34. štev.
v Murski Soboti, dne 6. novembra 1921
Poštmna plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1· 50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	— 80	K
ZA POL LETA   —   —    —   —   —             40 K
ZA ČETRT LETA     —	—	  —            20 K
ZA 1 MESEC      —    —  —       —                 7K
Bivši král Karl
in Madjarska.
V zádnji številki smo poročali o zádnjem poskusu bivšega kralja Karla, da se polasti vláde na Madjarskom. Poročali smo tüdi, da se je ta poskus ponesrečil in da je Karl ujet. Medtem so ga prepeljali v samostan Tihany, gde ga májo ostro zastráženoga. Mála antanta je z vse odločnostjo nastopila proti Karlovemi puči, ki je bio zazván gotovo z vednostjov madžarske vláde in — kak se čüje tüdi z vednostjov Itálije. Nastop mále antante je meo popolen uspeh. Zahtevali smo : 1) odstavitev Karia in vse Habsburžanove z madžarskega prestola; 2) popolno izvršitev trianonske mirovne pogodbe; 3) razorožitev Madžarske na podlagi mirovne pogodbe pod nadzorstvom držáv mále antante; 4) odškodnino za mobilzacijske stroške; 5) pokaštiganje vseh krivcov poslednjega prevratnega poskusa ; 6) izročitev vseh renegatov, ki se nahajajo v Madžarski in ki od tam vodijo prevrátno akcijo proti državam mále antante. Té zahteve so bilé izročene od poslanikov držáv mále antante konferenci poslanikov v Parizi. Na té zahteve je | prišao odgovor francuskoga ministerskega predsednika Brianda, ki se glási, da velika antanta pristaja na zahteve mále antante, da se vsi Habsburžáni izženéjo iz Madjarske in da se izvrši razorožitev Madjarske s sodelovanjem mále antante.
Med tem pa se vojaške priprave Jugoslávije, Čehoslovaške in Románije nadal-
jüjejo. Zbránih je ob mejah zadostno število vojaštve, da bode v slučaji potrebe vkorákalo) na Madjarsko, ako bi se le-ta zoper stavila izpolniti naše zahteve. Večnomi rovarenji Madjarov in ogrožanji europskega mirü je odločena mála antanta napraviti enkrát za vselej konec, ár samo na té način bode omogočen miren razvoj in gospodárska povzdiga vseh prizadetih držáv. Sklepi mále antante naj prepričajo tüdi tiste, ki ešče neprestano vüpajo na povratek madjarskega režima v pokrajinaj bivše ogrske krone, da je njih vüpanje zamanj in da je tüdi zanjé nájboljše, ako postánejo lojálni držávljani novih držáv. Pomoči nimajo ti elementi pričakovati od nikec in kaj je posledica takšega upornega mišlenja, so pokázali zádnji dogodki v Prekmurji. 
Štelinga.
Od 10. novembra 1921 do 2. decembra 1921 se bodo vršili v Murski Soboti, od 3. decemrba 1921 do 20. decemra 1921 pa v Dolnji Lendavi nabori za občine, ki spadajo pod varaždinski vojni okrug.
Spored je razviden iz priloženega razporeda. Kateri dan pridejo mladeniči posameznih občin na nabor, je istotako razvidno iz priloženega razporeda.
Na nabor pridejo mladeniči rojeni v letih 1807, 1898, 1899, 1900 in 1901.
Občinske predstojnike posebej opozarjam na sledeče točke :
1. Rekrutovanju mora prisostvovati načelnik občine (gerent), pisar dotične občine in najmanj Polovica odbornikov dotične občine.
2. Na rekrutavanje (k naboru) morajo občinski predstojniki prinesti drugi izvod rekrutnih spiskov, to je tisti izvod rekrutnih spiskov, ki se nahaja pri občini.
3. Rekrute predvede k rekrutni komisiji občinski načelnik. Njegova dolžnost je, da poduči rekrute svoje občine v sledečem:
a) da se okopajo in čisto oblečejo ;
b) da prinese vsaki, ki želi iz kakoršnega koli vzroka skrajšanje roka vojaške službe s seboj poročilo župnega urada o svojih družinskih razmerah in izvleček iz davčne knjige ; dalje da privedejo s seboj vse svoje za delo nesposobne moške družinske člane od 18. do 60. leta starosti. Vsem rekrutom, ki tega ne store, se bo odredil poln rok službe v kadru ;
c) Rekruti, ki so že bili pri vojakih, morajo Prinesti svoje vojaške dokumente o tem. Ako teh nimajo, je potrebno spričevalo treh polnopravnih prič; to spričevalo mora biti poleg tega potrjeno po občinskem uradu ter vidirano po tukajšnjem okrajnem glavarstvu. V teh spričevalih in dokumentih mora biti točno naznačeno, od kedaj je dotični rekrut služil pri vojakih.
4.	Občinski predstojniki morajo na dan, katerega pride njihova občina na rekrutacijo in kateri je razviden iz priloženega razporeda, predvesti vse v rekrutne spiske upisane rekrute točno ob 8. u r i dopoldne pred rekrutno komisijo.
