Posamezna Številka 30 vinarjev. Stev. 34. v uma v ura « il mm m Len um Velja po poŠti: s u celo lete upre].. K 60'— n en mesec „ ., „ u.sa t« taosemstm . „ 7C - V Ljubljani on dom r« oelo lato naprej.. K 5C-— n ra meaeo „ ,. s 5-— V ijfjil prejeiii« nttaSig „ 4-50 m Sobotna izdaja: aa Ia oelo leto ..... c ie _ u lieanaalTo«.. , „ iS — IV Uredništvo |t v Copltarjevl nUe? itev. 0/1IL Roaoplal t« ee vrarsje; aafraBklraua pisma s« m mm aprajecsje. — Orednlikei a telefona iter. 55. mam UaoK-jlpcR pelltvrata (U uui Kirota ia 3 mm visoka ali aj« prostor) n »krat .... pa BO« sa dva- ti vetUa-at - - 48 „ pii ?«i]ik aareillik srlmere* popnat ps dogovora. Oh sototai dvota! Uril esks F a slano: ^mm Fixast9lpaa patltvrata K 1' tekala mk flai Ijsvsemii r> sedaljsk ia Au po pranlfen, al) 5. url ajatra]. Političen list za slovenski Mirni. BprsvaiStve je v Kopitarjevi nllol it 8. — Rada* poStae brnatlBlea arstrltas« št. 24.737, ogrska 26.511, Bcna -6jre.it. 7593. — CpraTislSkegs teleioiu it. 50. Pngaiania za demarhacllsko črto na Spille, Cmurek, p^^gena naSs. - ^sivtralnl pas. — Nemci str®BEa!6 valna komisija v Naš delelni Državno -^ečc »c skliče kmalu. Kakor Sus naznanjajo iz Bel grada, se v prostorih skupščine naglo dela, da se zbornica preuredi in prilagodi močno zvišane mu Številu poslancev, takoj nato se bo državno veče »ešlo, kakor to Zahtevajo vse stranke, kakor-narekuje korist države in najpreprostejša predstava o parlamentarni svladarini, ki jo hočemo imeti. Z veliko nestrpnostjo pričakuje javnost tistega dne, ko bodo ljudski zastopniki stopili na parlamentarno tribuno. Ta nestrpnost je razumljiva in opravičena — miri jo le zavest, da se bo državna zbornica sestala, kakor hitro bo to tehnično izvedljivo. Prav taki nestrpnost vlada tudi žc glede našega deželnega zbora, le da le nestrpnosti nc miri noben pameten razlog, ker ni nobene razumne ovire, ki bi preprečevala. sklicanje naše pokrajinska fkupščine. Med. dolgo vojsko, ko se ni pmala bivša r,boralca cniti, ko smo ječali pod pritiskom nekdanjega g 14., smo klicali po parlamentu kakor polnili v pu-Jčavi po hladnem požirku. Ko imo dobili ustavno življenje, smo se kljub temu, da jc bilo le napol 6vobodno, da je bilo prav za prav zopet le tnaekiran absolutizem, z velikim samozatajevanjem krotili v svoji taktiki, da vsaj tega videza ustave ne zgubimo. Danes smo gospodarji na svojem domu, imamo demokracijo neprestano na feziku, toda deželnega, zbora nimamo. Stavi Avstriji smp med vojsko očitali, da nam ga ne tkli(;e, sebi tega ne očitamo, ker smo patenti rani demokrati, nanj — pozabili. Zakaj se ne skliče deželni zbor? Naj-fcalostnejši ostanek nekdanje monarhije, ia najbolj ogoreti tram požgaue hiše, ki sc imenuje Nemška Avstrija, ima. svoje deželne zbore. V Gradcu in Celovcu razpravljajo lahko ne le o gospodarskih vprašanjih, marveč tudi o mejah in vojskah s Slovenijo, vladne namene in nje ukrepi se pretresajo, narodu« zahteve se po poslancih obravnavajo ui Sirijo dalje med ljudstvom. Naša vlad s zboruje v tihi sobi na Kongresnem trgu, te neprodušno zapira pred profanimi ljudmi; kar prid? skozi z blazinami obložena vrata, fo uradna poročila o vladni seji tej in tej, ki jih smemo z odobravanjem brati, Z odobravanjem jih moramo brati, kajti če jih nc beremo t odobravanjem, smo zabavljaci, smo TOSitelp red-i in narava« discipline, Ali bi bilo toliko zabavljanja po deželi, toliko neumnega, in nepotrebnega aa,-bavljanja, ko bi deloval listi organ, Id ie poklican, da padspruje deželno vlado? Vzemimo samo slučaj Koroške. To jc narodna zadeva, ki vsakogar peče in nikomur ne navdihuje prijaznih misli o delovanju naše vlade. A tudi v tem slučaju je mnogemu nabavljanju vzrok uesporaz-umlje.njc, nepoznavanje dejanskega položaja. Stališče vlade bj bilo lažje, ee bi se naslanjala pa doMni, zbor, njen glas bi bil močnejši doma in zunaj, če bi odmeval z resonanco ljudske zbornice. In kaj naj rečemo o tistih stotinah drobnih in debelih ljudskih potreb, ki jih vlada rešuje br^o nadzorstva ljud škili zastopnikov, in Id jih ne rešuje, ker jih — n", pozna? Zakaj bi sc. nc sklical deželni, zbor? Vlada nc vidi; menda OvVre v tem, da s-e nahaja yn blatu demissionis«, kajti tudi talca vlada mora biti pod ljudsko konlror lo, dokler vladne posle dejansko izvršuje. Naj se nc boji izvršiti tega dejanja neposredno pred osebnimi spremembami, ki sc nam obetajo ie toliko časa. Kajti sklicanje deželnega zbora bo eden njenih najpametnejših ukrepov, najpotrebnejših re-medur in eden izmed lepih spominov nanjo. Naj se tudi ne ozira ua kake formalne poini-slike, ki bi mogli nastati, Ustreči pereči ljudski potrebi je važnejše, kot loviti se za formalnimi malenkostmi v državi, ki Sc nima nobene forme. ' Belgrad, 6, februarja 1919. Ministrski svet ima skoraj vsak dan važne redne seje. Dr. Korošec, ki jo dobil v roke skrbstvo ra voino deeo, e?, preseli menda še tekočega, meseca U svojega urada. v ulici Miloša Velikega v društvo za varstvo sirot na Teraziii. Vse vesti o ministrski i,rizi ro netočne in izvirajo od ljudi, ki klastajo po senzacijah. Dokler se ne sestane državni zbor, se politična kon-gtelacija v kabinetu ne bo spremenila, alt/-, nenadopia na posežejo v(hp» važni dogodki v zunanji politiki- Te dni se j® vršila enketa o zakonodajnem osnutku ministrstva za socialno "skrbstvo glede socialnega zavarovanja. Naše krščansko-socialao delavstvo je zastopal Jože Gostinčar, Enketa se jc vršila f.ri dni in je predloženo gradivo biio izčrpano- Pri tem so se pojavile razne tež-koče, veudar io. upati, da se uredi vse v splošno zadovoljnosl tako, aa Ko veljala enotna zakonodaj sa v&e pokrajine države. Gre predvsem zato, da s-e izjedaaei zaken o bolniškem in nezgodnem zavarovanju kot priprava za čplošno iu aa. Široko zasnovano socialno zavarovanje vseh, Ki stoj«?, v me?.dnem razmerju bodisi v- industrij?, bodi« v obrli ali poljedelstvu. Pri tem 50 s« v p oštevale vse tozadevne pridobitve socialne zakonodaje v modernih državah io bo širši javnosti, v kratkem času dana prilika, da te zakonske predloge preštudira. — Danes se je slovensko odposlanstvo, obstoječe iz osem oseb vrnilo domov. Včeraj sta došla. iz Leskovta v Belgrad Fran jo Mrevljak, nadučitelj v Batu-iah na Goriškem, Anton Zerjal iz Brgi pri Rihenbergu na Goriškem, ki sta bila od Srbov internirana v f.eskovcu. Oglasila, sfa se pri dr. Korošcu, kateremu sta predložila spomenico s povdarkom, da se nahaja v Lcskovcu se dvajset interniranih Slovencev, katerih nc puste domov. Dr, Koroscc je napravil potrebne korake, da sc ljudje takoj izpuste. Včeraj-tme »Radničke Noviue« napadajo pod naT slovom »Ali je to pot k ujedinjenju«? vlado, ker zapira v Leskovcu Slovence, državljane jugoslovanske države. Članek je cenzura, Id je tu v Bc-lgradu ravnotako i nesmolrena kot v drugih državah, po-! beiila. m (Poročilo e iem ne- 8, strani) —umipm iiww.ii i, i........n i-.nn. — ii-n«, ...............ri Kurz dinar;a raste dan na dan. Vred= iiost lurone pada, Sicer jc uradni kurz dinarja 2 K 50 vin., toda v veeh menjalnicah dobiš zanj 2 K 70 vin. in Se čez. Privatniki pa kupujejo dinarje po 3 krone. .V finančnih krofih so mnenja, da. je pričakovali v uajbližajib dneh novega padanja kronske vrednosti na korist dinarju, ker je pri-M o veliko Število avstrijskih bankovcev na denarni trg in je popraševanj® po dinarjih veliko. Sedaj se ureja organizacija psehrane v vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker so &c poverjeništva za prehrano pokrajinskih vlad dala avpio ostavko in so bile te ostavke od centralne vlade sprejete, bodo vodili prehrano dosedanji voditelji obstoječih prehranjevalnih uradov v posameznih pokrajinah, ki pa ne, bodo izvrševali poslov v imenu pokrajinske vlade, ampak kot, eksponirani uradniki skupnega ministrstva za prehrano. V Trst ie doŠlo te dni 2000 vagonov ameriške tu oko, ki ie namenjena za Jugoslavijo. Na slovenske pokrajine odpade prcccjšen del. Cene Je niso mar.e, ker dl-sponira s moko vojaštvo. Uvoz riža se se ui pričel. Radiiega je nemogoče, da bi se redne dobave vršilo, pač pa je prehranjevalno ministrstvo od« redilo, da odide iz tukajšnih zalog v Ljubljano vagon riža, ki naj ce vporabi za bol* nišnicc. Narodna vlada r Ljubljani fe sapriv sila., naj s« pooreduje dobava kav?, čaja* čokolade in kakava. Ministrstvo ie obljubilo, da ss takoj da primerna množina zahtevanih produktov narodni vladi v Ljub-Ijaai, kalior hitro sc piične uvor^ V Belgradu je zapadel visok sneg. Imamo hud mraz. V mestu vlada med siromašnimi sloji strašna revščina, veliko večja nego pri '.'aa, ker si pri tej neznosni draginji ne morejo nabaviti ne drv, qb obleke, ne živil. ■jiifss^s Strah, & Spisul J, Johan&en. V knjigarni C, F- Strah je notiral pred kratkim nastavljeni pomočnik na četrt pole papirja prodane številke Holmesovih detektivskih povesti. Bilo je neuspeJnejše delo, kot si je predstavljal; manjkalo mu je f^odem številk in cedaj šc celo štirinajst. »O strah,; je vzkliknil mladi mož glasno, v to jc grozen nered,* Po teh besedah je zašumelo v sosednji sobi, nekdo ie zakašljal in zaspan star gospod se jc prikazal. ^Slišal sem svoje ime,* jc zarenčal šef, »kaj želite?« Pomočnik sc jc v zadregi smehljal: »^Govoril sem le som s seboj, vse je tako zanemarjeno.« Gospod Strah jc prikimal: »Zalibog, vaš prednik jc bil prelahkomišlieu. No, to bi mu bil še odpustil, da so je pa zabubil Še v mojo hčerko, bi mu ue bil mogel pa nikoli odpustiti. Moja Roža,« ie pojasni) smehljajoč se, *ima 50.000 kron. Kdor hoče Rožo poročiti, mora imeti najmanj vraj toliko, sicer jc bolje zanj, da s« nc zaljubi.'* Po teh bejcd-ih jc potisnil gospod Strah očala t nosu na č.-?lo in se podal na-v svojo najsvetejšo pisarno, da bi dalje spal. Pomočnik f«?. v duhu precenil svoje premoženje« imel je zlato uro, ki ni nikoli prav šla, kolo in loterijsko srečko. Jutri bo žrebanje, a ni iuicl nikakega tipanja, ker ni šc nikoli slišal, da bi bil obogatel kdo na ta način, Šef je imel prav, najpametnejše je, izbiti si Rozo iz glave. Kje pa jc pravzaprav, navadilo je prišla ob tem času po knjige, Sedaj pa je že pol treh, gotovo je ne bo danes. Pomočnik u io bilo vseeno, še celo želel je, da nc pride, vendar se njegova želja ni izpolnila, kor trenutek pozneje ie prifela gospodična Strah. »Kje je papa?« Mladi mož je. pokazal ua. sosednjo sobo: Gospod papa še spi,« »Hvala Bogu!'< je zašepetala Roža, kajti papa ni smel o teh obiskih nič vedeti, Trdil je namreč, da so romani strup. Taka neumnost, gospodična je požrla vsak dan 300 do 500 strani te literature in »e ni zaradi tega nikoli slabo počutila. »Tu sem prinesla knjigi nazaj; hvala!« ».Ali je bilo lepo?« »Grozno lepo, da sem bila vsa v ognfu med čitanjem.« Vzel ji je roman iz rok, nagrbančil Čelo in vzkliknil: "Gospodična Strah, ri st.e brali drugi zvezek pred prvim N Roža je nekoliko zardela: »Čudno,* je rekla v zadreg, *da nisem teg?. opazila. Vse. eno, rada bi sedaj kaj drugega.