Stev. 141. V LJubljani, t četrtek, dne Z4. junija 1909. Leto XXXVII. 3= Velja po pošti: = Za oelo leto napre) . K 26'— za pol leta » . » 13-— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 aa Nemčijo oelolotno » 29'— ia ostalo Inozemstvo » 35*— ss V upravništvo: s Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » U'20 sa četrt » » . » 5-60 za en meseo > . » 1'90 Zr pošiljanje na dom 20 r, aa m^ec. — Posamezne Stev. 10 v. Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS t za dvakrat.....» 13 > za trikrat.....» 10 > sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem oblavl]en]a primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedel|e la praznike, ob 5. nrl popoldne. wmr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/III. Rokopisi aa na vračajo; nefrankirana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ss P olltičer il ist za slovenski naroi 1. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = - Upravniškega telefona štev. 188. u . . Današnja številka obsega 4 strani. Vlada pred novimi težavami. Dunaj, 22. junija 1909.*) Proračun ne dela vladi nobene skrbi več. Navzlic močili opoziciji — ki bi rav-\no seda'j napravljala lahko vladi mnogo skrbi m sitnosti — bode ddbila pri vseh glasovanjih večino tako ali tako. Izgledov imamo iz zadnjih časov precej. Sedaj se pa brfgajo vlada in vladne stranke za pooblastilih zakon in italijansko fakulteto. Morda se ne motimo, ako trdimo, da bi se zaradi usode italijanske fakultete posebno ne vznemirjala. To je sicer izgovorjeno plačilo Italijanom za podpiranje vlade, a vlada se bo lepo umila napram Italijanom, ko obljube izpolniti ne bo mogla, češ: Glejte! Ti Jugoslovani so tisti, ki so to preprečili. Nad temi se maščujte! Jugoslovanov so se začeli Italijani in njihovi zavezniki nekoliko bati in danes, ko je poslanec Gostinčar začel govoriti za kupom 'knjig in papirjev, so sc začel: spogledovati in so se vpraševali: Ali je to obstrukcija? Posebno sumljiv se je zdel poslanec Gostinčar žurnalisfom, ki so na vsak način hoteli izvedeti, aii bo Gostinčar obstruiral ali ne. Pa to tajnost naj le še daJje nosi tov. Gostinčar. Poslanec Ploj -je govoril dobre četrt ure. Veliko bolj pri srcu kot italijanska fakulteta jc pa vladi pooblastilni zakon. Pravi, da ga mora dobiti. Vladno časopisje že tedne piše v tem zini s hi. naročajo se izjave indoistrijalnih krogov in trgovskih zbornic. Agrarcem se ponujajo cu-Ikrčki v obliki subvencij za kmetijstvo. In t res, kakor se kaže, je mnogo tistih, ki so še pred nekaj meseci prisegali zvestobo jeleni zastavi agrarcev, pa so danes že [.pridobljeni za pooblastilni zakon in bodo ^glasovali zanj ali se pa afosentirali. Tudi nekateri deli opozicije so presedlali v tem vprašanju, na ta način, da izjavljajo, da ne smatrajo vprašan e o pooblastiInem zakonu za politično vprašanje, ampak zgolj iza gospodarsko. Gotove večine vlada šc nima; zato se pa njeni mešetarji trudijo na vse kriplje, da pridobivajo poslance za pooblastilni zakon. Vlada ima mešetarjev vedno dovolj, tudi v takoimenovanih Tpozicijonalnih klubih, ki se trudijo za njo, )a tudi vse tajnosti in sklepe klubov, pa slabosti posameznih poslancev prinesejo ladi na nos. Nekaterim poslancem se tak *) Za včerajšnjo številko prepozno došlo. posel silno dopade, toda prijateljev med tovariši nimajo nobenih. Vse se jih ogib-Ije in iboU. »Slovanska Jednota« še ni končno sklepala o svojem stališču nasproti po-obiastilnemu zakonu. Mislimo, da bo njen sklep 'zapečatil usodo pooblastilnega zakona in — vlade. In čim preje, tem bolje! Državni zbor. Dunaj, 23. junija. Italijanska fakulteta. — Gostinčar.. V proračunskem odseku imajo Jugoslovani sedaj dva dvorna svetnika: Ploj in Vukovič, potem sta pa še notri dr. Žitnik in Gostinčar. Sedanja razprava jc velike važnosti za nas in naši zastopniki imajo težko in velevažno nalogo, preprečiti načrte vlade in združenih Nemcev in Italijanov. Sporočili smo, da je včeraj začel govoriti naš zastopnik Gostinčar. Svoj govor je danes nadaljeval — seveda ue končal. Reči smemo, da je Gostinčar izpolnil nade, ki jih jc stavil kljub nanj takrat, ko ga je poslal v ta najvažnejši odsek. Kvalificira se izborno. Govori previdno, počasi. Noben medklic ga ne razburi, ga ne zmeša, ampak ga smehljaje sprejme na znanje in čc treba tudi spretno zavrne. Brez dvoma je Izboren »Dauer-redner«. Italijani srdito gledajo Gostin-čarja, Bugatto sc strupeno reži. Krščanski socijalec Štnid, ki sc silno zavzema za fakulteto v Trstu, nervozno menca na stolu in komaj premaguje jezo. Marki ves zelen sedi nasproti Gostinčarju. poleg njega pa godrnja Steimvender, ki komaj čaka trenutka, da se da Italijanom fakulteta. Od Nemcev je samo Malik z Gostinčarjem enakih misli, pa mu je tudi obljubil, da bo vsaj eno uro govoril. Gostinčar je kaj spretno polemiziral z izvajanji včerajšnjih govornikov in danes še ni prišel do uvoda, do pravega govora. Ob deseti uri je predsednik prekinil govornika in sejo ter izjavil, da prihodnjo sejo skliče pismenim potom. Po govoru so mnogi, tudi Nemci, čestitali govorniku. Zelo zadovoljna sta bila prof. Čelakovskij, ki jc dejal, da se nikdar ni tako zabaval v odseku in baron Mor-sey, ki je priznal: »Gostinčar jc sicer moj nasprotnik, ali priznati moram, da je danes naravnost briljanten.« Konsternirani so seveda Italijani. Takega odpora od slovenske strani se niso nadejali. Ze v odseku jim Gostinčar meša račune, kaj bi bilo šele. ko bi vprašanje fakultete prišlo v zbornico. Čutijo že, da s Trstom ne bo nič in zato so začeli po zbornici razširjati govorico, da bi se zadovoljili naposled tudi s Koprom. Verjamemo! Italijani bodo še dolgo pomnili, LISTEK. Častna kseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan. (Dalje.) IV. Dve uri je že minulo od tedaj, ko jc France čutil, kako mu je tresočemu sc in strmečemu zdrsnil iz stisnene roke moril-kine v njegove roke revolver, orožje ino-rilkino — šc gorak od strastne vročico — dve uri je bila Mme Noetsved že zaprta v kopališki kabini. Mladenič jc zaprl vrata kabine, pustil pa je nasproti v vratih paviljona ključ od zunaj, ko ga je poprej zaklepajoč dvakrat obrnil. Ker se jc iskanje vršilo hitro, bodo najbrž policisti takole sklepali: »Ta kiosk 'je zaprt od zunaj in ključ je v vratih, torej tu notri gotovo ni morilka.