na Forumu sejma Marketing klub v Ljubljani je bila predstavljena tudi raziskava Mediana 91 o brano-sti petih slovenskih dnevnikov v Sloveniji. Daleč najbolj brano je Delo, na Gorenjskem pa ni večjih razlik med Dnevnikom in Delom, hk za petami so jima Slovenske novice. DELEŽ BRALCEV V MINULEM TEDNU IN ;_J v minulem tlohu POVPREČNO ŠTEVILO PREBRANIH IZDAJ: _ #mAJ DELO ( SLOVENSKE NOVICE Naklade časnikov seveda ne Povedo vsega, zato so zelo dobrodošle raziskave o njihovi branosti, ki ne zanimajo le Urednikov in novinarjev, tem-več tudi oglaševalce, politike, navsezadnje tudi bralce. Podjetji Gral Marketing in Varianta !* Ljubljane sta zasnovali projekt Mediana in na sejmu predstavila njegovo "nulto" serijo, 2a začetek jih zanima le branost petih slovenskih dnevnikov, analizirali pa bodo celoten slovenskih medijski prodor, saj bodo takšni podatki Postali tržno zelo zanimivi. Pr-vo raziskavo so plačali Delo, Delo-Revije, Videm Krško in Gospodarska zbornica Slovenije, vnaprej bo to samostojen Projekt, ki ga bo kupec pač Plačal. V prvi raziskavi so anketarji na domu obiskali 802 posameznika, z njimi opravili uro trajajoč razgovor, popestren s posebnim sistemom izbora 70 Srtvc z naslovi časnikov in re-v,j- Vzorec je bil razpršen po vsej Sloveniji, kar najbolj približan dejanski sestavi prebivalstva. Pokazala je, da je bilo v zadnjem tednu avgusta Delo daleč najbolj bran časnik v Sloveniji, saj gaje bral vsak drugi odrasli Slovenec, slede Slovenske novice, zelo blizu jim je Dnevnik, temu sledi Večer in na zadnjem mestu je Slovenec. V raziskavi so zajeli tudi regijsko razpršenost, pokazalo se je, da je Večer izrazito štajerski dnevnik, Delo je najbolj brano v osrednji Sloveniji, na Primorskem in Dolenjskem. Za Gorenjsko pa je značilno, da med prvimi tremi dnevniki ni večjih razlik, vodi pa Dnevnik, ki ga je imelo v rokah 45,8 odstotka odraslih Slovencev, s 44,2 odstotka mu je tik za petami Delo in s 40,4 odstotka Slovenske novice, medtem koje bil Slovenec bran le 14,9-odstotno, na zadnjem mestu pa je razumljivo Večer, ki je na Gorenjskem bran le 1,2-odstotno. • M. Volčja k Sedemnajst kandidatov za znak SQ - Zadnji dan prve slovenske sejemske prireditve Slovenski proizvod - Slovenska kakovost so na sejmu podelili potrdila sedemnajstim podjetjem, ki so svoje razstavljene izdelke prijavila komisiji za podelitev znaka SQ. Direktor sejma Franc Ekar, ki se je uvodoma zahvalil vsem sodelujočim na prvi prireditvi, je poudaril, da so to prvi koraki za razpoznavni znak slovenske kakovosti. Predsednik komisije Andrej Tavčar, ki je ocenjevala izdelke, pa je pojasnil, da je do 15. oktobra še čas, da podjetja predložijo podatke, ki jih ob prijavi niso imela. Prav tako se do 15. oktobra lahko prijavijo tudi druga podjetja z novimi izdelki, ki na sejmu niso bili predstavljeni. Za 21 proizvodov domače obrti pa bo komisija odločala po 15. oktobru, ko bodo izpopolnjeni in opredeljeni tudi kriteriji za tovrstne izdelke in za podeljevanje znaka SQ zanje. Sedemnajstim podjetjem za 53 izdelkov pa je v petek opoldne podelil potrdila predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros. - A. Ž. - Foto: G. Šinik Slovenijaturist organizira v soboto, 21. 9. 1991, izlet z muzejskim vlakom v DOLINO REKE SOČE s končnim ciljem v BRDIH. Odhod vlaka je z Jesenic ob 8.20. Cena izleta je 590 din, otroci do 6 let imajo zastonj, od 6 do 14 let pa 245 din. Za bralce GORENJSKEGA GLASA je izlet 5 % ceneje (kupon). S kuponom se lahko prijavite v poslovalnicah SLOVENIJATURIST v KRANJU na Koroški 29, tel. 211-946 ali na JESENICAH na Titovi 4, tel. 84-193 ali v katerikoli poslovalnici SLOVENIJATURISTA. Vabljeni! SLQ^E^/^RIST ®@ii^s^©isjiglaS KUPON Muzejski vlak v dolino Soče 21.9. 1991 5 % POPUST velja za eno osebo ŠKOFJA LOKA BLAGOVNI CENTER MEDVODE tel.: 061/611-100 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA JAKSB NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661_ NOVO V BC MEDVODE t NOVO V BČ MEDVODE Se vedno širimo ponudbo, tokrat z NOVIM ODDELKOM OBUTVE, v katerem bomo nudili širok izbor ženske, moške, otroške in športne obutve po ugodnih cenah. Obiskovalcem BC nudimo poleg širokega izbora tehničnega blaga, zabavne elektronike vse s področja tekstila, še: • opremo za centralno in solarno ogrevanje, • karnis in zaves, • usnjenih oblačil, • za šport in rekreacijo. V sampostrežni nudimo diskontne cene za količinske nakupe, v zalogi imamo še kozarce za vlaganje po izredno ugodni ceni 19,00 dinarjev. Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. GLOBUS Kranj torek, 17. 9. 91 BARVE-LAKI Radovljica sreda, 18. 9. 91 BARVE - LAKI Škofja Loka petek, 20. 9. 91 KOLIKO JE VREDEN DINAR Na četrtkovem sestanku Ljubljanske borze so bili doseženi naslednji devizni tečaji (za efektivo), ki veljajo do vključno četrtka, 19. septembra. Stimulacije za odkup tuje valute so 8l,70-od-stotne. Avstrija Nemčija Švica Italija ZDA AUD 100 DEM 100 CHF 100 ITL 100 USD 1 326,395 2.296,1384 2.627,9118 3,0693 38,8195 V Sloveniji 8.088 dinarjev Kranj, 13. septembra - Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko so povprečne plače v republikah v letošnjem prvem polletju znašale: Slovenija 8.088 dinarjev, Hrvaška 7.007 dinarjev, Srbija 6.575 dinarjev, Vojvodina, 6.378 dinarjev. Črna gora 5.498 dinarjev, Kosovo 4.566 dinarjev in Makedonija 4.393 dinarjev. Povprečna plača v Jugoslaviji je tako znašala 6.415 dinarjev. Po dejavnostih so se zaslužki gibali od 5.339 dinarjev v gostinstvu in turizmu do 9.211 dinarjev v družbeno-političnih skupnostih. Najnižjo povprečno plačo so prejeli delavci v predelavi premoga, kjer je znašala 3.617 dinarjev, največji pa v cevovodnem transportu, kjer je znašalo 15.395 dinarjev. Kranj, 16. septembra - Na kranjskem avto sejmu je bilo včeraj zelo živahno, poznalo se je, da je zaprt ljubljanski, naprodaj je bilo več kot 300 avtomobilov. Prvič so pripravili blagoslov avtomobilov, kar sodi v sklop 500-letnice praznovanja kranjske cerkve, blagoslov je opravil kranjski dekan Stanislav Zidar. Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu dne 15.9. 1991 Tip vozila / letnik 1990 1989 1988 1987 IMV R-4 6500 3900 Golf 16000 13900 Yugo 45 6200 5100 Yugo 55 6600 6000 Zastava 101 6900 6500 6000 Zastava 128 7000 6200 Opel vectra 27000 Hvundai 1,3 17000 Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 16. 9. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6. —14. ure. Ker je v Ljubljani avtosejem zaprt, je bila predvčerajšnjim na kranjskem sejmišču ponudba rabljenih vozil izjemno dobra, zanesljivo pa bo tako tudi v nedeljo. Svežih barv jeseni naproti! TODA, KAKO IN S ČIM PREBARVATI? COLOR Medvode vam predstavlja, kako pravilno uporabiti njihove izdelke. OD15h do 18" Samo v Merkurjevih prodajalnah, od 16. do 28. septembra vsi izdelki široke potrošnje CO-LOR-ja, pri nakupu nad 500,00 din pri takojšnem plačilu in za člane stanovanjskih zadrug. zajceK^ TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 POSEBNA PONUDBA: • kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din • ortopedska obutev od št. 18 do 26. priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre-vijalne mize, igrače, hlače Trikon. šolske potrebščine... Ugoden nakup je nakup pri LOKI. GLAS 10. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Le kdo bo pljuval v lastno skledo! Koje vlada dala v javnost predlog zakona o zadrugah, po katerem naj bi 40 odstotkov premoženja klavnic, mlekarn, vinskih kleti in drugih predelovalnih podjetij dobile zadruge kot glavne dobaviteljice surovin (mleka, živine, grozdja itd.), je bilo v "valu ogorčenja " slišati tudi za ocene, da tak predlog pomeni konec slovenske živilsko-predelovalne industrije in drastično povečanje števila brezposelnih. Če je še mogoče sprejeti očitek, da je administrativno politično določanje deleža v nasprotju z načelom pravičnosti, ker nekaterim daje preveč in drugim premalo, pa ni mogoče soglašati s tistimi, ki vsevprek prepričujejo ljudstvo, da bodo (neuki) kmetje zapravili slovenske mlekarne, klavnice, vinske kleti in druga kmetijsko predelovalna podjetja. Če bodo kmetje postali solastniki teh podjetij - in vse kaže tako, da bodo - potem se bodo verjetno še bolj kot doslej zavzemali za to, da "svoje" mlekarne in klavnice obdržijo nad plitko vodo sicer razburkanega gospodarskega morja in da jim zagotovijo normalni tehnološki razvoj. Zapravljanje mlekarn in klavnic bi vsaj za gorenjskega kmeta pomenilo tudi pljuvanje v lastno skledo ali žaganje veje, na kateri sedi. Očitno je. da vlada želi s prerazdelitvijo družbenega premoženja kmetijsko predelovalnih podjetij doseči predvsem dvoje: dati slovenskemu zadružništvu materialne temelje, kakršne je imelo pred drugo svetovno vojno in kakršne bi verjetno imelo še danes, če ne bi bilo revolucije, socializma in podružbljanja, in drugič: zaščititi malega, drobnega proizvajalca in preprečiti, da bi se predelovalna podjetja obnašala kot monopolist, ki mu je za usodo in zaslužek kmeta bolj malo mar. Zbor občin slovenske skupščine je vladnemu predlogu že pritegnil, še več - sprejetje celo. naj bi zadmge postale večinski lastniki kmetijsko predelovalnih podjetij. • C. Zaplotnik V gozdnem rezervatu Savica - Ukane Za vetrolom kriva smučarska proga Radovljica, 14. septembra - Veter, ki je v Bohinju močno vlekel 17. julija letos, je v gozdnem rezervatu Savica - Ukane zajel pet hektarov površine in predvsem na položnejših legah pometal približno 2500 kubičnih metrov gozdnega drevja, predvsem debele bukve. Ker gre za zavarovani gozdni rezervat, je izvršni svet radovljiške občinske skupščine imenoval komisijo (v njej je tudi priznani gozdarski strokovnjak dr. Dušan Mlinšek), ki si je posledice vetroloma ogledala v začetku septembra. Komisija se je strinjala z ugotovitvijo Gozdnega gospodarstva Bled, da je glavni vzrok obsežnega vetroloma vrzel, ki je nastala z izgradnjo smučarske proge Žagarjev graben. Ker je graben močno porušil režim v gozdnem rezervatu, v katerem sicer nofcea poseg ni dovoljen, komisija predlaga, da bi prizadeti del iztekli iz gozdnega rezervata, vafi| pa vključili 50 hektarov drugega gozda. • C. Z. MEŠETAR Ker je setev ozimnih žit pred vrati, je republiški sekretariat za .kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že določil pogoje za pridobitev regresa za semensko pšenico in rž. Regres v znesku štiri dinarje za kilogram pripada le za nakup semena prve sortne reprodukcije priporočenih sort Kmetijskega inštituta Slovenije (za pšenico ano, balkanko, djerdanko, marijo, zagi 87, zrinko, dvanaesto, žitarko, Jugoslavijo, zvezdo, pitomo, široko, tri-ticum ter za rž danko) in za seme, razkuženo s sredstvi, ki ga določi strokovna pospeševalna služba. Pridelovalci bodo prvi del regresa (dva dinarja za kilogram) dobili ob setvi, razliko pa ob žetvi oz. potem, ko bodo pridelali in oddali načrtovane količine pšenice ali rži. Če ne bodo pridelali in oddali dovolj, drugega dela regresa ne bodo dobili oz. ga bodo dobili le, če bodo predložili potrdilo občinske komisije za oceno škode po elementarnih nezgodah, da je bil manjši pridelek posledica suše, poplave ali drugih vremenskih nevšečnosti. Za prvi del regresa je treba poslati zahtevke do 15. novembra letos na Poslovno združenje prehrane v Ljubljani, Miklošičeva 4. • • • V škofjeloških Mesoizdelkih (in v drugih Mercatrojevih klavnicah) veljajo od 2. septembra dalje nove odkupne cene živine. MPG cena (din/kg) kakovostni razred živa teža meso MPG — mlado pitano govedo: — extra 54,00 96,42 - T. 49,50 88,39 - TT. 45,50 81,25 — zunaj razreda 40,00 71,43 Ostalo (starejše) govedo: - T 34,50 