« Stopila sla pred predale, polne knjig, da bi si ogledala zaklade, in dostikrat sta sc skoraj dotaknila z Itd, kadar sta se morala pripogrJti, da bi brala naslove. Kako čudovito lepe lase je imela Roža, in kako krasno uho, a pomočnik je bil prej sklenil, da sc ne bo več zanimal tjl take stvari. »Mogoče Ompteda ali pa. Maupas-i sant?« je suho vprašal. Gospodična Strah «e j« nenadoma zravnala in ga pogledala »Oh nc,« jc rekla negotovo, »prišla sem pravzaprav sem, da vam nekaj za-i upam, Česar papa pod nobenim pogojem 1 ne sme izvedeti. Imam namreč srce,« Njegovo je pričelo močno utripali. »Zlato srce.« Ka.k^r rla bi keda j dvomil o tem 11 »Pravzspra.v,« i* nadaljevala, »ga nimam več; izgubila sem g*.« Naravno ga jf v svojo pisarno spat, je svetil pomočnik z žveplen-ko pod omarami »Če še niste našli svojega svinčnika,« je. naavetoval gospod Strah, »si pa vzemite drugega,« Sicer je bil ts. predlog telo pameten, vendar je gospodična. Vera Zahradnikova, ki j« pol ure pozneje hotela, nekaj kupiti, zaman gledala po prodajalni, kje bi zagledala kakega človeka. Da, Je celo trikrat je morala potrkati z dežnikom na pult, predno se je pomočnik ves prašen poka« zaL »Milostljiva gospa, a čim na} postrežem?« Zahradnikova j« premerila mladega moža od uug do glave in rekla.: »Vi »le Grdunt« Pomočnik j* poklonil. »Vem,« je nadaljevala (fospocBčna, »Ime vam je. tako, a Val obraz ni grd,t »Ali st« to pričakovali?« »Se.vcda, saj tem morala. Ko 1» rji prednik od^el, je gospod Strah v»« ponudbe in prošnje, s slikami vred dal svoji hčeri, naj r.i izbere nnigrJegft, Aa »e n« bt ta-ljubila.« »In pri tc-j konkurenci,« je prebledel pomočnik, >iem jaz — »Sle vi ostali zmagovalec, da, Ne-la ' aio.Kov uruniek- i« r»kU Raza, aimmk tudi VtfJMHS. Zagreb, 9, febr. Zagreb raja, Zagreb pleše, Zagreb si gasi žejo s Šampanjcem, Zagreb — nori... To je en Zagreb. Drugi Zagreb brez dela in zaslužka, prezeba, strada, gleda cd btriini oni drugi siti in prešerni Zagreb, stiska pesti, se zbira v gruče, željno sprejema vase evangelij, ki mu ga prinašajo s severa in zapada, šteje svoje vrste, jib ureja v vojsko, tehta in preudarja svoje moči in se očividno pripravlja na velike stvari... A prvi Zagreb v svoji omami ae vidi nič, ne sliši nič — prava slika ve-tikega mesta tik pred polomom. Listi so začeli resno svariti, »Hrvat« le priobčU na uvodnem mestu »M^rnen-to!«, v katerem med drugim piže: ■>Včerajšnja skupščina radikalnega krila socialistov, vzkliki, ki so padali iz mnogoštevilne mase, teorije, ki so se naglašale, vse to kaže pametnemu človeku o Zagrebu povsem drugo sliko, nego je tista, ki se vidi po kavarnah, gostilnah in krčmah, po kijih in v gledališču. Statisti so todi in tam ir veliki večini eni ter isti, a protagonisti so drugi in delo je popolnoma drugo. Nobenega dvoma ni več, da 6e val boljševizma vali proti jugu in preti mladi državi. Včerajšnji klici morajo biti opomin Vsem elementom reda, da kaj store, ako je mogoče in je še čas, da se boljševiška nevarnost odvrne od nas. »Narodna Politika« prinaša uvodnik pod naslovom: »Pred revolucijo«, ki nas podrobneje seznanja s položajem na Hrvatskem. Tako piše: -Hrvatska stoji tik pred težkimi dnevi. Samo takojšno sklicanje državnega veča — edinega ventila, s kateri bi vsaj deloma dobila duška nezadovoljnost širokih mas — bi moglo re-Siti državo. Nekaj težkega leži v ozračju, kar napoveduje bližino viharja. Dve sili Senota Hrvatsko v revolucijo: Plemenski separatizem in socialni problem. Na ozemlju bivše Avstrije-Ogrske se radikalizira plemensko pojmovanje politike mud Hrvati in Srbi tako, da moremo govoriti o čisto separatistični mentaiiteti srbskih in hrvatskih mas. Hrvatska in Slavonija brez Hrvatskega Priinorja, pa Bosna in Hercegovina, a deloma tudi Vojvodina so vulkanska tla. Na njili ca plemenski separatizem tako silno razvija, da moramo pričakovati, da se ustanove strankarski plemenski bloki, kterih naravna posledica bo boj med plemeni. To je največja nevarnost za državo SHS! Na hrvatski strani vrši vlogo separatističnega voditelja Štefan Radič, V njegovi stranki so se koncentrirali tfldi ostanki starih fronkovcev in »najbolj pranaški« StarčevičancL Radič sam radikalizira državnopravno nazi-ranje svojih kmetov. Na njihove vzklike: »Živela Jugoslavija«, odgovarja z »Živela hrvatska republika!« — Na dragi — srbski — strani razdražujeta mase Čokorilo ln Tomič, ki naglašata velikosrbski separatizem in razpaljujeta ljudi, naj se maščujejo za leto 1914,! Tako £3 Jugoslavija uničuje! K vsemu temu prihajajo še nc-Bpretne poteze Pribičevičeve, nenavadno razmerje poslancev v državnem veču, ba-tine itd, — vse to zastruplja medsebojne dobre odnošuje med Hrvati in Srbi. Vse to bi pa ne imelo večjega učinka, ako bi se ne bilo hkrati s tc~ plemenskim separatizmom razvilo tudi krepko boljševiško gibanje. Boljševizem je dužavna bolezen, duševna kriza, ki sc je polastila narodov in med n;imi tudi Hrvatov iu prodrla v vse sloje. Na Češkem jc zgrabila najkonserva-tivnejši stan — duhovnike, a v bogati Slavoniji ima največ pristašev med .kmeti, To kaže, kako duševno bolna jo družba. — Plemenski separatisti in boljševiki na Hrvatske!:'! so strinjajo v enem: oboji hočejo revolucijo, oboji revolucionirajo mase. In uspevajo! 'Socialno in plemensko zmerne stranke padajo. Edino zdrav državotvorne stranke centruma izginjajo, socialni in plemenski radikalizem zmagujeta. A ko se bo boljševistično razdomo delo združijo s separatističnim prizadevanjem plemena ter bo prevzelo hrvatske in Srbske množice — tedaj se začne revolucija. Gospodje ministri, odprite ventil!« Kakor se zdi, so poklicani krogi začeli uvidevati resnost položaja. Te dni ie odpotoval v Belgrad dr. Budisvdjevič. Njegova naloga je, da belgrajski vladi poda točno sliko položaja in skuša doseči skorajšno odpomoč. Drugače utegne biti prepozno; hrvatski utegne izbruhniti ponoči, ko bomo spali; (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, dne 7. februarja. Med brati Srbi v. Bosni in Hercegovini se je začela akcija, ki vsekakor ne more Škoditi naši državni celoti, a jo simpto-matičua. Borna jo dežela skrajnosti, eks-kluzivizma. In kakor v državljanskem življenju nima dobro urejenega svednjerfa stanu (milijonarji in skrajni siromaki tvorijo gospodarsko sliko Bosne), tako tudi. v političnem življenju ne pozna zlate srede. Tako pri Srbih kakor pri Hrvatih. Kriva jo temu prošlost, avstrijski režim in politična vzgoja. Med Hrvati je velik del doseljeih uradnikov, ki"so — zaradi kruha — avstrijsko mislili in avstrijsko delali. Seveda sprejemajo dane3 te ljudi v naši družbi z nezaupanjem in. narodna vlada ima polue roko dela s premeščanjem in vpokojeva-njem uradnikov. Med njimi je takih, ki imajo na svoji duši čraa zločine, pssebno veltizdaJnlSka prečeše. I*roti tem ljudem' zahteva objektivna javnost postopanje in zasluženo kazen. .,. .-k. Z druge strani padajo v ekdtreCjj srh-, siri radikalci, predvsem tisti, ti .zbirajo okoli »Srpake Zore«. Predaleč gredo, in s svojimi nastopi rušijo zgradbo narodnega in državnega edinstva. To so ljudje, ,ki so vajeni sovraštva in ue morejo brez' njega živeti. Ako ni predmeta za sovraštvo,', ga je treba ustvariti. V stolpcih »Srpske Zore« bosto našli odkrite napade proti hrvatskemu plemenu, na javnih shodih se odkrito posmehujejo jtigoslovansfcvu. Glavna njihova zahteva Je: prispojitev Bosne in Hercegovine neposredno kraljevini Srbiji in strogo centralistična uredba države pod dinastijo Karadjordjevičov brez vsakoršnih pokrajinskih avtonomnih 'meja. V zahtevi glede centralistične uredbe državo se strinjajo z njimi tudi bosenski Hrvati,, v vprašanju aneksije pa gredo narazen. Hrvati pravijo: Dinastija Ka-radjordjevičev je z narodnimi zastopniki SHS uredila naš državni jugoslovanski ustroj. Regentje v svoji proklamaciji po- * daljšal veljavnost bivših zakonskih pred-| pisov. Kdor razdira to uredbo, pripravlja i notranji prevrat in jo kriv zločina v zmi-j slu kazenskega ;:ukona, Slovenci in Hrva-; ;.i so ravcopravni s Srbi. Ne rušite držav-i nega. ustroja,, ker s tem podajate roko v ' omoč iio&oSni Italiji, — Srbski radikalci j pravijo: Srbija nas je osvobodila in samo ! ona ima pravico, Ua vodi naše državno življenje. To je volja srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. Vi sto temu zato i nasprotni, ker ste še vedno prejeti z av-' strijanstvom. Tako se govori, a v resnici so razlogi b03enskemu anekslouizmu globlji. Boje se namreč, da velesile ne bodo hotele pri* j nnU države SHS. O političnih nazorih jih jo bil informirat Paš tč, ko je bil zadnji-krat v Sara1Go-tovo hoče zopet, naj založim kak roman. Recite, da sem mrtev, da nisem doma.* »Zeli le kuharske bukve.« »Potem ji dajte »Slovensko kuharico,« je v omari za akte,« »Za akte?« »Da, tam v omari poleg okna! Ne razumete?« »Lepa stvar,« si je mislil pomočnik, ki je ljubil red, a vendar je bil zadovoljen, da je mogel izpolniti željo gospodične Za-iiradnikove. Ko je dama odšla, se je vsedel na. stol pred pult in zakril obraz z rokama. Oh, ta Roza je bila tako nežna in tako lepa, a v njej je bilo samo prikrivanje in laž, in njegova duša je bila tako žalostna in pobita, da ni r.c slišal ne videl, kaj se jc godilo okoli iljcga. ^Gospod Grdunk- Mladi potrti mož jc p .e::l roke in sc trudno ozrl, kakor bi nt bil prav nič pre- ] senečen, da je prišel njegov lepi, hznjivi ideal, *Ali ste našli srce?« »Ne,« je rekel in skočil s s v sedeža, »in sedaj tudi nimam več časa, da bi ga iskal, ker hočem proč od tukaj.« Roza sa je prestrašila. »O, kako škoda! Zakaj nas hočete tako hitro zapustiti?« »Zakaj? Ker vas ljubim, in — ker sem najgrši človek na svetu,« Gospodična je, svestu si svoje krivde, poverila oči, razžaljeni mladenič pa je velikih korakov hodil gor in dol, »Hoteli ste me prevarati, da bi mislil, kako sem vam simpatičen, in naskrivaj ste me zasmehovali. To ni bilo lepo; to ni bilo plemenito, gospodična Strah.« »Nehajte,« je vzkliknila Roza, »vi hodile po mojem srcu, hodite z nogami.« ZaškriDalo je in zahreščalo, in pomočnik se je prestrašil. O strtih srcih je večkrat bral, da bi pa škripali in pokali, so pisatelji menda pozabili omeniti, »Hitro vzdignite nogo, desno, prosim!« Ubogal je in zapazil zlato srce. Gornji pokrovček je bil odtrgan, spodnji še nepokvarjen, in v njem je zagledal pod ste-| klom svojo lastno sliko, ravno isto, ki jo je pred dobrim mesecem poslal gospodu i Strahu. - s Kaj pomeni to,« je jecljal, »kako naj si to pojasnim, zakaj nosite mojo šliko v — | vašem ^rcu?« »Ker vas ljubim,« je dihnila ^ospodič- ' na Slrah, rker i nu vašo sli i nobeden.« ni je 1:1'o taV'j pri pogledu , no, ta bo moj mož ali pa Tedaj je objel 6rečni mladi mož za-j rdelo dekle. »Roza, nobena sila na svetu S me ne loči več od tebe!« Seveda je zakričal tako glasno, da se je gospod Strah vsled tega v sosednji sobi zbudil in ga takoj ločil. »Imate 50.000 K?« ga je hladno vprašal. »Sedaj žalibog ne,« je odvrnil pomočnik ves zmešan. »Torej ne, potem hitro spravite in poberite svoje stvari, ker ste odpuščeni iz službe; in ti, Roza, takoj v svoio sobo!