Telefon št. 74.
JPosamna številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 B n četrt , , 6 , 60 , mesec „ 2 „ 20 ,
VupravnlStvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - , četrt , , 5 , - „ mesec „ 1 „ 70 „
Za p o 3 i lj a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narofinlno in Inaarats sprejema upravništvo t
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopial se ne vračajo,
nefrankovRDa pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
lihajavaakdah.izvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 75.
V Ljubljani, v četrtek 3. aprila 1902.
Letnik XXX.
Leonova oporoka.
Sveti oče Leon XIII. je izdal okrožnico, v kateri obširno in natančno popisuje rane naSe dobe, vse njene javne bolezni, ki jo tarejo, vse krivice, s katerimi preganja iz-kvarjeni svet božjo ustanovo katol. cerkve, vso lažnivost, b katero ae bori proti njej napačna znanost in krivična strast. To pismo je ginljivo posebno zato, ker ga papež aam imenuje avojo »oporoko«.
Najprej se obrača av. oče v besedah vroče molitve do večnega očeta v nebesih, ki ga je po svoji skrivnostni previdnosti ohranil do tako visoke starosti, in zahvaljuje Škofe za vse izraze srčne udanosti.
Nato daje vsem resen opomin k slogi:
»Ako je kdaj bilo potrebno, da vse hierarhične Btopinje cerkve v medsebojni ljubezni in z največjo skrbnostjo čuvajo v popolni enakosti misli in teženj, tako da so vsi le eno srce in ena duša, — je to v sedanjem času najbolj potrebno. Saj resnično, kdo ne ve, kako obširno zasnovana zarota sovražnih sil se trudi, da bi razdrla veliko delo Jezusa Kristusa, s tem, da z brezmejno trdovratnostjo izkuša podreti v intelektualnem redu zaklad nebeških naukov, v nravstvenem redu pa najsvetejše in najkoristnejše naprave! A vi sami vidite jasno vse to vsak dan, saj ste nam že tolikokrat razodevali svoje bridkosti in skrbi in se pritoževali nad neštevilnimi predsodki, napačnimi sistemi in zmotami, ki se brez ovir razširjajo med množicami. Koliko izkušnjav delajo dan na dan vernikom. S kolikimi ovirami izkušajo povsod oslabiti blagodejno delovanje katol. cerkve, da bi jo, če bi bilo le mogoče, čisto uničili 1 In da bi cerkev poleg škode imela tudi sramoto, pa isti cerkvi mečejo v obraz obtožbo, da ne more dobiti nazaj svoje stare moči, da ne more ukrotiti viharnih strasti, ki groze, da vse razdero in uničijo*.
Za tem uvodom, ki v kratkih besedah tako jedrnato popisuje naše resnično stanje, pa sledi papeževa oporoka. To je modro-slovno-zgodovinska razprava o kulturnem razvoju zadnjih stoletij, polna krasnih in duhovitih misli.
Najvažnejše odstavke priobčimo v prihodnjih številkah.
f Vodja nemškega centra dr. Lieber.
V svojem rodnem mestu Kamberg je zadnji dan minulega meseca umrl mož, ob katerega odprtem grobu žaluje vsa katol. Nemčija, naslednik nepozabnega ustanovi-telja katoliškega centra dr. Windhorsta, dr. Lieber, čegar zasluge na katoliško po-litiškem polju ostanejo v spominu tudi poznejšim rodovom.
Dr. Lieber je bil rojen 16. nov. 1838 v Kambergu, filozofijo in pravoslovje je študiral v W(irzburgu, Monakovem, Bonnu in Heidelbergu. Po dovršenih študijah je živel nekaj časa kot zasebnik v rodnem mestu, kjer je pozneje izvrševal razne upravne službe. V letu 1870 je bil izvoljen v pruski deželni in leto pozneje v nemški državni zbor. V tem letu ae je ustanovila tudi v državnem zboru stranka centra, ka-koršna je že obstojala v pruski poslanski zbornici. Dne 21. marca 1871 se je pridružilo stranki 67 poslancev in mej njimi dr. Lieber, ki je z mladeniškim ognjem sledil zastavi, ki jo je razvil Windthorst, in ji ostal zvest do smrti. Lieber je vztrajal neomajno pod katoliškim praporom tudi tedaj, ko je zadivjal najsiloviteji kulturni boj, ko ao preganjali duhovnike kot zločince in z brutalno silo vtikali v ječe višje pastirje. Vsprejel je boj za versko svobodo in ga bil z vBemi silami, s tem bojem si je zaslužil zahvalo celega centra in vsega katoliškega prebivalstva Nemčije, čeravno tedaj še ni stal v prvih vrstah, ker sta tedaj še živela Windthorst in Mallinkrodt. Zaupanje, katero si je pridobil v tem boju, je bilo toliko, da je oentrum njemu poveril svojo zastavo, ko je ni mogel več nositi oslabeli Windthorst, ki je umrl 14. marca 1891.
Dr. Lieber je bil vseskozi praktiške in demokratiške narave. Umel se je prilagoditi tudi novim zahtevam in nazorom, ne da bi mu bilo treba premeniti ime in program centra. V klubu je imel vsakdo popolno Bvobodo, a ob enem je strogo pazil na to, da se je na zunaj pokazala vselej njegova
popolna edinost. Da dr. Lieber ni bil nič manj priljubljen, nego njegov prednik, se je jasno pokazalo pred dvema letoma, ko je nevarno obolel in so mu z vseh stranij dohajali tako številni in iskreni dokazi sočutja in ljubezni, da se je ie tedaj lahko reklo o dr. Lieberju, da je drugi Windt-horst. Vse to se je pa zgodilo vkliub temu, da Lieber ni nikdar iskal popularnosti in se je čim največ izogibal vsaki ovaciji.
Njegova izguba je nemški centrum zadela ob zelo neugodnem trenutku, ko ee bliža doba novega kulturnega boja, ne sicer od zgoraj, pač pa od spodaj, in ko bi bil mož, kot je bil Lieber, neobhodno potreben.
Vodja dr. Ernst Lieber je umrl za vnetjem pljuč. Previden je bil že dne 27. marca. Pogreb se je vršil danes ob ogromni udeležbi. ZaduSno opravilo je izvršil škof v Limburgu.
O obstrukeiji.
Ker se je v zadnjem času z mnogih strani poročalo, da pritiskajo volivci na svoje poslance, naj prično v zbornici z brezobzirno obstrukcijo, če se večina v parlamentu ne bo hotela strinjati z željami in zahtevami večjih ali manjših poslaniških skupin, priobčuje dunajski »Vaterland« iz 'peresa nekega poslanca daljšo razpravo c bistyu obstrukcije ter nje posledicah.
Obstrukcijo imenuje avtor upor proti funkcioniranju ustave ter vsled tega tudi upor proti onemu, ki je ustavo dal in nanjo prisegel. Obstrukcija je torej nekaj revolucionarnega in jo pobijajo iz tega razloga vbo konservativne stranke. Iznašli so jo liberalni in liberalno-radikalni elementi, in je torej izključna domena liberalizma.
Avtor popisuje potem razne vrste obstrukcije : od petminutnih pavz, glasovanj po imenih, interpelacij in nujnih predlogov do razbijanja po pultih in piskanja, ter pride do zaključka, da obstrukcija še nikdar ni imela povoljnega uspeha, to pa radi tega, ker je vselej poprej pošla v to potrebna fiziška moč. Celo do 60 mož močna mla-dočeška stranka ni mogla z vspehom izvesti obatrukcijskega načrta. Nasprotno je pa po njegovem mnenju ta taktika še vedno ško-
dila, posebno pa je diskreditirala dve naj-važneji pravici ljudskih zastopnikov: pravico interpolacij in res nujnih predlogov.
Konečno pripominja člankar, da do večje obstrukcijske dobe v našem parlamentu sploh ne pride, ker je dr. Koerber preskrbljen za vse slučaje in bi enostavno zistiral ustavo. Vlada in protiob-strukcijske stranke namreč dobro vedo, da je obstrukcijski poskus ravno sedaj izredno nevaren, ker so na dnevnem redu pogajanja z Mažari glede nagodbe in carinskega tarifa. Mažari bi bili seveda takih prizorov zelo veseli in z nami kratkim potom obračunali. Do tega pa priti ne ame.
Kakor se vidi, velja ta opomin v prvi vrsti nemškim levičarjem, ki radi izgubljene bitke pri Celju resno prete s obstrukcijo.
Drugo dejanje vreSenske afere.