5. Stroške za predvedenje rekrutov na nabor nosijo poedinci, oziroma občina.
Nujno opominjam občinske predstojnike, da se v njih lastnem kakor tudi v interesu rekrutov drže gornjih navodil. Vsak občinski predstojnik mora s seboj prinesti tudi občinski pečat.
Vodja urada : Lipovšek s. r.
LISTEK.
Veselični davek
po tar. post. 99/a taks. zak. z dne 27. 6. 1921, Služb. Novine kr. SHS št. 152, Ur. 1. za Slovenijo kos 100 št. 259.
4) Vsaka neprijava ali nepravočasna prijava zabave ali prireditve kaznuje se z globo 200—1.000 D (800—4.000 K). Pripomni se, da se mora prijaviti vsaka prireditev brez izjeme, ne glede na to ali je v kokretnem slučaju podvržena plačilu takse ali oproščena plačila takse. O vprašanjju, če je kakšna prireditev prosta veselične takse, ali podvržena večji ali manjši taksi, odločuje v vsakem posameznem slučaju davkarija.
5) Neprijava, ali nepravočasna prijava zabav s prostim vstopom se kaznuje po prejšnem odstavku. V slučaju, kjer je za kak lokal ali prireditev določena v naprej povšalna taksa, kaznuje se, če se ne plača te takse 24 ur pred prireditvijo:
prvikrat s trikratnim, drugikrat s petkratnim in in nadalje pa s desetkratnim zneskom povšalne takse.
Opomba k 1—5.)
Kazen se naloži v prvi vrsti prireditelju zabave ali predstavniku društva, ki priredi zabavo. Če se kazen ke da iztirjati od prirediteljev zabav samih, se nadomestilo iztirja od lastnikov lokala, ki jamčijo s svojim premoženjem za izrečeno kazen.
6) Lastniki lokalov ali prireditelji ki onemogočujejo vstop in kontrolo v to pooblaščenih državnih organov se kaznujejo ne glede na kaznjivost njihovega početja po kazenskem zakonu, z globo od 500—2.000 D (2000—8000 K). (Odst. 65 čl. 47 taks. prav.).
Kazni izreka davkarija potom formelne razsodbe, iz katere mora biti razviden destveni stan in postavna določila, v katerih je kazen utemeljena. Za takšno razsodbo je plačati po izvršnosti razsodbe še taksa po tar. post. 229 taks. zak.
Policijski uradnik oz. občinski predstojnik se kaznuje prvikrat v denarju od 1.0—100 D (40— 400 K), v vsakem ponovnem primeni z dvakratnim
iznosom, če v smislu toč. 31 čl. 47 ne prijavi 24 poprej prireditve davčnemu uradu ali finančni kontroli. Istotako jamči za vsled te malomarnosti neporabno veselično takso. Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka finančni minister.
Nagrade n a z n a n i 1 c e m. 
Razum državnih in samoupravnih uslužbencev ima vsak, ka naznani prestopek oblastvu, predno izvezanj ta isto pravico zahtevati polovico kazni. Naznanilcem pristojajo tudi pravna sredstva pritožbe.
VIII.
Pravna sredstva.
1) Prošnja za povračilo takse o nerazproda-vstopnic vlagati je v roku 5 dni pri davčnem uradu, ki je takso pobral. Te prošnje so koleka proste. Od neprodanih vstopnic, ki niso predpisane kakovosti se ne povračuje taksa. Zoper odloke davkarije je po čl. 23 taks. zak. dopustna pritožba v teku 15 dni na generalno direkcijo neposrednih poreža v Beogradu. Pritožba se vlaga pri davčnem uradu, ki je izdal dotični odlok.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
6. novembra 1921.