« Oče je ostal sam v trgovini in se je moral prerekati s predrznimi ljudmi. Če ui bilo drugače cel dan nikogar v trgovino, so bila sedaj cel dan vrata odprta. Otroci so hoteli krede, služkinje poštne znamke in poštar je prinesel brzojavko za gospoda Grduno. »Ga ni tukaj,« je zarnrmral šef, »položite zaenkrat na mizo,« Tžt človek je pa že nesramen, da si pusti pošiljati brzojavke. Gospodu Strahu se je zdelo tako. Ves utrujen je sedel na pult, pa komaj je sedel, že je prišla Zahradnikova. »Vendar senj vas enkrat dobila doma,« je rekla dama, »imam namreč nov roman, če ga bodetc založili,« »Od zadnjega romana jc šc 990 izvodov v založbi,«' »O, tega bodo takoj pokupili, je tako nežen, tako poln poetične lepote. Pa kaj bi se hvalila, saj bodete sami bral; »Pod nobenim pogojem.; »Tudi dobro, potem recitirali!, Tu je takoj pruor med markizom in Lk'!i o,« in Zahradnikova je dcklarnirab z liiohckim glasom: »Če rac prav odženeš s hladno besedo, ti bom sledila, ker tvoja pot je moja pot, ker te ljubim.« Gospoda Straha je ofcflla groza, reSil se je na lestvo, a pisateljica je splezala za njim, tri stopnjice visoko. »In če bi se povzpela na najvišje gore, da bi sivi oblaki obkrožali tvoje rame, bi ti sledila.« Gospod Strah je splezal po drugi strani dol, bila je lestva z dvema kriloma, a Zahradnikova je prišla takoj k njemu. »Ih če bi se- skril v razpokah zemlje, kjer rijejo črvi, bi ti sledila,, ker te ljubim. — Tako govori Lidija, medtem prinese služabnik pismo. Marquis pristopi, ga vzame, odpre,« in obenem stopi Zahradnikova k pultu, vzame brzojavko in jo odpre. »Kaj delate,« je branil gospod Strah, »to vendar ni za grofa.* »Vsekakor ne,« je mirno odgovorila pisateljica,« ampak za vašega pomočnika, gospoda Grduna.« In ker je že odprla, je tudi prebrala, kar je bilo pisanega, »Tako srečen človek,« je vzkliknila, »tajita sreča, taka nezaslišana sreča. Gospod Strah, veste kaj, vaš pomočnik je zadel glavni dobitek.« Šefa stare firme je spreletela vročina in mraz, z magično močjo ga- je vleklo k Zahradnikovi. Pogledal je čez njeno ramo, iztegnil vrat i;i prebral brzojavko: »Vaša številka ;e zadela glavni .Takob,« Če bi bil to slutil ne bil nikdar zaooclil. : hiše.« Mogoče pa ui bila So v Zgrbljeno, in gospod Strnil je kot na perotih zletel v ,itek, Izak & d po! ure "i moža iz »Zvona«, večji del bivši kaznjenci iz vele« izdojniških procesov. Narodni vladi bo v političnem o/.ini morejo očitali nikoke nekorektnosti. Oiia postopa po direktivi iz Eelgvada iu Ščiti interese načela narodnega in državnega edlnstva ter versko tolerance. V oprav-nem ozira jo mnogo pomanjkljivosti. Mnogo slabega jo pvovzola od staro ži/aLinnjSo kakor ponavadi, Ncmri kršili premirje. Radgona, 10, febr. V času, ko j®, bila francoska komisija z generalom Maistrom v Cmureku, da si na licu ne sta ogleda položaj, so nemške tolpe, ki i-iborijo severno od železnice, kljub skisnje-netnu premirju oddale več strelov. Več čLi.nov to komisije je bilo v Cmureku izpostavljenih smrtni nevarnosti, tudi von Kaan ni bil izvzet. Premirje na Štajerskem podaljšano, Gradec, 10. svečana, (Lj. k, u.) Dun. kor. urad poroča: 24urno premirje povodom potovanja francoskih častnikov in deželnega glavarja dr. Kaaua po radgonskem in c mu; eškem okraju sklenjeno z Jugoslovani se je podaljšalo v svrho nadaljevanja pogujstij zaradi določi',ve dematkacfjske črte 73 nadljnjih 24 ur, torej do jutri rju-trai. Kakor se čujc, so vznemirjajoče vesti o mnogobrojnih žrtvah l^adgoni, nere?* nične; internacijo oseb v mestu Radgoni so baje že razveljavili, Maribor, 10. sve?ana. Jutri tjutraj ob 7. url so neha cerlanje začasno premirje, sklenjeno med Maistrovimi Četami in nemškimi tolpami. Ako nocoj konferenca no bo imela ugodnega uspeha, ee bedo jutri zjutraj ob 7. uri zopet začele sovražnosti. Ameriška komisija v Ma* r-e nazadnje udoLi. Opoldne je vodja ameriške komisije povabil tla no konforcnce na obed v kolodvorsko restavracijo. Obed so pripravile ameriške kuharice i/, arne-niski.i živil, katera nosi polkovnik seboj. Obed se je skuhal v ameriški kuhinji. Na Dunaju pr:čc v j j v« uu » 1 - šivši svoje inšpekcijsko potovanje po Balkanu, 8. t. m. dospel na križarki »Entro casteaux- v Carigrad, kier so ga slovesno sprejelL Italijani proti dr. Kramafa. Split, 10. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: »Idea Nazionale«, ki ne štedi s svojo jezo nikdar, kadar govori proti Slovunstvu, se bavi v članku o *su-perimperializemu« češkem. O najnovejših »pretenzijah« dr. Krumara pa veli, da se dr, Kramaf ne zadovoljuje s tem, da bi zagotovil Češki zgodovinske meje, temveč da stremi za tem, kako bi svoji državi našel izhod na morje. List vprašuje, ali je na Adriji kaj Čehov, ko dr. Kramaf stavi take zahteve. Rimski list umuje, da je najbolje, izbrati italijanski Trst kot prirodni trgovski izhod na morje za Češko. Italija bi bila s tem gotovo zadovoljna. Zdi s*, da Italijo boli najbolj želja dr. Kramafa, da bi se Reka izbrala za trgovsko luke za Češko, To bi sa doseglo takrat, kadar bi češka republika mejila ob jugoslovanski koridor, dolg okoli 200 km, ; To je namera Kramefava in ta namera ži-j vi v domišljiji vseh slovenskih politikov j in cjiborih prijateljev na Francoskem in i Angleškem, Pisec člankov vpraša nato, f k?ko s3 to ujema 7 Wi!sor>ovimi načeli. Italijansko p-*?lvd?lvo zgorelo. Rotterdoro, 10. (Lj- k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: V Tokiju je zgorelo italijansko poslaništvo. Poslanik se je s svojo rodbino pravočasno rešil. Iz Pariza v London v 2 urah 35 minutah. Pariz, 9, febr. (Lj, k, u.) Dun kor- ur, poroča: Letalo, ki je v soboto preletelo progo Pariz—London v 2 urah 35 minutah, je dospelo v nedeljo po triinpolumi vožnji v Pariz. Volilni boj ua Dimu?;«. Dunaj, 10. febr, (Lj, k, u,) Dun, kor. urad poroča: Listi pOvdarjajo, da se včeraj, zadnja nedeljo pred volilnim dnevom v narodno skupščino nico nikjer pripetili nemiri, kljub temu, da je volilna agitacija prispela do vrhunca in de so socialni ae-mokratje z velikimi m^nifcstacijskimi obhodi v spremstvu godb agitiraii za svoje shode. To vzbuja upanje, da bo prihodnja nedelja, ko se bodo v Nemški Avstriji vršile volitve, tudi popolnoma mirna. AngloSko bsadovje v Tulonu. Pariz, 10. febr. (Lj. k. u. Brezžično.) Eritanska eskadra v Tulonu javlja, da bo na povabilo francoske viado angleško sredozemsko brodovje 2G. februarja posetilo tuloosko pristanišče. Grški častniki pred vojnim sodiščem. Krsta, 10. (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Grške častnike, ki so bili v Gorliczu internirani, bodo baje postavili pred vojno sodišče. Grški vojaki, ki so se vrnili-domov, so izjavili, da 300 častnikov ne misli več na vrnitev na Grško, Švedska in Finska — personalna unija, Stockholm, 10. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Javljajo, da ima oficijelni obisk finskega državnega upravnika pri švedskem kralju Gustavu namen, ponuditi finsko krono in združitev Švedske in Finske v personalno unijo. Na ta način se bo uredilo vprašanje Alandskib otokov, ne da bi bilo treba te otoke odstopiti Švedski, Razžaljena nemška nedolžnost. Bern, 10, (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Bazelska »National-zeitung« pravi o pisanju nemškega časopisja proti ententi: če ententa pošilja živila, se bridko pritožujejo, da je premalo. Entento smatrajo za počasnega dobavitelja, in pozabljajo, da je Nemčija zasedene kraje pustila giadovati in da je Belgija skozi leta mogla živeti le z ameriško pomočjo, Izjavlja se, da je oddaja lokomotiv in poljedelskih strojev, ki jo zahteva ententa, sramoten tribut, čeprav je Nemčija mnogo več ukradla in čeprav jc to, kar mora sedaj vrniti, le del njenega plena. Navajajo se — seveda vedno brez imen iu brez navedbe krajev — prestopki naših črnih vojakov. Jasno je, da si žele Nemci nasilstva in da so jezni, ker jih ne morejo najti. V privatnih pismih se čitajo pritožbe, da čete za zasedbo ne pozdravljajo in da so neolikane. Slišalo se pa šc ni, da so bile mlade nemške deklice prisiljene, čistiti ceste, kakor so morale to delati mlade belgijske in francoske deklice, Ista Nemčija, ki je po brestlitovskem miru zadržala poljske in ruske ujetnike, izjavlja sedaj, da je največje barbarstvo, zadržati njene ujetnike in uporabljati jih za obnovo po nemških armadah opustošenih pokrajin. Nemško-dansko mejo določi ljudsko glasovanje. Berlin, 9. (Lj. k, u. Brezžično.) Nemški in danski delegati na mednarodni socialistični konferenci v Bernu so izjavih sporazumno, da se mora nova netuiko-dan- e-1--* moin /trtlnritt n» nrw1U,ti tm^i-l/A^n rll, - u..u u.vju t»w ^ i. m. u ^ 1 ijuupuv^ju sovanja. Manjšinam se morajo zajamčiti v obeh državah iste narodnostna pravice. Glasovanje o pripadnosti bi ce moralo vršiti pod nadzorstvom zvez« narodov. novice. + Regentovo potovanje. Kakor poroča »Corriere della sera« je Badolič, dvorni srbski minister(?) izjavil »Matinu«, da je prestolonaslednik Aleksander prišel v Pariz z namero, da stopi v zvezo z uradnimi osebnostmi, ki so se sešle na mirovnem posvetu. Kakor veste, je izjavil Badolič, se morajo rešiti številna vprašanja, kj se dotikajo življenjskih koristi Srbije, kakor tudi vprašanje Jugoslavije. Rok bivanja prestolonaslednika v Parizu ni določen, vendar menim, da bo regent ostal tukaj kakšna dva tedna, Nekateri listi menijo, da i« prišel protestirat, ker še ni uradno priznano kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V zadnji seji posveta je Pašič, ko se je govorilo o »Srbiji«, popravil izvajanja, češ, da j-j treba govoriti o »kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev«, -j- Za med Jugoslavijo In Grčijo so zavzeaia starčevičansko glasilo »Hrvat« v uvodniku dne 6. t. m, Med drugim pravi: Jugoslavija in Grška sta enako V nevarnosti pred Italijo, zato se morata enako boriti proti njej, Ne smemo dopustiti, da bi Italija postavila nogo na vzhodno obalo Jadrana. Tako Grki kakor Jugoslovani se morajo z vsemi silami upirati, da bi Italija dobila samo le Valono. Italija dobi le-to, je v noyarnosti svoboda gibanja bodisi Grčije bodisi Jugoslavije^ Dokler se končno ne reši to vprašanje, dokler ne poženemo italijanske nadloge y morje, moramo bojkotirati Italijo na trgovinskem polju. Zato se morajo najstrožjo obsojati tisti naši ljudje, Id na Reki ali Y Trstu danes sklepajo kupčije z Italijani, To smatramo za izdajstvo domače stvari. Dočim je Italija pripravljena, da nam stopi za vrat, ji pomagamo mi s surovinami, ki jih nima. Med nami in Italijo obstoja latentno vojno stanje. Zato je veleizdaja< kdor jo podpira. -i- Kolonija, da, kolonija! Dr. Sara-ben se trudi, da bi vzbudil v nas zanimanje za jugoslovansko kolonijo. Pa toži, da ni našel med nami pravega umevanja za to. Čudno rea, kako smo skromnil Pri vsaki seji, kjer se je šlo za narodno mejo, je nekdo h koncu tudi omenil kolonije., Odgovor pa je bil skomizanje z rameni ali pomilovalen nasmeh, češ, kaj ti je v glavo pade! Nimamo industrije, — Naši narodni sosedje, bodisi na severu, vzhodu ali zahodu, niso tako skromni. Poglejte samo Italijane, kakšen želodec imajo! Bašejo vanj, česar prebaviti ne morejo. Mislijo si: Čim delj zagrabimo, več