V znani vrešenski šolski aferi se je pojavilo sedaj novo nasilje pruskih šolskih oblastnij. Določilo ae je namreč, da ne dobi koncem letošnjega leta izpuatnice 40 poljskih otrok, ker ao se branili pouka v verouku v nemškem jeziku. K temu pripominja »K6ln. Volkszeitung«, da je ta korak naravnost protiustaven, ker se sme pridržati otroke v šoli po dovršeni dobi le tedaj, ako so ■'postali v splošni izobrazbi. Kajpada ni ndrisliti na to, da bi pruaka šolska oblast pouk v verouku toliko cenila, da bi zbok pomanjkanja izobrazbe v tem predmetu pridržala otroke i nadalje v šoli, marveč nje prvi in zadnji oilj je germanizacija.
Značilno je, da to gonjo obsojajo celo protestanški listi. Tako piše protestanški teološki list »Chriatl. Zeitung« mej drugim: »Radi slobode vere in vesti moramo zahtevati, da se verouk uči v materinščini in preneha s trpinčenjem poljskih otrok z nemščino.« Neki drugi list te vrate pravi, da pomeni način vtepanja nemščine »za otroško dušo naravnost razdejanje življenja«.
Bulow o razmerju mej Nemčijo ln Italijo.
Nemški državni kancler grof Biilovv je povodom svojega bivanja na italijanskih tleh nekemu časnikarju razodel, v kakem razmerju sta mej seboj Nemčija in Italija. Rekel je mej drugim, da Italija vsled tro-
LISTEK.
[21] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
Poglavje IV.
I.
So narave, ki so takorekoč že naprej odločene za tiho požrtvovalno ljubezen, združeno s tugo in skrbjo, narave, ki jim je skrb za tuje gorje takorekoč zrak, ki v njem dihajo, življenska potrebnost. Priroda jim je zato podelila hladno mirnost, ki brez nje ni mogoče vsakdanje požrtvovalno življenje; ublažila je v njih lastne težnje in potrebe lastnega življenja ter podvrgla te težnje in potrebe glavni potezi njih značaja. Taki značaji so navadno na videz preveč hladni, imajo preveč razsodnosti, pa premalo čustva. Za strastne zapeljive klice grešnega življenja so gluhi in hodijo po težavni poti dolžnosti prav tako mirno, kakor tudi po poti najsi-jajnejše osebne sreče. Na zunanje ao hladni kakor Bnežene višave in prav tako veličastni. Življenjska ničevnost se razBtilja ob njih nogah; celo obrekovanje in opravljanje polzi

po njih snežno-beli obleki kakor umazane kaplje z labodjih kril.
Mala znanka Petrova je imela vse poteze takega značaja, ki se težko pridobi z življenjem in vzgojo; kakor talent, kakor ženij ae nahaja le pri izbranih naravah in se zgodaj pojavlja. Slepčeva mati je umela, kako velika sreča je to otroško prijateljstvo za njenega sina. To je umel tudi stari MakBim in zdelo se mu je, da ima njegov gojenec vse, česar mu je še manjkalo, — da pojde zdaj duševni razvoj slepčev tiho, ravno, neovirano pot.
Pa to je bila bridka zmota. II.
V prvih letih dečkovega življenja je Maksim mislil, da popolnoma obvladuje dečkov duševni razvitek in dasi se razvitek ne vrSi samo pod njegovim vplivom, da pa vendar niti ena stran njegova, niti en nov pojem ne uide njegovi pazljivosti in nadzorstvu. Ko je pa prišla doba, ki dela prehod med otroško in deško dobo, je Maksim uvidel, kako prazne so bile te ponosne pe-dagogične nade. Skoraj vsak teden je prinesel za slepca kaj novega, včasih popolnoma nepričakovanega, in kadar je hotel
Maksim poiskati vir nove dečkove predstave ali ideje, ni vedel, kaj bi počel. Neka nedo-umna sila je delovala v globini otroške duše in zajemala iz te globine nepričakovane pojave samostojnega duševnega razvoja, in Maksim je moral spoštljivo obstati pred skrivnostnimi življenskimi procesi, ki so se tako zapletali v njegovo pedagogično delovanje.
Ti prirodni udarci in njena zadovoljna odkritja so prinašali dečku take predstave in pojme, ki si jih slepec s svojo osebno izkušnjo ne bi mogel pridobiti; Maksim je tukaj slutil nepretrgljivo zvezo življenskih pojavov, ki se razceplja v tisoče procesov in prehaja skozi postopno vrsto posameznih živih bitij.
sprva je to odkritje prestrašilo Ma-ksima. Videč, da ni sam gospodar dečkovega duševnega življenja, in da se tukaj pojavlja nekaj od njegovega vpliva nezavie-nega, se je zbal za usodo svojega gojenca, zbal se je pojava takih teženj, ki bi dečku provzračale samo neutolažljive bolečine. Iz-skušal je poiskati akrivne izvirke teh studencev, da bi jih mogel za vedno zamašiti v srečo Bicpčevo.
Ti nepričakovani pojavi niso ušli mater-nim očem. Neko jutro je Petrček k nji pritekel nenavadno razburjen.
»Mama, mama!« je kričal, »sanje sem videl«.
»Kaj si pa videl, dete moje«, ga vprašala z žalostno dvomečim glasom.
»Videl sem v sanjah, da ... . vidim tebe in Maksima, in pa .... da vse vidim . . . . Tako lepo, tako lepo, mamica!«
»Kaj si pa še videl dete moje?«
»Ne vem več«.
»A mene še pomniš?«
»Ne«, je rekel deček zamišljeno. »Vse sem pozabil ... Pa vendar sem videl, res sem videl . . .« je dostavil po trenotnem molku in lice se mu je stemnilo. V temnih očeh se je zalesketala solza.
To so je ponavljalo še nekolikokrat, in bil je vedno bolj žalosten in nemiren.
III.
Ko je šel nekoč Maksim po dvorišču, je zaslišal v sobi, kjer se je navadno vršil glasbeni poduk, neko čudne glasbene vaje. Obstale so iz dveh tonov. Najprej je v nekoliko naglih skoraj zlivajočih ae udarcih zve-

zveze nikakor »ima zvezanih rok in torej lahko b t lepa prijateljske zveze z drugimi velesilami. 0 trozvezi je rekel, da bi se morala skleniti, ko bi več ne obstojala, ker je poroStvo za mir, vzdriuje status quo in odgovarja tudi intevesom in potrebam zaveznikov, (najbolj seveda Nemčije). Razgovor s Prinettijem ni nišesar spremenil na razmerju mej Italijo in Nemčijo. Biilovv tudi ne nasprotuje akciji, ki jo namerava izvesti v Tripolisu. Novi nemški carinski tarif ne bo nikakor oviral sklenitve nove trgovinske pogodbe, ker obsega tako zmerne postavke, da jim Italijani lahko pritrdijo. Tu je Biilovv bržkone zamolčal, kaj bo Italijani še zahtevali in kaj jim je obljubil.
Buri in Angleži.
Wessels o mirovnih pogajanjih. sotrudnik pariškega lista »Tempa« je imel te dni razgovor z burskim odposlancem Wesselsem, ki se je ravnokar povrnil iz Amerike. Iz njegovih besed je posneti, da pripisuje veliko važnost dogovorom mej Schalk Burgherjem in Kitchenerjem, ter je prepričan, da se bo sklenil mir, ne sicer idealen, pač pa povoljen, ki se bo doBegel z obestranskimi koncesijami. Vsekako moramo seve vztrajati pri zahtevi po neodvisnosti. Schalk - Burgher, Reitz in otein poznajo dobro burske želje in bodo gotovo tako postopali, kakor je to v prid burskemu rodu. Potem pa Wessels nadaljuje: »Nikakor bi ne bilo umestno, da bi bili mi, ki smo tako < idaljeni od bojišča, bolj bojeviti kot oni, k; se bore. Želimo torej, da se sklene časten mir. Krttger mu bo pritrdil.«
O novem angleškem porazu poročajo bruseljski listi. Dotična bitka se je vršila v zahodnem delu kapBke kolonije že pred nekako štirimi tedni, angleška cenzura je pa zadržavala dotično brzojavko. Ta poroča, da so v noči od 5. na 6. marca močni burski oddelki napadli čete polkovnika Dorana in jih p o p o 1 n o p o r a z i 1 i. Angleži bo morali prepustiti nasprotniku vse vozove. Polkovnik in 11 mož je ubitih in SO Angležev ranjenih.
Malo laskava za Angleže je izjava nizozemskega ministersLega predsednika Kuypera. On pra j: Položaj Anglije je silno težaven, ki se pa ne da premeniti in treba bo priti Burom naproti do polovice pota. To je pa kajpada skoro nemogoče, dokler je v Angliji na krmilu sedanja vlada in ima v Južni Afriki Milner še vedno prvo besedo. Vojni položaj je še vedno tak, kakoršen je bil pred enim letom, Anglija ne bo Burom nikdar kos v mali vojski.