« Kako bi bil mogel kdo misliti na to, da bi bila s kom o tem dogovorjena. Toda kaka poskušnja bi bila za Franceta, ako bi vkijub temu stvar natanko preiskali. Ali bi ne padal sum lahko nanj? Na to on ni pomislil. Sploh pa je bilo storjeno vse v taki naglici, da je komaj še prišel pravočasno, ko so štirje po.icaji iz Thouna bili uprav na pol pota med parkom in gradičem. '»Znano nam je, kaka nesreča je tudi vas zadela, gospod de Bessay,« ie odgovoril na prva pojasnila naeehiik policajev. »Tudi vi ste bili žrtva teh zlodejev. Bolje bote zato razumela, nego vsak drugi, da treba ua vsak način pdkazati, da tako ue sme biti'. Ta ženska mora biti tu nekje ob 'jezeru. Mi moramo vse preiskati, to je naše povelje. Toda ker je vaša mati tako bolna, ne bomo silili v sobo, kjer ona prebiva. Prepričani smo. da pri njej ne bi našli morilke . . . To je vse, v kolikor morem ustreči vašim željam.« Kakšne trenotke je vžival sin no teli besedah, lahko uganemo. Sklenil je, da ostane v knjižnici poleg svoje matere. Povabil jo je, kakor se jc to večkrat zgodilo, da sta igrala na karte in sicer zato, ker sc ie bal, da mati utegne siliti na sprehod v park, ali pa da 'bi šla v kako drugo sobo v gradiču. Igrala sta in on je imel toliko sile v sebi, da jc sledil prav natančno igri, a srce mu je vstrepetalo pri vsakem šumu, ki se je začni okrog hiše. Toliko hujše mu •jc bilo, ko jc slutil, da policaji sedaj preiskujejo zunaj po grmovji. Toda ker so bili zidovi debeli in ker jc zvesti Peter dobro pazil, se ni nič opazilo v knjižnici, ko so policaji stikali po drugih sobah. Dovršila sta igro. Mme de Bessay je šla v spalnico. France pa je navadno še ostal buden do enajste ure in je skušal sicer tudi mater pridržavati, ker je okolji polnoči trpela hude napade, ni več zaspala in jc kdaj so se brez potrebe v tako ostro nasprotje postavili z jugoslovansko delegacijo. F.vo jih nekaj Gostinčarjevih izvajanj ! Gostinčarjcv govor v proračunskem odseku. Visoki odsek! Pred vsem izjavljam, da bom govoril kolikor mogoče kratko. Dovoij»ictu pa si sedai i,'!govnr.ati na izvajanja nekaterih častitih včerajšnjih govornikov. Častiti g. kolega Schmidt se je zavaroval proti temu, da bi £e italijanska univerza ustanovila na Dunaju in sicer iz narodnostnih ozirov. Meni se zdi to popolnoma napačno. Dunaj je središče države, kamor se morajo pravzaprav zatekati vsi narodi. Na Dunaju je sedež vlade in vladarja. Samo na sebi je umevno, da mora biti Dunaj zavetišče vsem narodnostim. Vse narodnosti morajo imeti pravico na Dunaju, ako so se tu naselile, do šol in društev v svojem jeziku. Ako nas podite od Dunaja, kako morete zagovarjati državno edin-stvo in Dunaj kot središče države? Gospod kolega jc izjavil, da bi laška univerza bila povod nemirom in krava-lom. Verjamemo, ker sc to sedaj vsled nestrpnosti nemškonacionalnega dijaštva več ko dovolj dogaja. Iz tega razloga moramo še posebno misliti na to, da dobimo narodnostne univerze. Sicer je ta izjava taka, da jo niti častiti gospod kolega sam ne veruje. G. kolega Schmidt je tudi izjavil, da je Trst edino pravo mesto za laško univerzo. Ali v Trstu, ali je pa vse drugo prazno blebetanje. Na to mu kratko odgovorim, da temu ni tako. Italijanska visoka šola spada v odločno italijanski kraj, kar pa Trst nikdar ni bil in ne bo. Trst je bil pred kakimi sto leti po veliki večini slovensko mesto, kamor so se pridno naseljevali Lahi iz sedanjega kraljestva in so kolonizirali mesto. In ako kje, moramo pričakovati z ozirom na vročekrvnost ondotnih prebi-vavcev in na veliki narodnostni boj, ki se tam sedaj vrši, v resnici rabuk, na škodo univerzi. Razvidno dovolj, da je ravno Trst za laško univerzo najbolj neprimerno mesto. Kar je govoril g. kolega o koncesijah ki jih bodo dali Italijani Slovencem, moram reči, da med nami ni nihče tako kratkoviden, da bi kaj takega verjel. Več kot 25 let se bore Slovenci za ljudsko šolstvo v Trstu, toda laška gospoda noče o tem ničesar znati. Izvzemcm tu socialno demokracijo. ki trdi, da sc mora dati Slovencem potrebnih šol. Vendar pa se na te trditve sedaj še ne moremo ozirati, ker ta stranka še ni imela prilike pokazati v tem morala uživati v ta namen omotna zdravila. Sin sicer ni bil zato. a nocoj ji je sam ponudil klorala, ker si jc mislil, da jc to nocoj zanjo manj nevarno, kakor pa čc bi ne mogla zaspati in bi bila po kakem ropotu ali strahu še bolj razburjena. Tudi on jc vsak hip pričakoval kaj hudega. Končno pa je vendar prišel v sobo služabnik ter mu naznanil, da sc je vse srečno izšlo, bolje kakor se je moglo sploh pričakovati. Ko so policisti vse preiskali po sobah in v grmovju po parku, so odšli, da so šc prišli na vlak, ki je nalašč nanje čakal v Thounu. No, to bodo veseli potniki, ki so imeli zaradi teli policajev toliko zamude,« jc modro sklepal sluga Peter. Večkrat se človek jezi nad kako stv~-jo, ki bi bila njemu v prilog. Tudi nam e mnogo na tem, da ubijejo takega steklega psa . . . Najbrže so videli žensko v Miinsingenu. pa so po pomoti mislili, da jc pri nas. Ko bi gospe ne bilo, bi jaz obžaloval, da jc ni tukaj. Popolno pravično bi se mi /dele, da bi enega od teli prokletih ruskih nihi-listov zgrabili uprav v hiši mojega generala. Mislim, da bi bilo to zanj zasluženo maščevanje . . Te besede služabnikove so bile prav priproste, privrele so mu iz duše, kakor jc mislil in čutil. Na sina pa so udarile kakor strela s toliko silo, da jc dalje časa zrl kakor okamencl. Zdelo sc mu jc, da oziru dejansko svoje dobre volje. Sicer pa mi v tem oziru nc moremo ničesar več