nam bo ostalo, Ali bi bila torej od nas taka nesmisel, ko bi mirovni konferenci vsaj željo izrekli, da bi pri delitvi velikih kompleksov nemškega in turškega ozemlja tudi na nas priletel en košček? Če bodi to ravno Cilicija ali kaj druzega, o tem se da govoriti. Vse-kako nam ni treba biti tako skromnim, da bi si na kolonijo niti misliti ne upali, Zdaj je čas, — pa zadnji. Če kaj dobimo, bo prav j ako nam odrečejo, na slabšem ne bomo nič. Zato ima popolnoma prav dr, Šarabon, ko kliče: zdramite se, poklicani možje, in ne zamudite prilike! K. -r Meštrovic o Jugoslaviji. Hrvatski kipar Ivan Mcštrovič je izjavil o jugoslovanski državi: Uresničitev jugoslovanske države je največje delo, ki ga je naš narod doslej izvršil. Umetniki in književniki so začeli že davno doprinašati za njegovo uresničenje. Koliko, naj presodijo drugI, Sedaj, mislim, je vrsta na znanstvenikih. Naloga umetnikov je, da dajo ustvarjalni polet, naloga mislecev pa, da konstruirajo. Treba je zidati z zamahom. Zidati novo skupno življenje in svojo jugoslovansko kulturo: z besedo, ki bo prihajala iz naše duše in imela zvok naših pljuč. Tako bomo najboljše služili sebi in človeštvu. Ne ozi-rajmo se tje, odkoder prihajamo, marveč glejmo, kam gremo. Mislimo na jutri. Kakor doslej bo poleg dneva tudi noč, a vojska mora prodirati tudi po temi, zato mora vsak oddelek imeti svojo bakljo, ki mu bo razsvetljevala pot in ga varovala, da se ue izgubi iz narodne vojske. Naša baklja so bile doslej akademije, vseučilišča, narodne šole, muzeji, gledališča, književna društva, časopisi in listi. Odtod bo svetloba prihajala tudi poslej. Toda naša vojska se je povečala, zvrttila v veliko armado. Zato moramo z vseh strani donašati ogenj za to našo veliko bakljo, da bo čim jasnejši in zanesljivejši vodnik za nadaljnjo korakanje edinstvene velike armade. -J- »Dovolivši razpravo«. Giornale d* Italia objavlja ia Pariza dopis, v katerem besno napada Steeda, ki razvija dnevno kampanjo v korist Jugoslovanov v pariški izdaji »Dalty Maila«. Italijanski dopisnik pravi, da Steed dosledno pobija londonski dogovor, ki da mu je postal pfrava fiksna ideja. Dn« 4. t. m. je »Dally Mali« objavil poziv na spojazum mod Italijani in Jugoslovani. Na ta poziv odgovarja »Giomal'1 d' Italia":: Po tem pozivu angleškega Ust« bi mogli slutiti, da Jugoslovanska stvn slabo stoji. Nikoli ni g. Steed govoril taK milo. Ve so, da so ravno en dan popi« i. . : rumbič ln Vcrmič predložili O I l ntenceauju, predsedniku konference spomenico, v kateri razlagajo jugoslovanske zahteve, ki obsegajo vzhodno Furlanijo z Goriško in vso Istro, dovolivžii razpravo o Trstu, ter vso Dalmacijo. Isti list pravi, da je ta spomenica izzvala v krogih mirovne konference najslabši vtis. — Tudi pri nas na Slovenskem ne bo vtis te spomenice najboljši. 4- Za varstvo muslimanov pred srbskimi zadlkalcL Muslimanska deputacija iz Bosno se je oglasila pretekle dni pri ministrskem predsedniku ProtiCu in notranjem ministru Prlbičeviču, da pouCi centralno vlado o položaju v Bosni. Protič je izjavil, da morajo v državi prenehati vsa nasilja proti kateremkoli državljanu brez razlike veio in narodnosti. Ravno tako Je izjavil Pribičevič, da bo ukrenil vse potrebno v varstvo muslimanov pred napadi srbskih radikalcev. V ta namen je predsednik Atana«.'j( Šola že d,>bil podrobna navodila in pooblastila -f Iz uradništva sarajevskega »Vremena« Je izstopil glavni urednik Sakib e! Korkui, s katerim mlajši sotrudniki niso bili zadovoljni. Korkut ustanavlja sedaj novo stranko. -f- Premalo zanimanja za bodočo ustavo. Sarajevski »Siidslav. Courier« opozarja v posebnem članku na presenetljivo in neveselo okolnost, da se meščanske stranke v kraljevin SHS skoraj nič ne pečajo z vprašanjem bodoče ustave in v nobenem programu vseh mogočih novih strank se to vprašanje niti ne omenja. In vendar je ustava temelj, na katerem se zida država. -f Proti nadškofu Huynw. Povodom napovedane vrnitve praškega nadškofa Huyna je došlo *Narodni Politiki« iz duhovniških krogov večje število pisem, ki vsi izzvenevajo v besede, s katerimi se je minister dr. Zahradnik izjavil proti možnosti njegove vrnitve. Očividno je, pravi »Union«, da je despotična volja tega nemškega hierarha, ki češke duše prav nič ne razume, tekom kratkega časa njegovega nadškofovskega delovanja povzročila med našo duhovščino pravo revolucijo. Vrnitev grofa Huyna bi v cerkvi povzročila le razkroj in zmešnjavo. I š D n — Franoosko-slo ven/ko organizacija se je ustanovila v nedeljo 9. t. m. v Ljubljani. Občni zbor se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma. Organizacija naj Slovence zbliža s Francozi. Idejq za ustanovitev tako organizacije pa je zasnoval g. prof. višji inženir L. S. M e u r v i 11 e. Organizacija bo med Slovenci gojila francoski jezik, pospeševala trgovske zveze med Slovenci in Francozi, dajala dijaštvu nasvete za študije na Francoskem, gojila med nami francosko umetnost, pred vsem pa bo med Francozi širila propagando za Slovence. Na zborovanju je g. Meurville naznanil v francoskem nagovoru, da se za to organizacijo francoska uprava prav živo zanima ter da se je celo francosko armadno poveljstvo po svojih odposlancih informiralo o ustanovitvi Irancosko-slo-vensko organizacije. Francoska vojna uprava je oh'.>ubila organizaciji svojo pomoč ter jo poslala že več knjig in listov. Za predsednika ta organizacije je bil izvoljen g. dr. I\oro3oc. V odboru pa so: dr. Jure A d 1 e g i č, g. Lina Deklevova, ga. Mink3 Ferlinčeva, g. Robert Goli i, g. dr. Vlad. Knaflič, g. dr. ViU. Krejči, g. dr. Danilo Majaron, g. L. M e u r v i H e, gdč. Ljudmila M a u -k oče v a, g dr. Fr. Novak, g. Avg. Praprotnik, ga. Franja dr. Tavčarjeva, g. Franc VVilfan, g. dr. Miljutln Zamik, g. dr. Franc Zupan, gdč. Ema Žerjavov a. — Imenovanja v finančni službi. Finančna svetnika Ivan Milohnoja in AngeJ lo Savnik se imenujeta za finančna nad-svetnika, Činovni red ostane pri vseh no-voimenovanih nadsvetuikih isti, kakor so ga zavzemali kot finančni svetniki. — Z obrtne šole v Ljubljani. Ravnatelj obrtne šole vladni svetnik Ivan Šubic Je vložil pri poverjeništvu za uk in bogo-častje načrt, naj se obrtna šola podredi oddelku za uk in bogočastj^, kakor je to v Srbiji in na Hrvatskem in kakor je bilo to iudi v Avstriji do leta 1908., ko se izročilo obrtno šolstvo ministrstvu z. ^vna dela. Z(f Avstrija je nameravala neposredno pred vojno podrediti obrtno šolstvo zopet ministrstvu za uk in bogočasije. Načrt ravnatelja Ivana Šubica je deželna vlada odobrila. — Avstrijski častniki, ki žele biti Sprejeti v jugoslovansko vojsko. Zagreb, 10. februarja. (Lj. k. u.) V Zagrebu se je osnovalo posebno vojaško poverjeništvo, ki iiua nalogo, proučiti prošnje vseh onih Častnikov bivše avstro-ogrske armade ki so prosili za sprejem v jugoslovansko u--mado. — Intendant zagrebškega gledzlMča Gvidon Hrsljanovič jc podal svojo demisi-jo. Vzrok demisije je nesporazumljenje med intendantom in vladnim oddelken: ea uk in bogočasije, Upajo pa, da bodo nesporazum poravnali in da ostane Hriljano-vič na svojem mestu. — Srbski ujetniki se vračajo iz Nemčije. Dne 9, t, m. popoldne sc je pripeljalo na zagrebški kolodvor 2o90 srbskih ujetnikov iz Nemčijo. 290 so ji pridržali v Zagrebu, kjer jih bodo uvrstili v tukajšnje vojaške oddelke, ostale pa so poslali naprej v Belgrad. —■ Društvo za otroško varstvo Jn mladinsko skrb za tržiški sodni okraj je imelo v nedeljo 9, t. m, v tukajšnji šoli občni zbor, ki ga je vodil predsednik šolski ravnatelj g. Kalingor. V blagajni je bilo vs«»ga denarja 2C33 K 3 vin. Odstopnemu gosp. ravnatelju se je zahvalil za njegovo vzorno vodstvo društva g. župnik, ki je iz-azil željo, naj bi ravno za fa delavski sodni okraj prepotrebno društvo naSlo več zanimanja pri merodajnih faktorjih. Po novi volitvi se je odbor ♦i.ko-le se?tavil: predsednik K. Pire, davčni nadupravitelj v p.; podpredsednik Fr, R-kar, sodni svetnik; tajni Ivan Popov, tovarnar; blagajnik Štefan Srečnik, čevljarski mojster; namestnika Andrej Kralj in Avgust Primožič, posestnika v Tržiču. Poleg teh so v odboru še: župnik, tržni župan in veletovarnar A. Ga:;sner. — Pritožbe glede pomanjkljivosti kurjava ia zamud pri vlakih aa kamniški progi. Poverjenik za promet poroča: Ogrevanje lokalnih vlakov ni mogoče, ker ni potrebnih kurilnih cevi (kavčug gumi). Te so se med vojno izrabile, deloma pa so bile pri vojaških prevozih uničene. Tudi dobava stekla za okna povzroča največje težkoče. Ogrevanje vlakov se skuša vzdržati na vseh onih progah, kjer vožnja traja zdržema več ur (gorenjska in dolenjska proga). Iz ekonomičnih razlogov glede snovi in spremljajočega osebja ni mogoče na krajših progah upeljati za sedaj malenkostni tovorni promet posebnih tovornih vlakov. Tovorni vozovi se iz tega razloga priklopijo rednim osebnim vlakom. Premikanje vlakov na raznih postajah je nujna, toda za občinstvo skrajno neprijetna posledica, združena z daljšo zamudo. Občinstvo torej opozarjamo na ta dejstva, ki bi jih železniška uprava rada odpravila. Za sedaj pa ne preostaja drugega kot nasvet, da se občinstvo za potovanje na teh progah toplo obleče in da ima potrpljenje, ker trenotno neodslranlji-vih nedostatkov ni zakrivila železniška uprava, ampak vojska. Zahtevam občinstva se po možnosti ustreže s tem, da s3 je vpeljal na progi Ljubljana — Kamnik še en vlak. — Goriškim učiteljem (učiteljicam) beguncem v znanje, da zadoste pozivu odseka objavljenem pretečeni teden in pozivu Višjega šolskega sveta v »Slovencu« št. 33 od dne 9. svečana t. 1, — Odgovor na prvi poziv naj se pošlje odseku — na drugi poziv Višjemu Šolskemu svetu. — Odsek, — Zveza industrijcev. Dne 9, t, m. so se sestali industrijci raznih panog k ustanovni skupščini »Zveze industrijcev<., — Predsedoval je V, Majdič iz Kranja. Vlada je bila zastopana po podpredsedniku dr. Žerjavu. — Sklenjenih je bilo več resolucij, — Naglašalo sc je, da hočejo z drugimi stanovi živeti prijateljsko. Priglasilo se jih je 90, Odbor je naslednji: Predsednik Vinko Majdič, Kranj; podpredsedniki so štirje: I. Polak, Dragotin Hribar, ravnatelj Avgust Praprotnik in Ivan Knez. Namestnika: Fr. Bonač, Ljubljana in Peter Kozina, Tržič. V odbor, ki sestoji iz predsedništva in 10 članov, so bili izvoljeni: Andrej Jakil, Št. Janž, I, Dečman, Ljubljana; Josip Lenarčič, Vrhnika; inženir Remec (Bahovčevi nasledniki); A. Kajtež, Kočevje; Fran Bonač, Ljubljana; Peter Kozina, Tržič; ravnatelj I. Smrtnik, Celje; H, Pogačnik, Ruše; Janko Tavčar, Celovec, Preglednika: Fr, Golob, Ljubljana in Fran Roblek, Žalec. — Glas iz občinstva. Z ozirom na notico, priobčeno v dnevnih novicah »Slovenca« od 9. t. m. »Glas iz občinstva« sporoča oddelek za industrijo in trgovino, da Slovenska poštna hranilnica ne spada v njegov delokrog, da pa uvideva nujno potrebo tega važnega urada iri želi v interesu trgovine in industrije njegovo skorajšnjo otvoritev. — Umrl je v Banjaluki hiv.