Lord Kitchener poroča iz Pretorije o nekem boju, ki se je vršil 31. m. m. nekje okolu Boschmanskopa. Oddelek 70 dra-goncev je »iznenadil« burski tabor, a se po kratkem boju moral umakniti, ker so Buri dobili pomoč. Dragonci so se potem združili z glavnim oddelkom polkovnika Lawleya in šli nazaj. Ranjeni so bili 4 angleški častniki. Burske izgube so »zelo velike«, šest mož je ujetih. Torej zopet »zmaga«.
nela najvišja tipka gornjega registra, za njo je pa zabrnela nizka basova struna. Maksim je bil radoveden, kaj pomeni ta čudna vaja ; šel je preko dvorišča in kmalu stopil v sobo. Med vrati je obstal kakor pribit pred nepričakovanim prizorom.
Deček, ki je bil v desetem letu, je sedel ob materinih nogah na nizkem stolu. Poleg njega je stala s stegnjenim vratom mlada, krotka štorklja, ki jo je Johim podaril mlademu gospodiču. Deček jo je vsako jutro pital iz svojih rok in ptica je povsod spremljala svojega novega prijaznega gospodarja. Zdaj je Peter z eno roko držal štorkljo, z drugo jo pa gladil po vratu in truplu z napeto pozornostjo na obrazu. Med tem je mati razvnetega vznemirjenega obraza in žalostnih oči udarjala po tipki, ki je nepretrgano zvenela v visokem tonu. Ob enem se je pa malo sklonila na svojem stolu in z bolestno pazljivostjo opazovala dečkov obraz. Kadar je dečkova roka polzeč po svetlobelem perju prišla, kjer je belo perje naenkrat prehajalo v črno na koncu kril, je udarila Ana Mihajlovna po drugi tipki in nizki bas je zamolklo donel po sobi.
(Dalje prih.)
Iz brzojavk.
Napad na moskovskega policijskega načelnika Tre-p o w a. Hiina učiteljica Allart je izrodila Trepowu neko prošnjo, ob enem pa ustrelila nanj iz samokresa. Kroglja ni zadela. Napadalko so prijeli. Slučaj spominja na Vero Sassulič. — V bukovimki deželni zbor je bil včeraj iz veleposestniške skupine soglasno izvoljen dosedanji poslanec vitez W o 1 c z i n s k y,—1,800.000 t a e 1 o ▼ je včeraj izplačala kitajska vlada zastopnikom velesil kot tretji rok odškodnine. — Italijanska ekspedicija ▼ T r i p o 1 i s je gotova stvar. Vojna uprava se pripravlja nanjo z vso resnostjo.
Književnost in umetnost. »Matica Hrvatska«.
Tukajšnje poverjeništvo »Matice Hrvatske« je te dni razposlalo lanske Matične knjige. Ko bi jih kdo izmed gg. članov ne bil prejel, naj se blagovoli oglasiti pri g. knjigovezu Bonaču. Proti plačilu 6 K se Se vedno sprejemajo člani za 1. 1901 ter dobe po devet krasnih knjig, katerih je še polno v zalogi.
Društvo sv. Jeronima
je namenilo letos svojim članom tele knjige: 1. koledar »Danico« za 1. 1903., 2. Tome Kempčana »Naslieduj Krista« v drja St. Bosanca prevodu, 8. povest: »C o • vjek snuje, Bog odredjuje«, spisal Dragotin Jovan, 4. »Pripoviesti iz hrvatske povjesti« od drja Rudolfa Horvata. Tem se vtegne pridružiti še 5. knjiga: nadaljevanja Kosmakovih »Slik iz svakidanjega života«. Za neznatno letnino ene krone prejme vsak član meseca grudna po 4 ali celo 5 knjig leposlovne in poučne vsebine. Dosmrtniki plačajo enkrat za vselej 10 kron. Pose-strima društva sv. Jeronima naša družba sv. Mohorja je razširjena tudi na Hrvatskem ; enako naj si pridobi na Slovenskem mnogo članov društvo sv. Jeronima. Vpisati se je moči do konca tega meseca. Članarino, kateri naj se doda po 20 vin. poštnine, sprejema poverjenik g. J. Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani, ali njegov pooblaščenec knjigovezec in tovarnar gosp. I. Bonač.
Ljubljanski občinski svet.
Občinski svet ljubljanski je imel včeraj poj)oldne redno sejo, katere posebnost je mej drugim to, da so obveljala vsa poročila in predlogi javne seje brez debate. Govorili so včeraj samo župan in poročevalci in še ti ne mnogo, ker je bilo na dnevnem redu malo poročil, ki razun enega še galerije niso zanimala.
Pred prehodom na dnevni red je župan prebral dopis vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, ki se zahvaljuje za dovoljeni in sedaj izplačani dar v znesku 1000 K.
Sklene se po nasvetu poročevalca Svetka, da se prizna nasledniku za kontrolorja imenovanega g. Iv. Nagliča, g. Ivanu Volcu naslov knjigovodstvenega oficiala pri mestnem knjigovodstvu, katero službo poslednji že davno izvršuje.
Stavbeniku g. Vilj. T r e o se dovoli parcelacija sveta, ki ga je za Marije Terezije cesto ob takozvanih, sedaj še zasebnih Novih ulicah kupil od Tavčarja in na katerem namerava zgraditi dve večji hiši za stanovanja. Dovoli se mu pa parcelacija na nasvet poročevalca dr. Stareta le pod pogojem, da pridobi od Tavčarja polovico za novo cesto potrebnega sveta in ga brezplačno prepusti mestni občini.
Kužne bolezni so napotile občinski zastop v Libercih, da je povabil vse avstrijske mestne občine, naj se pridružijo njegovi peticiji, v kateri se vlada poziva, da državnemu zboru čim preje t dloži zakonski načrt v zadevi postopanja v slučaju pojava takih bolezni. Podžupan dr. Bleiweis priporoča, da se tudi Ljubljana pridruži tej akciji.
lati poročevalec poda poročilo oskrb ništva mestne klavnice za minulo leto, ki je b'.'o splošno ugodneje nego prejš nja leta, e da se še sedaj niso odpravili mnogi n«; jstatki v klavnici.
O ačunsbem sklepu mestne hranilnico za 12. upravno dobo poroča odbornik Prosenc. Iz poročila je mej drugim razvidno, da je bilo v hranilnici koncem leta 15.859 vlog v znesku 15 074.270 kron, da je bilo čistega dobička 72.895 76 kron in da znaša sedaj rezervni zaklad 360.030 kron ali nekako 2 38 odstotkov vseh vlog. Hranilnica Bi zgradi v Prešernovih ulicah lastno poslopje in tedaj se uvede tudi novo poslovanje, za katero se naj načrt predloži občinskemu svetu v odobrenje. Poročevalec upa, da bo rezervni zaklad v malo letih dosegel 5 odstotkov vseh vlog in tedaj bo hranilnica mestni občini lahko vrnila te meljno posojilo 40.000 kron ter ustanovne
stroške. Poročilo se vzame na znanje z zahvalo ravnateljstvu in vsemu uredništvu.
Dalje poroča Proseno o prodaji mestnega stavbišča v obsegu 874 kvadr. sežnjev v podaljšanih Levstikovih ulicah. Svet se proda g. K. Mayerju za skupno svoto 3839 50 K pod pogojem, da v dveh letih zazida dotični prostor.
O škontraeiji mestne blaga j n i o e dne 6. marca pravi poročevaleo Svetek, da se je našlo vse v najlepšem soglasju s knjigami, in da se je vršila ista tako temeljito, kakor morda že več let ne.
Zatem je prišla na vrsto najzanimiveja točka : podpora bivši meščanski g o d b i. Iz poročila odbornika bvetka je bilo razvidno, da mora izvoljeni likvidacijski odbor poravnati 2580 K, ki jih godba dolguje godcem, raznim tvrdkam in nekemu denarnemu zavodu. Odbor prosi, naj občinski svet dovoli to svoto kot zadnjo podporo, na katero se je že davno računalo, da ho mogoče dostojno izvršiti razpust. Inventar se izroči občini ter po dovršeni likvidaciji predloži občinskemu zastopu konečni obračun. Iz poročevalčevih besedi smo pa tudi uvideli, da je župan v svojem poročilu tudi sedaj še proti vsaki podpori! Sprejeti so bili z večino glasov naslednji odsekovi predlogi: 1. likvidacijskemu odboru se dovoli 1000 kron; 2. odbor se poživlja, da proda ves godbeni inventar in z izkupilom poravna ostali dolg; 3. o prodaji inventarja in porabi vsega denarja naj se so stavi podroben račun in z event. preostalim denarjem vred izroči mestnemu magistratu. S tem sklepom se je zadal občuten udarec novi »Društveni godbi«, ki je pač računala na prepustitev inventarja bivše »Meščanske godbe«.
Konečno se je na predlog poročevalca Senekoviča odobril pravilnik o prejema-njutoka iz m e 8 t n e e lek trarn e, ki je večinoma že sedaj v veljavi, ter cenik za električni tok.