66,35 — TT. 31,00 59,61 — TTT. 27,50 50,88 — zunaj razreda 23,00 44,23 Kmetijski nasvet V Baši mi si kmetijstvo, turizem in rekreacija vse bolj podajajo roke. Na eni od kmetij so uredili teniško igrišče, na drugi "stavijo" na konje. Ljubitelji konj iz ra/ličnih koncev Gorenjske, med katerimi prevladujejo dijaki in študentje, bodo namreč v kratkem ustanovili Študentski konjeniški klub, ki nima lastnih konj, zato pa jih je "našel" na Roblekovi kmetiji v Kašlju. Med šestimi konji so trije - Viki, 1 eda in Miša - že ujahani in predstavljajo dobro osnovo za delovanje kluba. Ko bo klub tudi formalno registriran, bodo začeli s tečajem, ki bo pod strokovnim vodstvom; vsak dan pa bo na gozdni jasi (in drugod) tudi možnost za jahanje, lira jahanja (60 minut) bo 150 dinarjev, za dijake, študente in ostale, ki sami še ne zaslužijo, pa 130. •('./.. Uporaba krompirja v prehrani prašičev in goveđi V jesenskem času po izkopu krompirja nam ostaja precej drobnega in odpadnega krompirja, s katerim ne vemo, kaj bi. Ta krompir se da v celoti porabiti za prehrano prašičev in govedi. Osnovno pravilo pri krmljenju krompirja je, da mora biti le-ta čist, brez primesi, zato ga moramo pred uporabo obvezno oprati. Krompir lahko krmimo surov, parjen ali siliran. Je visoko prebavljivo krmilo s prebavljivostjo okoli 95 odstotkov, vendar vsebuje malo beljakovin, ki pa so biološko visoko vredne. Surovega prašiča neradi uživajo in deluje odvajalno. Vsebuje inhibitorje proteaz, ki zmanjšujejo prebavljivost vseh beljakovin v obroku. Ti se pri visokih temperaturah prebavljivost vseh beljakovin v obroku. Ti se pri visokih temperaturah razgradijo. S kuhanjem ali parjenjem se prebavljivost krompirja zviša, postane bolj sladek in prašiči ga raje žro. Kakovost mesa in slanine je boljša kot pri krmljenju s koruzo. Kako pripravimo krompir za krmljenje? Če krmimo surovega, ga operemo, razrežemo in damo v korito. Ne smemo ga pokladati visoko brejim in doječim svinjam. Da izboljšamo vrednost in okusnost, ga operemo in skuhamo ali pa po pranju potopimo za nekaj minut v vrelo vodo, oparimo, zmečkamo in po-kladamo. Če nimamo dovolj kvalitetnih skladišč, se odločimo za siliranje. Krompir se lahko silira sam ali v kombinacijah z drugimi krmili. Siliramo lahko surovega ali kuhanega. S siliranjem surovega izgubimo veliko kra-nilnih snovi in soka, saj iz ene tone lahko odteče tudi do 200 litrov soka. Poleg tega pri siliranju nastane veliko pene, ki nam onemogoča neprodušno zaprtje silosa. Siliranje surovega krompirja se priporoča z do- datkom 10 - 30 odstotkov žitnega zdroba, pesnih rezancev ali mrve, ker te snovi vežejo nastali sok. S siliranjem kuhanega krompirja naredimo odlično silažo, vendar je ta draga zaradi stroškov kuhanja. Stroške si lahko zmanjšamo s tem, da krompir samo poparimo oz. potopimo za nekaj minut v vrelo vodo. Potek siliranja je za vse načine enak. Krompir operemo, zmeljemo in hladnega potlačimo v silose. Ker je poraba take silaže zelo majhna, priporočamo, da se krompir silira v 100- ali 200-litrske plastične sode, kjer pride do manjših izgub. Silosi ali sodi se po polnjenju neprodušno zapro in silaža je po 3 - 4 tednih pripravljena za uporabo. Sam krompir za prašiče ni popolna krma. V praksi se je pokazalo oz. se je uveljavil način, da krmimo krompir v vseh oblikah po volji, dodajati pa moramo en kilogram krmila na dan, ki ga zmešamo doma, ker se ga ne da kupiti. Z nekaj truda si lahko nabavimo komponente, jih stresemo (če nimamo mešalnice) v mešalec za beton in zmešamo. Za pripravo 100 kg mešanice, s katero pokrijemo v povprečju vse potrebe po hranilnih snoveh pri prašičih in dosegamo lepe rezultate (priraste), potrebujemo: 20 kg koruze, 38 kg ječmena, 15 kg pšeničnih otrobov, 20 kg sojinih tropin, 5 kg mesno kostne moke (Koteks Tobus) in 2 kg Vitaredina. Vse druge sestavine lahko nabavimo v zadružnih trgovinah. Cena take mešanice z 20 odstotkov surovih beljakovin znaša 7,00 din. Za pitanca od 20 - 110 kg porabimo na ta način okrog 135 kg krmil in 900 kg krompirja. Poraba krompirja na dan se giblje od 2,5 - 9 kg in več. V obdobju od 20 - 30 kg krmimo samo krmila in to 1 -1,5 kg/dan, nato pa prašiče postopoma navadimo na krompir. Pri teži nad 110 kg zvišamo količino krmil na 1,5 kg na dan. Z uporabo ostalih žit namesto zgoraj omenjene mešanice zaradi pomanjkanja beljakovin prašiči slabše priraščajo. Obstajajo tudi druge rešitve v kombinaciji s travo in ostalimi okopavinami, ki pa bistveno ne vplivajo na ceno in končni »izdelek« oz. kvaliteto prašiča. Če doma nimamo prašičev, lahko krompir krmimo tudi kravam in pitancem. Poklada-mo jim lahko surov ali parjen krompir. Za govedo veljajo ista pravila krmljenja kot za prašiče: krompir mora biti opran tef zmečkan. Skladiščiti ga je treba v temi, ker drugače postane zelen in se poveča vsebnost šola-nina, ki je strupen. Kalčke, posebno zelene, moramo pred krmljenjem odstraniti. 4 kg krompirja po škrobni vrednosti zamenja 1 kg žita. Kravam ga lahko pokladamo 10 - 15 kg, na dan s tem, da jih počasi privadimo nanj, da ne dobe driske-S takim dodatkom nadomestimo v obroku po škrobni vrednosti 4 kg žita, vendar moramo preveriti količino beljakovin i obroku, da si s tem ne naredimo škode, saj mora biti razmerje škroba in beljakovin v določenem razmerju za določeno proizvodnjo. Ce sami niste prepričani M pravilnosti krmljenja, se posveti tujfr* t območnim svetovalcentij ki vam bo svetoval, kako in kaj. 1 Kmetijska svetovalna služb* ing. Matjaž Meglic Tuji zgledi vlečejo Na "hišnem" kmetijskem sejmu Sv. Barbara, 15. septembra - Franc Guzelj s Sv. Barbare pri Škof ji Loki je v nedeljo po zgledu tujih zasebnih trgovcev priredil pred domačo hišo "hišni kmetijski sejem", na katerem je razstavljal in prodajal okrog 1500 različnih primerkov - od velikih strojev (traktorjev, nakladalnih prikolic, silokombajnov, plugov itd.) do malega, ročnega orodja in drobnih nadomestnih delov. Čeprav je moča delala blato pod nogami in tudi sicer kvarila sejemsko razpoloženje, je bilo obiskovalcev kar precej. Skupščina bo zarisala "smeri" kmetij stva Za zakonske omejitve j ustrezna nadomestila Radovljica, 13. septembra - Zbori radovljiške občinske skupščin^ bodo na skupnem zasedanju 24. septembra obravnavali tudi smer' razvoja kmetijstva v radovljiški občini. Kot je iz njih razbrati, bo v občini tudi v prihodnje glavna kmetijska dejavnost govedoreja (pr'' reja mleka in mesa ter reja plemenskih telic), velik pomen pa hod" dali dopolnilnim dejavnostim. Sedemnajstega septembra letos bosta minili dve leti, odkar je podjetni Franc odprl zasebno trgovino s kmetijskimi stroji; prvega oktobra bo preteklo že tudi leto dni, koje poleg rabljenih strojev začel prodajati tudi nove. Ker kupci niso preveč navdušeni, da bi bili stroji "pod milim nebom", je lani zgradil pokrito strojno lopo, letos je nabavil tovornjaka za prevoze strojev in drugega materiala ter še terensko vozilo, oktobra namerava na Jenkovi kmetiji na Godešiču pri Školji Loki od* preti novo poslovalnico; sejem, ki ga jc priredil v nedeljo pa je bil že peti po vrsti in doslej daleč največji. Na 1500 kvadratnih metrih površine (od tega 200 "kvadratov" pokrite) je razstavljal, kot že rečeno, okrog 1500 različnih primerkov - velikih in malih kmetijskih strojev, orodja, pripomočkov in nadomestnih delov. Večino je razstavljal sam, ne- kaj so pripeljali tudi drugi. Kaj vse je bilo mogoče videti na sejmu? Približno dve tretjini novega "blaga" in nekako tretjino rabljenega, stroje in priključke največjih slovenskih proizvajalcev SIP Šempeter, Creina, Tehnostroj, Krasmetal, Riko, Tajfun, Olt Osijek, Hmezad ter zasebnikov Gorenc, livarstvo Primožič, kovaštvo Bizovičar, kova-štvo Mu.šič itd., traktorje Zetor, Deutz, Tomo Vinkovič in IMT -in še bi lahko naštevali. Ko smo Franca Guzelja vprašali, ali so tudi cene sejemske in nižje kot v ostalih dneh, je napol v šali in napol zares odvrnil, da so pri njih cene - vsaj v primerjavi z nekaterimi konkurenti - vse leto sejemske. Naj bo tako ali drugače! Nesporno je, da Franc zna privabiti kupce v odročno, a dobro označeno trgovino, in da s tudi takšnimi sejmi, kakršen je bil nedeljski, širi krog kupcev. # C. Z. Pridelovanje krmnih rastlin bodo prilagajali glavni kmetijski dejavnosti - govedoreji, v nižinskem območju pa naj bi poleg krmnih rastlin pridelovali še druge poljščine. Ker mora Gorenjska (in radovljiška občina) precej prašičjega mesa za preskrbo prebivalstva pripeljati od drugod, bodo prašičerejo pospeševali, vendar le na manjših in ekološko sprejemljivih gospodarstvih. Za rejo ovac in ostale drobnice naj bi izrabljali predvsem hribovska in visokogorska zemljišča, ki niso primerna za drugo kmetijsko dejavnost. V občini nameravajo tudi v prihodnje urejati skupne pašnike ter z agromelioracijami in izsuševanji izboljševati kmetijska zemljišča. Sadjarstvo in zelenjadarstvo sta dejavnosti, ki nimata tradicije in za kateri tudi ni dovolj znanja. Precej možnosti je, da bi ponovno oživili pridelovanje ribeza, velik pomen pa dajejo dopolnilnim dejavnostim (turizem, obrt, storitvene dejavnosti, domača predelava kmetijskih pridelkov, prodaja na domu oz. na urejenih tržnicah, predelava lesa itd.). Da bi pridelovali čimbolj zdravo hrano, priporočajo, da bi rastline varovali pred boleznimi in škodljivci s t.i. integralnim varstvom, da bi upoštevali nove dosežke škropilne tehnike, uporabljali ustreznejše pesticide in bili bolj gospodarni pri porabi umetnih gnojil. Posebnost radovljiške obči- ne je, da z velikim delom sega v območje Triglavskega narodnega parka. Ker naravovarstveni režim občuti tudi kmetijstvo« v občini zahtevajo, da repubh' ka za zakonsko omejeno g0' spodarsko rabo prostora in 5 tem za manjšo možnost zasluŽ' ka zagotovi ustrezna nadome stila. Kar zadeva finančno spod bujanje kmetijstva, bo občina v nižinskem območju denarn" posebej podpirala le razvoj polnilnih dejavnosti, usposa' bljanje kmetijskih zemljišč j" izobraževanje, v hribovskem 1,1 višinskem območju pa poleU tega še prirejo mleka in mesa-pašništvo, urejanje infrastru*' ture in gospodarjenje na o'r močju Triglavskega narodneg* parka. Precejšnje spremembe s obetajo po sprejetju zakona zadrugah in zakona o denaci^ nalizaciji. Ker bodo kmetje z* radi močne konkurence le te* ko ostali neorganizirani, v dovljiški občini pričakujejo, se bo članstvo v zadrugah P° večalo (zdaj je včlanjenih ' polovica kmetij, ki pridelujeJ. več hrane, kot je same pora*-jo). Poglavje zakona, ki gov° o vračanju zadružnega PrcrT1fl ženja, predvsem določba. Pn kateri naj bi zadruge dobile .. odstotkov premoženja kme™ sko-predelovalnih podjetij, bo v občini prizadela le f" podjetje - radovljiško klavnip.' ki je zdaj del blejske SpecenJ • C. Z. Torek, 17. septembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 11. STRAN ,. E$8S83OTH GLAS Slovenska nogometna liga Olimpija pokleknila v Naklem Na nedeljski tekmi slovenske nogometne lige med Naklom in Olimpijo zbralo blizu 2000 ljudi, kar je rekorden obisk v zgodovini nogometa v tem je bila poražena z 2 : 1. Naklo, 15. septembra - Živila Naklo: Miro Vodan, Boris Križaj, Filip Murnik, Boštjan Naglic, Darijan Jošt, Janez Križaj, Andrej Jošt, Brane Pavlin, Franci Ahčin, Andrej Jerina in Bojan MLADINSKA 2 O Peter Čolnar 22 DREVESA V GOZDU Tudi usoda ostalih ni bila boljša. 