šl moha-medanski saborski noslanee Vasifbeg Bi-ščevjč, ki se je veliko trudil za islamsko versko-prosvetno samoupravo in bil zlasti zelo priljubljen. Njegov oče je kot narodni med priprosljm moliamedanskim liudstvom mučenik umrl na avstrijskih vešalih. — Slovensko akademijo v Sarajevu je pinredilo 9. t. m. sarajevsko »Dobrotvor-no društvo Jugoslovank« v slavnostni dvorani častniškega doma. Čisti dobiček dobe begunci iz Goriške. Poleg predavanja prof. F. Reicha: »Iz socialne zgodovine Slovencev« so bile na sporedu same slovenske pesmi. — PoStnl in brzojavni promet v Bosni v nevarnosti. V bosenski poštni in brzojavni službi je do (Ji) '/o tujcev. Le-ii izjavljajo, da po l nobenim pogpjom no ostanejo v služb' Sil:?. Ker domačega uradniškega naraščaja nI, preti poštnemu prometu v Bosni zelo težak položi*j. levica. lj Petladvajsetietnlca dela vrlega moža, Danes praznuje 251ctnico dela g. Fran I' o ž e n c 1, strojnik v Jugoslovanski tiskarni, Danes pred 25 leti je poslal iz učenca pomočnik ter je prvi strojnik tc tiskarne, ki se je v tej tiskarni izučil ter tu postal strojnik. Od tedaj skozi 25 let zaporedoma poleg drugih tiskovin osak dan tiska »Slovenca« in vsak teden »Domoljuba«, Pred 25 leti je tiskal »Slovcnca« na starinskih strojih — komaj po 800 številk je tedaj stroj natisnil na uro. Pa to je takrat zadostovalo. Pozneje se je vSlove-nec« tiskal na hitrejših, modernejših strojih, zadnja leta pa se tiska na brzcin in zelo kompliciranem rotacijskem r.troju, ki natisne do 12.000 izvodov v eni uri. In g. France Poženel je ki popolnoma po- zna potrebe in muhe t.ega stroja ter ga obvladuje. Poleg »Slovenca« tiska ta stroj tudi *Domoljub«< in »Bogoljuba. Kolikokrat se križajo izdaje listov in kako mora tedaj g. Poženel napeti včc svoje duševne in telesne sile, da premaga težave. Ko v prvih jutranjih urah uredniki zapuščajo tiskarno in gredo počivat, tedaj g. Poženel že pripravlja stroj za novo delo. Če je nevarnost, da bo »Slovenec« imel zamudo, kako se on trudi in hiti, da s svojim celoti« ponravi; kar so drutfi zamudili, sa-| mo da I i -b t pravočasno izide. In ko se mi pripravljamo, da vstanemo iz gorkih povelj, g. Poženel šc vedno neumorno teka okrog ropotajočega stroja ter pazi, d i se vse v redu vrši, dekler ni dotiskan zadnji izvod. Tedaj šele g. Poženel zepet enkrat pregleda stroj in cb belem dnevu po težkem nočnem delu zapušča tiskarno. Junak dela je naš jubilant. Težko bolezen si je nakopal pri vojakih. Lep dečko je bil pred 25 leti, čvrst mož pred vojsko, bolezen ga je morda telesno malce potrla. ni mu na vzela ognja in ljubezni c!o dela ter veselja do izvrševanja dolžnosti, ki mu jo lK-higa poklic. — Želimo mu, da bi tiskal »Slovenca« vsaj še 25 let ter sc z nami vred veselil napredka listov, ki jih on v-ska na svojem stroju. Iskreno častilamo cb tej 25!etnici vrlemu možu, somišljeniku in sotrudnikul lj Poročil se je včeraj ob 6. uri zvečer v frančiškanski cerkvi g. Jakob Primožič, nadučitelj v Mekinjah pri Kontni: u z gdq, Elči Pirčevo iz ugledne ljubljanske rodbine, Cbilo sreče! lj Umrli co v Ljubljani: Marija Čadež, šivilja, 29 let — Anton Podboršek, posestnik, 56 let. — Marija Schv/eiger, šivilja, 44 let. — Terezija Požgai, zasebnica, 71 let. — Julijana Novak, praporščakova hči, 12 ur, — Ivana Stražišar, posestnica, 52 let. — Julija Dečman, rejenka, 6 tednov. — Josip Lulunan, zasebnik, 80 let, m * danes na sestanek 25 duhovnikov, večinoma iz zagrebške nadškofije. Navzoči niso bili ne Bosanci ue Dalmatinci in nihče iz Slovenije. Zahtevajo organizacijo duhovščine s podobnim programom kakor ga je preglasila češka duhovščina. — Kakor se zatrjuje, ti gospodje v nobenem oziru nc reprezenti-rajo duhovskega stanu. «3 if-uoi • kujiii,.'.1 i L* i? v ' Gospodarski odsek Zveze Orlov naznanja vsem našim društvom, da sc dobi v zalogi parlilura Vodnikovih pesmi »Dramilo mojim rojakom« in »Kdo rojen prihodnjih« za mešani zbor. — Ker je sedaj ravno čas za p ireditve Vodnikovih slavnosti, priporočr. > društvom, da si omislijo gori omeni • sckirice, katerih ni ravno veliko na : nolago, — Izvod stane 50 vin. Naroča se: »Gospodarski odsek Zveze Orlov«, Ljubljana, Ljudski dom. Pr ©sveta. pr Iz gledališke pisarne. V torek, dne 11. t. m. v dramskem gledališču ob 7. uri zvečer »Tugomer^ za .A-abonemcnL V opernem gledališču cb pol 8. uri zvečer •»Jcvgenij Onjegin« za C-abonemcn*. — V sredo, clne 12. t. m. ob pol 8. uri zve-čer :>Latarna« izven abonementa v o p e r- nem gledališču. Dramsko gledališče ostane ta večer zaprto. — V četrtek, dne 13. t. m. v dramskem gledališču popoldne ob pol 3. uri dijaška predstava ob znižanih cenah »Jakob Ruda« izven abonementa. — V opernem gledališču ob Sol 8. uri zvečer »Mamzelle Nitouche« za -abonement. — V petek, dne 14. t. m. v dramskem gledališču ob 7. uri zvečer »•Tugomer« za B-abonement, Operno gledališče ostane ta večer zaprto. — V soboto, dne 15. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. uri zvečer prvikrat v letošnji sezoni češka Šembrekova burka ,. ■ ulica štev. 15« izven abonementa. V opernem gleacllišču ob pol 8. uri zvečer prvikrat v letošnji sezoni Masseneto-\a opera »Manon* izven abonementa« Sborovanle slovenski notarskih kandidatov. V nedeljo, 9. t. m. se je vršil v gostilni pri Mraku izredni občni zbor »Društva slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani«. ki se je temeljito bavil z zahtevo po odstranitvi nemških uotarjev, ki izrabljajo svoje ugledno stališče v protinarod-nem iu sedaj prolidržavnem smislu in ki sede na svojih mestih kot protežiranci bivšo avstri. vlade v gmotno lu moralno škodo slovenskega notarskega naraščaja. Zborovale! so apelirali ua svoj uarod kot nosltelja državrje ideje ln moči, naj nujno izvede izčiščenje tudi v notarskih vrstah v svojem lastnem interesu. Sprejete »o bile sledeče resolucije: 1. Slovenski notarski kandtdatje, zbrani ua I. izrednem občnem zboru »Društva slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani« v nedeljo, dne 9. svečana 1919 b tem poživljamo deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani in merodajne čiuitelje, da v interesu naroda in naše nove državne tvorbe takoj odstranijo vse notarje neruske narodnosti v ozemlju SHS, ki v smi-fclu intencij nemških »Volksratov«, »Siid-marke« ln »Schulverelnov« Javno in tajno rujejo proti naši novi državi in bodo tvorili večno nevarnost in nesigurnost naših državnih mej. Vlada naj tudi uvažuje krivico, s katero je bivša avstrijska vlada sistematično zatirala slovenski notarski naraščaj in ga moralno ln gmotno uničevala, obenem na ta način umetno pospeševala raznarodovanje naših narodnih obmejnih dežel in oropala elovcnski narod njegovih organizatorjev in voditeljev. 2. Obračamo se obenem na naš slovenski del Jugoslovanskega naroda, da nas kot svoje sinove podpira v našem boju za odstranitev nemških notarjev; pri tem naj uvažuje kot nositelj državne idejo in državne oblasti svoje lastne interese, ki eo ogroženi vsled bivšega in sedanjega delovanja nemških uotarjev. Narod naj se za-veaa, da preje ne bode imel miru v svoji državi, dokler ne bodo odstranjeni drugI nameščenci nemški, tudi nemški notarju Slovenski uotar v obmejnih f raj Ih bo s svojim narodnim delom pomiril narod in izgubljeno člane sopet privedel v narodno okrilje. 3. Mi so zavedamo, da naši zahtevi po odstranitvi nemških notarjev notarski zbornici v Ljubljani iu v Celju nista naklonjeni, ker se v glavnem bojita, da bodo jjjeni člani izgubili vsled odstranitve nemških notarjev dosedanje delavce, ki so bili dosedaj primorani vsled krivičnega postopanja bivše avstrijske vlade neprimerno muogo let služiti kot pomožne konceptue moči ob borni plači, da so osiveli v tej elužbi in gmotno in moralno trpeli. Imenovana činitelja — notarska zbornica v Ljubljani ln v Celju — uaj deta zaplembo deloma tufti v poverjeništvu za pravosedie. Opozarjamo svoj narod, čigar delavni sinovi smo, na to dejstvo, da nas bodo podpiral, kadar ga bomo klicali na branik. Izjavljamo v interesu svojega naroda in v svojem interesu, da omalovaževanja teh interesov ne bomo več trpeli, da hočemo nujno postati neovirani narodni delavci, kar dosežemo lo s samostojnostjo, ki uam pritiče. To jo sedaj mogoče, ko naša vlada popravlja krivico bivše avstrijske vlade in lahko popravi tudi krivice, bi so bile prizadejane slovenskemu notarskemu naraščaju. 4. Poživljamo slovenske notarskte kandidate, da ne vstopijo v službo pri nemških notarjih, ker s tem oškodujejo narodne in naše stanovske interese. £proyi;s8dl&. a Iz seje mestnega aprovizacljskega odseka dne 7. t. m. je poročati: Amenkan-(?ke moke je dosedaj prevzela aprovizacija šele dva vagona. Razdeli se ze prihodnji teden ua karte. Moko prodaja aprovizacija za lastno ceno po 3 K 50 vin. za kilogram. Vsaka izkaznica debi četrt kilograma moke. Da bo pa izkaznica honorirana s celo kilo, dobi vsaka stranica na izkaznico ic po pol kilograma koruznega zdroba po 2 K ' 16 vin. in po četrt kilograma kaše ali ješ- ; prenja po 2 K 16 v' :, za kilogram. Izrccno , se poudarja, da vsaka :tuka kupi le tisto j blaifa. ki ie crcdciiai. a izkaznico. Ven- 1 dar, če stranka enkrat blago vzame, trgovec ni več dolžan prevzeli nazaj. -• /.' moko so velike težave. Prav lahko se zgodi, da zmanjka s.pro\izaciji v najkrajšem času bela krušna moka. Ostane potcin le še koruzna moka, iz katere je pa brez primesi pšenične ali ržene moke nemogoče peči kruh. Za slučaj, da aprovizaciji ne bo mogoče izposlovati ta primes h koruzni moki potrebno množino bele moke, se peka kruha ustavi. Namesto k-uha razdeljuje potem aprovizacija koruzo tnoko. — Aprovizacija prosi urad za prehrano, da ji nakaze vsaj za obrtnike ostnl sodov petroleja, če ga že za ostalo prebivalstvo vsled nez?do"lnih zalog ri mogoče dobili. a Mast za III, okrei. Me«tua aprovizacija bo oddajala mast »a tretji okraj na rumena nakazila za mast v torek, dne 11. t. m. pri Miihleisnu. Določen jo tale red: j dopoldne od 8. do 9. ure f.t. 1 do 300. od 9. i do 10. ure štev. 301 do 600, od 10. do 11. ure Štev. 601 clo konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. a Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddnjala mast za četrti okraj na ramena nakazila za mast v torek, dne 11. t .m. pri Miihleisnu. Določen jo ta-le red: popoldne od 2. do 3. ure štev. Ido 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 800, od 4. do 5. ure štev. 801 do konca. Stranka dobi a vsako c-oho po 40 dkg. Kilogram stauo 25 K. a Mast za zamudnike. Vse ono stranke, ki niso prišlo po mast o določenem Času, jo lahko dobe ua izkaznice za mast So v sredo, dne 12. t .m .dopoldne pri Muhleisnu. a L-ej za zamudnike. Vse one stranke, ki niso prišle po loj v določenem času, ga lahko dobo na izkaznice za mast. še v sredo, dne 12. t. m. popoldne pri Miihleisnu. a Učitelj, aprov. odbor deli v torek 11. t. m. pop. v telovadnici I. m. deš, li. šole na Ledini, Cena se je znižala za 9 kron. POSLANO.