Ostali dve točki sta se prihranili za tajno sejo.
Izpred sodišča.
Da se ga nič ne boji! Janez Po-savec (Struklov) v Lahovčah rojen, in Andr. Kocjaž sta pri Gašparju Globočniku proti 4. uri zjutraj »žoloo« jedla. Pri tem se jima je žolč razlil in začela sta se zbadati. Andr. Kočjaž nato pravi, »da se ga (Jan. Posavca) nič ne boji«. To je Posavca v tako elabo voljo pripravilo, da je zgrabil porcelanasto posodo za žveplenke in jo zabrusil Andreju Kočijažu v glavo. Ker so taka dejanja po drž. zakonih do sedaj še prepovedana, je dobil Posavec 6 mesecev, enkrat se bo postil in enkrat tudi knajpal (trdo ležišče.) Ko predsednik vpraša obtoženca, kedaj da misli nastopiti svojo kazen, zatrjuje obtoženec, da bo »jutri al' pojutrišnjem prav gvišnu priSol«.
Zmotil se je. Fran Zabavnik (vulgo Bevšek) rojen v Tunjicah, je dne 17. sept. zagnal knmen v Ant. RemBa, ko je ta šel s svojim bratom obiskat ponoči neko bolnico. Poškodovanec pripoveduje, da je priletel iz nekega grmovja na Mlaki pri Žumrovem kozolcu. Kamen mu je padel na glavo in ga je težko poškodoval. Ko se je pripognil, je videl pred seboj s kolom oboroženega Fr. Zabavnika. A ta se je najbrže zmotil v osebi, kajti ko ga je vprašal poškodovanec, kaj da mu hoče, je Zabukovec kol vrgel stran, veselo zaukal in šel mirno nazaj. Priča ne ve nobenega vzroka, zakaj bi ga bil napadel. Zabavnik pravi seveda, da je nedolžen, in ni kamenje metal. Sodišče ga je vkljub temu obsodilo na 8 mesecev ječe in na 60 K odškodnine.
Za ženo. Fr. Hribar, čevljar v Ihanu, je zelo neroden in prepirljiv človek. Ker je z ženo pregrdo ravnal, ga je ta zapustila in je šla s svojim otrokom k očetu. A čez nekaj časa ee je oglasila pri obtožencu stara ljubezen in zahteval je od svojega taBta, da ga naj spusti v sobo k ženi. Ker mu ta ni hotel odpreti vrat, se je Hribar razljutil, pobral kamen in ga vrgel v sobo. Sodišče mu je prisodilo dva meseca težke ječe. Postil se bo na 14 dni samo enkrat. Ko ga predsednik vpraša, če hoče takoj nastopiti svojo kazen, obtoženec zanika; iti hoče namreč še k svoji ženi, s katero bo je po onem dnevu zopet sprijaznil, in hoče še od nje slovo vzeti.
»Goške katoliške hijene*. Včerajšnja številka lista inteligence je blagovolila tako nasloviti J. in Barbaro Jerončič. V koliko zaslužita obsojenca ta naslov, bodo či-talci sami iz sledečega razsodili: Znano je že skoro vsakemuv goška afera pogreba narodnega župana Žgurja. Vzlic vsemu veli-emu hrupu in kriku, katerega so vzdignili liberalni listi, vzlic vsemu prizadevanju in vbej gonji, katero so vprizorili napredujaki, se je vendar vsa ta goška alera reducirala na staro cunjo in škarpelo, ki je bilo pritrjeno na drog. Ta zastava je bila predmet včerajšnje Bodnijske obravnave. Pri obravnavi se je sledeče dognalo: 4letni Binček Jan. Jerončiča je imel posebno veselje z za-
stavami. Tako je tudi prosil dne 15. nov. 1901 svojo staro mater Barbaro Jerončič, naj naredi iz palice, katero je prinesel s seboj, zastavo. Mati mu je rade volje na-ve.f>«» 8tar predpasnik na palico in ga je pritrdila še z strganim čevljem. S to zastavo se je 4Ietni otrok igral. A pred pogrebom ^guria je bila ta zastava naslonjena pod kolono, to je zidanim obokom, ki je vezal dvoje zidov med seboj. Drž. pravdnik je smatral to obešanje zastave pred pogrebom za dejanje med službo božjo, ki Vzbuja pohujšanje med verniki. Obtožena Barbara Jerončič izpove, da je naredila zastavo otroku v veselje. S čevljem jo je zato pritrdila, ker ni imela vrvice. Da bi ta igrača znala vzbuditi ogorčenje, ni mislila, ker je bila pre-otročja. Janez Jerončič zanika, da bi videl obesiti zastavo. Nato se zaslišijo priče Jem. Žonšek, Marija, Andrej in Manioa Vidrih, Marija Krečič in Marija Stemberger.
Priče izpovedo, da so videle zastavo (razen Andreja Vidriha), a nobena ni videla Janeza Jerončiča, da bi postavljal dotično zastavo. Vsa obtožba proti temu basira na izpovedi 121etne priče »liberalke« Marije Vidrih, da je rekel 41etni otrok, da je zastavo njegov »tata« obesil ! Po zagovoru g. Vencajza, ki je povdarjajoč opozoril sodišče, da basira obtožnica proti Janezu Jerončiču le na izpovedi 41etnega otroka, ki je rekel, da je »tata« obesil, in da nobena priča ni videla obtoženca obesiti zastavo, je sodišče obsodilo obtoženca radi prestopka § 308. in sicer Barbaro na 14 dni in Janeza na tri tedne zapora s postom vsak teden. Tako se je končala obravnava proti »katol. goškim hijenam«.
Potni list se ie zgubil. Janez Mehle iz Ponove Vasi pri Šmarji je prišel k očetu županu in ga prosil, da naj naredi potni list za sina Janeza Mehleta, češ »majhen neumen je, no pa za delo je že dober«. Ker je bil Janez Mehle pri zadnjem naboru radi psihične nesposobnosti vojaščine oproščen, so mu oče župan rade volje ugodili. A Janezek se ni dolgo veselil potnega lista. Na-krat je opazil, da je potni list izgubil. In čez nekaj dnij so domači opazili, da se je tudi mlajši sin Anton Mehle zgubil. A kmalu bo se pomirili, ker so mislili, da se je zgubil na Hrvaško drva sekat, a vaščani so pa bili mnenja, da ni Sel na Hrvaško drva sekat, ampak v Ameriko. Istega mnenja je bilo tudi sodišče, ki je očeta Janeza Mehleta obsodilo na 10 dnij zapora, ker je svojega sina Antona preskrbel s potnim listom in denarjem. Priložilo je sodišče za kazen še dva posta in dalo mu je tudi na razpolago, hoče li za reveže plačati 20 kron, ali hoče mesto tega zanje še 2 dni presedeti. Janez Mehle (sin) je bil radi psihične nesposobnosti oproščen, nakar je veselo in zadovoljno odkorakal iz sodne dvorane.
1iubit se ni pustil. Janez Jerneje, delavec pri južni železnici, bi moral plačati 100 K. A ker se ni mogel ločiti radovoljno od svojih krone, moral bi biti rubljen. Ko se mu je V. Prohinec predstavil in mu je povedal, kakšen lep in vzvišen posel da ima pri njem izvršiti, je obtoženi razpostavil 10 kron, uro in nož in je bodril, da naj le vzame in rubi: »Naj se le jeden postopi prijeti za denar. Raje vidim, da je vse hin. Nič ne bom dav.« Dva dni pozneje je prišel Prohinec zopet rubit ga. Ž njim je prišel g. Koomur. Ko jih je naš Jerneje zagledal, je grozeč sprejel g. Kocmurja: »Kaj pa iščete. Dajte se no stran zmazat. Ste hujši ko rav-barji«. Ker se tako ne govori proti uradnim osebam, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece.
Z refoško so si žejo gasili. Janez Ambrožič (19 let), Fran Sluga (17 let), Anton Vovk (41 let), Franc Mikol (37 let) in Jože Trebeč (16 let) sede na sodni klopi. Obtoženi so, da so si svojo preveliko žejo poskušali gasiti pred vsem z refoško in drugimi žejo ugasujočimi tekočinami. Pouzmali so svojemu gospodarju malenkost 50 buteljk refoško, 2 buteljki goriškega extra, 3 litre lurlanskega, 4 navadnega vina, 2 litra špirita in 12 kg. sladkorja. Sluga je kradel vino, a Vovk je stal na straži. Potem so ga pa pili. Kar niso mogli takoj uničiti, tega so zakopali v pesek. Sodišče jih je takole obdarilo: Ambrožič 6 tednov, Sluga 2 meseca, Vovk 4 mesece, (en post na 14 dnij so mu še navrgli), Mikot 2 meseca (z enim postom na teden) in 161etni Trebeč, ki je ukradel sam 12 kg. sladkorja, je dobil 6 dnij.
