Leto III. Maribor, četrtek 19. februarja 1920. St. 40. /vks&tf/UMI Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. četrtletno K 19"50. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo In uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. Vladna kriza. LDU Beograd, 18. februarja. Danes ob 16. uri se je vršila seja opozicijonalnega bloka v svrho sestave nove vlade. Trajala je do 19; ure. Odločitve še ni. LDU Beograd, 18. februarja. 19. uri se je pričela seja izvrševalnega odbora parlamentarne zajednice, na kateri se je razpravljalo o sestavi nove vladne liste. LDU Beograd, 18. februarja. Opoludne se je raznesla vest, da je Stojan Protič vrnil mandat. Narodni klub da je zahteval novo rešitev valut, vprašanja in stavil velike zahteve glede poedinih ministrskih portfeljev. Radi teh zahtev, ki niso predvidene v medsebojnem sporazumu, je g. Protič zapustil sejo. Ta incident se tolmači tako, da bo Protič vrnil mandat. Doslej pa o vrnitvi mandata še ni nobenega uradnega izvestja. Iz krogov opozicijo-nalnih poslancev se vsa ta vest odločno dementira in dostavlja, da se jutri sestavi vlada iz opozicijonalnega bloka. LDU Beograd, 17. februarja. V demokratskih in socialnodemokratskih krogih se splošno govori, da ne more biti govora o kakih poganjih, dokler oseba, ki bi dobila mandat za sestavo koncentracijske vlade, ne dobi tudi mandata za razpust začasnega narodnega predstavništva. Naš položaj v iadran. vprašanju. LDU Beograd, 18. febrarja. Beograjski politični krogi menijo, da se bo zaradi nastopa predsednika Wilsona rešitev jadranskega vprašanja odložila za nekaj časa, da se je pa naš položaj vsled njegove intervencije znatno iz-b"ljša! in da se more upati odslej na popolno rešitev jadranskega vprašanja. Wilson znova bolan? DKU Newyork, 18. februarja. (Agence Havas.) Washingtonski poročevalec „New Vork Nieus" poroča, da so v VVashingtonu raztrošene govorice, da sta bila preteklo noč poklicana v Belo hišo živčna specijalista dr. Beromu in dr. Greyson. DKU Washington, 18. februarja. Nasproti v zadnjem času raztrošenim vestem o poslabšanju Wilsonovega zdravstvenega stanja se javlja, da se predsednikovo stanje stalno boljša. Turki se dvigajo. DKU London, 18. februarja. (Brezžično.) Po poročilih iz Carigrada, so napadle turške čete pod vodstvom Mustafa Kemal-paše Armenijo ter pri tem priborile v okolici mesta Zeitun veliko zmago. Papež se ne vda. DKU Rim, 18. februarja. (Ag. Stefani.) „Osservatore Romano" priobčuje novo papeževo pismo pražkemu nadškofu, v katerem ga opozarja, da sveta stolica ne bo nikoli pristala na nove demokratične upeljave, ki jih nameravajo udejstviti nekateri češki duhovniki. Istotako vstraja tudi prej-koslej na starem stališču glede celibata, |te najsvetlejše slave latinske cerkve. Miilerandov kabinet demisijo-niral ? DKU Pariz, 18. februarja. O priliki izročitve vladnih poslov novemu predsedniku francoske republike je podal Millerand ostavko celokupnega kabineta, katere pa novi predsednik Deschanell ni sprejel. Italija je ratificirala bulgarsko mirovno pogodbo* DKU Rim, 18. februarja. (Brezžično.) Italijanska zbornica je ratificirala mirovno pogodbo z Bulgarsko. Rakoczy predsednik madžarske zbornice. DKU Budimpešta, 18. februarja. (M, D. U.) V današnji seji, narodnega predstavništva je bil krščanski socijalec Stefan Rakoczy izvoljen za