* V dnevniku »Jugoslavija* v dne 6. tebru-e.ra 1919 št, 34 me neki dbpisnik pod črko B napada, da sem kot mesar prodajal meso po 10 kron kilogram, ter kliče v njegovi bu-dalosti celc merodajno oblast na pomoč. Dopisnik si ni upal podpisati tvojega Imena, c tuui moje ime jc le označil s črko »B i, Po opisani si dovoljujem prodati s polnim Imenom sledeče pojasnilo: Res je ,da f,eui prodajal meto cd dveh kupljenih volov po 10 kron kilogram. l?cs je pa tudi, da smo bili brez mesa in kom i s i j on Miza nakup živine gosp. Fran Koleno v Mokronogu. se jc brezuspešno trudil, da li kje kupil živino po maksimalni ceni. V tem položaju sc jc g. komisijouar obrnil direktno na županstvo r. opombo, tla nikjer ne more dobili živine po maksimalni ceni za klanje, ker ie obilo prekupovalcev, ki plačujejo maksimalno ceno od 5 do 6 K ter isto ntiliolaoljajo preko meja. Koinisiio-nar je edino vedel za dva vola po 5 kron kilogram žive teže nakupne cene fer to sporoča! županstvu. Županstvo ic nakupno ceno odobrilo, dalo vole uradno tehtati, kakor tudi od zaklane živino meso._ Po občinskem uradu je bila prodajna cena določena iu po uradni ceni sem tudi to meso prodajal. Dopisnik, ki je napadel mojo osebo pod črko »B«, naj mi preskrbi pravico direktnega prostega nakupa živine, ker v tem slučaju bodem dajal tudi njemu meso pod maksimalno ceno pred vsem pa, ako bode imel pogum objaviti svoje ime, Anton Bole. mesar, posestnik in gostilničar v Mokronogu, * Uredništvo za. »Poslano« ne prevzame nikake odgovornosti. PIsm© iz 2. febr. 1919. II. V 4. št. lažnjivega »Gottscher Bote« spbt beremo calo kopico zavijanj iu laži. Rad bi opral svoje rojake pred cvetom, zato hoče utajiti krivice, kJ so jih prizadevali izvestni gospodujoči KoČavarji Slovencem, da bi tako veljali za preganjane poštenjake pred svetom. Kar je bilo krivic v »'Kočevskih pismih;« navedenih, vte imenuje »Tratsch und Klatseh« (Sploh f:e zdi ta besoda ti gospodi jako priljubljena, da jo tolikrat ponavlja). Ali eo krivico, ki so sc leta in leta godilo Slovencem v cerkvi, torej javno, tudi čenče? Ali je število pouemčenlh otrok, s katerim eo je ko-čevstvo riloma iu umetno vzdrževalo, tudi Tratsch und Klatseh? Ali eo čenče, vse krivico pri uradih? Ali so čenče, v?! osebni napadi na Slovence, L i so izvirali iz zgolj narodnega sovraštva? — Očitate nam, gospoda, da smo mi začeli boj. Ni res! Od lani cd 23. januarja ueprestano ščuvata v časopisih, ete sramotili našo slovensko duhovščino, eramotlli, četudi prikrito, našega Ckofa. In mi naj vse to mirno prenašamo, samo zato, da nas boste vi imeli za mirno Slovence ter spet zagoipodovall z bičem? Da, izkoriščati in zatirati se več ne damo, odtod tak krik in vpitje! —■ Vi sle miroljubni? Seveda, sedaj ko je vlada slovenska in so ne gre-jete več na solncu vsenemško protekcije, sedaj ee res nič več no upato nastopiti s silo proti Slovencem, pa ne, ker ete miroljubni, ampak ker se us upate in ue morete upati. Popravite stare krivico ter ne rriiadc, ajte novih, pa bi bomo v miru ' 'menili. »Blagonoklonj cnoat« priporo- • uam, ki smo od Vas doživeli toliko i ..'lou: klonjonosU! Sedaj Vam je Wllson dober, knj sto p& prej pisali ln govori1! o njem? L n krat sto se šteli k nemškemu »Herrenvolku«, danes pa hočete biti narod zase, da bi kot narod imeli pravico samo-odločcvanja, a niste narod, ampak narodna zmes, mešano pleme, umetno vzdrževano po bivši avstrijski vladi kot steber mostu do Adrije. Zavijajte kolikor Vam drago! Zagotovo vemo, da eo vsi podatki narodnega sveta, vse različne spomenice, vsi različni članki o kočevskem vprašanju, kočevska statistika, da je vse to zbrano v Parizu pri informativnem odseku. In naj lo vstane kdo izmed Nemcev, ki ima pogum kot premaganci in po zaslužeuju ponižani, potegniti se za izvanredne pravice Kočevar-jev, te peščice premagancev, vso te podatke mu bo svetovni zbor vrgel v obraz, da ba od sramu se skril, ker jo prevzel tako nehvaležno nalogo, da bi pomagal staro krivico potrditi in jih uveljaviti za prl-hodujost in sramota Vaša — oziroma Vaših voditeljev — bo Še bolj znaua — celemu svetu! Za to je poskrbljeno! Čim bolj pa boste lagali še nadalje in sumničili, toliko manj boste dobili samostojnosti, katera Vam je bila enkrat v precejšnji meri ua ponudbo, pa ste jo iz same mržnjo do Slovencev bahato zavrgli. Pričo so tu, imena teh grobokopov Vašo samostojnosti pa tudi! III. 5. febr. 1919. V noči od ?.. na S. svečana so pobili delavci iz premogovnika Sipe in precej druge steklcnine v kavarni Marck. Vsa zadeva ui še nalatičuo preiskana in znana; govori ee, da je bil povod narodnostno izzivanje. Gotovo jc le, da so to storili Slovenci, kar je Hočevarjem silno všeč, da nas bodo po raznih listih napadali in sramotili, češ, kakšen kulturen narod so Slovenci! Ml ta Izgred — vse take in podobne izgredo — najodločneje obsojamo ter zahtevamo za krivce strogo kazen brčz vsakega ozira- V tako težkih bojih živimo, pa ne morejo gotovi ljudje krotiti svojih straftij ter s tem sramotijo slovensko ime. Kajti izvestni ljudje med Kočevarji si nočejo dati dopovedati, da niso niti kočevski Slovenci, niti Slovenci sploh odgovorni za surovost posameznih elementov, ampak vsevprek vpijejo ua nas Slovence. > Zato prosimo pristojne oblasti: natančno preiščite ter strogo kaznujte krivec, bodi kdorkoli. Co je pa vse zavito in pretirano, treba pa razširjevalcem grozotnih novic Uidi temeljito zavezati jezik. M5 ue damo tvojega imena sramotiti niti od Kočevar-jev, pa tudi od f al-;ih Slovencev nc! Kočevarji žive sedaj v velikem upanju. Kuoz jim ie baje obljubil, da pride amerikanska komisija doli; ta ho upo3tu-v i!a vse v prejšnji nemški stan, vse bo spet nemško, v par dneh žo! Ze pripravljajo zastavo ter nagovarjajo ljudi, naj gotovo izobesijo frankfurtarice, da so vidi izključno nem?ki značaj mosta. Tudi de-putacije po deželi so Ze pripravljene in organizirane, da pridejo na prvi poziv v mesto, V tem upanju sedaj živi staro in mlado. Kako si to reč predstavljajo, res ne vemo. Ali mislijo, da bo amerikanska komisija toliko netaktna ter bo prišla preko narodne vlade v Ljubljani? Ali jim bo mar vlada to dovolila? Taka komisija je potrebna glede spornega ozemlja. Dobro. Koder Jo spor, treba pa ZasliŠati oba, ki sta v sporu, torej tudi nas Slovence. Potem bomo pa tudi mi govorili, pa jasno! Ako bi pa komisija poslušala samo Koče-varje, bomo protestirali in še kako! In komisija definitivnega itak ne more nič skleniti, temveč samo ugotoviti dejstva, na licu mesta, odločitev pa je — v Parizu! Od tam Kočevarji preveč Upajo. — Kaj pa, če je knez »svoje ljudstvo« malo potegnil? Ali jih jo pa morebiti nahujskal? Nič. ne vemo, le samo to, da so Kočevarji od knezovega obiska sem vsi drugi, polni veselja, pa da se javno upirajo novim šolskim odredbam! To jim je nekaj groznega: da bi se njih deca morala učiti slo-veusko (kratkovidne^!, saj bodo slovenščino prav krvTCvo potrebovali!) ter da morajo slovenski otroci v slovenske šole. Tisti agitatorji, ki prigovarjajo slovenskim staršem, naj dado otroke v nemško šolo, so prav zelo nevedni ter drugo zapeljujejo k nepostavnostim. Slovenci morajo svoje otroke dati v slovenske šole, tam se pa, če starši hočejo, lahko tudi nemško uče. A slovenskih otrok uo boste več silili v nemške šole ter tako umetno množili svoje Število, to Je minulo, ln vam ne pomaga noben odpor, noben knez in nobena amerikanska komisija, ki Je bržčas samo v vaših glavah! Pa naj le pride, se nič ne bojimo, tudi ml Slovenci smo dobro pripravljen!, resnice se nam. res ni bati, pač pa lzvestnim Kočevarjem, ki neusmiljeno jadlkujejo, ker je »Slovenec« povzel v celotnem pregledu vso grehe, ki so Jih tekom let zagrešili Kočevarji nad Slovenci. Čo se tega bojo v listih, se jim Je tega ba(i tudi pred amorikansko komisijo, ki — če prid« — gotoio ue bo ravnala po kočevskem receptu: Nemcc sme vse, Slo, venec pa nič, niti braniti se. Tudi tam bomo govorili jasno, odločno, brez ovinkov*, — Svetujemo vam pa v lastnem Interesu, ue prirejajte kakih demonstraciji S tem bi izgubili čo tisto malo »Impatij, ki Jih imate tu ln tam. Pametni Kočevarji, pomirite Vaše sršene! , Blazne novice. r Tajni blnb moskovskih Sornallstov, Iz početka so ruski turnalisti domnevali« da hočejo boljševiki earno začasno zatretl tisk. Na Ruskem niso mogli razumeti, da bo stranka, koje glasnik ln vodnik Trockl je tako strastno deloval za svobodo tiska, mogla, unfi.ili tisk kakor hitro bi prišla na krmil A'i U tnalu se je pokazalo, da bolj« ševiki v i: i trii brezobzirno zatirajo $vo* bodu o cd o. Vsa pisma so bila podvr-t Žeua c : i renzurt ln vsa prejšnja časopisje. jo uudomestil boljševlški tisk. Bolj-to\aki to tudi etrogo zasledovali prizadet vanje časnikarjev, ki s o organizirali nekaka ustua sporočila: brali so po kavarnah občinstvu, najvažnejše novice »veta. Ko so pa novinarji spoznali, da Jim kani j o boljševiki enkrat za zmeraj usta zamaSlti, so ustanovili tajni klub. Sobe Mansardo-vega stanovanja so vsak večer napolnili žurnallsti, ki so ob čašlcl Čaja premišljevali, kako bi vendar mogli izvrševati svoje dolžnosti uapram občinstvu. Dopisnik »Nicuvve RotterdaniEchen Courantu«, ki je imel priliko prisostvovati Ehodom tajnega kluba, pravi, da eo bile vedno debate o soodgovornosti žurnalistov. Konservativni in liberalni Surnaiistl so trdili, da ao že naprej vedeli, da ruski uarod doslej še ni zrel za svobodo in da se mora šs dolgo učiti, preden pride do tega, da se bo eara vladal. Očitali eo demokratičnim žuraali-i stoin, da eo mnogo zakrivili današnje razmere, ker so propagirali idealo, katerih doslej ni bilo mogoče uresničiti Ampak vedeti in znati bi morali, da narod ni politično zvel za demokracijo. Demokratični žurnaiisti pa c-o povsem drugih nazorov, ter očitajo konservativcem in liberalcem, da ne razumejo revolucije, ker niso ume-vali, da ljudstvo potrcbuJu miru, svoboda ln kruha. Namesto, da bi te zahteve kar najhuje Izpolnili, so odlašali tako dolgoj da so prijeli za krmilo boljševiki in — nastale eo dauašrje grocn Narodni Listi« — o boljše« vizum na Ruskem. O velikem večeru smo govorili žo na drugem mestu našega lista, tu hočemo navesti samo nekaj podatkov boljševiSkega gospodarstva. Dasi ima rm eki kmet še danes tolike zalege žita, da bi zadostovale Rusom za celo leto, torej danes dolgo po žetvi, vendar umirajo Ijudj« po mestih od lakote. Muzlki ne dajo pray ničesar, ker jih jo boljševiška grozovlada, ustrašila hi omamila. V mcsecu oktobru ja stal funt moke ali kruha v 1'etrogradu iu v Moskvi 20 rabljev (48 K), a funt konjskega mesa 140 K našega denarja. Bil vam jo bolesten pogled na izstradane ženske, ki so nosile iz občinskih prodajalnic peščico črnega ovsa v času, ko ni bilo ua moko ne kruha. Ko jo Lenin videl, da bo z državnim monopolom moko in kruha ljudi v istini umoril, je dovolil, da so s! meščanje nosili s kmetov za vaako oseba svojo družino poldrugi pud (pud = 17 kg) žita. Ali zdaj šele ao je začelo pravo ode-i rutitvo. Doslej je stal pud 25 rublje?, a potom je poskočil na 400—500 rabljev. Mu-žiki imajo denarja kakor smeti. Nekje ga nalagajo na jako originalen način. Zvite bankovce polagajo v steklenico, jih zalijejo z voskom ali maslom pa zakopljejo v zemljo. Steklcnice eo torej po vaseh f veliki veljavi. Mužik, kateri ima daleč na pošto ali zcicznico, zamenja pud