»Jtilektričnau pred sodiščem. Včeraj smo sporočili, da so bili trije obtoženci električne železnice oproščeni pred okr. sodiščem, ker se jim ni moglo dokazati kaznivosti. Prva dva, SchwingenschuBs in Schu-bert, sta bila menda obtožena radi nerednosti pri vožnji ter radi prenagle vožnje in varnosti življenja, voznik Stimeč pa radi tega, ker je povozil konja Jan. Sirnika iz Spodnje Šiške. Prvoobtoženi je tekom obravnave sam priznal, da so bile pri vozovih in vožnji marsikake pomanjkljivosti, da so bili enkrat celo »"VViderstiinde vertauseht«, kar pa po njegovem mnenju nič ne de. Kot priča je bil zaslišan g. bar. E. Zois, ki je rekel, da se splošno preveč hitro vozi, posebno na ulicah, kjer je večji promet. Zanimivo je tudi, kar se
nam pripoveduje, da se je prvoobtoženi legitimiral za »konfessionslosa", obenem pa skliceval na «vnj „diensteidu. Kako se to ujema ?
Trittiki izgredi. Dan na dan se množe obsodbe radi tržaških izgredov. Pred-včeranjim so bili radi zadnjih izgredov v Trstu obsojeni: 21letni Gabrijel Pipan na 1 mesec strogega zapora, 411etni čevljar Ferdinand Bonan iz Tržiča v dva mesečen zapor, Jakob Padovan iz Trsta v 18 mesečno ječo, 16letnega kovača Karola Lončarja iz Trsta in 181etnega Ivana Busoiola iz Italije v 7dnevni zapor, 21 letnega strojevodjo Jos. btepiča iz Trsta, 201etnega težaka Iv. Mar-siča iz Kopra in 241etnega Fr. Frausina iz Milj vsakega v lOdneven zapor, Žlletnega Josipa Vidmarja iz Rihenberga in 201etnega Iv. Lobarja iz sv. Ruprebta v 14dneven zapor.
Iz Gorice ae nam Se poroča o pogrebu: Kljub temu, da so bile zastave pri pogrebu prepovedane, vendar so razne slovenske de-putacije nastopale a slovenskimi trakovi. Odlično ate nastopali v trobojnih trakovih in v elegantnih črnih oblekah deputaciji katol. slov. akademičnih društev »Danice« in »Zarije«. Opazili smo tudi deputacijo »Mešč. kluba«, »Kršč. ženske zveze«, odposlanstvo slovenskih delavcev iz Ljubljane in katol. rok. društva iz Št. Vida, ki je tudi nastopalo s slovenskimi znaki. V sprevodu smo opazili tudi mil. g. prelata dr. K u 1 a -•vi ca iz Ljubljane, opata iz Tancenberga, poslance dr. Gregorčiča, Pfeiferja, Berbuča, Klančiča, Jrčo, Lenasija in dolgo vrsto drugih odhčnjakov, zastopnike občin, smie-ikega župana g. Antona B u r g e r j a itd. Meščanstvo goriško se je županovemu oklicu polnoštevilno odzvalo in razobesilo iz oken ynake žalovanja. Prodajalnice so bile z a -prte, delo je po vsej Gorici počivalo. Lnhom se je dalo posebno prvenstvo, ki je bilo za Slovence često uprav žaljivo. To obžalujemo! Enakopravnost naj bi se pač ob takih prilikah varovala, posebno, ako je -velika večina udeležencev in nadškofije slovenska. Mestna godba je v svoji značilni belo-modri uniformi korakala seve pred — vojaško. V cerkvi cerkvenega govora dr. Faiduttijevega niBmo razumeli. Govoril je samo laški! Neverno, kdo je temu vzrok, vsekakor pa bi oziri na veliko večino slovenskih vernikov, ki so dobivali dobrote od kardinala Missia, in ozir na ljubljansko škofijo zahteval, da se delovanje kardinalovo omenja vsaj deloma v slovenščini, ako pa to ne, pa da se namesto laščine rabi saj 1 a t i n š č i n a. To nas je bridko zbodlo, tembolj, ker so se tudi vsporedi tiskali samo v laščini! Mero-dajna gospoda v Gorici naj bi v bodoče malo bolj nestrankarski prevdarila, kaj je prav in kaj ni.
Kranjskih duhovnikov smo našteli nad 50.
Omeniti moramo še nekaj gospodov, ki so poleg včeraj imenovanih nosili krsto iz stare nadškofijske kapele v stolno cerkev. Ti so še: č. gosp. Kranjec, župnik iz Smarija na Vipavskem, dalje čč. gg. Kos, Roje, Štrukelj, Blaško. Ža krsto smo opazili tudi dva kardinalova pranečaka dijaka iz Kalksburga. Ko se je sprevod pomikal po ulicah, stalo je ljudstvo ves čas odkrito in pohvaliti je taktno obnašanje goriškega prebivalstva. Častno je nastopilo tudi solkansko starešinstvo s svojim vrlim županom g. Antonom Mozetičem, ki je, kakor sem včeraj brzojavil, sprevod sprejelo na solkanski meji, ponosno na to da si je kardinal izvolil počivati v slovenski zemlji v svetišču Marijinem v občini solkanski. Na sv. Goro je sprevod spremil tudi prevz. g. knezoškof ljubljanski, ki Be je na tem mestu poslovil od pokojnika s slovenskim govorom. Opazili smo tu dalje še č. g. upravitelja frančiškanske župnije P. Hugolina j> a 11 n e r j a , več drugih uglednih oseb in razne slovenske deputacije, ki so kardinala spremile do kraja njegovega zadnjega počitka. Zastopniki slovenskih društev so se tu domenili, da se poslove kardinalu hvaležni Slovenci, ker se jim je to v Gorici deloma za-prečilo, od svojega ljubljenega višjega pastirja na način, ki bo dal duška našim Čustvom. V poletnih dneh priredi slovensko katol. ljudstvo veliko romanje na sveto goro i n n a kardinalov grob.
Pogreb kardinala Missia Iz Solkana na sv. Goro.
Kakor sem že včeraj brzojavno sporočil, je vodil sprevod od trga Goriščeka (Katarini) v Gorici dalje stolni župnik mar. dr. Frančišek Sede j v spremstvu solkanske duhovščine in nekaterih kranjskih duhovnikov. Spremljalo je krsto mnogo Sol-kancev in drugih goriških sosedov.
Pod hribom so dvignili krsto b paradnega voza ter ga položili na priprostejši in lažji voz, ki služi nalašč v ta namen, da na
njem mrliče prevažajo na sv. Goro. Pred krsto se je vozil stolni župnik. Za krsto so stopali sorodniki, par duhovnikov in množica priprostega slovenskega naroda, ki je glasno molila sv. rožni venec. Za procesijo so se vozili še nekateri, zlasti cerkveni dostojanstveniki.
Ko se je sprevod bližal vrhu sv. Gore, so mu prišli nasproti varihi božjepotnega svetišča, čč. oo. frančiškani, na čelu jim Ljubljančanom dobro znani o. K a 1 i s t Medič, ki že poldrugo leto mamo prenavlja in popravlja duhovni in kameniti tempelj na sv. Gori.
Dospeli smo na Goro krog treh. P. K a I i b t je blagoslovil krsto, potem pa se je duhovščina umaknila v zakristijo.
Med tem, ko bo krsto zalotali, so se sešli mnogi duhovniki v zakristiji. Opazili smo: prevzv. knezoškofa K a h n a iz Celovca, presv. knezoškofa ljubljanskega J e-g 1 i č a, prošta F r ti h w i r t a od sv. Krvi v Gradcu, opata Olivetancev s Tancenberga na Koroškem, prošta dr. E1 b e r t a iz Novega mesta, kanonika barona O e r a iz Gradca,,prof. dr. Lesarja, kn. šk. kan-celarja J. Š i š k a, g. nunskega očeta Mih. B u 1 o v c a, župnika K a r 1 i n a iz Smled nika, beneficiata S t r u p i j a, gg. P a v 1 i ča, P a v 1 o v č i č a, Ii. P o v š e t a i dr.
Tudi nekaj svetnih dostojanstvenikov smo opazili, n. pr. dr. S u s t e r š i č a, dr. Brejca z gospo in taščo i dr. V dobri poluri je bila krsta zalotana.
Sedaj pristopi ljubljanski vladika Anton Bonaventura z obilno azistencijo. Po odpetem »Libera« še enkrat mrliča blagoslovi. Nato se pa v kratkem a prisrčnem govoru poslovi od rajnika.
Dočim je bila vsa slovesnost v Gorici nekako uradna, oficielna, je bilo na sv. Gori vse, tudi govor, prisrčno.