verjeti. Kar se tiče izjave g. tovariša o ire-dc-nti, da ni nevarna, moram reči, da jo pomen besede »iredenta« zelo raztegljiv in se pridružim v tem č. g. kolegu dr. Ad-lerju. Mi srno lahko vsi iredentisti, ki zahtevamo svojih pravic, ako se nas zaradi tega hoče tako imenovati. Kaj je z ireden-to, sc zrcali najbolj iz procesa v Zagrebu, ko sede pred sodiščem Srbi, obdolženi ve* leizdaie, ker so v gospodarska društva hodili k sejam in imeli tajna posvetovanja, kakršna mora imeti vsako društvo. G. kolega jc izjavil, da je treba Lahom vstreči, da se tako uduši iredenta. Gospodje, na ta način smo pa mi veliko preslabi iredentisti. Torej čc hočemo kaj doseči, moramo delati proti državi, v kateri živimo. Res krasna izvajanja. Sedaj prehajam k izvajanju č. g. kolege dr. Adlerja. Ta se jc izrekel tudi odločno za Trst. Jaz umevam to. Socialna demokracija mora danes s strankarsko političnega stališča biti za Trst. V Trstu pričakuje za svoje namene prirastka, zato treba biti za laško univerzo v Trstu. Toda socialna demokracija naj pomisli, da jc v njeni stranki morda do 4c/o slovenskih dclavccv. Ako sc ti danes strinjajo z Italijani, ni izključeno, da bodo še kleli dan, ko so to storili in takrat nc bo ravno prijetno za socialno demokracijo. Dr. Adler bi moral to pomisliti in ne prepustiti na milost in nemilost slovenskih dclavccv v Trstu Lahom. Gosp. dr. Adler jc tudi dejal, da jc vendar enkrat srečala pamet Nemce, da so za laško univerzo. Jaz sicer nc veni kako vpliva to priznaje na Vas, gospoda, (Malik: »Jaz tega priznanja nc sprejmem«), to pa vem, da boste ostali le za ta slučaj v tem oziru pametni (Šmid: »Boljše nekaj, kot nič). G. kolega, grešnik, ki pada nazaj v stare grehe, jc večkrat slabši, kot zastaran grešnik . G. tov. Adler je tudi trdil, da pospešuje vseučilišče enega naroda, druge. Tu moram izjaviti, da se jc v tem oziru gospod kolega zmotil Cc se ustanovi pet italijanskih vseučilišč, mi Slovenci zaradi tega ne pridemo niti centimeter naprej v tem vprašanju. Kar se tiče iredente, izjavljam to kar sem povedal gosp. kolegu Šmidu. Da sc ravno sedaj vprašanje italijanske univerze v Trstu s takim pogumom in z veliko samozavestjo spravlja v ospredje, sc mi zdi zelo sumljivo. Pred nedolgim časom je bilo citati po listih, kako sc je v kraljevini italijanski zahtevalo za avstrijske Italijane vseučilišče. Zdi se mi, da se jc naša vlada vdala zunanjim vplivom. vidi pred seboj podobo svojega očeta, one razdrobljene kosce, ki jih je bomba v M o- » skvi še pustila pieteti sina in matere vdove. Odkar je zagledal Mine Noetsved v drevoredu in spoznal, kdo du je, ni imel več druge misli kakor to, kako odvrne od matere nevarnost, katere groza ga jc skoro iz uma spravila. To jc bilo ono duševno stanje, v katerem bolnik, ki trpi na strašljivosti, vidi Ic eno stvar, ono, ki se jc boji. Ako je ta grozeča nevarnost odstranjena, tedaj se šele vzbudimo iz svojega strahu, in naše dušne sile stopijo zopet v ravnotežje, tedaj pa se čudimo sami sebi kakor epileptik po krizi, katera ga jc potegnila s seboj z nepremagljivo silo. Policisti so odšli, ne da bi bili našli morilko. Mati ni bila sedaj več v nobeni nevarnosti od te strani. Razburjenje tega popoldneva in zlasti zadnjih dveh ur se jc razpršilo. Položaj sc jc sedaj mladeniču pokazal tak, kakršen je bil v resnici. Opomba služabmkova mu jc bila zadosti, da je moral priznati dvojno hudo: On Franc de Bessay, sin generala de Bcssay, po nedolžnem umorjenega od ruskih nihilistov, on je vsprcjcl v svoje zavetje eno od teh revolucionarjev! ():i Franc de Bcssay, veren sin pobožne matere, ki ga jc žc neprostovoljna slaba m -sel begala, on ki se je spovcdoval. da jc zanemarjal svoje neznatne dolžnosti, da jc trdo govoril s služabnikom, da jc pre- Tega pa ml pod nobenim pogojem ne moremo odobravati, ker je s tem omajana sa-mostalnost naše države in mora zginiti vsak red. Gospoda, kaj bi rekli, ako bi n. pr. Rusija zahtevala, da se mora ustanoviti slovensko ali pa kako drugo slovansko vseučilišče v naši državi. To bi bilo hrušča in trušča, da bi se tresli državni temeiji. V tem slučaju ste pa za italijansko vseučilišče v Trstu. V smislu člena 19 imajo vsi narodi enako pravico do izobrazbe. Vlada, ki je dotični člen temeljnega zakona sankcionirala, je prevzela s tem tudi dolžnost, to določbo vdejstviti. Kako je s tem glede na Slovane, vidimo vsi. Resnica je, da so prej ko vseučilišče, potrebne srednje šole. Vlada nam niti teli ne da. Pa kaj srednje šole, niti ljudskega šolstva nimamo Slovenci povsodi. O Koroški niti ne govorim. (Posl. Markhl: Pa naj vaši profesorji napišejo knjige, pa boste imeli slovenske gimnazije, če so pa vaši profesorji preleni, potem seveda ni nič.) Gospod kolega, zakaj naj piše profesor knjige, če zna, da bodo ležale zaprašene po različnih skladiščih. Dolžnost vlade je, da skrbi za knjige, ker je dolžna, da skrbi za vse narode, da se na podlagi svojega maternega jezika morejo izobraževati. V ZBORNICI. Danes se je nadaljevala v zbornici razprava o proračunu za trgovinsko, poljedelsko, delavsko, železniško ministrstvo ter ministrstvo deželne brambe Razprava se je vršila mirno, nekoliko vpitja je bilo ob glasovanju. Od naših poslancev so govorili Roškar, Pišek in Jaklič. Roškar Je govoril o slabem položaju kmetijstva, ki postane še bolj kritičen, ako se odpre meja za tujo živino. Razpravljal je o vinski krizi, železnicah, ter je grajal postopanje okrajnega zdravnika v Ljutomeru. Pišek je govoril proti odprtju meje za uvoz tuje živine. Končno je zahteval razne socialno politične reforme za rudniške delavce in poživljal zbornico, da se rešijo že predloženi načrti v prid rudarjev. Jaklič je opisoval takoiinenovano dobrohotno negovanje jugoslovanskih interesov od strani naše vlade. Očital je vladi, da ni storila prav ničesar za zanemarjene pokrajine v naši deželi, odkoder beže ljudje trumoma v Ameriko, ker doma nimajo dovolj kruha. Poživljal je vlado, da vendar stori kake korake, da dobe kraške pokrajine in Dolenjska vsaj potrebno vodo in ceste. Podpira se naj domača obrt, ki daje lep postranski zaslužek. Koncem je pa stavil v imenu kluba resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da se dovoli carine prost uvoz koruze in drugih krmil. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Po govoru poslanca Brajterja je minister Georgi energično zavrnil napade poslanca na posamezne vojaške dostojanstvenike. Zbornica je ministru pritrjevala. Postavka za trgovsko ministrstvo se je sprejela z 221. proti 200 glasovom. Pri glasovanju o drugih postavkah se niso šteli glasovi, ampak je predsednik samo izjavil, da je z večino sprejeto. Sedaj ob 6. uri se je začel razpravljati proračun finančnega ministrstva. Tu bo razprava že bolj zanimiva. XXX Včeraj so še govorili: Iro, Stojalow-ski, Mayr, Ježovnik, Spielmann in Ciste-rer. Seja se je zaključila ob 10. zvečer. Vladi prijazni listi sodijo, da ker tako na slovanski kakor tudi na nemški strani ni posebnega veselja za rešitev pooblastil-ne postave in ker »Slovanska Unija« ne dovoli razven proračuna drugih razprav, se zbornica zatvori v petek, najkasneje pa več poželjivo vžival jedi, on je pomagal morilki, da je varala sodnijo, da je stekel pes«, kakor je surovo, a popolnoma opravičeno rekel Peter, mogel ubežati pravici. In razne podobe so mu polnile ?lavo ter mu kazale, kaj je storil in kaj mora še storiti tako živo, da je skoro obnemogel vsled očitkov. »Ta Steenackers, ki ga je ta ženska umorila,« si je rekel, »ima morda sina. Kaj bi mislil ta sin o meni, ako bi vedel za to? Kaj bi bil jaz mislil o onem, ki bi bil skrival morilca mojega očeta? Kaj bi mislil jaz o takem, ki bi zaznal za kako tatvino in poznal tatu, pa bi ga ne ovadil? — In kaj jc tatvina v primeri z umorom. Vsaj sem imel dovolj sredstev zabraniti, da bi se mati ne razburjala, da bi ničesar ne slišala . . . Dal bi bil zapreti vrata v gradič in sporočil bi bil Petru, naj gre opozorit policaje, da je ženska skrita v parku. Oni bi šli tje, ona bi jih videla in bi bežala. Kam? Gotovo . stra. Vtis bo velikansk. KMEČKA VSTAJA V BESARABIJI. V Besarabi;i je izbruhnila kmečka vstaja. Vstaški kmetje so pobili približno 100 j udov. VOHUNSKA RAZPRAVA V BELGRADU. Sodišče je obsodilo Jankoviča in Miil ( lerja zaradi vohunstva v petletni zap< ,Nutič in Šalim sta oproščena. . j BURIAN j (odpotuje prihodnji mesec v Bosno in Hei' cegovino, da pripravi vse za ustavo. PODBANSKO VPRAŠANJE. Ponedeljski ogrski ministrski svet je sklenil, da se z vsemi dohodki vpokoji podban pl. Cernkovič. Podban postane pl. Čuvaj. ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE se vrše letos jeseni med Brescio, Verono in Mantuvo. Dnevne novice. ^ + Kako se ilm drug po drugea toži! »Deutsche Stimmen« 24. t. m. ko mentirajo govora dr. Tavčarja in Hribarja na shodu v »Mestnem Domu« iij vsak liberalec, ki bo ta komentar bral, bil po našem mnenju moral priti do prepriJ čanja, da je bilo eno ali drugo od bivših zaveznikov nepremišljeno: da sta Tavčaii in Hribar sploh govorila, ali pa to, da sa »Deutsche Stimmen« njuna govora poJ grabile. Dr. Tavčar in Hribar sta hoteli na shodu svoiim poslušavcem sugeriratil da zveza z Nemci ni imela nenarodnega< značaja, toda »Deutsche Stimmen« spominjajo oba liberalna voditelja na »skupne interese in nekdanje skupne cilje«, ki sta jih imeli in zasledovali slovenska liberalna in nemška stranka. Kot ta nekdanji skup., ni cilj označujejo »Deutsche Stimmen« prijazno razmerje med obema narod-nostiina v deželi na podlagi liberalnih načel, povedo torej dvoje: da so se liberalcu zvezali z Nemci, da uničijo svoje slovenske sodeželane, ki priznavajo krščansko, demokratiška načela, drugič pa, da so slo-venski liberalci v dosego nad v ladja libeJ ralstva v deželi žrtvovali slovenske naj rodne težnje. Kajti, kako je neki razumeti tisti »friedliches Zusammenwirken mit, den Deutschen« drugače, kakor tako, daj se Nemcem v kranjski deželi koncediraj tako narodno in kuiturno pozicijo, kakr-j sne ne po svojem številu ne po dejanskih) razmerah pri nas ne bi smeli imeti? Daji si je tudi dr. Tavčar, ki je bil najbolj zaj zvezo z Nemci (in 'ki se je s to zvezo Nemcem najbrž sam ponudil, »friedliches Zun sammenwirken« z Nemci tako predstavljal, dokazujejo »Deutsche Stimmen« tem, da dr. Tavčarja spominjajo na to, d' je bil on odločno za dvojezičnost iiličnifi napisov v Ljubljani iti pa za vzdrževanje nemške »umetnosti« na Kranjskem z deželnim denarjem. Iz tega čisto jasno sled da je slovenska narodno-napredna stran ka večjidel svojega političnega delovanja zlasti pa takrat, ko je vladala, imela z: program svojo svobodomiselnost, ume vano tako, da je le v zvezi s peščico nemi škili veleposestnikov in umirajočih napol-plemiških rodbin ter par kočevskih huj-skačev ^videla blagor slovenske narodnosti! Še bolj značilno pa je to, da »Deutsche Stimmen« še danes, po 20 septem bru, vabijo slovensko liberalno stranko \ svoje naročje in ji živo predočujejo, kaki silno so liberalci padli, odkar so zvezo , Nemci prelomili! Ali ni to najboljši doka,| za to, da je slovenska liberalna strank; ves čas svoje .premoči v deželi le od Nem cev živela? In tudi danes gresta liberalni Slovenec in liberalni kazinot po duhu bol ) skupaj kakor liberalni Slovenec in pristai S. L. S. To pa zato, ker je S. L. S. p' svojem bistvu kot ljudska stranka in i po svoji neomadeževani preteklosti ti sedanjem razvoju edina slovenska n rodna stranka, ker je edina legitimna z i stopnica slovenskega ljudstva, ki so naši liberalci «s pomočjo tistih par nemški, plemičev, kar Jih je še od srednjega veka ostalo, hoteli zadaviti in oropati vsakršni politične pravice. To je tista »Herreil morala«, 'ki veže slovenske liberalce f nemškimi s tem razločkom seveda, da j morala slovenskih liberalcev bolj podobn suženjski. S kakšnimi ljudmi so se libe ralci vezali, se