Raspored Rada
rekrutne komisije za rekrutovanje v Prekmurju. v Murski Soboti :
10. novembra: Bakovci, Adrijanci,	Berkovci,
11.	»	Beltinci, Boreča,
12.	»	Andrejci, Bokrači, Bogojina, Budinci,
14.	»	Bratonci, Čopinci,	Dankovci,
15.		Dokležovje, Dolina, Domanjšovci,
16.	»	Ivanovci, Filovci, Gorica, Fokovci,
17.	»	Gančani, Ivanjšovci, Gornji Petovci,
Krnci,
18.	»	Kančovci, Ivanci, Hodoš, Kostanovci,
19.	»	Krplinik, Košarovci, Križevci;
21.	»	Ižakovci, Kukeč, Lipa,
22.	»	Lončarovci, Lipovci, Markovci,
Mačkovci,
23.	»	Lukačovci, Moravci, Moranovci,
Matjašovci,
24.	»	Melinci, Markišavci, Lucova, Mali
Dolenci, Martjanci, Mlajtinci,
25.	»	Moščanci, Nemčavci, Panovci, Nor-
šinci, Pečkovci, Prdašinci, Rakičan,
26.	»	Odranci, Puconci,
28.	»	Prosenjakovci, Selo, Somorovci,
Sebeborci, Ratkovci,
29.	»	Stanjovci, Tešanovci, Šulinci,
Trdkova,
30.	»	Vaneča, Šalovci, Volčja Gomila,
Središče,
1.	decembra : M. Sobota godišta od 1897 do 1900,
2.	»	Ženavlja, M. Sobota god. 1901,
Čikečka vas. v Dolnji Lendavi :
3. decembra : Banuta. Brezovica, Dolina pri L.,
Dolnja Bistrica,
5.           » Čentiba, Črenšovci,
6.	»	Dolga vas, Dolnji Lakoš,
7.	»	Dobrovnik, Kamovci,
8.	»	Gaberje, Kapca, Genterovci,
9.	»	Hotiza, Kobilje,
10.	»	Gomilica, Gornja Bistrica,
12.	»	Gornji Lakoš, Jošec, Mala Polana,
13.	»	Nedelica, Petišovci, Motvarjavci,
14.	»	Kot, Pince, Trnje, Radmožanci,
15.	»	Turnišče, Žižki,
16.	»	Renkovci, Velika Polana,
17.	»	Srednja Bistrica, Veliki Dolenci,
Mostje, Žitkovci, Bukovnica,
19.	»	Dol. Lendava godišta 1897 do 1900,
20.	»	Strehovci, Dol. Lendava god. 1901.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK.
NOVICE
Povratek krála v domovino. Dne 31. okt. v gojdno ob pol 7. vöri se je z simplonskim eskpresom v posebni salonski vozovi dvornoga vláka pripelao iz Pariza skoz Ljubljane naš král Aleksander I. i je dospeo že večér v Beográd. Na kolodvori ga je čakao pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, ki ga je pozvao král k sebi, da ga naj sprevája do Zagreba. Z králom vred se vrača v Beográd tüdi ministerski predsednik Nikola Pašič. Král Aleksander je popolnoma ozdravo ; vrača se v svojo domovino i med svoj národ popolnoma zdrav i črstev.
Poroka. Gáspár Jožef, solástnik trgovine Čeh in Gáspár, je dne 31. okt. t. l. pelao k oltári svojo lejpo i vrlo snejo, Fániko Drittrichovo. Dosta sreče i blájženo živlenje želejmo novomi pári.
Veselica Jugoslovenske Matice Podružnice v M. Soboti. V suboto dné 12. novembra t. l. prirédi sobočka podružnica Jugoslov. Matice velko plésno veselico zdrüženo s srečolovom, šaljivov poštov, z tekmov za lepoto, konfetnov bojnov itd. v vseh prostoraj hotela »Dobray«. Igrala de prvovrstna ciganska mužika. Začétek veselice je ob 7 vöri zvečer. Vstopnina za osebo 5 dinára, za drüžino 10 dinarov. Jugoslovenska Matica podpira naše pregánjane brate i sestre zvün mejaj naše Zdrüžene držáve, šterim požigajo njihovi tlačitelji cerkve, hiše i kulturne zgrádbe. Dužnost vsakšega zvestnoga Jugoslovena je da se udeleži tej prireditvi, posebno pa vábimo domačine, da s tem pokážejo, da se tüdi spomnijo na trpeče brate i sestre, i žnjimi čütijo.	Odbor.
Škoda narejena od süšave, se bo upoštevala pri odmeri dohodnine na leto 1922. Zato ne zamüdite prijaviti Vaše škode, polodelavci ! Prijave se morejo na »Davčo okrajno oblastvo« poslati i ne na Davčni urad !! Prečtite članek »Vértom, ki trpijo« na 4. strani !
Smrtna nesreča. Kukojca Liza v Andrejci, je preminoči keden z enov vužgánov skalov na pod šla, gde je predivo bilo i od skale vužgalo, štero je v pár momenti v pleméni bilo, od šteroga se na imenüvani ženski obleka vužgála. Gda so hišni na pomoč prišli, že kesno bilo, za pár vör je mrla.
Italija povsod. Čüje se, da májo naše oblásti vrokaj dokumente, na podlagi šteri je razvidno, da je Italija skrivoma dávala vogrskoj miliciji orožje i drüge vojne potrebščine.
Razdelitev države SHS, na 25 oblasti. Ožji ministerski odbor je skleno, priporočati ministerskomi sveti, da predloži parlamenti upravno razdelitev držáve na 25 oblasti.
Karl se je ščeo umoriti, gda so ga zgrabile čete Horty-ja, a ne se njemi posrečilo, ár je močno zastráženi büo.
Atentat na bolgarskoga vojnoga ministra Dimitrova. Kak poročajo listi, je büo bolgarski vojni minister pred poudrugim tjednom na poti iz Sofije v Kisteidil omorjen. Atentatorje so se samo žnjim ne zadoslili, nego so bujli tüdi Šofera i ešče dve peršoni, ki sta ga sprevájale.
Amerika se ne briga za Karlov puč. Kak piše amerikanski list »Chicago Tribune« je vláda izjavila, da je ne zainteresira na dogodkaj, ki se godijo na Madžarskem.