Stojimo, tako nekako je govoril Presvetli, pri odprtem grobu očeta, prijatelja. Duhovni oče je bil rajni vernikom dveh škofij, ljubljanske in nadškofije goriške, in prijatelj nekaterim izmed nas. Zato smo žalostni, morda celo solznih oči. Saj je celo naš GoBpod Jezus Kristus jokal, ko mu je bil umrl prijatelj Lazar iz Betamje pri Jeruzalemu.
A kriatjanje smo. Zato se moramo tolažiti, kakor nas uči Bog sam. »Blagor jim, pravi sveti Duh, ki v Gospodu zaspe, ker njihova dela gredo za njimi.«
Rajni kardinal bo zaspali »V Gospodu«. Ko so umirali, so še prejeli sveto odvezo in sveto poslednje olje. In na smrt so bili vedno pripravljeni. Zato gredo sedaj tudi njih do bra dela za njimi. In koliko dobrega bo storili v svojem življenju I Koliko so dobrega prosili, želeli, mislili sveti cerkvi in svojim vernikom, bdeč skoro vsak dan pozno v noč!
To noge, ki sedaj v krsti počivajo, so jih nosile po naših hribih in planinah, koder so kot dober pastir prinašali zveličanje vernikom svojega naroda.
Te roke so tolikokrat delile telesni in duhovni blagoslov, podporo revežem in duhovne dobrote vsem vernikom.
Ta jezik se je tolikokrat razlegal po vaših cerkvah, vas klical in vabil, da hodite po »potih Gospodovih«.
To srce je gorelo ljubezni do Boga in do vaših duš, da je naposled otrpnilo.
Sedaj pa izročam truplo visokega rajnika v varstvo čč. oo. frančiškanov, varihov tega svetišča, priprošnji Marije Device, ki jo je ljubil kot svojo mater, usmiljenju presv. Srca Jezusovega, ki je je goreče častil. Saj je takoj prvo leto, ko je prišel v Gorico, posvetil goriško nadškofijo temu presvetemu Srcu. Trdno upam, da bode naš kardinal sodnji dan v poveličanem telesu prišel pred večnega sodnika ter od njega prejel bogato plačilo za svoja dobra dela.
Izmolivši na škofovo besedo glasno še »Oče naš« pa »Ceščena Marija« za dušni pokoj rajniku smo se solznih oči poslovili od krste in veličastnega Marijinega svetišča.
Slovenci so že dosihma' radi romali na sveto Goro. Prepričan set.., da bodo od-sihmal še rajši hodili tja gori. Naj bi se pa na svoji božji poti spominjali tudi visokega rajnika v svojih molitvah in naj bi si vsaj tistikrat klicali v spomin, kar nas je tolikrat učil, ko je šo bival med nami!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. aprila.
Napis na grobu kardinala Missia,
katerega ei j j določil sam, bo jako priprost in se bo glasil: »Carciinalis Jacobus Missia«.
Slovensko gledališče. Iz Blovenekega gledališča se poroča, da se v prihodnji sezoni opera opusti in se bo gojila samo drama.
Promovirani so bili na graškem vseučilišču v prvem četrtletju moj drugimi gg. Vikt. E r s c h e n iz Litije, Fr. P o s s a n -n e r baron Ehrenthal in Iv. J a n e s c h iz Ljubljane, vBi doktorji prava.
ljubljanske obč. volitve. Danes zvečer ob 8. uri imajo soc. demokratje posvetovanje, da proglase svoje kandidate u obč. volitve. Liberalci kandidirajo letos na novo dežnikarja V i d m a r j a, dr. K. T r i I-lerja in dr. Jenkota, sekundarja v dež. bolnici.
Tatvina v oerkvi. Iz Rudnika se nam dodatno poroča, da je ondi na velikonočno nedeljo zjutraj po sv. maši okrog osme ure ukradel nekdo iz zakristije skrinjico t denarji vred, kateri so se nabrali veliki petek in veliko soboto pri obiskanju božjega groba in počeščenju sv. razpela. Uzmovič je odnesel kakih 10 kron.
Zdrav kraj. V župniji Rudnik z 916 prebivalci ni bilo celih 15 mesecev od 12. oktobra 1901 do 13. marea t 1. nobenega mrliča.
Osebne novioe i Koroškega. Za nadučitelja v Št Jakobu v Rožu, kjer je stopil dosedanji vrli nadučitelj, g. A. Kovačič v stalni pokoj, je imenovan za nadučitelja g. J. K r e b i t z , sedaj nadučitelj v Št. Štefanu ob Žili. Krebitz se je kazal vedno strupenega nasprotnika Slovencev ! — Naš rojak, g. dr. Vinko H u -d e 1 i s t, ki je minuli mesec dovršil svoje zdravniške študije v Gradcu, je nastopil službo pomožnega zdravnika v celovški bolnišnici.
Mariborskim županom je bil včeraj, kot smo že omenili, z vsemi proti enemu glasu izvoljen dr. S c h m i e d e r e r.
Upokojen je na lastno prošnjo v Gorici višji poštni kontrolor g. E m a n u e 1 Hubert
Brzovlak povozil je v bližini Pazina nekega Antona B r a t u I i č a. Truplo je strašno razmesarjeno.
Razširjanje protestantovsklh brošur. Po Dolenjskem širijo protestantovski agentje brošurice mej ljudstvom, naj bere, ker je v teh bukvicah lepo berilo. Jeden tacih »gosposko« oblečenih je šel skozi Mokronog po Laknicu proti Škocjanu, in puščal knjižice tudi kar v grmovju. Naslovi do sedaj najdenih so: »Pot do izveličanja«, založila in tiskala Drummondova tiskarna v Stirlingu na Škotskem; obsega 16 Btranij, preložil jo je pa Ant. Cbraska, na koncu je pesmica. Druga brošura je »Prestavni evangelij Jezusa Kristusa«, po 300 letih prva evangeliška propoved v slovenskem jeziku. 1899. Tiskarna J. Pfibyla v Č. Budejovicah. Samozaložba. Najprvo ima »Berilo iz I. ad Timot. 1, 12—17.,« potem pa pride »Pre-slavni evangelij J. Kr.«, končuje se pa »V krščanski in bratski ljubezni pozdravlja vse Slovence Anton Chrdska, božje besede služabnik«, ta brošura ima 24 stranij. Tretja ima 4 strani, naslovljena je »Milost božja, ali naše zasluženje ?«, tiskana v Stirlingu na Škotskem, preložil zopet oni goreči Anton Chraska. Torej pozor!
Vsled opeklin umrl. Velikonočni ponedeljek je šel 521etni posestnik Jož. Ceglar iz Vel. Črnela v bližji gozd, da tam zažge razno odpadlo vejevje in drobnjavo. Pri tem se je pa vnela nad 1 m. visoka trava ter je zgorelo nad 1 oral gozda. Ceglar je hitel gasiti, pri čemer se mu je pa vnela obleka in je bila kmalu vsa v ognju. Vsega ožganega in nezavestnega so ga pozneje našli sosedje in prenesli na dom, kjer je naslednji dan umrl.
Umor. Iz Celovca, dne 1. apr. Bajtar S. Hartl pri Mariji Pomočnici nad Svincem je na veliki petek naznanil župnijskemu uradu, da je njegova žena naglo umrla. Ker je bila smrt sumljiva, prišli so orožniki in dognali, da je žena, 60 let stara, umorjena. Imela je veliko rano na vratu. Kmet se je izgovarjal, da je zločin storil nek neznani morilec, ki je pobegnil. Zakonska sta živela v vednem prepiru. 701etnega bajtarja so kot storilca zaprli.
V ljublj. mestni klavnici so v minulem letu zaklali: 58 konj, 4540 goveje živine, 8547 prašičev, 8610 telet, 2546 ovac in 2914 kozličev.
ljubljanske novice. Ponesrečila se je včeraj hišna oskrbnica Helena Roje v Kolodvorskih ulicah št. 26. Na stop njicah ji je izpodrsnilo ter je pri padcu dobila več ran. — Tatvina. Visokošolcu F. M. je iz sobe na Valvazorjevem trgu št. 6 nekdo ukral črno denarnico s zlatim monogramom in bankovcem za 20 K. —
Ogenj v Križanki h. Danes je čuvaja na Gradu razburil ogenj na vrtu Križank. Hotel je streljati, vender je prej tele-fonično obvestil ognjegasno stražo. Le ta je Sla pogledat in konstatirala, da oerkovnik žge — smeti, ne da bi o tem ognju obvestil čuvaja.