pšenice za peščico cigaret, a za denar pa no, niti ze. tisočak no. Sam ne ve, kaj 2 njim, ker se tam za denar danes ničesar ne dobi. O brezglavnosti bolj še viko v priča dejstvo, da leži v Kijevu v državnih skladiščih za 6 milijard platna, a ccli štab uradnikov, ki so tamkaj zaposleni, ni v stanu, da bi platno porazdelil mod uapolnage ljudi, ki lazijo po ulicah. Vsled pomanjkanja sirovin — tudi delo boljševikov —« eo morali ustaviti delo vse predilnice in tkalnice v kljevski guberniji in namah jo bilo 270 tisoč delavcev brez dela ln je-la. Da se niso delavci vzdignili proti Leninu, jim Je moral nakazati trimesečno plačo, in sicer 2o rabljev na dan. Denarja ul bilo, zato so morali natisniti za 270 tisoč delavcev - bankovcev. — Kvo ti, tako gospodarijo boljševiki v trikrat nesrečni Rusiji . . i r Karel Larsoo, znani švedski slikar, je umrl le dni. Zadela ga je kap v veselem trenutku sredi svojih dragih, Seslinžestde-setlelni starec je umrl s smehljajem na ustnicah, tako kakor je preživel celo svoja srečno življenje. — Larson je stal na čelu moderne slikarske šole na Švedskem. Študiral j« v Parizu, kar dovolj ia^oo priSaio prva njegova dela v Gotbenburgskem muzeju. Pozneje se je otresel tujega vpliva ter je šel svojo pot, ' r Laška ljubeznivost b olika. Neki duhovnik, ki se je mudil v Jugoslaviji, se j^ hotel vrniti na svoje službeno mesto v zasedenem ozemlju. V Logatcu pri kontroli ga pa »signor tenente« prav po pasje z besedo »marš« nažene nazaj. Le tako naprej, gospodje Italijani! Pridobili si boste na ta način veliko simpatij pri našem ljudstvu za svoje aspiracije. r< Italijani v Dalmaciji. Pomanjkanje j« v Rogoznici veliko, zlasti med italijanskim vojaštvom. Angleške zastave, ki so se vile v mestu, so italijanski vojaki odstranili. Italijanske oblasti so pozvale te dni vse redarje, naj zaprisežejo, kar pa so odklonili. Poveljnik mestne posadke je pozval k sebi kaplana Josipa Krnica ter mu zapreti!, da ga bo •matral odgovornega za vsako stvar, ki se bo zgodila v mestu in ki mu ne bo pogodi. r O čem se govori v Parizu. Pred nekaj dnevi se je vršil v Veliki Operi v Parizu p;rvi abonentni koncert, kar se je vnela svetovna vojska. Ti večeri so bili prva privlačna sila največje pariške gospode. Dapisnik »Figara« pravi, da je bila to prva slavnost elegance po vojski. Od predvojnega večera se je rečena slavnost odlikovala s tem, da so se menjavale med fraki in krasnimi toaletami dam si rn. r* modre ter sivorjavo vojaške bojne uniforme. Isti dan je zbudil aviatik Vedrime pariško pozornost s tem, da je pristal na strehi neke hiše. Predrzni aviatik, o katerem prihajajo zdaj podrobna poročila, je zletel na izpodbudek Lafayetove galerije, ki je razpisala nagrado 25.000 frankov zra-koplovcu, ki bo prvi pristal na ploščati strehi njene hiše. Fotografi, kino-opera-terji, časniški dopisniki so že zjutraj ob 6. uri zasedli kupole palače Societe Generale, od koder so imeli imeniten pregled. Dasi je bila gosta megla, vendar se je drznil Vedrine zleteli, Težkoče, pristati na ploskvi strehe, dolge 28 m in široke 2 ra, so se zdelo nepremagljive in zvedavo občinstvo je strmelo s strahom v aviatika ter se je balo za njegovo življenje. Streho obdaja krog in krog kameni ta meter visoka belustrada. Na ozki strani so podrli nekaj kamenitih stebričev, d-i bi oinogoč.li zra-koplovcu prileteti na streho, la Vedrin« je srečno pristal. Skfjčii je iaiino iz sedeža, [nistopil k belustradi ir s čepico ptvdrav-jal ogromna množice občinstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Vedrine jc dobil 25.000 frankov, ali takoj jc moral plačati 16 frankov globo, ki mu jih jo odmerila policija, ker je pristau na streho policijslua prepovedan. Kakor poročajo pariški listi, namerava Vedrine ta teden v 2-1 urah prileteti razdaljo med Parizom in Rimom in zopet nazaj. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za post in praznik sv. Jožefa sledeče skladbe in zbirke sv. na-pevovi Hribar p. Anjgeliks' postni in velikonočni na-pevi za m^šan zbor, pari. K 3.—, glasovi po 80 vinarjev. Kimovcc dr, Franc. Ribaj Reuatus. Zbirka ob- isetfa poiejf drugih tiapsvov tudi več postnih in en križev pot 'star Riharjev napey, kateri je pri nas najbolj v rabi) za mešan zbor. Part. K 4.50, tilasovi po 60 vinarjev. Sattaer p. Hugolin: postne pesmi za mešan zbor. 1'ait. K 2.30. glasovi po 60 vin, Prcmr! Stanislav*. Slava sv. Križu. 5 postnih napevov. za mešat), zbor. Part. 1 krono. Sicherl Josipi postne in misijonske pesmi za mešan in moški zbor. Obsega več Riharjc-vih, Vavknovih, Dolinai-jevih in drugih har-moniziranih nanevov. V tej zbirki se nahaja tudi po vsem Slovenskem znaua I.evični-kova pesem ».Večerja zadnja ic minula/, — Part. K 3.50, glasovi po 60 vinarjev. Chloudov/ski dr. A nt. Sancto Joseoh, invoka- cija za mešan zbor, eolo in orgle. Najpri-kladnejši molet kot vložek za ofertorij ža praznik sv. Jožefa. Part. 90 vin., glasovi po> 20 vinarjev, Feriančič Franc: Litanije sv. Jožefa. Partija 50 vinarjev. Sicherl Josio: Litanije sv. Jožefa. Part. 40 v. Focster Ant.s Cantica saera za moški zbor, III. de'. K 3.60. Grtun Ant.: Cerkvena pesmarica za ženske ali moške zbore, 3 krone. Vem! s*? d« — Vozni red osebnih in mešanih vlakov na progah ravnateljstva državnih železnic SHS v Ljubljani. Proga Trbiž—Jcsenice. Odhodi iz Trbiža ob 8. uri 6 minut dopoldne in 6, uri 21 minut popoldne; prihodi na Jesenice ob 9, uri 20 minut dopoldne in 7. uri 35 minut popoldne; odhodi iz Jesenic ob 10. uri 30 minut dopoldne in 10. uri 5 minut ponoči; prihodi v Trbiž ob 11, uri 45 minut dopoldne in "11. uri 20 minut ponoči. Pro;: i Jcsenice—Bistrica—Bohinjsko jc:;cro. Odhodi iz Jesenic ob 10. uri 35 minut dopoldne in 10. uri 10 minut ponoči; prihodi v Bistrico — Bohinjsko jezero ob U . uri 34 minut dopoldne in 11. uri 9 minut ponoči; odhodi iz Bistricc—Bohinjsko jezero ob 8, uri 6 minut dopoldne in 6, uri 36 minut popoldne; prihodi na Jesenice ob 9. uri 15 minut dopoldne in 7. uri 45 minut zvečer, Proga Jcjenice—Ljubljana glavni kolodvor. Odhodi iz Jesenic ob 5. uri 19 minut dop., 10. uri 20 minut dop. in 8."uri 22 minut zv.; prihodi v Ljubljano glavni kolodvor ob 7, uri 36 minut dop,, 12. uri 40 minut pop. in 10. uri 46 minut ponoči; odhodi iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6. uri 57 minut dop., 11. url 54 minul dop. in 6. uri 45 minut pop.; prihodi na Jesenice ob 9. uri 30 minut dop., 2. uri 31 minut pop. in 9. uri ,18 minut ponoči. Fropa Kronj—Tržič. Odhodi iz Kranja Ob 8. uri 15 min. cioooldne, ob 1, uri 5 minut pop. in cb 8. uri 25 minut ponoči; prihodi v Tržič ob 9, uri 12 minut dopoldne, ob 1. uri 59 minut pop, in 9. uri 19 minut ponoči; odhodi iz Tržiča cb 5. uri 3t minut dopoldne, ob 9. uri 30 minut dopoldne in ob 6. uri 30 minut popoldne; prihodi v Kranj ob 6. uri 18 minut dop., ob 10. uri 16 minut dopoldne in ob 7. uri 19 minut pop, Proga Ljubljena držav. koL—Kamnik. Odhodi iz Ljubljane državni kol, ob 7. uri 48 minut dop., ob 3. uri 10 minut pop. in ob 7. uri 30 minut zv.; prihodi v Kimnik ob 9. uri 2 minuli dop.. ob 4. uri 34 minut pop. in ob 8. uri. 45 minut zvečer; odhodi iz Kamnika ob 5. uri 28 minut dop., 12. uri opoldne in ob 5. uri 5 minut pop.; prihodi v Ljubljano državni kol. ob 6. uri 44 minut doD., 1. uri 18 minut pop. in ob 6. Uri 26 minut oopoldnc. Progn Ljubljani glavni kol.—Novo mesto--~Bubnjarci—Kočevje. Odhodi iz Ljub- ljane gl. kol. ob 8, uri dop. in 7. uri 4 min. pop.; prihod v Novo mesto ob 10. uri 55 minut dop. in 9. uri 58 minut ponoči; prihodi v Bubnjarcih ob 1. uri 16 minut pop. in 12. uri 8 minut ponoči; prihodi v Kočevje ob 11/uri 11 minul dop. in 10. uri 16 minut ponoči; odhodi iz Kočevja ob 5. uri 50 minut dop. in 5. uri 46 minul pop.; odhodi iz Bubnjarccv ob 3. uri 53 minut zjutraj in 3. uri 50 minut pop.; odhodi iz Novega mesta ob 6. uri 3 minute dop. in 6. uri 2 minute pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 59 minut dop. in 9. ur: 3 minute ponoči. Na delni progi Trebnje-Novo mesto odhod iz Trebnjega ob 6. uri 42 minut dop., prihod v Novo mesto, ob 7. uri lo minut dop.; odhod iz Novega mesta ob 9. uri 16 minut dop., prihod v Trebnje ob uri 50 minut dop. P!or:a Ticbn;'.' —Št. Janž na Dol. Odhodi iz Trebnjega ob 10. uri 30 minut dop, in uri 33 minut ponoči, prihod v Št. Janž na Do!, cb 11. uri 28 minut dop, in 10. uri 31 minut ponoči; odhodi iz Št. Janža na Dol. ob 5. uri 28 minut dop, in 4. uri 59 minut pop.; prihodi v Trebnje ob 6. uri 32 minut dop. in 6. uri 25 minut,pop, 1 Proga Novo rr.es'o—Straža—Toplice. Odhodi iz Novega mesta ob 11. uri 12 min. dop., 4, uri pop. in 10, uri 10 minut ponoči; prihodi v Stražo—Toplice ob 11. uri 30 minut dop., 4. uri 18 minut pop. in 10. uri 28 minut ponoči; 'cdhodi iz Straže—Toplic ob 5. uri 27 minul dop., 11. uri 52 minut dop, in 5. uri 20 minut pop.; prihodi v Novo i mesto -ob 5. uri 45 minut zjutraj, 12. uri ; 10 minut pop. in 5. uri 38 minut pop. Proga Spodnji Dravograd—Velenje— Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob S. uri 41 minut dop. in 5. uri 23 minut pop.; ; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 minut dop, i in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5. uri 29 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut dop. in 9. uri 15 miniit ponoči; odhodi iz Celja ob 7, uri 44 minut dop. in t. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje cb 9. uri 13 minut dop, in 4. uri 22 minut pop.; odhodi iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4'. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 minut dop, in 7. uri 56 minut zvečer. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predobra soproga oairoma "mama, stara mama in teta, gospa IVRMKR BRINŠEK po mukepolnem Sivljenju za večno z&tisnlla oči.-Trnovo prt Ilirski Bistrici, dno 7. februarja 1919. Globoko žalujoči ostali. A 87/18. nesrem Mu Pri okrajnem sodišču v Konjicah in sicer sa licu mesta v Zrečah-LuSbcrg so po 'prošnji lastnikov dedičev Josipa Pre-skerja iz Zreč-LuSberg na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine za katere ao se ustanovile prisUvljene izklicne cone in aicer vL St. 25 k. o. LuSberg t. j. hiša St. r Zrcčah-Luiberg z obširnimi gospodarskimi poslopji, kozolcem, shrambo z* vozove in kurnikom, svinjakom, pisarno na lesnem skladišču, poslopjem za trgovino z mešanim blagom, leseno žago a 6 HP z mlinom, kovačijo na vodno moč, mlinom za čreslo in tozadevnim poslopjem, za katero so je ustanovila izklicna cena v znesku 77.897 K i>5 v, zaokroženo ?aooo K. Dražba se bo v rži: a dua 17. februarja 1919 v MMtitaii na licu mesta ob pol 10. uri dopoldne. Ponudba pod izklicno ceno so ne (prejmejo. Na posestvu zavarovanim upmkoirj ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno, Dražbeno izkupiio je položiti ua roke sodnega komisarja odnosmo na sodišču. Dražbeno pogoje jo mogočo vpogle-dati pri okrajnem sodišču v Konjicah in na dan dražbe na licu mesta. V hiti se je izvrševala in se bo še lahko gostilniška obrt, trgovina z uie-Sanim blagom, vsa poslopja ht pritikline stavbe so prirejene za lesno trgovino. Vse posestvo fe lepo urondirano. Leži le ičlo poidrugo uro oddaljeno od Konjic, okalna železnica se v kratkem spelje prav do Zreč. Po zemljišču se proda tudi trgovinska zaloga raznega blaga, inventar na temljiSču, sobna oprava, qrodje, posoda, vino, moSt in žganje, par konj, govedo, kočije, sani, vozovi. Okrajno sodišče Konjice SHS, odd. I., dna 12. jan. 1919. I Po naročilu osrednjega urada za vse montenistične obrata SHS v Ljubi)., razpisuje podpisano rudarsko oskrbni-štvo Zobukovca, pogodbeni prevzem Bradnie izkladak p ptajalHča industrijske zeleznlco za premogi na železn.