Orijentacijske table. Z ozirom na notico »Na naslov gradbene sekcije«, ki je bila objavljena v Vašem cenjenem listu z dne 30. okt. 1921, Štev. 33, naznanjam, da je gradbena Sekcija naročila orijentacijske table ne samo za dolnjolendavski okraj, ampak za celo Prekmurje sploh, torej tudi za okraj Murska Sobota. Na teh tablah bode povsod navedena kilometrska razdalja od kraja v kraj ter bodo te table postavljene na vseh križiščih glavnih (državnih, komitatskih in vicinalnih) cest. Table deloma že stojijo, deloma se bodo v najkrajšem času postavile. Stolpi bodo pobarvani z državnimi barvami. Kar se tablic v M. Soboti tiče, je postavila iste občina, ter bodo po izjavi občinskega urada popravljene tako, da bode na istih navedena tudi razdalja. — Murska Sobota, dne 31. oktobra 1921. Načelnik sekcije : Ing. Ant. Hupka, gr. svetnik.
Vabilo. Gremij Trgovcev za Prekmurje in in Skupna obrtna zadruga v M. Soboti vábita vse svoje článe na izredni občni zbor Skupne obrtne zadruge, ki se vrši dné 13. novembra 1921 ob 15. (3.) uri popoldné v prostorih »Skupne obrtne zadruge v M. Soboti«. Dnévni réd : 1) Pogovor o izstopu bivših článov, ki so včlánjeni sedaj pri Gremiji Trgovcev, 2) 1 % prometnem dávki, 3) o davčnih cenilnih komisijah in 4) Slučajnosti.
Načelstvo obeh korporacij.
Licitácija. Dné 6. novembra se bode prodálo licitácijskim potom, držávne žrebe moškega spola, 6 mesecov staro, lipičanske pasme pri štali veleposestnika Osterer ob 11 uri. Komandir čete, major : Jak. A. Sagadin.
Posojilo na Angleškom sklenjeno. Zvedeli smo, da je finančni minister Kumanudi skleno trno ugodno pogodbo za posojilo z Angleškimi bankami v zneski 20 milijon funtov, to je 500 milijonov zlati dinarov.
Morilec Draškoviča na smrt obsojen. 26. okt. t. l. je bila razglašena razsodba proti morilci Draškoviča i njegovim sokrivcom. Aliagič sam je büo na smrt obsojen, Čolakovič, Lopandžič i Petrovič na 15—15 letno, Ivanovič pa na 2 letno vozo ; Marinkovič je büo goroslobodjen.
Darovi. Za Jugoslovensko Matico prijela je podružnica v M. Soboti 1 dolar in 189 kron. Gospodična Wolfartova je nabrala med uradništvom v M. Soboti K 1232 40. Za srečolov na veselici Jugoslovenske Matice, ki se vrši 12. t. m., so darovali trgovci iz M. Sobote in uradniki zelo lepe dobitke, ki se bodo prečitali pri prireditvi. Vsem darovalcem se podružnica najtopleje zahvaljuje. Posnemajte !
Člani Jugoslovanske Matice v Gornji Lendavi so dne 10. oktobra 1921 ustanovili popružnico Jugoslovenske Matice, pri koji priliki se je nabralo v blagajno 604 K. Dne 30. X, 1921. se je nabralo v gostilni Sommer 520 K. Podružnica si je izvolila odbor ter delekrog, ki obsega kakih 30 vasi. Odbor : Boc Boris, predsednik Zgonc Fanči blagajnik ; Conradi Leo tajnik.
2)	V vseh drugih slučajih kjer se je pobrala pomotoma (indebite) taksa bodisi, do prireditelj sploh ni bil dolžan k plačilu, bodisi, da je plačal pomotoma večjo pristojbino, nego je potreba, samore se v teku 90 dni od dne, ko je bila taksa pomotoma 
pobrana, zahtevati povračilo pomotoma ali preveč položene takse. To izvanredno pravno sredstvo čl. 22 taks. zak. ni zavezano koleku in je vlagati pri davčnem uradu, ki je pobral dotično j takso. Če se pa ta zahteva zavrne kot neutemeljena, zahteva se naknadno kolek za prošnjo po 8 K in taksa za rešitev po tar. post. po 5 D (20 K).
3) Zoper priobčitev pavšalne takse pri prircditvah s prostim vstopom je dopust na pritožba j v treh dneh po dostavitvi na fin. ravnateljstvo v Mariboru in zoper odločitev tega v 15 dneh po j sprejemu drugostopne odločbe na generalno direkcijo posrednih poreza v Beogradu, katere odločitev je izvršna. Ta pritožba je podvržena taksi po 5 D (20K).