Stavka na Reki. VBeh stavkujočih na Reki je 2500. Predvčerajšnjim se je govorilo, da bodo delavci pričeli včeraj z delom izvzemši delavcev pri banki, ki oskrbujejo nakladanje in izkladanje vagonov v svobodni luki, in da bodo ti podprti od drugih delavcev nadaljevali stavko. To se pa ni zgodilo, pač pa se je štrajk včeraj še razširil. Tudi žene, ki so bile na delu v skladiščih, so zapustile delo. Obale, ulice imajo čuden izgled. Polne so ljudstva, ki se izprehaja mirno, kakor da čaka. Samo pri Rižieri so bili izgredi. Delavci so hoteli zabraniti nekaterim vozovom prehod. Dogovori med Btavkujočimi in banko niso uspeli. Agitira se za splošno stavko in bati se je vsled bankine trdovratnosti najhujšega. Pro-dajalnioe so nekatere še zaprte. Tudi kurjači »Adrije« stavkajo še vedno. Tudi uprava »Adrije« noče popustiti. Društvo »Confede-razione operaria« je razpuščeno. Razpust motivira oblast s tem, da je društvo prekoračilo svoj delokrog. V društvenih proBtorih je policija izvršila preiskavo in zaplenila nekaj knjig in spisov.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec sušeč je bil topel in precej suh. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 1.8*, ob dveh popoldne 10-3°, ob devetih zvečer 54°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 5*8', za 2 1° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 733 2 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 28 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 10; padavina, dež in enkrat sneg, znaša 90-8 mm. — Ozračje bilo je ves čas zelo nemirno, zlasti sta severozahodni in jugozahodni veter močno pihala.
V Ameriko je v minulem mesecu odpotovalo iz litijskega okraja 43 oseb.
Vihar. Iz Velikovca se nam poroča: Minula velikonočna praznika smo imeli sicer večinoma solnčno vreme, a ves čas je bril oster, deloma občutljivo mrzel veter. Včasih se je veter izpremenil v pravi vihar, ki je na mnogih krajih, zlasti na ovberskih gorah napravil zopet mnogo škode. Trpeli bo zlasti zopet mnogi gozdovi. Tudi iz Mo-stiča čujemo, da je tam vihar znova napravil znatno škodo. Še so nam v hudem spominu dnevi 16. in 17. prosinca, ko je vihar napravil toliko zla, in sedaj nova uima! Hudega vremena varuj nas, Gospod!
Nlkola Tesla, znameniti hrvatski elektrotehnik v New Yorku, se bavi sedaj, s poskusi brezžične telegrafije. On hoče svojega tekmeca Marconija Se prekositi. Sedaj poskuša telegrafirati brez žice pod zemljo. Na Long Island je dal zakopati v ta namen železen drog 500 čevljev globoko.
20.000 rudarjev odpuščenih. V rensko-vestfalskih rudnikih so odpustili s 1. aprilom 20.000 delavcev. Razburjenost velikanska.
Grozna odkritja. Iz Beaumonta v Ameriki se poroča: Že delj časa se jo poročalo v svet od tu o nekakšni morivni epidemiji, katere žrtve sa postali mnogi možki. Sedaj pa je priznala zamorka Mathie Bennett, lastnica razupite hiše, da ona ve za storilca in da je bila sama med njimi. Dejala je, da je večje število belokožnih mož vabilo v njeno hišo razne premožnejše ljudi, večinoma tujce, katere so potem z raznimi pripomočki omamili in okradli. Ča je kdo med tem časom umrl, so nesli njegovo truplo v reko, če je pa prišel k zavesti, so ga odnesli v kako oddaljeno ulico, kjer so ga pustili ležati tako dolgo, da so ga našli pa-santje ali pa policaji. Tukaj vlada mnenje, da so na ta nr.čin umorili 12 ljudij, kojih trupla počivajo v reki. V zadnjih treh mesecih je izginilo nanagloma nad petdeset m o ž k i h , vendar se sodi, da niso vsi tako nesrečno končali. Že pred pri-četkom letošnjega leta so našli v reki pet možkih trupel. Bennet so zaprli pretočeno nedeljo, in sicer zato, ker je letel na njo sum, da je umorila mladega Benjamina Pe-arsona, kojega truplo so našli tudi v reki. Zamorka pa je rekla, da slučajno s tem umorom ni imela ničesar opraviti, potem pa je izpovedala gori opisano dogodbo. Policija je prijela takoj še nekaj ostalih sotrudnikov, nekaj jih je pa ušlo.
Sampson — Sohley. Predsednik Roo sevelt je izdal razsodbo med poveljnikoma Sampson in Sohley, ki sta poveljevala v ipansko-ameriški vojski. Predsednik se je odločil za Sampsona in rekel v svoji raz sodbi, da pripade lavoriha zmage v bitki pri bt. Jago poveljniku Sampsonu. Ameri-Kansko ljudstvo strmi nad to razsodbo, ker zasluži lavoriko pravzaprav admiral t>ohley, a ne poveljnik Sampson.
Folio&J poiigaleo. V Cincinnati so aretirali policaja Frank Minerja, ker je bil na sumu, da je zažgal svojo bišo. Priznal je svoj zločin, v zagovor pa povedal to-le: »Moja žena je vložila proti meni tožbo za ločitev zakona, ker se je hotela poročiti z nekim drugim. Ker bi ji pa moral v tem slučaju prepustiti polovico hiše, sem rajši zažgal, kakor da bi užival uničevalec moje zakonske sreče s trudom nabrane prihranke«.
Društva.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubi j a n i.) [Konec.] Tajnik se ginjeno zahvaljuje enako vsem pričujočim odbornikom skupaj ter vsakemu posebej, sklepa svoje poročilo z živo zavestjo, da bode božji Iz-veličar, kateri je rekel, da karkoli storimo kateremu njegovih najmanjših, njemu storimo, tudi slehernemu odborniku, ustanov-niku ter podporniku društvenega podjetja njihovo sodelovanje ter njihov dar najobil-niše poplačal.
Odbornik gospod Alfred Ledenik zahvaljuje se nato društvenemu tajniku go spodu Ivanu Smrekarju za njegovo zahvalo ter javno laskavo priznanje in pripomni, da največji hvala gre društvenemu tajniku samemu, ker se je največ trudil in zato največ prestal ter za društvo vse svoje moči in imetje žrtvoval, in če tudi ni imel povsodi tiste sreče, kakoršne si je želel, vendar je dosegel svoj namen; zavod, po ka-koršnem je hrepenel, je otvorjen in že v rokah čast. salezijancev.
Enoglasno je bil na to sprejet predlog, da se v trajni spomin na društvo napravi spominska plošča z imeni vseh društvenih odbornikov, ki naj se hrani v zavodu na primernem prostoru. Istotako se bode v zavodu hranila spominska knjiga z imeni društvenih ustanovnikov ter odličnih dobrotnikov, da se bode v zavodu z gojenci vred vedno molilo za nje.
Društvo se z dnem 20. marca 1902 raz-ide z najprijetnišo zavestjo, da je oživotvo-rilo najplemenitejše delo človekoljubja, katero tem potom celemu občinstvu najiskre-nejše priporoča v vedno blagohotno naklonjenost in podporo. Hkrati pa se blagi rodoljubi opozarjajo, naj svojih milodarov in podpor ne dajejo nikomur, o čegar zanesljivosti niso dobro prepričani, marveč naj svoje podpore temu plemenito humanitarnemu kršč.-patrijotičnemu zavodu odpošiljajo ali pismeno ali po zanesljivih osebah naravnost »čast. vodstvu salezijanskega zavoda v Ljubljani«.
Pomembno zborovanje društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani se sklene in zaključi s prisrčnimi voščili navzočemu gospodu vodju salezijanskega zavoda. Naj mu večni Bog dodeli najcbilnej šega blagoslova, da zavod vedno bolj in bolj prospeva v čast božjo, v reSenje ter blagor mladine in domovini v korist in slavo po znanem geslu: Vse za vero, dom, cesarja !
(Spored slavnosti o priliki obhajan j a 701etnega rojstnega dne g. Doberleta.) Dne 5. aprila, zvečer ob pol 8. uri zbirališče gasilcev pri „Mestnem domu". Ob 8. uri odhod k stanovanju slavljenca. Ob 9. uri koncert v »Mestnem domu". Dne 6. aprila ob 7. uri zbirališče pri „Mestnem Domu", ob pol 8. uri odhod k sv. maši v Trnovo. Po sveti maši zajuterk pri Frlincu in Hafnerju. Ob 10. uri seja zveznega odbora, izročitev častne diplome. Zvezni odbor.