prav drastično razvidi tuc iz današnjega članka »Deutsche Stini men«. Obenem, ko liberalce vabi k seb pa uvodoma slovenski narod zasramuji češ, boji, ki se zdaj vršijo med liberali in »klerikalci«, dokazujejo, da je sloven ski narod sebičen in stoji na »nizkem sta lišču duševnega razvoja«! To so bili vaš zavezniki — gospoda dr. Tavčar in Hri bar! S temi ljudmi, ki smatrajo Slovenc le za nekoliko višje razvite živali, st imeli »skupne interese in cilje«! Ali rt ni moža v narodno-napredni stranki, d bi vstal in odkrito povedal, kar je vsa res nično slovenska javnost pričakovala, a oi obeh voditeljev liberalne stranke ni uča kala — ali ui liberalnega moža, ki bi si vzdignil in dejal: Zagrešili smo v narod nem oziru tako hudo in globoko, kako bolj nismo mogli!? ... + »Nizko stopnjo duševnega ra/ voja« očitajo »Deutsche Stimmen« 24. m. Slovencem. To so taisti I udje in poli tiki, ki od Slovencev zahtevajo, naj bi njimi v miru živeli in sporazumno v blagor dežele de.ali. Ljudje, 'ki obenem prosijo obenem pa tistega, katerega za kaj /prosijo, zasramujejo, se pač ne morejo z .bogve kako visoko stopnjo duševnega razvoja ponašati in drugim očitati nizke. .Vrhtega pa bi blagovolili naše kranjske Nemce vprašati, kdaj in s čim so oni pokazali. da stoje na lestvi duševnega razvoja visoko? Ali je najvišji predstavitelj njihove kulturne stopnje gospa Lina z vsemi njeaiimi pritiklinami ali pa morda tisti karniolci, ki razun brezumnega popivanja in sabljanja ne poznajo prav nobenih drugih duševnih interesov ali pa pastor Hegetnann, ki svojo inteligenco kaže v konfesionainern in narodnem hujskanju po inozemskih listih? Ali pa morebiti re-prezentujejo kulturno prepotenco kranjskih Nemcev Kočevarji? Mogoče pa predstavljajo kulturni cvet kranjskega Nemštva tisti oficirji, ki prečepe pol svojega življenja v kazini ali pa morebiti tiste dame, ki vidijo višek duševnega razvoja iv lawn-tennisu, če pa pride — kakor n. pr. lani — kaka nemška družBa v Ljub Jjano igrat Ibsena, stoje kakor izvestna domača žival pred novimi vrati? Go .spodje od »Deutsche Stimmen«! Že duševni Pivo avstrijskih Nemcev je silno nizek — saj je njihova literarna, umetniška in znanstvena revščina po celem svetu notorična — kako nizek pa je šele nivo kranjske nemške kulturice! Dva -streljala od kazine že nobeden nič o nji ne ve. Bodite res izobraženi, meti j surovi in bahavi, pa si boste izvojevali tisto spoštovanje, ki bi ga tako radi imeli jn ki vam ga nobeni darovi -odzgoraj in nobena visoka milost ne bo v stanu priboriti! Self rnade man! + Šolnina se bo po srednjih šolah drugače pobirala kot dozdaj, ko se morajo, kakor znano, od leta 1866. sem kupovati po državnih srednjih šolah šolske denarne znamke. Naučno ministrstvo je zdaj ukazalo, da se od bodočega šolskega leta nadalje šolnina ne bo več plačevala s šolni-narskimi znamkami, marveč po poštni hranilnici. Ravnateljstva srednjih šol se zato priklopijo šekovnemu in clearinške-rnu prometu poštnega hranilničnega urada. Prodaja sedanjih šolnitiarskih znamk po javnih blagajnah in davkarijah se ustavi1 koncem julija letos. Do takrat kupljene, nepoškodovane i:i neporabljene znamke se vzamejo do konca septembra letos nazaj in se povrne njihova vrednost po prošnji na deželno šolsko oblast. 4- Zaradi demonstracij svobodomiselnih masarykovskih dijakov v Zagrebu proti privatnemu docentu dr. Ko-šutiču, ki je obenem preiskovalni sodnik ,v procesu proti Srbom, je senat sistiral vsa predavanja, dokler ne 'bo 'zasigurano, da bo dr. Košutič mogel neovirano predavati. Kakor znano, je Masaryk Košutiču .v svojem govoru v parlamentu očital pri-stranost in talzificiranje preiskovalnih aktov v procesu, makar je dr. Košutič Ma-saryku precej grobo odgovoril. Dijaki so mnenja, da se največjemu slovanskemu učenjalku ne srne tako odgovarjati, vsled česar demonstrirajo. Pravijo pa, da večina dijakov ni zato, ker nočejo, da bi vseučilišče ostalo zatvorjeno, posebno, ker senat preti tudi z izgubo semestra. + Protisrbski proces v Zagrebu. (80. dan razprave.) Priča odvetnik dr. Mati-jevič iz Pakraca trdi. da je kaplan Podu-navac vodil velesrbsko propagando, propagiral bojkot proti Hrvatom in Srbe bodril, češ, da ima orožja v izobilju in da je STbstvo pripravljeno v odločilnem trenotku nastopiti. Središče akcije je bilo učiteljišče v Pakracu, ki mu je vlada zdaj odvzela pravico javnosti. Učiteljiščniki so katoliško božično pesem »Narodi se kralj nebeški« izpremenili v »Narodi se ždrie-bac šokački« in jo peli. Ostale priče so enako izpovedale, zlasti povdarjajo o posameznih obtožencih, da so delali, da je Franc Jožef mažarski kralj, oni pa da imajo za kra'ja Petra v Belgradu. Priče ,imajo vtis, da so Srbi pripravljali vstajo. Kaplan Podunavac je v svojem zagovoru očital preiskovalnemu sodniku dr. Košutiču falzificiranje, vsled česar ga senat kazni s samotnim zaporom 48 ur. + Kaj bo z baronom Rauchom? Iz Ogrske javljajo, da baron Rauch svoje demisije ne bo podal dr. NVeckerlu, marveč šele Weckerlovemu nasledniku. Ker pa bo ta imel zadosti opravka z Ogri. ni verojetno, da bi demrsijo hrvaškega bana sprejel, marveč bo slednji še nadalje pa-ševal na Hrvaškem. Sploh absolutistiški režim na Hrvaškem ne bo zlepa ponehal, ,ker bo na Ogrskem postal glavna oseba Khuen-Hedcrvary, ki bo na Hrvaškem gotovo izkušal zopet utrditi staro madža-j-onstvo. Rešitev Hrvaške je odvsina ie od pravične volivne reforme obenem z volivno reformo na Ogrskem. + Protisrbski kurz na Hrvaškem. Oblast je suspendirala srbsko učiteljico Maco Rudan v Grubišnjcmpolju, ker je priča Klemen, njen nadučitelj v procesu proti Srbom izpovedal, da učiteljica otroke uči, da sta Bog in Mati božja srbske narodnosti in podobne reči. Rudan jc že 35 let učiteljica. Komitatna oblast ji jc sus- pendirala tudi plačo in jo postavila v disciplinarno preiskavo. + Laški ofjciclni optimizem. Glasilo (ministrskega predsednika Giolitta, »Tribuna«, piše 23. t. ni., da je skoro nemogoče, da bi iz kateregakoli vzroka mogla avstrijska vlada Lahom v Avstriji odreči •univerzo v Trstu. Lahi torej s tržaškim vseučiliščem že računajo kakor z gotovim dejstvom. Mi smo pa mnenja, da zu-more energični nastop slovanskih, zlasti pa jugoslovanskih poslancev to namero preprečiti, naj se c. kr. avstrijska vlada z GioJttom in Tittonijem vred postavi na glavo. + Umrl je sinoči ob 8. uri, previden •s sv. zakramenti preč. g. duhovni svetnik J van Ju van, župnik v Spodnji Idriji, v starosti 75 let. Pogreb se vrši v soboto dopoldne Ob 10. uri. N. p. v m.! + Nov hrvaški podban. »Narodne Novine« javljajo umirovljenje dosedanjega podbana pl. Czcrnkovicha in imenovanje .novega podbana Slavka pl. Čuvaja. — 50-letnica nesrečne bitke pri Solfe-rlnu je danes. 