26. avgusta je šla skozi 4 metre visoko barako, kjer so bili Srbi, ustaška kontrola. Eden izmed oficirjev se je na spolzkih tleh spotaknil in padel. Zagnal je preplah! "Napad!" Ustaši so odprli velikanska vrata hangarja, postavili dva mitraljeza in vse ljudi pobili. Ljudje so plezali skozi visoka okna, vendar so jih tudi zunaj pričakovali ustaši s puškami. Tako so pobili okoli 300 ljudi samo zato, ker je spodrsnilo ustaškemu oficirju... Nastal je problem, kdo bo pokopal pobite Srbe. Slovenskim izseljencem so ponudili vse srbsko premoženje, če to naredijo, vendar so se uprli. Cez nekaj dni so prignali skupino Ciganov, ki so skopali velikansko jamo in zmetali vanjo vsa trupla. Baje so prišli v tabor čez kakšna dva meseca Italijani, odko-pali jamo in trupla fotografirali... Ustaši so pokol komentirali z besedami: "Kakšno svinjarijo so nam naredili Italijani..." Dr. Zollner V prenočišču se je znašla večja skupina Prekmurcev. Ker so Madžari zasedli del Prekmurja, so izseljenci navezali stike z mad- žarskim poslaništvom v Zagrebu, kjer so jim obljubili, da se bodo lahko vrnili domov. Predstavniki te skupine so prišli k Čolnarju in sporočili: "Je že vse urejeno. Odšli smo na postajo in čakamo v dveh vagonih. Madžarski konzulat je dovolil, da se vrnemo.." Ni bilo mogoče verjeti, da bo šlo vse tako zelo enostavno. Prav gotovo to ni bilo mogoče brez dovoljenja Nemcev in razumljivo tudi hrvaškega urada za izseljevanje. Lojze je odšel v "Državno ravnateljstvo za ponovu" k Vedru ni, s katerim je vseskozi odlično sodeloval. Kot je pričakoval, Vedrina resnično ni delal težav, vendar pa gaje opozoril, da morajo dovoliti odhod tudi Nemci. "Dobro znate nemško. Pojdite na nemško poslanstvo in poskusite. Mi nimamo ničesar proti..." Seveda je pomenilo to "mi", da nima ničesar proti izseljevanju s Hrvaške Vedrina. Lojze je dobro vedel, da bi imeli drugače ustaši še kako veliko proti temu, saj se je na ta način rušil njihov načrt o kolonizaciji Slovencev na zapuščenih srbskih posestvih. Javil se je na nemškem poslaništvu. Poslali so ga k tajniku -dr. Zollnerju. Nemci so se že ob prvem obisku in tudi vedno kasneje šalili na račun podobnosti obeh priimkov. "Colner želi dr. Zollnerja," je vedno odmevalo po pisarnah. Dr. Zollnerju seje Lojze predstavil kot predstavnik Stjepana Vedrine t.j. hrvaške "Ponove" in mu povedal, za kaj gre. "Nemogoče," gaje takoj prekinil. Kasneje je popustil in dejal, da bodo preverili, ali gre res za Madžare. Dal je uradnega tolmača, da bo preveril, ali govorijo ljudje resnično madžarsko. (Odšli naj bi namreč, tako kot "italijanski državljani v Ljubljansko provinco", tudi oni kot Madžari na Madžarsko). S tolmačem, dr. Krainzom, sta se odpeljala na železnišk0 . postajo Sava. Zelo hitro je ugotovil, da znajo le trije starejši zasil' no madžarsko. "Izključno, nobenega izgleda..." Prekmurci so se razburili in niso hoteli zapustiti vagonov-Kot že ničkolikokrat so se pri tem ponovno izkazali železničarji-Od nekod so pripeljali staro lokomotivo in z njo nekaj dni ogre' vali vagone. Lojze je Prekmurcem redno dostavljal kosila, ki ji'1 je dobival v kuhinji muslimanskih otrok na sejmu. Čez čas se je železnica pričela upirati. Hrvatje so poslali M madžarsko poslaništvo uradni dopis, da ovirajo promet. Na to I'' stino se je moral podpisati tudi Lojze kot predstavnik slovenske ga Rdečega križa. S transportom Prekmurcev ni bilo nič. Kljub temu mi Je prav ob tem uspelo dobiti pomembno zvezo, ki mu je tudi kasr»e' je še veliko koristila - dr. Zollnerja. Sicherheitsdienst Izvedeli smo že, da je bilo zbirališče za vse izseljence v Si3' vonski Požegi. Zato so bili vsi zelo začudeni, ko so ob neke1? transportu avgusta 1941. izvedeli, da gre transport trboveljsk'. rudarjev v Petrinje V transportu je bilo 600 rudarjev, med njif1' tudi 7 inženirjev. Približno čez 14 dni seje pripeljalo v Petrinjo nekaj nemški'1 avtobusov. Nemci so rekli rudarjem, daje prišlo do pomote in & se lahko vrnejo nazaj v Trbovlje. Res jim je uspelo vrniti dva av' tobusa rudarjev, saj rudnik brez njih ni mogel delati. Nemški v°' jaški stroj je potreboval izredno veliko premoga... Torek, 17. septembra 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN >^^immiGLAS Ljubljanski pajek na kranjskih parkiriščih Zapuščena vozila ne sodijo na parkirišča Kranj, 16. septembra - Zapuščenih vozil, ki stojijo na javnih površi-nah in kažejo naš odnos do okolja, bo na območju kranjske občine 0(lslej precej manj. Že od spomladi namreč velja sprememba Zako-"a o javnem redu in miru, ki prepoveduje hranjenje vozil, ki so huje Poškodovana, brez registrskih tablic ali veljavne registracije, ali pa le očitno, da zanje nihče ne skrbi. neuporabnih oziroma brez vrednosti, nekaj tudi takih, ki jih ne srečujemo več v prometu. Pri hrambi se pojavljajo tudi problemi, saj je že bilo nekaj poskusov nasilnega "prevzema" vozila, fizičnih groženj delavcem Remonta, v enem primeru pa je lastnik celo z orožjem grozil lastniku avtoodpa-da, ki je vozilo odkupil. Akcija odvoza neuporabnih vozil se bo v Kranju nadaljeva- Kršilcem tega dopolnila so v Kranju stopili na prste in si-^er tako, da Sekretariat za no- ranje zadeve preko komunalna redarja popisuje vozila Oz'roma v velikem številu °stanke vozil, ki po zakonu ne ^°dijo na javne površine. V od- 02 so vključili ljubljanskega PaJka, ki je doslej v treh akci-{■ °dpeljal okoli 75 vozil, ve- 'noma iz mesta in bližnje oko- 'Ce- Jo so bila vozila, ki so na Parkiriščih stala več mesecev, P° odvozu pa jih hranijo na 8rajenem parkirnem prostoru Rri zato pooblaščenem podje- 5J)| Alpetour Remont na Labo-rah. Zapuščena, zaletena ali na po' razmontirana vozila so po- leg tega, da predstavljajo nevarnost za otroke, saj se večkrat najdejo drobci stekla ali ostri kosi pločevine, tudi veliko ekološko breme zaradi odtekanja olja in drugih maziv, da o izgledu okolja niti ne govorimo. Akcija je zato naletela na ugoden odziv tako pri krajevnih skupnostih kot pri občanih. Pri SNZ menijo, da so v zvezi z odvozi dovolj pogosto obveščali javnost, tako da naj bi ljudje omenjeni odlok