4) Pritožbe zoper razsodbe o kaznovanju v j zadevah veselične takse je vlagati v treh dneh po dostavitvi razsodbe pri davčnem uradu, ki je izre-
kel razsodbo na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, katere odločitev je izvršena. Te pritožbe je kolkovati po tar. post. 230 s 6 D (24 K). Pravico do prošnje za povrnitev takse ali do pritožbe ima samo dotična oseba, ki je plačala takse oz., kateri je bila dostavljena izpodbijana odločba oz. razsodba.
Dosedanji predpisi za računanje roka v Sloveniji, veljajo nadalje. Rok začne z dnem po dostavitvi, dnevi poštnega roka se ne štejejo, če se je oddala vloga priporočeno na pošti ; če pade zadnji dan roka na nedeljo ali splošni (cerkveni ali državni praznik) praznik, neha rok še le z prihodnjim dnem. § 2 postave z dne 19. III. 1876 drž. zakonik 28 velja tedaj z izjemo naprej, da določuje odstavek 5 čl. 134 taks. prav. v medsebojnem prometu med Srbijo in Črnogoro na eni strani in Slovenijo na drugi strani v toliko izpremembo, da velja kot dan vložitve pritožbe dan oddaje na pošti, ne glede, ali je oddaja se izvršila kot navadno pismo ali priporočeno.
Novi zakon o veseličnem davku Ur. list kos KIO in pravilnik k temu zakonu stopila sta v veljavo s 1. septembrom 1921.	(Konec.)
6. novembra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
General Žakov, bivši bolgarski vojni minister in glavni komadant bolgarske vojske za časa svetovne vojne, je te dni prišeo v Sofijo, da se prekda sodišči, štero sodi kotrige kabineta Radoslavov, ki je, kak je znano, obtožen, da je zakrivio pridrüžitev Bulgarije v svetovni vojni na strani centralni držav.
Po nešterni gostilnaj so narasle cene novoga vina že od 28 na 48 kron. Navijačom vinski cen bi trbelo malo na prste gledati i je malo ztrezniti, kak so napravili v Maribori, gde so ji že več postavili pred sodišče !
Razirarje M. Sobote so preminočega tjedna meli sejo, na šteroj so ednoglasno sklenoli, da postanejo »drakši!«
1 dinar za škaf vode ! Za volo strašne süše so potoki pa lüdi nešterni stüdenci presejnoli ; nešterni lüdje so mogli na 2 vöri hoda hoditi po vodo. V hrvatskomi Primorji plačüjejo po 1 dinar za škaf vode.
1 kilo mesá 1000 koron. Beč váraš je z Amerike meso vdáblo in zdaj za volo slabe valute je prištelano meso doj povedo, ár edno kilo mesá na Austrijske peneze 1000 koron prišlo.
Eden milijon dolarov so vkradnoli. Iz New-yorka je prišeo glas, da so trije tepeši, ki so bili močno oboroženi na ednom automobili napadnoli eden poštni automobil iz šteroga so odnesli edno milijono dolarov vredna pošto. Bože, bože ! — že v Ameriki tüdi kradnejo ; kaj pa te pri nas nebi ? ! 
Aretovan s 50.000 kronami v žepki. Pred pár dnévami je Ljubljanska Policija aretovala nikšega Golub Maksa iz Zagreba, pri šterom je najšla 50.000 kron. Na pitanje, odkéc má tak dosta penez je Golub odgovoril, da je v Zagrebi na cesti na enoj stolici najšo. Nadale je tüdi povedo, da je on poštni uradnik v Zagrebi i zdaj má dvámesečni dopust. Istina pa je to, Golub kak poštni slüžbenik je iz Amerike prišle pisme gorspotrgo in stej pisem posláne doláre vöspojemao. Goluba držijo zaprtoga.
Nágla smrt. Dne 3. t. m. okoli 10. vöre dopoldne je umrla v logi v Črensovcih, gda je grablála listje, 60 let stara Kata Kumin. Dopoldne istega dne je šla 60 letna starka v log, gde je grablála listje, ešče popolnoma zdrava, okoli 10. vöre pa so jo najšli mrtvo v logi ležati. Gotovo jo je zadel kap.