190.000 Francozov in Lahov je stalo ondi nasproti 130.000 Avstrijcem. Sovražni armadi je zapovedoval francoski cesar Napoleon. Na najhujših točkah je bilo opaziti našega cesarja. Avstrijci so bili poraženi. — Belokranjec prijet v Ameriki radi ponarejevanja denaria. Iz Cievelanda v Ameriki poročajo: V okrajni ječi sc nahajata Slovenec Belokranjec Iv. Pirnat iu Hrvat Emil Mihelič, ker sta ponarejala srebrne dolarje in jih nekaj že spravila v promet. V gostilni John Kovačiča je Pirnat pri igri s kvartarni plačal izgubo s ponarejenim denarjem, katerega je pa gostilničar izpoznal. Poklicali so policijo. Pri hišni preiskavi so našli modele za dolarje in 75 že ponarejenih dolarjev. Bili so prav izvrstno ponarejeni in nosijo letnico 1880, Pirnat je baje že priznal krivdo. Pirnat je jako talentiran človek. I znaj del je več stvari, katere je dal v NVashingtonu patentirat, med drugimi tudi železniško ogiba-lišče. — Umrl je v Grat\veinu sin načel-jiika kranjske železniške postaje dijak H. Inglitsch, star 24 let. — Gorelo je v torek pri čevljarju Hi-tiju v Novi vasi pri Rakeku. Zgorela je hiša in hlev. Gospodar je zavarovan. Cela vas je bila v nevarnosti, ker je vlekel izredno močan veter. Hitremu in vrlemu »nastopu ognjegascev, kakor tudi pridnosti drugih ljudi se je zahva.iti, da se ;e ogenj omejil. Veliko je pomagalo tudi drevje. Vsak pa je rekel: Kaj bi bilo, če bi ue jmeii vodovoda! — »Rokovnjačl» na odru. Prihodnjo nedeljo, 27. t. m., bo uprizorilo k. s. izobraževalno društvo v Mekinjah ob pol 4. uri popoludne narodno igro s petjem: »Rokov 11 jači«. — Otrok utonil v loncu. V četrtek je Katarina Strok, krčmarica v Laščinski ulici št. 7 v Zagrebu, na hodniku svojega stanovanja prala. Poleg sebe je imela velik lonec držeč 25 litrov in škaf za pranje. Okolu 12. ure je prišel v krčmo finančni stražnik obavit neko uradovanje, ■radi česar je krčmarica šla v krčmo ter pustila samo na hodniku poldrugo leto staro hčerko. Ko se je krčmarica po opravljenem poslu v krčmi vrnila na hodnik, je v svojo grozo vidila iz lonca — ki je bil do tri četrtine poln vode — moleti otročje nožice. Dete je bilo sicer še živo, a je kmalu po tem izdihnilo. — »Socialist« razžaljenje ? Okrajno sodišče v Kranjski gori je obsodilo nekega delavca radi tega, ker je nekemu rekel »socialist«. — Imenovan je dosiuženi podčastnik g. Al. Cucek od topničarskega po ka št. 3 v Mariboru za kanclista pri sodniji v Postojni. — Južna železuica. Iz Beroima prihaja vest, da namerava baron Chlumccky odložiti svoje mesto kot predsednik južne železnicc. Dalje se poroča, da se namerava dosedanjega generalnega ravnatelja dvornega svetnika viteza Egerja poklicati na čelo upravnega sveta. k Za celovškega podžupana so izvolili v torek ces. svetnika Hadererja. k Dijak izginil. V ponedeljek zjutraj se je odpeljal s kolesom od doma, češ, da gre v šolo, Fric pl. K 1 c i n m a y r, sedmo-šolec celovške gimnazije. Od takrat o njem ni nobenega sledu, dasi ga povsod iščejo. Oče je obljubil 100 kron nagrade, kdor bi mu mogel kaj zaneslivega povedati. Dijak je za svoja leta nenavadno dolg in zelo nervozen. Ze lani jc bil sredi leta enkrat šel za par dni od doma. k V Rož se bodo vrgli naši Nemci to nedeljo: v Borovljah in Rožeku bodo priredili veliko kresno veselico. Po vseh nemških listih, cclo dunajskih, bobnajo, kako silna nevarnost je za nemški Rož, torej na pomoč! k Prvi Korošec, ki je dal 2000 kron za Roseggerjcvo ustanovo, jc — notar Tschebull v Beljaku! Tudi stara nemška korenina! Štajerske novice. š Dr. Bayer vendar na vidiku? Cim- dalje trdovratnejše se vzdržujejo govorice, da bi postal državni pravdnik dr. Bayer predsednik celjskega okrožnega sodišča. Če jc justični upravi na tem ležeče, da ima ljudstvo zaupanje do pravosodja, odločno svarimo merodajne čini-telje pred tem imenovanjem. š Deček pahnil dečka v vodo. V Ptuju je sunil neki še otroški vrtec obiskujoči dečko Sclirei sedemletnega sinka poštnega uradnika Schollerja pri železničnein mostu v Dravo. Voda je na tistem mestu 1 in pol metra globoka in da ni prišla dečku pomoč, bi utonil. V Ptuju šele do-raščajo pravi branitelji nemštva! š Napadeni' klepar VVildemann bo ostal po zadnjih mariborskih poročilih pri življenju. š Meso v Gradcu prodajajo: kilogram volovskega mesa z 19 dekagraniov pri-klade, in sicer prve vrste 150 vin., druge vrste 1.34 vin., tretje vrste 118 vin. Kilogram govejega mesa z 19 dkg priklade prve vrste 125 vin., druge vrste 109 vin. jn tretje vrste 93 vin., brez priklade prve vrste 156 vin. lj Včeraišnji mirozov. Pri včerajšnjem mirozovu je »Slovenska Filharmonija« na vso moč slabo igrala. Culo se je preveč, da ni dobro zastavljena. Pred magistratom je godba igrala tri komade. Med mi-rozovom je bilo po ulicah preveč nepotrebnega kričanja. Pred deželno vlado je bilo čuti nekaj žvižgov, pred stanovanjem Line Kreuter mnogo hajlanja. Godba jc mimo stanovanja gospe Line svirala »So-kolsko koračnico«, kar je smatrala gospa Lina za silno provokacijo. Po mirozovu je mnogo mladih ljudi kričaje korakalo na Marijin trg, kjer jih je sprejela v skrbne roke policija in jih razgnala. lj Mlčno zelenje in