poznali. Seveda so manj zadovoljni tisti, ki jim je bilo vozilo odpeljano. Direktor podjetja Alpetour Remont, Mohor Bogataj je povedal, da lastniki lahko pri njih prevzamejo vozilo ob predhodni poravnavi stroškov odvoza. tržiški gostinci - kršitelji Delovni čas vendarle TfžiČ, septembra - Pritožbe, da so nekateri gostinski lokali odprti Predolgo v noč, so pripeljali občinske može v drugačno razmišljajo: občina, kjer naj bosta turizem in gostinstvo razvita kar najbo-Jei mora odloke o poslovnem času lokalov prilagoditi potrebam gotov. V Tržiču ga bo treba podaljšati. Dva lokala v Tržiču sta najbolj na udaru sosedov in na ^Clrro kar naprej prihajajo 5Tl.tozbe, češ da sta odprta pre-r°'go, da gostje motijo javni •d 'n mir, razgrajajo, predolgo q sHšati glasbo in podobno. v Le. za okrepčevalnici Kamela . fr.'ganji vasi in Cherrv na De-:e|J'ci. Oba lokala naj bi bila dPrta že ob 22. uri. . .S Kamelo so resda težave, aJh ta ob 22. uri sicer zapre lokal, toda goste obdrži do zgodnjih jutranjih ur in sosede motijo predvsem avtomobili, ki jih gostje prižigajo sredi noči. Lastnik lokala Cherrv pa je mize postavil tudi na širok hodnik in jih ponoči ni pospravljal v lokal. Zato so se Tržičani in okoličani, ki so želeli še posedeti kje zunaj, izbrali prav prijetne stole lokala Cherrv in bližnji sosedje v v blokih so morali poslušati, če drugega ki trenutno znašajo 1200 dinarjev in stroškov hrambe, ki znašajo do enega meseca 1200 dinarjev do dveh mesecev 2400 dinarjev, po tem roku pa podjetje vozilo proda avtoodpadu za rezervne dele. Med odpelja-nimi vozili so jih lastniki prevzeli samo 26, saj jih je večina prekratek ne, glasno govorjenje. Lastnik je zdaj stole zamenjal in jih ob koncu dela pospravi v lokal. Take so težave in na občino so seveda deževale prijave. Denarne kazni so nizke, zato niso zalegle in stvar je prišla pred člane tržiškega izvršnega sveta. Ti so problem pregledali z vseh strani, ugotavljali tudi, kot je to navadno povsod prisotno, da gre tudi za zavist. Ugotovili pa so tudi, da je delovni čas za lokale prekratek, da druge občine dovoljujejo za dve uri daljši čas obratovanja lokala. Za take lokale dovolita občini Kranj in Radovljica obratovanje do 24. la, v prihodnje bodo na vozila nameščali obvestila o odvozu, lastnikom pa jih bodo poslali tudi na dom. Izjema bodo vozila v postopku preregistracije; takšna naj bi brez registrskih tablic lahko stala na parkiriščih največ tri tedne. • M. Grego-rič, foto Aleš Gorišek ure, za nočne lokale pa do četrte ure zjutraj, medtem ko Tržič dopušča le do druge ure. In če ljudje hočejo lokale, ki bi bili odprti dlje v noč, jim je to treba omogočiti povsod tam, kjer ne bi preveč motili okolja. Tako je pričakovati, da bodo v prihodnje tržiški lokali odprti vsaj za uro dlje. Pobudo za daljši delovni čas lokalov v poletni sezoni je dala tudi Obrtna zbornica, saj je vendar čim boljši obisk lokalov v interesu vseh, tudi občine. Seveda pa bo za prehudo svojevoljnost lastnikov lokalov še vedno veljala kazen, tudi zaprtje lokala, če kazni ne bodo zalegle. Tržiški izvršni svet bo v kratkem pripravil predlog za nove delovne čase tržiških gostinskih lokalov, o katerem bo svoje rekla tudi skupščina. • D. Dolenc LjjjA SONČNI STRANI ALP Le 28 Pekovih sodov je vprašljivih 2j*'^,Septembra - Vse odpadne snovi zdaj v Peku sproti porabljajo, 28 skupaj s kemikalijami, ki čakajo na Jesenicah, bo ostalo le ° sodov. ka; j ^av'Jo, da nobena stvar ni tako slaba, da bi ne bila za ne-°bra. Dnevi zadnje vojne na Slovenskem so to potrdili tudi 'manpVtmih odpadkih. Pokazalo se je, kako neustrezno lokacijo sta ote.fov PUR: ne le daje zaradi lokacije sredi starega dela meki iih -°^en PromeL velika nevarnost za mesto so tudi odpadki, lj £ . Puščajo v prostorih tovarne. Na to so že pred tem opozarja-stih t CK11 ^'^a- Ob zadnjih dogodkih so za mnenje o nevarno-zap .odpadkov, možnosti uničenja in primernosti deponiranja Prec°j ^emUski inštitut "Boris Kidrič". Ta je ugotovil, da je delan r starm za'°g ten kemikalij že bil nevtraliziran, prela Dr j" recikliran. Kot je na zadnji seji izvršnega sveta poveda- Drprl ---uii. i\ui J v. na Porahr tavnica Peka' zdaJ odPa( ki Da '•uJ0' za sežiS P.a 00 ostal° ki paJ'h bodo morali sežgati; ra TI IJ A. g 324-666 ' 15043 Ugodno prodam nov VVC - komplet, k* kao barve, flp 50-825 15041 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ. iR 45-648 150'-' Prodam dvojno pomivalno kuhinjsl"' KORITO 310-525 1507* Prodam ERANCOSKO POSTIMO, 323-669 15[O?; Prodam rabljeno KUHINJO in ŠTEDILNIK. • 633-737 1513"! STANOVANJA 'Zamenjam l-sobno STANOVANJE * večje, gp 331-588_I48J; Oddam SOBO dekletu ali mladi mami«-'1, <2> 6 3 3-42 2 1 493" V Pristavi pri Tržiču prodam STANOVANJE, veliko 63 kvad. m., klet 15 kvad. i* in garažo. ® 58-108. od 16. ure dalje .W4; Zamenjam STANOVANJE, l-sobno s ^ binetom. za 2-sobno s kabinetom. Na PJJJ runi 3 ah na Planini 2 ^ 326-190 1495- Prodam 2-sobno STANOVANJE v $\ I oki. -SP 632-466 I50I0 ŠTUDENTKI ah DIJAKINJI nudim SOBO s souporabo ostalih prostorov Šif'a BI IZL KRANJA_l5W 2-sobno STANOVANJI: (centralna in telefon), prodam. Šifra: ŠORTIJEVO NA; SEUE I5I7' NOVA TEL. ŠT. 328-540 7 Servis RAJKO KMIFIC Tončka Dežmana 4, Kranj S VOZILA PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo Sp. Brnik 10. Cerklje 14988 Prodam krmilni KROMPIR. Glinje 13. Cerklje_15049 Prodam či Spije, flp 45-522 15051 Prodam JUGO 45 AX, letnik 198'' 53.000 km. cena 4.500 DIM, g 74-726,. Prodam Z 101 Skala 55. letnik maj flp 633-308 Prodam jedilni dešče 30. Bled • KROMPIR & 77-230 Valant, Bo-15089 POSESTI Zazidljivo PARCELO. 