predsednika. K vprašanju krize. Zadnji preobrat v naši notranji politiki je lahko začetek usodepolne državne krize, katere posledice morejo biti zelo nevarne tako za državo kakor za narod. Opozicijonalni elementi, katerim so bližnje državnozborske volitve silno povečale strah pred ljudsko sodbo, so pokazali do sedaj bore malo resne volje za delo v dobrobit države. Osebni in strankarski nameni se vendar ne morejo istovetiti s cilji, katerim je edinstvo države in naroda začetek in konec vsega političnega delovanja posameznih strank. Komur ni mar za edinstvo države, ta ne more zastopati pred narodom državne politike, če tudi govori in piše, da je vse za nič, kar je storila dosedanja vlada. Opozicija, katere člani so ljudje najrazličnejšega političnega kova, je v prvi vrsti nekako udruženje separatistov, ki zasledujejo vse kaj drugega nego skupnost v delu za skupno državo. Eventualna sestava vlade iz opozicijonalnega bloka bi predstavljala reakcijo od zgoraj, kar bi pomenilo, da lahko delajo razni separatisti, kar hočejo. Srbski radikalci bi dobili zopet lepo priliko za uveljavljenje svojih gospodarskih nazorov v škodo prebivalstva na bivšem avstro-ogrskem o-zemlju, hrvatski separatisti — njih imena so dovolj znana v italijanski javnosti! — bi povečali pod protektoratom vlade svoje delovanje za uresničenje separatističnih načrtov Velike Hrvatske, slovenski klerikalci, katerim se tako toži po avstrijski eri, bi pa seveda uganjali nemoteno svoje politične orgije v znamenju reakcije in strankarstva. Tako bi se naenkrat podrlo vse, kar se je sezidalo z velikimi težavami na podlagi državnega in narodnega edinstva. Strankarstvo bi dobilo premoč in mesto poštenega dela bi zavladala prava anarhija, ki bi rodila hud odpor pri vseh* ki se ne strinjajo s temnimi načrti reakcijonarne opozicije. Zdi se, da opozicija sama dvomi o u-spešnem rezultatu pogajanj za vlado brez demokratov in socijalistov. Taka vlada bi bila začetek težke situacije v notranji politiki, ki bi mogla uničiti marsikaj, kar smo pridobili takorekoč s silo v “teku dobrega leta naše svobode, Ker pa je izključeno, da bi napredni demokrati in socijalisti hoteli delati skupno z nazadnjaki in reakcijonarci, in ker bi opo-zicijonalna vlada ogroževala edinstvo države, je mogoče, da se sestavi uradniška vlada, ki bo izvedla volitve v državni zbor in rešila situacijo, v kateri se nahajamo po krivdi strankarsko sebičnih elementov. Sovjetske in protisovjetske vojske. Dunajski »Der neue Tag« opisuje vojaške sile, ki se sočasno bore na obojestranskih ruskih frontah. Iz tega opisa je razvidno, da nekatere teh armad ne presegajo števila evropskih divizij ter da so komaj najmočnejše približno tako velike kakor poedini naši armadni zbori. K protiboljševiški-m vojskam se šteje, doslej tudi 35 tisoč Estoncev, katerim poveljuje general Denison, ki so pa že tako prežeti z boljševizmom, da je estonska vlada primorana skleniti s sovjetsko Rusijo mir. Letov je 20.000, Litvincev, ki se bojujejo skupno z Denjikinom ter nastopajo tudi proti Poljakom, je pa samo 12.000 mož. Tem impo-zantnejše so poljske sile, ki štejejo skupno približno 350.000 mož. Te sile so razpuščene od Dvinska pa vse do Dnjestra ter so takole razpostavljene: Skupina generala Szeptyckega šteje 50.000 mož, k njej spada tudi skupina generala Rudi-Simigela 15 do 17 tisoč