cvetličje krasi v Ljubljani že mnogo oken in balkonov, kar dela na človeka, zlasti tujca, ki prvič pc-seti naše mesto, najugodnejši vtis. Ta le-ipa navada bi sc morala še bolj razširiti in rfiajti kar največ posnemalcev. Ij Ponesrečil se je v Ameriki Anton •Kržin iz Ljubljaae, ko je bil v Ameriki komaj štiri mesece. lj Občni zbor »Ciril-Metodove družbe« se bo vršil letos v Ljubljani. ij Umrla je gospodu stotniku Ceraniču 19 mesecev stara hčerka Elizabeta. lj 601etnico svojega delovanja na tiskarskem polju praznuje danes vod a KIeinrnayerjeve tiskarne g. Karol Riiting. lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri (petek) od pol 7. do pol 8. ure zvečer pri »Švicariji« (Tivoli). lj Aretovan je bil včeraj spediterski hlapec Vincencij Šetinc, kateri jc svojemu gospodarju pri inkasovanju poneveril do 40 K denarja. lj Pokradena mrva. Posestniku in ka-varnarju g. Franu Krapšu je bilo iz šupe v Mestnem logu ukradene do dva voza ■mrve. Ij Prijeli in v deželno blaznico so zopet izročili osebni varnosti nevarnega slaboumnega Franca Reppe-Hipfla, kateri je bil pobegnil iz 'blaznice. Ij Nesreča. V usnjarni v Šmartnem pri Litiji si je I91etni posestnikov sin Jožef Kolar zlomil levo nogo in so ga danes zjutraj semkaj pripeljali z vlakom, od južnega kolodvora pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Bombardiranje. Sinoči je več rokodelskih vajencev na Ambroževem trgu streljalo z možnarjem, kojega nabasani materijal je pri strelu priletel v neko stanovanje. Došli stražnik je možnar zaplenil. GOVOR DR. KREKA. — DEMONSTRACIJA PROTI BIL1NSKEMU. Dunaj, 24. junija. Danes se jc v državnem zboru nadaljevala debata o proračunu finančnega ministrstva. Od Slovenccv jc danes obširno govoril dr. Krek ter jc s svojimi krasnimi izvajanji imel velik uspeh. Polemiziral je proti VVastianu, protestiral proti postopanju vlade, ki je namestila nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem ter protestiral proti temu, da bi bili Jugoslovani krivi, da Italijani ne dobe univerze. Nemci bodo za svoje nastopanje za Italijane dobili šolske koncesije. Govoiil je dalje za narodno sporazumljenje iu jc izjavil, da bi bila mogoča tudi vlada, v kateri bi bili socialni demokratje. Govoril ie proti finančnemu načrtu Bilinskega in jako ostro proti dua-izmu. Dokler se bo delalo tudi v Avstriji za neodvisno stranko, ne dela sc za Avstrijo, ampak za kralja Košuta. V tem oziru je Bilinski največji krivec. Jugoslovansko vprašanje je protiutež dualizmu, ob njem sc razbije dualizem in zahteve Mažarov po mažarskih koncesijah v armadi. Dr. Krek je končno predlagal naj sc črta 5000 kron iz proračuna finančnega ministrstva, ker če finančni minister rabi kakega žur-nalista, naj ga plača iz svojega. Nato je pričel govoriti finančni minister Bilinski. Komaj je vstai, priredili so mu Slovenci hrupno demonstracijo. Klicali so Bilinske-mu: »Abzug! Fcj!« Dr. Korošec jc klical: »To je minister, ki je izročil bosanske kmete mažarskim oderuhom. Eljen Bilinski, Eljen bosanski Mažar! Abzug! Fcj!« Nato so Slovenci demonstrativno zapustili dvorano. Za Slovenci so šli1 iz dvorane tudi Čehi. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 24. junija. Proračun bo jutri popoldne rešen. Takoj -se vrši tretje branje proračuna. Za nujnost bo glasovala vsa zbornica. Nato bo štiri dni odmora, nakar sc. državni zbor zopet sestane. Seja načelnikov bo razpravljala o tem, ako vladne stranke ostanejo pri tem, da se mora tudi še trgovinska politična poobla-stilna predloga rešiti še pred parlamentarnimi počitnicami. »Slovanska Jednota«. je včeraj z dvetretjinsko večino sklenila, da ostane pri tem, da je v sedanjem zasedanju rešili samo proračun in druzega nič. Mladočehi so remonstrirali in so hoteli nastopiti za trgovinsko pooblastilno pogodbo, a so bili preglasovani ter so se udali. SLABE HRIBARJEVE INFORMACIJE. Dunaj, 24. junija. V parlamentarnih krogih se čudijo, da Hribar sedaj naenkrat zagovarja Sehreinerja iu Sturgkha. Ako se bo v takili stvareh, kakor se je sedaj, zopet informiral, bode trobil ravno take informacije, (kakor jih je. Jasno jc vendar, da se brez vednosti Sehreinerja in Stiirgkha subvencija nemškemu gledališču ni nakazala. OBSOJENI ČEŠKI ANTIMILITARISTI. Praga, 24. junija. Zaradi protiarmad-iie agitacije je bil obsojen rudar Strnad v šesttedenski poostren zapor s tremi posti, rudarji Hromadka, Kopač in Pcrgel pa v enomesečni zapor poostren z dvema postoma. CAR SE NE SESTANE Z AVSTRIJSKIM CESARJEM. Peterburg, 24. junija. Novo Vreme« dementira poročila o nameravanem sestanku ruskega carja z avstrijskim cesarjem. MILIJONSKO PONEVERJENJE V VARŠAVSKI OBČINSKI UPRAVI. Varšava, 24. junija. V občinski blagajni so zasledili velikanska poneverje-nja. Dozdaj so dognali, da manjka nad milijon rubljev. Prizadetih jc veliko mestnih uradnikov. Izvid g. zdravstvenega svetnika drla. ;E. pl. Hertzka, kopališkega zdravnika v Karlovih v a r i h. Gospod J. S e r r a v a 11 o v T r s t u. Ze več let rabim z najboljšim uspehom Vaše Serravallovo kina vino z železom ne samo v praksi, nego tudi v svoji lastni rodbini. Mojima dvema najmanjšima je vino storilo tako dobro, da ga z mirno vestjo morem najtopleje priporočati pri vseh oslabelostih ob malokrvnosti, ne-vrasteniji. Karlovi vari, 20. febr. 1906. _San. svetnik dr. pl. H c r t z k a. Poiiiijg is, molesi ? predati se najenostavnejše odstranijo z rednim vživanjsm rogaškega ,,templjevega vrelca". Pri starejših boleznih in Kroničnem obolenju te vrste naj sc pije močnejši Styria vrelec. M 1539 4—1 Brez posebnega obvestila. "f" 1751 1-1 Globoko potrti javljamo vsem svojim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica Elizabeta včeraj dne 23. junija ob 7. uri zvečer v nežni dobi 19 mesecev po kratki a zelo mučni bolezni izdihnila f,vojo dušo. Pogreb se vrši jutri, dne 25. t. m. popoldne ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 24. junija 1909. Peter Ceranič, c. in kr. stotnik v rez. in sklad, častnik 17. pešpolka. Marija Ceranič, slariši. Eraa Schmidmajjer, Ljudmila Ceranlč, sestri. v Ljubljani z idilično in mirno lego tor lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. Pismena vprašanja pod šifro „Vila 36« na upravništvo »Slovcnca". 