550 kvad. m., prodam. Sr. Bitnje 56. Zabmca. f 3 1 I 383 14372 Hišo z velikim vrtom na Gorenjskem. prodam. # 74-251 14999 Zamenjam HIŠO z vrtom, za manjšo kmetijo flp 622-700 15027 Prodam MOTOR Opel Record 1500. jt 88-200, 19. uri ii>-Po delih prodam 126 P in Z 101 ■ 66-505 14*3' PRIREDITVE J Informacije za prešernov SUPER jja RATONJg 062/35-717__T*j> Plesna šola Kranj organizira PLE*' TEČAJE za otroke, mladino in od rasi ' AEROBIKO in JAZZ'BALET, » 327-949. dopoldan ali zvečer |46jJ Duo nudi GLASBO za ohceti flp -»2-^. in 42-828 6003* 150*' OK 1OBEREESI za 30 DEM din. Odhod 28.9. flf 50-882 ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE KUPON 5 % posebni POPUST za bralce Gorenjskega glasa za penzionske, zdravstvene in kopališke storitve (velja za eno osebo) Nevidna roka varnosti - elektroelement Izlake /-PRENAPETOSTNA ZAŠČITA CCZIL*, Samo v MERKURJEVIH prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA Izlake za 30 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din za takojšna plačila in člane stanovanjskih zadrug. Torek, 17. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN ;;-rj,i .. - GLAS Prodam dobro ohranjeno / I0I 1.300, letnik 1979, registrirana do konca junija mi flf 59-112 od 8. ure dalje. 14717 podani 126 p. letnik 19X2. cena 1.200 £EM.% 621-357 14766 OPI L Kecord. letnik 19X2 8.500 Dl M. ® 801-357 prodam za 14934 Z 750. registrirano, prodam za DEM. 88-415 1.200 14942 Prodam .H dO 55. letnik Hako. Sp Besnica 68 19X7. Andro 14936 Prodam (TAT 126 P, letnik 1988. žar. C. JLA 41, Kranj, # 217-2X9 Čema-14946 Prodam APN 6. letnik 1986 Nolan 34. flf 241-722 in Čelado 14940 Prodam JI (K) Skala 55, star 2 leti. čili odbijači. ^ 213-108, dopoldan plasti-14954 Umrl je dolgoletni sodelavec in eden od ustanoviteljev Gorenjskega glasa, prešernoslovec in ugledni kulturnik ČRTOMIR ZOREČ Slovo od pokojnika bo jutri, v sredo, ob 13. uri iz 13. mrliške vežice na ljubljanskih Žalah. Sodelavci in bralci Gorenjskega glasa alples /m 1 strojegradnja | Krožna žaga alples KŽA *"*VS.. C^Mlf^-:., .. 1 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064)66-153 PROIZVODNI PROGRAM 1 i i v sodelovanju s firmo (hoiz«er)~) vam po konkurenčnih cenah nudimo • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke horizontalne razrezovalke stroj za izdelavo moznikov hidravlične dvižne mize krožne žage večnamenski vrtalni rezkalni stroj stroj za izdelavo okroglih palic dvojna prirezovalka razni transporterji zatezne ročice 25 % POPUST S rUOJiSIO VEZENJE APLIKACIJ --—.©LGA BREZAR. Britof l I 2 A, te].: 064>241 -694 tradicionalni iz lat za naročnike Gorenjskega glasa * S A K TEDEN BOMO IZŽREBALI PO 4 NAROČNIKE pT~R 6 0 V I N A J KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Prodam SUZUKI Svvift 1.0 G L. star 9 mesecev.^ 324-778 14960 Prodam R 1 I Turbo, letnik 19X5 9, K ran | Sučeva 14961 racf 'e silT|bol slovenstva, najstarejše tovrstno drevo v Sloveniji dSie na I llHr,nol______I_____i>___XI___X« I- Kl_:____II____U s6q na Ludranskem vrhu na Koroškem. To je Najevska lipa z ob- sovcr debla 11,24 metra in 26,5 metra višine' K niei se bomo Gla" 10 ) ' b0cia'' na vsakoletni naročniški izlet prvo soboto oktobra (5. re^kus, v katerem vsak teden z žrebom izmed naročnikov Go-želeij glasa zaPo|nimo štiri sedeže, bo kmalu poln. Vsem, ki bi p0 te|Pf°*ovat' z nami na Koroško v Črno in okolico: pokličite nas k0 Da6 218-463 in si rezervirajte sedež v avtobusu št. 2. Lah-rn0 d Se °Qlasite tudi v naši malooglasni službi - prijave sprejema-*reba° 2asedbe sedežev v dodatnem avtobusu! Tokrat so bili Iz« 34 *ezka PO RENTA, Lajše 5, Selca 35- nra"c HAFNER, Sp. Brnik 61, Cerklje 36' ,^<> VUKICEVIČ, Kropa 18, Kropa • Lojzka OCEREK, Alpska 13, Bled Kokra Globus prodaja avtomobilov Subaru <® 214-761 Prodam SI Z l J KI Svvilt 1.6 GI X ® 74-0X5 15000 R IX. letnik 19X6, 90.000 km. prodam. "ST 47-346 15004 Prodam GOLFA JXD. letnik 1990, *j? 631-031 15009 Prodam LORD Sierra 1.6 L, letnik 19X3. *jp 83-060 15012 GS, GA, VISA, po delih prodam. Dobra-Cevska 28, Žiri 15014 Prodam karamboli rano Z 101, po delih. S" 328-563 15015 / 101. letnik 19X1, AUDI X(), letnik 1974. Medetove 21. Naklo 15029 1978, /a 15031 Nujno prodam Z 750, letnik 1.000 DEM. 622-368 Prodam EIAT 125 P in JUGO 55. *ff 46-670 15032 IT AL Regata 70, letnik 19X4. prodam. ^ 633-853 15033 KADETE 1.3. letnik 1979. 6X 000 km. *tf 325-602 15037 Prodam GOLF JXD. letnik 19X8 ali me-njam za R-4. 325-364 15039 Prodam Z 750. letnik 19X3. 73.000 km. 9 66-687 15054 Prodam Z 750. letnik 1971, vozno. ^ 217-227_15060 Prodam R 4. letnik 1983. registriran. ® 6X-293 _ 15061 .3. letnik 1991. 15062 Prodam HYUNDA1 GS *3f 620-616 Prodam Z 101. Jereb, Lipce 39, Blejska Dobrava 15063 Prodam EORD cabnolet, letnik 1980. 1600 kub. m., registriran do junija 1992. (ena 5.000 DEM. *fi 50-714 (Novak) _IS064 R Euego GTS. letnik avgust 19X3. prodam ® 802-574 15070 Nujno prodam JUGO Koral 45, letnik 19X9. «|f 74-924 15074 Prodam TOVORNI AVTO Marcedes 11-13, letnik 1970. S" 327-682 15075 Prodam JUGO 45, letnik 19X4, registriran, -gr 327-682_15076 Prodam Z 101. letnik 1978, cena 1.200 DEM *£ 73-660 : n ■> Prodam JUGO 45, letnik L985 241-441. dopoldan in 43-314, popoldan _15081 KIJ L KO /a Jugo. brez vrtanja, prodam za 50JE.din.flf 7'5-72(' 15082 etnik 1990. IŠOM Nujno prodatn JUGO 55, ft 242-901 Prodam Z 101. letnik 1977, registriran. •g 83-143_15087 Prodam R 18. po ugodni ceni. ^ 73-883 _13090 Prodam GOLE JLX D. letnik 1988. Hote-maže 72, flf 43-303 15095 Prodam VW 1300, registriran do februar- ja 1992. g 77-931 _15102 Prodam BT 50, letnik 1987. /a 600 DEM. *g 41-825_15108 SAMARO 1300 S, letnik oktober 1989. prodam, -g? 801-371 151 13 Prodam JUGO 45, letnik 1988. za 5.200 DEM. g 632-229_15117 Prodam avto ARO 4x4. letnik 1988. ugodno, tt 217-995_15121 Prodam R 4, nevozen, za rc/ervne dele. "gr 695-138 15123 Prodam Z 850. kleparsko in avtolićarsko obnovljen ® 692-017 15124 Kupim glavno GRED za VVarlburu. dvotaktni. V 79-028 15129 LADO Karavan 1200. letnik Kranjc. Ljubno 60. Podnari 1981. 