mož. Skupina generala Listowskega šteje 12.000 mož; njemu je prideljen tudi general Szigad-lowicz s 5000 možmi. General Iwaszkewicz zapoveduje skupini 60.000 mož; poleg tega pa ima Poljska še 100.000 deželne brambe, katere poveljstvo je v Varšavi, njen vrhovni komandant je pa general Haller. Najboljši poljski vojaki so Poznanci. Rumuni imajo ob Dnjestru 7 divizij po 12.000 mož, skupno torej 84.000 mož h katerim je treba prišteti še 36.000 mož rezerve. Ruske protiboljševiške armade so bile močnejše. Kolčak je imel 85.000 mož, Denjikin 200.000, Judenič pa 20.000 mož. Judeničevo armado so boljševiki popolnoma strli, armadi generala Kolčaka in Denjikina pa razpršili in deloma vjeli. Število angleških čet, ki se nahajajo na jugu Kavkaza ni znano. Japonske sile v Mandžuriji štejejo 28.000 mož, Jugoslovenski prostovoljci približno 10.000, a češki, ki so na povratku v domovino 55.000 mož. Boljševiška rdeča vojska, kateri zapoveduje vojaška rada s Trockijem na čelu in katerih skupni vojaški poveljnik je Kamenev so razvrščene takole: Na severni fronti ima »Ljubljanski Zvon“. »Ljubljanski Zvon« je zaključil svoj 39. letnik. Tiskarska stavka je povzročila, da smo dobili šele sadnji dve številki. Imamo pred seboj zopet bogat letnik, ki ga bomo uvrstili k prejšnjim 38. knjigam. »Ljubljanski Zvon« je reprezentančna slovenska revija. Po nji presojamo naš razvoj zadnjih 40 let — in tujina sodi po njem naše sedanje kulturno delo. »Ljubljanski Zvon« je zvonil v mirnih, viharnih, težkih in veselih časih svoj »sursum corda«. Ko je 1. 1881. prvič povzdignil svoj glas, je zazelenela cvetoča pomlad po Sloveniji. Okrog njega so se zbrala najboljša imena naše tedanje književnosti. Deset let pozneje je nastala kriza — imeli smo par poskusov — .n£ to je sledila moderna. Z njo smo omladili svoje slovstvo v zadnjih dveh desetletjih. Na to je prišla vojna. »Zvon« je avonil in vsi smo razumeli njegov glas. Prišlo je vstajenje. In kam sedaj na novo pot? V splošnem se v »Zvonu« malo pozna sedanji čas. Primerjali smo ga s »Savreme-nikom« in drugimi velikimi slovanskimi mesečniki in povsod smo našli več odmevov Časa, nego v »Zvonu«. Sicer pravijo, da sočasni dogodki nikoli ne odmevajo takoj v u- general Gitis 62.000 mož. Na južni fronti se nahaja pod vodstvom generala Parskega 146.000 mož; na vzhodni fronti stoji pod poveljstvom generala .Kolegajeva 400.000 mož; na vzhodni fronti pa poveljuje general Znesojev 180.000 možem. Celokupna rdeča vojska znaša po tem približno 800.000 mož, dočim znaša število protiboljševiških borcev (z razbitimi armadami generalov Judeniča, Kolčaka in Denjikina vred) le 620.000 mož. Od tega števila pa je treba odšteti še 55.000 Čehoslovakov, ki- se ne udeležujejo več aktivno bojev; dalje 35.000 Estoncev, ker se Estonska pogaja z boljševiki za mir, ter 10.000 Jugoslovenov, ki so jih po zadnjih vesteh baje boljševiki zajeli. Število Angležev, 12 tisoč Litvincev in 28 tisoč Japoncev ne prihaja mnogo v poštev, tako da znašajo protiboljševiške armade faktično približno 400.000 mož. Rdeča vojska razpolaga poleg drugega še z 2000 topovi ter 13.000 strojnih pušk in obilico drugega vojnega materijala, tako da se lahko meri z najboljšimi silami. Politični pregled. Strah pred vseslovanstvom. „Narodm Lisly" pišejo: Milanski „Secolo" je prinesel sledečo vest: Nekaj časa sem se opaža