čui postaji ŽSaloo pri Celju, z istim zvezanega nasipa in žeiozobeton-skega prevoznega mostu, kakor tudi posip celo 4*/, km dolgo železnične proge Zabukovca - Žale» z gramozom. Radi potrebnih informacij, oziroma sploSnega načrta o načinu izvrSbe gradnje ter tlorisa za omenjeno postajališče, se vabijo interesirani stavbni podjetniki, da isto zahtevajo pismeno ali osebna pri podpisanem rudarskem oskrbništvu. Rudarsko oskrtraištvo SOS Zabita dne 7. svečana 1919. 1001 zanesljivega nfnafa sprej-ali krepkega lititiiEtjU me po dogovoru. Miliael 1'erbovc, Radeče pii Zornem mostu. TJlFhinfl Potrebujem sa IO konjakih lUlliiuU sil, 2-20 m vodnega padca, do 1001 vodo. Janez Vrtuifc, Slanjec p. itomonila. 988 Vozitek oii Ko eseii ts^r (doppolponi) se KUPI. Pismene ponudbe ua upravo ^Slovenca" pod šifro Voziček 987. mM dekle EUffH kaki boljši družini v Ljubljani ali v Zagrebu kuhailci v pomoč. Naslov pove uprava iegu iista pod Štev. iuio Mrl TRlSai 80 lzlu dams-i čevlji Iz si-nU.aUUUj vega usnja St. ?9. Poizvo -lahko od 8. do 10. uro dopoldao. Kj povo uprava lista tod -t. 99J. Oii-alnl Sllpfti dobro ohranjen in sii-riJUini sUoluica za kopirauje su kopi. Ponudbe t>& upravo Slovenca pod šifro »Pisalni stroja 9S0. Kontorisf infa z daljiio prakso, stenotipistlnia, slo-vensfcegu in nemškega jezika popolnoma zmožna, se aa tovarniško podjetje iSCa. -- Reflektantinje, ki so poleg tega tudi hrvaščine vešče, imajo prednost. Ponudbe naj se oddajo pri upravi liuta pod šifro ,'l'akuišnii nastop' 963. IKo Zli Krnili živ ei po l K kilogram ima na prodaj trgoviim S semeni hever čc^omp. (jjobijana. "v* . letnikov 1917 iu 1918 je ,„ . InlO naprodaj. Naslov pove 1: ta DOd šifro Vino P?i Prodam nekaj. P° lastni coni, metrov pijld«- U katero mi ostaja od poročno oprave. 1'riaSka cosla št. 43, i. nadstr. levo od 9. do 11. ure dopoldue. m, •Rl .vzame v najem poštena vdova z lastno koiiccsijo v Ljubi anL Odgo vor pod šifro Fracsl 1033 na upravništvo tega lista. imm grešil tkS^fS 2 leti je službovala pri stavbnem podjetju, zmožna slov. nemšč. italijanščine v govoru i:i pisavi,, strojepisja in knjigovodstva išče pisarniškega mo"ta. Ponudbe jmd „zaaebna uradnica 992" na upravo lista. Mmu trfrt Mm nož star 3t> let, bivii raS. podčastnik z nekaj tisoč kronami kavciie, išče me^ta v kakem večvem trgovskem ali industrijskem podietju v »Jugoslaviji", kot trgovski potnik ali elOadifFar. Cenjene ponudbo j od , Potnik ali s!stadl-ščar4' na anobčno pisaruo A. MuJo;ič, Ljubljana, Kongresni trg 3. I. nadstr. Siarelovo sušno zpiiis ^pim. Ponudbe na dr. žerko, Jugoslovanska bolnica V-'2I Kupi se žo a Predali za manjšo rahliena ullJ-.iJi^I špecerijsko trgovino ia mJza (pult) z navedbo Števila predalov in ceno. Istotam so kupi decimalna talilnica do 200 kg. Ponudbe prejem i*. Mlinaric, Sevnica ob f'.-.vi iumes t nc>v, primeren za že-1 le/.ničrtrjo, mesarje in J druge, sa proda, Kongresni lig stev. 3, II. Badiir. ijfiji^l -j za spalno sobo \z orehove-! 6111-51' U ga !eau, so zaradi preselitve ugodno proda. Vpraša sa v trgovini tri škofa", Ljubljana, Pred škofijo 3. k trem otroiiom, kateru bi tfiSM/K ujšl znala tudi šivati in ni pre mlacla so sprejme. Plača po dogovoru. Vcc bc izve v gostimi pri itaci, Sj-atl, Siika pil lijublianf. UpasTa pa • voziček, dol>ro ohranjen, aidUU du, 10 1 ftrnežo, lOOkg krom-pirja in sodček, ki drži 1C01. Naslov pove uprava lista pod štev. 1015, OrjStp^on 7' 18 ploifiam', dohro olira-iiiSSUlSuIi njoa so takoj proda. Cena no dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod Številko 1012. f}?!'«?/« Ztt gospodo in otroke, Mil!]!?, OlliBaB PERILO za otroke ter čevlje se proda v Spod i5',y'i!; i*r. Josipa ul. št. 15't, Ii nadstrojije, ievo. S;V n cn MaTSflP za žapniščo na deželi, litij Zv lilO^vL star 13 do 50 let,. -.,'as'ov pove uprava lista pod št 1325 (alto priložena znamka za odgovor). Cjjig to čU*iiUU ol^lijijiij.iij 2 alt 3 sobo iti kuhimo. Lahko dii naslov podobnega stanovanja iu posebne meh iovane sobe v Gradcu. Posredovalcu primerna nagrada. Ponudbe na upravo tega lista pod Onavai urednik S9j. z vložki 40 cm vi-v)l3lima 3!lllii li so'.a, 129 cm dolga in 60 cm široka ter braslova ni;za — stforaj nova je naprodaj pri J. i kcIo« Len, Novomes o si. 112. JJijf. znamko PilČBUS, majhna so k Lu* proda. Kje pove upra,vniitvo Slovenca pod štev. 93ii. 53 z dobrimi spričevali, ki bi šla z rnaio slovensko rod- Laceno o]|er*roda,ftyv6,al mao- Istotam 1/nln izvrstno ilvIU žini po zmerui coni. — francoske znamke. — Ponudbe pod kolo 931. Mlad trgovski m^m f ss trgovini alt kot potnik. Naslov pove uprava Slovenca pod St 8»8. lovna m paHišlvfl, pri Baikaun, Dunajska cesta, dno 13. t. !E o'i 10- »rl ilonoidnu. m\\} romorisKi eenar kurzu zavarovatna agentuia na Me«t-uam trna 2S. I. nadsiz. blno v Belgrad, se išče proti dobremu plačilu. Zglusiti -ejov Liubljuui, Pro-žakova nilca št. Ib, pritlič.e levo, do 10. uro dopoldne. KeMi DcmoiDSk slov pove uprava lista pod štev. 9j9 jc 10 kg mila „DOR" » ® K 'M-- pofiiljiiin po povzetju poštnine prosto ter franko isahojček. Pri odjemu več originalnih zabojev popust. - Daljo nudim tudi večjo množino ^elo dobrega msšdob-aeuam.l-itor nad iOOal hiastov.b sodov Tvrdka A. KUbLAN, Ljubljano, Karlovska cesta it 15. m* Opr. St. P. 17-1 ue Na predlog dediCcv po J02FF0 HOFIjRLF, bivšem urarju i z Kočev a; vrši se po .porlpf-ianem sodišču dne 12. foSiraatjn 1919 iu po potrebi tudi prihodnji d>m, vsakokrat od 9. ui-e ovo uprava „Slovouca". Soti . . (i :Jn 6rta iti šo nekaj dru-iikOlUi ti..lO.;V, go obleko so proda v Ljub!}. Giida št:a stolba št. 3. U. nad, Psi/n n^fTir;".*]'"!.'! ZU več i a dela sjiroj. i!JUl(JjiilaU mo takoj A. čobuJJ, Jesetiico Gorenjsko. ŽFvSo poselilo tura na .i-estneiia iryu 23, l. nodslr. vk za eno osebo 4 K. Po v>oiti 5 K poštnine prosto. — Prodaja m ruzpoiilja lekarna Trnk6cry t Liubljani, zraven rotovža. 1212 Kapajom suhe gobe ln dobre vreče. Prodajala Uiremo ze čevlje v kovinastib dozah. 1/2 doze po >i 15-—, >/i doze po K 28-— za tucat, čevlji z lesenimi in uspjatimi podplati, tržne torbice itd. — Izvrstno letošnjo in lansko vino in razno M. Kant, Kranj, $!i¥©W§t® razpošilja po zelo nizki ceni vsako množino tvrdka M. Omahen, Višnjegorn. III Naznanilo. Podpisana vljudno Javljata slavnemu občinstvu, da otvorita dne 15. cvcficma 1919 Zobdo prvovrstno mile iz Jugoslovanske tvornice za, mila in pralni prašek v 6p. Šiški so dobi na drobno v specerijski trgoviui Janko Stopica, LJubljana, Sodna ulica, po razglašenih cenah. Istotam naj se na-slovljajo poštna naroČila. Preskrbite s« pravočasno e tem nripoznano dobrim in cenim milom, dokler zaloga. Proda se pol ure od kolodvora Videni-Krško oddaljen, dobro obdelan, velik z lepo enonadstropno hišo in opremljeno kletjo. Kraj iu hiša nudita obenem krasno letovišče. Natančnejša pojasnila daje Slvinozdravnik GRAF, DEUTSCH-LANDSBERG, NEMŠKA - AVSTRIJA. t 8—10 sobami, velikim vrtom in čo le raožno, s pripadajočim poljem in travniki, se želi kopiti proti plačilu v gotovini eveat se vzame v najem na Bleda ali v okolici Novega mesta Cen j, ponudbe pod S. C. 27/934 na upravo lista. » Tnurni! je znamka naj-finejega jedrn sitega prešanega mila kosi k 500grarnc v Kdor se želi seznaniti c razmerami v losisi naj se naroči na dnevnik Jugoslavija Sarajevo, čukovlča uL 7, Naročite ga za mesec dni (K 4*50) in uverjeni smo, da ga boste naročili tudi nadalje. (Polovico leta stane K 27-- celo leto K54 -. V Ljubljani morete dobiti časopis v trafiki gospo Zalite Sevcr-jeve. Za oslabele vsled starosti, nroti slabostim v želodcu in proti izguiu telesne moči ja stari vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dve polliterski steklenici franko z zaboj čkom vred za 60 K Benedikt Hertl, (jraščak na gtaSčinl Galfč pri Konjicah, Štajersko. 122 Ztvo apno, portlanc!« cenjen?, zt«Mo opeko v celih vagonih dobavlja uujccneje Valentin UrbančSč, DuhMona, 1 ran^evo nabrežje t. Samo tako dolgo, dokler je blago v zalogi! Zimsko blago, kakor na primer; moške nogavice, zapestnice, zimske čepice, pasovi (LeibblndenJ, ženski jopiči brez in 7. rokavi, raoSUt Jopiči in volneni otroCjl jopiči sc po posebno nizkih cenah oddajo. 1 športna tiiša llIRA, Mšriiier sls?. 75. fora!? MmIvsUj \m) v Karlta "Istočasno zagotavljata vsem cenjenim gostom postreči le vedno ss najboljšo kuhinjo iu prvovrstnimi vlm, tako tudi lo % vedno snažnimi hotelskimi sobarui. Blagovoljnega obiska tor naklonjenosti proseč, bllježita odličnim epoStovanjem Ciril tn Resi Tretnik. ve; m,^™«^: sedniuki, Wurd und Locks „UrdversaI bjatruktor" iu druge angleške in nemško knjige tor „Leksikonu (stara izd.). Istotam irvrstna srebrna žepna ura z verižico. Več- pove upravništvo Slov. p ud št, 927. m okoli 30 vagonov, je naprodaj. Ciril SSagoro, Suuja, Hrvatsko. 9 C Mar % £jubljana (c) Molfvva ulica št \3 457 se ne bode vršila (in« 13. t. m. nekoliko POSUCfl?, bodep^a. vočasno objavilo po časopisih. apognleaega pohlžtva aii poslopje, ki bi bilo pripravno z g. tovarno ua vodno moč. Ponudbe ns I. hrv. stoiaisko i tapeta isko zadrugo v Zagrebu, V ho?a?!a na Boiilnjskl Bistrit! se prodajo: pe^t in sicer železno in lončene, acetileiiskl'aparat, tramovi, kloseli, straniščne cevi, avtomatični klavir, prazne steklenico in podobno. Jedilno Innone tropine, aselaseo krmo ea konje priporoma oljarna Huler & Co. d. z o. z., Hodycdc. Vsled sklepa z duo 8. sveama 19t9 opr. stev. A I 12G-11M) se prodajo v za-puščino po gospej VHU Pajk spadpjočl predmeti dne 13. svečana. 1919 in Da-sledaje dni vsakikrat dopoidn« ob 9 uri v lijnbljasi, Oana]ska cesta 17 na jijvni dražbi: razno pohištvo, perilo, obleka, 1 glasovir, kuhinjska in namizna posoda, jedilno orodje, srebrnina in zlatnino. Reči se smejo ogledati due 13. svečana 1910 med 0. in pol 10. uro dopoldne v zgoraj oznarr.eujeni bišl št, 17. Okrajno sodišče SHS v Ljubljani, od J. V., dne 10. svečana 1919. popolnoma samostojna popolnoma ve- $Hfl) 2Ca vsek v t0 ulSllJ stroko spadajo- čih del, kakor: visoks napetost, inoC, svetloba in. slabi tok, želita pre» membe mesta. Cenj. ponudbe pod »ELEKTROMONTERJ71* na anen- Cno pisarno iil. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3 ,1. odstranijo pomangkanle fiulll j^amizne svetilke, stropne svetilke, svetilke za hleve, jame in signaliziranje, kakor tudi svetilke za dom in delavnice. £e na debelo! JCcndk gero, Sunaj XV., jftsriahiijerstr. m. * f"i *** V * i.rMii~>ii|)-iL«'nJ"mi~»ni,"Li»iii.f'jir~