Izkaz darov za »Dijaško kuhinjo od 1919 —1921. Vesela družba pri »Turku«, M. Sobota K 75 ; Dr. Hinko Irgolič, sod. predst. v M. Soboti K 70 ; Prof. dr. Anton Medved K 55 ; Hranilnica in posolilnica, pri Sv. Jurju na Ščavnici, Dr. Gregor Pečjak, Dr. Janko Babnik, Posojilnica, Št Ilj, Berbuč Civilni kom. za Prekmurje, M. Sobota Turner, veleposestnik K 50—50 ; Brumen Ludvig, trgovec, Sajovik Jakob, Stolni prost Moravec, Prof dr. Hohnjec, Jadranska banka v Ljubljani, Oskrbništvo admont, posestva v G. Radgoni, Puš, pol kom. v Murski Soboti, N. N., Prof. dr. Bračko rav. K 40—40 ; Vesela družba v Martjancih K 32 ; Melanija dr. Črnetova v M. Soboti, Profesor Ivan Dolenc, Erhartič Martin, Martin Meško, Kapela, Vojsk, pot. učitelj, M. Sobota K 30—30 Alojzij Kokalj, župnik. Vurberg K 26 ; Dragotir Golia, štatističar v M. Soboti, Posojilnica Sv. Peter za Gorami, Rado Lah, ing. Ljubljana, Stolni prošt Matek, Ravnat. dr. Jerovšek, Ravnat. Židanek Prof. Kociper, Dekan Stergar, Prof. dr. Somrek Kn. škof. kapl. Ostrec, Polič, svetnik Kerševan Novak Anton, Jerner Košar, Sv. Jurij na Ščavnici Lončar, Ljubljana, Fanči Bajt Ljubljana, I. Vračko Franjo Thaler, Mirko Mozetič, Trautman Aleks Nemec Ivan K 20—20. Fr. Spindler, Sv. Jurij ní Pesnici, Davč. ofic. Merčum v M. Soboti, Stolni prošt. Tomažič, Reich Ignac, M. Sobota 15 —15 K, 
Ferdo Prelog, finanč. urad. 11. K, Dr. Lenard
urednik 10. K. Dvorni kapl. Pahor 10. K, Dr. M. Čuš, drž. koncip. 10. K, Tominc, nadpošt. 10. K. Vincenc Šeruga 10. K, Budin 10. K, Šinkovec Ivan 10. K, Banovšek Ana, uradnica 10. K, Janko Stare, davčni uprav. 10. K, Sodnik dr. Romih 10. K, Žaler Franc 10. K, Fanica Turk 10. K, Hribar Angela 10. K, Dr. Černe 10. K, Dr. Zavrnik 10. K, Rado Jurko 10. K, Dr. Janc 10. K, Kramberger 10. K, Preihs Izak 10. K, Preihs Ödön 10. kron.	 (Dalje prih.)
Wilson je betežen. Bivši predsednik Zjedinjenih držáv Wilson, je obetežao na žalodci i se toži zavolo velki bolečin v glávi. Maršala Focha je sprejeo v posteli ležeč.
Bog i kmet. Gda se je Bog že nevolo poslüšati noro modrüvanje lüdstva i je sprevido, da je drágoča ogromno narásla, je pred sébe pozvao ednoga kmeta i ga je pitao : »Zakaj tak drágo ceniš krumpše ?» »Moj Bog, če je pa tak deždževna letina bila !« Na to je g. Bog odredo, da naj prišestno leto bole sija sunce. Cena krumpišov se je pa zdaj znova podignola i je g. Bog znova pozvao kmeta pred sebe i ga je pitao : »Zakaj si pa znova podrážio kumpše.« »Hja, moj drági Bog, če je pa tak velikanska süšava!« »No, či ti je pa ne povoli, če deždž ide, ne če sunce sija, te hodi i si sedi na moje mesto, na tron i ravnaj.« Žmetno je splezo naš kmet na tron i je začno ravnati rekoč : »Po mojoj vsemogočaj voli z višam ceno krumpišov za prišestno leto . . .. .«
POLITIČNI PREGLÉD.
Jugoslávija. Preminoči keden so prekstopile naše čete albánsko mejo, da zasédejo nasproti Albániji mejno linijo, štero smo meli zasédeno od jeséni 1918, takzváno »Esperay-ovo» demarkácijsko linijo. Tá demarkácijska linija je za nás strategično ugodnejša in za nás potrebna, da se moremo brániti pred neprestanimi napádi albánskih tolp. V Tirani, sedežu albánske vláde vlada radi tega velko razburjenje in zmešnjáva, tembolj, ár so južno mejo albánsko zasedle močne grške čete. — Národna sküpščina se je sestála v Beográdi in so vse stranke enoglásno odoborile varnostne odrédbe vláde Povodom Karlovoga prihoda na Madžarsko. Vse stranke so bile edne v tom, da je treba enkrát za vselej napraviti konec rovanju Madžarov, ki neprestánu ogrožajo europski mir. Tá ednodüšna manifestácija našega parlamenta ne bode zgrešila vtisa na ostale europske vláde, posebno pa na tiste faktorje, ki so dosedaj ešče vedno vüpali, da bodo najšli oporo za svoje sovražne namene proti našoj mládoj držávi v nás samih. — Králj Aleksander in ministerski predsednik Pašič sta se zádnje dni vrnila iz Pariza v Beográd.
Rusija. Sovjetska vláda se je obrnola do Anglije, Francije, Italije Japanske z noto, v šteri sporoča, da je priprávljena priznati dolgove carističnega režima do leta 1914 pod pogojem, da izostáne vsaka oborožena intervencija proti Rusiji, da se sklene definitivni mir in da se prizna Sovjetska vláda. V dosego tega namena predlaga Čičerin, ruski minister zunanje stvári sklicanje internacionalne konference.