v Jugo-slaviji silno močna vseslovanska propaganda, ki zbuja zanimanje zlasti v Italiji, kakor tudi v vseh ostalih zapadnih državah. To propagando povečujejo posebno ruski emigranti, ki so se zatekli v Jugoslavijo. Grof Bobrinski je rekel v Ljubljani, da ima Jugoslavija popolno pravico na Gorico, Trst in celo Primorje ter da hoče nova Rusija popraviti ono kar je jugoslovenski stvari zanemarila stara Rusija. Knez Urusov pa je rekel, da ni več daleč dan, ko ne bo več ne Rusije in ne druge slovanske države, ampak samo eno edinstvena Slavija. Na slovanskem severu in jugu, povsod se te ideje zadnji čas močno širijo, V osvobojenih slovanskih državah se povsod izdajajo propagandistični listi. — Strah ima vedno velike oči — pravijo „Na-rodni Listy" — a osobito tedaj, kadar je združen s slabo vestjo. Sovjetska Rusija in Slovenci. Zadnje čase so razni italijanski politiki skušali navezati stike s sovjetsko Rusijo, dobili pa so, kakor povsod tudi tu imenitno lekcijo. Komisar za metnosti — toda glede svetovne vojne se to ne more reči. Morebiti t. zv. vojna literatura ne bo imela stalne vrednosti, a ostala bo za spomin. Mi smo doživeli po^ vojni največji trenutek svojega narodnega življenja — a v »Zvonu« ni sledu o tem. Glavni roman tega letnika je »Visoška kronika«, znamenito delo dr. Tavčarja, ki je zopet pokazal, da v njem živi še stari umetnik in izboren štilist posebno v starinskem slogu. Okoli njega so se skušali uveljaviti mladi in mlajši pesniki in pisatelji, med njimi najdemo skoraj vsa sedaj znana imena našega naprednega literarnega sveta. Poleg leposlovja imamo lepe časovne eseje in zanimivo razpravo dr. Žigona »Prispevek k petdesetletnici«. Listek ima temeljita poročila iz domače in tuje književnosti. »Ljub. Zvon« bo stal poslej 70 K; kar ni drago v primeri s sedanjimi tiskarskimi cenami. »Savremenik« stane n. pr. 96 K. Zato upamo, da bo slov. publika podprla ta naš važni mesečnik. Saj lahko priznamo, da storimo veliko premalo za svojo kulturo. Veliko preveč tiskamo dnevnega časopisja in premalo revij, knjig, leposlovnih in znanstvenih del. »Sursum corda«, dvignimo se zopet iz vsakdanjosti in zberimo se okoli »Zvona«, ki naj nas vodi v novo lepše življenje. zunanje zadeve Čičerin je odgovoril Italiji v pismu, ki je veleznamenite važnosti. V pismenu pravi, da nima sovjetska Rusija nič proti italijanskemu narodu, da jo pa začasno deli od njega krivica, ki jo dela Slovencem v Primorju. Ta Čičerinova izjava potrjuje popolnoma domneve, ki smo jih dobili zadnje čase o najnovejši sovjetski politiki. Rdeče armade se danes ne bore več toliko za obstoj boljševi-škega režima, ampak za to, da združijo zopet pod okrilje ene vlade vsa ozemlja ruskega naroda. To pa ni več internacijonajna ampak čisto narodna ideja. Istotako so se jeli, kot nam kaže Cičerinovo pismo, tudi na zunaj boljševiki orijentirati narodno slovansko. Rusija vstaja! Po dolgi mrzli zimi začenjajo pihljati čez ogromne stepe prvi pomladni vetrovi. Kar ni zmogel Kerenskij, kar niso zmogli Kolčak, Judenič in Denjikin, to se je že skoro posrečilo Ljeninu, Trockemu in Čičerinu — Rusija bo kmalu združena v onem obsegu, kakor je bila za časa carizma. Dnevne vesti. Klerikalna neprevidnost. Včerajšnja »Straža« se zaletava zopet v državnega pravdnika dr. Grasellija in mu očita, da je izpustil na svojo roko znanega dr. J