15132 Za simbolično ceno prodam VW Hrošča, registriranega do julija 1992. flf 242-847 14967 Z 101. letnik 1978, ohranjeno, ugodno prodam, ff 328-291 14970 Prodam JUGO 55. star 1.5 leta. cena 6000 DEM. 'S 84-190 14972 GOLF. letnik 19X1, črn. prodam. Planina 16. Kranj 14973 JUGO 45, letnik april 19X6. 57,000 km. dobro ohranjen, prodam. ^ 215-919 14977 Prodam R 19 Shamade TSE. letnik 1991. •S 242-X15 _14979 Prodam OPEL Kadeti Berlina, letnik 1984. <8B> 70-456 14982 Prodam OPEL Berlina, letnik 19X4 5 70-456 149X4 Prodam Z 750. letnik 1979. & 327-576 _149X5 JUG0 4.\ letnik december 19X9. prodani, flj 216-964 14986 Prodam OPEL Ascona diesel. letnik 1984. «g 801-1 18_14991 Ugodno prodam SAMARO 1300, letnik 1990. Jezerska 88, <Š 242-686 14997 Prodam CITROEN AX II TRS, letnik 19X9. "g 213-240_15134 Prodam Z 101, starejši letnik, dobro ohranjena, cene po dogovoru, Sodja. Lipce 16, BI. Dobrava 15135 Prodam VVV HROŠČ 1300, letnik 1971. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku__15138 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987 g? 218-412_15140 Prodam OPEL Kadett 1.6 D, za 16.000 DEM. flj 216-683 15144 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. regi-stnrano do avgusta 1992. cena 3,900 DEM. Drulovka 21, Kranj, 061 182-161 mi. 2773, do 14. ure 15156 Ugodno prodam DAIHATSU Charade let. 8/90. Vrlmšek. Belonova 15. Kokrica Prodam MOTOR Mercedes 220 D, za 1.000 DEM flf 327-553 15158 Prodam VW Hrošč, letnik 1970. /a 1.000 DEM, "S? 327-553 15159 Prodam ohranjeno Z 101, letnik maj 1981. gf 621-830 15165 Z 101 Comfort. letnik 19X1, prodam "JJ 47-057. po 17.uri 15167 Ugodno prodam BMVV 316. letnik 19X8. ^ 76-169 15169 Ugodno prodam GOLI diesel, bele barve, letnik 19X5. garaZiran od prvega dne, z dodoatno opremo. 214-217, popoldan 15170 Prodam VW 1300, letnik 1971, registriran do marca 1992 *g 801-362_15 171 Prodam Z 128, cena 3,400 DEM. letnik 1986. flf 45-532 15175 HVUNDAI 1.3 I .S. letnik avgust 1990. prevoženih 13.000 km, prodam ali menjam za cenejli avto. ® 061 '752-211 int. 263, ob delavnikih_15180 Prodam Z 750, letnik 19X2, registriran do junija 1992. ^ 622-874 15181 LADA Samara, 5 prestav, letnik maj 1988, prodam za 7.500 DEM. 061/752-211, int. 263. od 6. do 14, ure. 15182 Ji GO Skala 55 prva registracija februai 1990. 23 000 km. prodam za 6.000 DEM. Stara I oka 108. # 622-517. popoldan _151X3 Prodam Z 101, letnik 1976, registracija do junija 1992, Ravnik, Cankarjeva 13, Tržič_15184 GOLE JXD, lelnik september 1989. registracija podaljšana, metalne barve, cena 17.000 din, prodam, 84-782 15185 GOLE diesel, letnik december 1989, metalne barve, prodam, ^ 88-159, od X do 20. ure, Tavčar Emil, Ledine 6, Kranjska gora 151X6 ZAPOSLITVE Pozor! Vsem sposobnim vodjem Ze formiranih skupin nudimo konkurenčen AR-I I K1 I . \ isoko "o /a vod i e in potnike ® 50-930 od 8. do 14. ure. razen sobote m nedelje 15065 Takoj, redno zaposlimo GOSPODINJO JELOVICA Nočni ribolov na Bledu Bled, 14. septembra - Letos je bilo na Bledu 33. mednarodno tekmovanje v ribolovu. Zaradi vojne je bilo tekmovanje prestavljeno na jesenski čas, iz istega razloga pa je bilo tudi manj udeležencev, še sploh iz tujine. V soboto je bilo tekmovanje za trofejno ribo. Začelo se je ob zgodnjem večeru in ob baklah potekalo še globoko v noč. Najboljši od 65 tekmovalcev je bil Janez Leban iz Ribiške družine Vevče, saj je ujel najtežjega soma. V nedeljo pa je bil ribolov na Savi. Pokal Bleda so podelili posameznikom, najboljši je bil VValter Ru-ter iz ekipe klubskih koroških ribičev, ta ekipa pa je bila najboljša tudi ekipno. Po nedeljskem ribolovu so imeli podelitev nagrad in priznanj in nato piknik pri Prireditvenem centru v Ribnem. Cene Vidmar je povedal, da tudi zaradi dežja ni bilo toliko ljudi, za ulov rib pa ni bil najbolje primeren tudi jesenski čas. Včasih je bila ta prireditev v okviru turističnih prireditev na Bledu, vendar so letos potekale le v okrnjenem obsegu. Zdrav-ko Štibil, predsednik tekmovalne sekcije in Franc Krmelj, predsednik Ribiške družine Bled, sta povedala, da Ribiška družina Bled sodeluje s turizmom in gosti na Bledu.• RP GORENJSKA, IVHERE ARE YOU? Slovenski poslovni tednik Gospodarski vestnik je ob kranjskem odmevnem sejmu »Slovenski proizvod - slovenska kakovost« izdal posebno revijo v angleščini. V tej reviji »Slovenian business report« je seveda objavljeno vse o naši državi in zaradi informacije o tem, kako navzven predstavljamo Slovenijo, smo vam omenjeni zemljevid preslikali v Gorenjski glas. Čakamo namreč na ostre proteste Jeseničanov, Škofjeločanov in Tržičanov, saj teh pomembnih slovenskih krajev sploh ni označenih na slovenskem zemljevidu. »Samostojna republika« Bohinj pa je! A U S T R I A V soboto nam jo je zagodlo slabo vreme, zato smo odprli le poslovne prostore Turističnega društva Dragočajna - Moše. Med gosti pa je bi! tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. rvvvvvvvvvvv' NOVINARSKI VEČER ob 30-letnici kampa Smlednik v Dragočajni bo v soboto, 21. septembra Kje bo prireditev, bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek. Že zdaj pa skoraj zagotovo lahko napovemo, da bo prireditev v Kampu v Dragočajni ob 16. uri. v' Pokrovitelj: Zavarovalnica Območna enota Ljubljana Septembra skozi MERKURJEVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!« v SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje: za 20 /o ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cisterne, termo in hidro manometri... za i ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERROTHERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica... za 10% ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERROTHERM in TVT), obtočne črpalke (WILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.