Avstrija. Finančni in gospodárski propád v tej držávi se nasledüje. Avstrijska krona v Cürihi notira 0.15 centesimov in za 6 naših kron se dobi že 100 avstrijskih. Bliža se čas, gda bode avstrijska krona brez vsake vrednosti. Avstrijska vláda nameráva odpraviti živilske podpore za prebivalstvo, ki jo največ stánejo in ščé ogromno povišati poštne in železniške pristojbine. Najbrže pa vse skupaj nede nikaj pomágalo, ár je za to že prekesno.
ŠOLSTVO.
Politični govori v šoli Prepovedani. Pokrajinski namestnik je naročil višjemu šolskemu svetu, da ima šolske nadzornike in šolska vodstva opozoriti, da so vsi politični govori ali razpravljanje političnih vprašanj v šolskih prostorih v bodoče strogo prepovedani.
Predavanja po šolah prepovedana. Predavanja, ki ki so se prirejela do zdaj po šolah pod raznimi naslovi in po različnih osebah, je višja šolska oblast prepovedala in niso več dopustna.
Prekmurski učitelji v Mariboru. Iz Maribora javljajo, da prispe ta teden v Maribor iz Prekmurja 60 učiteljev, da polože na učiteljišču izpit iz slovenščine. Mariborsko učiteljstvo namerava svoje prekmurske tovariše kolegijalno sprejeti.
Zakon o ustroju ljudskih šol. Višji šolski svet, odnosno oddelak za prosveto, je raztegnil prejšnji avstrijski zakon o ustroju ljudskih šol tudi na šole v Prekmurju.
Obrtna-nadáljevalna šola i naši vajenci. Pod naslovom, »Obrtna-nadaljevalna šola i naši vajenci« se je od okrajnega šol. sveta prosilo na to notico odgovor. Ta zadeva ne tiče okrajnega šol. sveta, ampak okrajno glavarstvo.
Vpis 7% državnega posojila (dalje) Gederovci :	Avgustin Požegar, nadučitejl 400
K, Angela Kallat, učiteljica 400 K ; Koprivnik : Franc Rožanc, učitelj-vodja 2000 K ; Predanovci : Mira Čuček, voditeljica 1000 K ; Hotiza : Gabriela Ažman, učiteljica 4000 K, Ivan Habacht, učitelj 1200 K ; Vadarci : Štefan Poredoš, Voditelj 400 K; Serdica : Štefan Kolarš, nadučitelj 1000 K, Etelka Kolarš, učiteljica 1000 K ; Ivanci : Ladislav Benkovič, učitelj-vodja 2000 K ; Odranci : Arnold Kreps, nadučitelj 2000 K, Joža Budinekova, učiteljica 1000 K. Učit. v Veliki Poljani : Vuga Viktorija 800 K, Vuga Hortenzija 4000 K, Bernad Klanšček 800 K ; Šulinci : Amalija Kančič 1000 K; Ženavlja : Franc Darvaš 400 K ; Bodonci : Vukan Koloman 400 K, Mayer Gizela 400 K; Vidonci : Julij Kontler 800 K, Marija Kontler 400 K ; Strehovci: Edmund Karner 800 K ; Adolf Kallat 3000 K; Gornji Lakoš : Janez Šömen 800 K, Marija Šömen 800 K. Torej je skupni znesek 70.600 K.
Šolska obveznost v Prekmurju. Na tamošnji predlog odrejam, da se raztegne veljavnost drž. šolskega zakona bivše Austrije z dne 19. 6. 1869. drž zak. št. 62, ter šolske nevole z dne 2. 5, 1883. drž. zak. št. 53. in naposled naredbe ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. septembra 1905, štev 13200 (dokončni šolski in učni red), s čimer je določen ves ustroj ljudskega šolstva, tudi na Prekmurje in da se tam popolnoma postopa po teh zakonih, oziroma po tej naredbi. Sodelovanje prekmurskega ljudstva pri ljudskom šolstvu, kakoršno je privedeno v krajnih in okrajnih šolskih svetih, se v kratkem uredi s posebnim navodilom. Ta odlok ima pravno z dnem, s katerim je datiran. Šolska obveznost v Prekmurju traja od dopoljnenega šestega pa do popoljnenega štirinajslega leta. Otroci, ki šo dobrim uspehom obiskovali šolo že 6 let, morejo biti oproščeni šolskega obiska za mesec : septembra, oktober, april, máj in junij. Za to šolsko olajšavo morajo stariši šolsko vodstvo oprositi ustmeno ali pismeno prve dni mesca marca. Šolsko vodstvo vpiše dotične otroke v predpisani seznam in ga v dveh izvodih predloži do 15. marca okrajnemu šolskemu svetu. Na koncu šolskega leta sme okrajni šolski nadzornik takim učencem, ki dosežejo 14 leto v prihodnjih šestih mescih, in ki so se popolnoma naučili predmetov osne šole, iz tehtnih razlagov dovoliti, da se odpustijo iz šole.
Prekmurci, čitajte nas domači list; „Prekmurski Glasnik“.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
6. novembra 1921.
GOSPODARSTVO.
Vértom, ki trpijo škodo za volo süše.