1453 o pod tovarniško ceno prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. 0. BERMTOmČ Ljubljana, Mestni trg 5. £ Spominjajte se i darovi ..Roko- h Na prodaj je moderna, malo rabljena ! • V i 1 i • za živino, vozove, ild., na kateri sc lahko telita do 4000 kg. Več pove Hajko Marenčič, trgovec v Kranju. 1725 3-1 O X C a u C O •M Cfl a N c O) o "E rt > o V) 3 Marijin trg štev. 1. Najvcčfa zstoga naJSInejšIh foarv: za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fina oljnate barvo sr. Studijo, aivaralne trde in tekoče, tempsra barve v tafcsh, pastalno barve. Raznobarvna Srsda. Zlsie in raznobarvno bronce. Pristne in kovinsko ziato, »rebro in alnmlninm v listih. ŠtampllijaSe barvo. Oglja ra risanje. BaznobarvM tinto in tuši. Slikarsko platno ln papir. Paleta, Skatl|e za študijo. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vsorol in papir :sa vzeroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snho, kemične, ■ prstena ln rafialaaka barve. == :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = olfsiafe barve = za plozkarjs, stavbna in pohlStsne mizarje ■■ in hišno pnBestnike itd. :: priporofia mu Prva hranjflta tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, ia!tov Ir. otelkiarsEtega bleja. . Prodnja najboljšoo« mizarskega . Uma ^m po najnižl oeni, is' alabaatra In stukatarne^a za podo- 2961 Isnrje ln zidarje. 1 ===== Ustanovljeno 1832. = :: - Zahtevajte cenike! 0 :: Vabilo 1755 1-1 na V ♦ Posolflnlce w Zago?ju ob Savi reg. zadruge z neomejeno zavezo ki bode dne 3. mal. srpana ob 6. zvečer v posojilnični pisarni. raz- Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za 1. 1908. in delitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in preglednikov. 4. Poročilo o reviziji zveznega revizorja. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. INOCOST! Žepna-ankor-ura ki kaže dnove. IHOVOST! Ta ura knie uatančiio dan, datum in mesec. Vsak večer ob 12 uri skočijo kazalci avtomatično okoli, s čim se pokažejo na kazalniku sami od sebe dnevi in datumi Razun tega ima ura prima anker kolesje, dobro idoča v solidnem oksidiranem okrovu (na želio tudi v tiiklu) ..Rent on to i r" ura se navija vsakih 80 tir, kolesje teče v 15 kamnih s kovinastim fantaz. kazalnikom Cena samo K tt» fto, ii kosa K 2 i no. Te ure razpošiljamo natančno regulirane in jamčimo za dobro kolesje s Kletnim jamstvom. Razpošilja se proti povzetju, ne da bi se doplačalo, poštnine in carine prosto. Tovarna ur Weltal! WatsGh, Cliaiu de Fonds St. 80 (Švica). Na pisma v Švico se nalepi znamka za 1:6 vinarjev, na dopisnice pa za lu vinarjev. 1 »3 11-J Dobro izurjenega 1753 4-1 sprejme takoj JI. Kobi, trgovina z mešanim blogotn na Bregu pri Borovnici. i o Prosijo se tem potom vsi, ki bi kaj vedeli o sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča, doma iz Hovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvanc pri „Vipavčeveni Janezu" (Japanc Janez). Vsa dotična pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij Skvarča, Normauci, Slavonija. imm stri star 22 let, zmožen slovenskega, laškega in nemškega jezika, išče službe. Cenjene ponudbe pod „Pomočnik" poste restante, Trst 1739 Išče se 1740 2-1 knjigovodja ali a za večje podjetje v Ljubljani. Vešč mora biti slovenščine in nemščine. Plača po dogovoru. Oglase sprejema do 1. julija upravništvo tega lista. Nastop če mogoče takoj. oJliobnco kzcj* c ii- Q> --a c 9T£acj3a C štjubljcona, Hotel pri S\i vtajnopejjSLlV an najtepsi izlnti; vtadaCjc: tsfc š potl/nc. ptedmete ra PititoCarcc, ItoCcaai-jc, focce, teuii, «>ollo?e, itd. 1 c)tatodn« vnafic -iir saata-ee. 2,j I—I lil IIHMII 1-1 Globoko potrtim srcem naznanjam prečastitim gospodom duhov« nim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi po večno plačilo prečastitega gospoda Ivana Juvana župnika, kn.-šk. duhovnega svetnika, imejitelja zlatega zaslužnega križea s krono ki je po kratki a mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče sinoči ob 8. uri v 75. letu starosti vdan v božio voljo mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb preblagega rajnika se vrši v soboto, dne 26. junija ob 10. uri dopoldne. Priporočani dušo pokojnikovo pobožni molitvi. Spodnja Idrija, dne 24. junija 1909. Ivan Mrak, kaplan, Javna zahvala. Dne 1. junija 11. pogorelo je nama podpisanima troje poslopij, katera sva imela zavarovana pri ogersko-francoski zavarovalnici (Franko Hongroise) v Gradcu. Ista je takoj, ko sva požar prijavila, škodo cenila in tako točno in kulantno, in brez vsakoršnega odbitka izplačala, da naju veže dolžnost, izreči tej zavarovalnici najiskrenejšo zahvalo ter priporočati jo najtopljeje vsakomur, ki se želi zavarovati. Geršečjavas, dne 20. junija 1909. 1752 1-1 Janez Meke, s. r. Marija Meke, s. r. Anton Kovačič, s. r. priča. Vidi! Občina Cerklje na Dolenjskem: župan A. Marinšek, s.r. ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj 1680 (1) Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol. 345 41-0 Steckenpferd-lilšjno-mleono-milo. Najmilejše milo za kožo kakor proti pegami -Dobiva se povsod!- Domač, dober izdelel(! Srajce za gospode bele in barvaste po rtičih cenah priporoča Jnton $are, Ljubljana 1750 Sv. Petra cesta štev. 8. (U Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice2 Spljet, Celovec -_gn Trst - D^n^iia glovnUca - priporoča promese na komunalne srečke a K 15*50, žreb. 1. julija, gl. dobit K 300.000 \ obe promesl .. kreditne srsčke a K 20'- žreb. 1. julija....... 300.080 j skupno le 34 K. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun po ■ ----i n Podružnice Spljet, Cclovcc ta Trst - Rezervni fond -K 300.000.