Kak smo zvedeli, je ministerstvo finance od redilo, da se vsi vértovje, šterim je süšava kvá naprávila, oprostijo dávko, to je ka njim ne bo trbelo porcije pláčati. To je za istino edna humanistična i demokratična odrédba. Ali kak se pa bo to izvršilo ? Mogoče tak, da samo nemo štel porcije pláčati i mo pravli, da nam je süšava po jela ves pov ?!
Ne !
To se bo na sledéči način rešilo :
Vsaki vért, komi je süšava naprávila občütno škodo, more tisto priglasiti pri pristojnoj davčnoj oblásti. Vsakši pa more natančno naznaniti kelko njemi je zraslo na pojedini parcelaj i kelko bi njemi zralso, če bi ne bi bilo süše. Ker je pa za te prijave določen čas trnok kratek büo, je delegat minist. finance v Ljubljani odredo, da se naj oblasti ne držijo z zakonom določenoga 8 dnevnoga roka (časa) za prijavo škode, nego se morejo prijave gorjemati tüdi nadale.
Vsi vértovje se záto opominajo, da naednok priglasijo pristojnoj davčnoj oblasti :
1.) na šteri parcelaj njim je napravila sühoča škodo,
2.	) kelko znaša škoda i
3. ) kelko bi znašal dohodek, (notri jemanje) če bi ne bi bilo süšave.
Vsaki si naj zato pri obč. urádi izpiše iz parcelnoga zapisnika številke (numere) parcel, štere so trpele za volo süše. (Prinas vse !) Prijava se se naj glasi :
Okrajno davčno oblastvo

Süšava leta 1921. mi je na zemliški parcelaj št...... (tü se zapišejo št. parcel.) skoro ves pri-
delek oničila.
Sena, otave i detelce sam pridelao (dobo) samo ¼ ali ½ tao, kak inda, v navadni letaj, to je približno.... metrov menje ; če ne bi bilo süšave, bi dobo krme........ metrov. Glih tak trbej
tüdi nadale pisati, da kelko kukurice, graja, krumpiša, repe itd. je štoj dobo i kelko bi dobo tistoga, či ne bi bilo süšave. Záto pazite, ka nete samo pisali, kelko ste zdaj dobili i kelko bi te, či ne bi bila süšava to pa ne, ár vam tak nikaj ne bo valálo !
Potom pa dale pride :
Zavolo, slaboga gospodarskoga položaja v šteroga sem za volo süšave prišao, Vas vljudno prosim, da se mi odpiše zemljiški davek z vsemi pritiklinami.
Kraj	Datum	Podpis
Prošnjo more potrditi obč. urad i more bit kolkovana z kolkom 2 dinara (8 K). Či ne denete gor štemplina, se prošnja zavrže. Lejko se tüdi več prošenj naednok pošle v ednom koverti, ár tak menje znáša poštnina ; tüdi lejko se pa da osebno notri pri, omenjenoj oblasti.
Naročili ste si že naš domáči list
Naročnina na celo leto 80 K, na pol 40 K
JINI TERPETINSKI
krem za elegantni svet. Dobi se povsédi !
Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 2/3.
Edna nova banka v Dolnji Lendavi
išče edno
gospodično -- tipkarico,
ki razume madžarščino, prekmurščino in po mogočnosti nemški. Slüžbo lejko nastopi z 1. decembrom 1921. Pláča po dogovori. Pismene ponüdbe naj se pošlejo na
g. Božidar Severa v D. Lendavi.
Ista banka išče tüdi ednoga mladoga sluga. Zglási se naj tüdi pri g. Božidari Sever v Dolnji Lendavi.
POZOR KMETI !
Imam večjo množino dobrih sliv za žganjekuho od lanskega leta za prodati ali zamenjat za zrnje. Kdor želi slive kupiti ali zamenjati za zrnje, naj se takoj oglasi v gostilni Alberta Horvat v Gornji Radgoni. 
Šteinkol in drva
se dobijo pri Gzipoth Viktori
trgovina z lesom, drvam in premogom,
Murska Sobota.
DRAŽBA
ljutomerskega občinskega letošnjega vina najboljše kakovosti se vrši 7. novembra t. l. ob 11. uri v občinskem vinogradu v Brebrovniku, postaja Ormož (ca 7500 litrov) in dne 8. novembra ob 11. uri pri občini v Ljutomeru (10.000 litrov). Vino lahko ostane v občinski kleti
in posodi.         Občinski urad,
Ljutomer.
Gramofon
za gostilničare jáko sposoben z najboljše amerikanske fabrike, samo párkrát nücani, z 85 najnovejšimi slov., horv., angleškimi, madžarskimi in nemškimi notami je k odaji po fal ceni. Poglédne se lejko vsaki dén pri Franc P uhani v Bogojini, št. 129.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
Vérstvo
na
prodaj
Njive, trávniki, šume, gorice i grünti se prodajo na Čurinovom imánji v Selnici. Što ščé küpiti, naj se čimpreje zglási v Prvi hrvatski štedioni, podružnica Čakovec.
Odgovorni urednik: Tálanji Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“