(Narodna čitalnica v Vipavi) priredi koncert s prijaznim sodelovanjem postojinskega salonskega orkestra in pevskega zbora v nedeljo dne 6. aprila t. 1. v prostorih gospoda Petrovčiča. — Vspored: 1. Smetana: »Prodana nevesta«, koračnica. 2. Titi: »Planinčica«, ouvertura. 3. Ziehrer: »Avstrijski zvoki«, valček. 4. Kobišta: »Spomin na Slavjanskega«. 5. Eilen-berg: »Kovačnica v gozdu«. 6. *** »Vio-lina-Solo«. 7. %* »Svatba na kmetih«, komičen nastop. 8. »Glasbeni odmevi«, pot-pourri. 9. Eilenberg: »Mlin v črnem lesu«, idila. 10. Simandl: »Josipina-polka«. 11. Ku bišta: »Postonjska jama«, valček. 12. Eilenberg: »Petrograjska vožnja na saneh«, galop. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. —
Vstopnina za osebo 1 K. — Ker je čisti dohodek namenjen revni šolski mladini vipavski, se preplačila hvaležno sprejmejo. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Celjsko pevsko društvo.) V nedeljo, dne 6. aprila t. 1. v dvorani Narodnega doma v Celju drugič in zadnjič v tej sezoni: Rokovnjači. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Po Jurčič-Kersnikovem romanu dramatiziral Fr. Govekar. Godbo zložil V. Parma Pri predstavi sodeluje celjska narodna godba. Blagajnica se odpre ob 6. uri. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju 1. in 2. vrste K 2 40, 3. do 7. vrste K 140, 8. do 16. vrste K 1'— Sedeži na balkonu K 120, stojišče 60 v.; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delavsk. podp. društva 40 v. Vstopnice ima v predprodaji trgovina Dragctin Hribarja.
( D r u š t v o » Z v e z d a « n a Dunaju) priredi na belo nedeljo dne 6. apr. svoj zabavni večer v dvorani restavracije »Regensburgerhcf«, Dunaj, I., bonnenfels-gasse 2. Vspored je sledeči: Predavanje g. K : »Nekoliko.o socijalnem življenju v Slovencih«; po predavanju sledi petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom pevo-vodje g. V. Krušiča. Pele se bodo te-le pesmi: 1. Dr. G. Ipavic: »Slovenec«, moški zbor. 2. Stanko Pirnat: »Naša zvezda«, mešan zbor. 3. Peter Jereb: »Lahko noč«, meški zbor z bariton- in tenor-solom. 4. Dr. G. Ipavic: »Pozdrav«, mešan zbor. 5. F. S. Vilhar: »Slovenec i Hrvat«, moški zbor. — Začetek ob 6.. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli!
(Mestna hranilnica ljubljan-s k a). Meseca marca 1902 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 868 strank 411.895 K 12 v., 805 strank pa dvignilo 384.157 K 89 v. V I. četrtletju je došlo 102 prošenj za posojila; od teh se je dovolilo 87 prosilcem posojil v znesku 195.360 K, 15 prosilcem pa se je odklonilo posojil v znesku 235.300 K zaradi nezadostnega pokritja.
Darovi.
I. Izkaz darovalcev podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za 1.1901/2.
Premil. g. dr. Mihael Napotnik, knez in škcf lav. (društveni ustanovnik in častni član društva) kakor vsako leto tudi letos 20 K, hranilno in posojilno društvo v Ptuju 880 K, velerodni gg.: dr. Mirko Ploj, dvorni svet. in dež. posl. izroči po g. Jak. Puklu od društva »Slovenije« podarjeni ostanek od one svote, katero je nabral g. dr. Ploj med jugoslov. posl. za stroške omenjenega društva ob priliki delovanja za slov. vseučilišče v Ljubljani 80 K, Anton pl. Jusic, c. in kr. polkovnik v p. v Celju 50 K, Viljem Pfeifer, ustanovnik in častni Član, drž poBl. in pos. v Krškem 50 K, Josip Stritar, c. k. prof. v p. 10 K, Anton Globočnik pl. Sorodolski. c. kr. vlad. svetnik v p. 20 K, Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, ck. dvorni svetnik 12 kron, dr. Janko Babnik, ck. min. tajnik 20 K, (Konec sledi.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. aprila. Danes ob 2. uri popoludne se je sešel kronski svet, ki se peča s proračunom za 1. 1903.
Dunaj, 3. aprila. V nasprotju s poročili o navstali krizi povodom pogajanj mej obestranskima vladama izjavlja „Budap. Con-.", da v razmerju med avstrijsko in ogrsko vlado ni najmanjše premembe in da vlada mej njima popolna edinost glede sostave novega carinskega tarifa.
Dunaj, aprila. Na obe državni zbornici bode še tekom prihodnjega tedna izšel poziv za volitev kvotnih de-putacij, ki se snideta koncem aprila. Tudi volitve v delegaciji izvršite zbornici v kratkem. Včeraj je zboroval ministerski svet in je sklenil v današnjem kronskem svetu predlagati cesarju za termin sklicanja delegacij dan 6. maja.
Dunaj, 3. aprila. Danes so priredili srbski in hrvaški dijaki pred državnim finančnim ministerstvom demonstracijo proti Kallayu. Klicali so: „Pereat Kal-lay!" „Fej Kallay!" Policija je nekaj dijakov aretirala.
Reka, 3. aprila. Štrajk se nadaljuje, akoravno se je doseglo s p o -
| r a z u m 1 j e n j e. Policija je aretirala 24 delavcev. Nadejati se je, da se zjutraj zopet prične z delom.
Budimpešta, 3. aprila. »Pesti Hir-lap" javlja, da sta oba ministerska predsednika dala cesarju svoji detni-siji, ker pri pogajanjih o avtonomnem carinskem tarifu ni mogoče doseči spo-razumljenja. Ta vest ni menda popolnoma resnična, vendar so težave jako velike.
Altona, 3. aprila. (Pensilvanija.) Tukaj je pričelo stavkati 10.000 rudarjev.
Bern, 3. aprila. Narodni svet je volil predsednikom polkovnika Meistra.
Moskva, 3. aprila. Slovansko društvo, ki je 200 rubljev poslalo posl. Javor-skemu za žrtve vrešenske afere, je sklenilo po vzgledu Čehov in Poljakov tudi v Eusiji pričeti z bojkotom proti importu nemškega blaga.
Pariz, 3. aprila. Abesinski kralj Menelik pride meseca avgusta v Evropo, da prouči napredek v kmetijstvu in elektrotehniki.
London, 3. aprila. Vojnemu ministru je došla vest, da se je 30. m. m. blizu Barbertona v Transvalu dogodila velika nesrečana železnici. Vlak je skočil s tira in se prevrnil čez visok nasip. Eazbilo se je šest vozov z vojaki, kotel pa razpočil. Strojevodja, en civilist in 35 vojakov je ubitih, ostali večinoma vsi ranjeni, ki so jih prepeljali v bolnico. Od teh jih je že šest umrlo.
Cmrll ho:
31. marca. Alojzija Mauser, usmiljenka, 33 let, Radeckega cesta 11, jetika.
2. aprila. Pavlina Papež, branjevca hči, 10 mesecev, catarrh. gastro intest.
V bolnišnici: 28. marca. Martin Kavčnik. gostač, 75 let, ostarelost. — Marija TurnSek, čuvaja žena, 45 let, ascites myodegeneratio cordis.
30 mar,a. Ivan Babnik, kajžar, 35 let, vulnus selopetar, embolio thrombori. — Marija Masel, dni-narica, 48 let, j«tika. — Ana Sire, gostija, 84 let, ostarelost. — Ana Šentprimožek, kuharica, 68 let, pneumonia senilis
Dunajska borza
dnč 3. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101-75
Skupni državni dolg v srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta 4%......120-86
Avstrijska kronska renta 4%.....59-nO
Ogerska zlata renta 4*.......119 80
Ogerska kronska renta 4%......97-50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1609-—
Kreditne delnice, 160 gld..............696 50
London vista......................240-10
Nemški drž bankovci za 100 ra. nem drž.velj.	117-32Vi
20 mark............23-44
20 frankov (napoleondor)......19 C8
Italijanski bankovci... *..........93 40
G kr. cekini...........11-30
Meteor g logldno porodilo.
f iSitia nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 ■«,
t i s	Cu opa-sovuija	Stanje barometra v ram.	Temperatura po Celiijn	Vetrni	Nebo	S* . •g O S •S, '
i	9 zveč.	733-5	10-4	sr. jzah.	oblač.	
8	7. zjutr. 2. popol.	733 5 733 8	111 14 5	sr. jzah. p m.jzah.	oblač. sk. oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 10-3J, normale: 7 1*
Toplice
Rogatec
Slatina.
Južne železnice postaja Pollčane (Poltschach). 411 12-1
Krasno poletno bivališče.
Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetr h in ledvicah, zoper sladkorno bolezen, žolčne kamene, kalare v goltancu in na krhlju. Prospekte poSilja vodstvo.
Kdor veliko sedf tSrtK
■■■■■■■■■^■■■■■■■i a'> kakem športu notne-Sevau delovanje trebušnih organov, njemu prinoro-čamo v namestilo rogaSko slatino. »Templjev vrelec« z vinom ali .Slyria vrelec« sam pospe-Suje t«k. prebavljanje, presnovo.	412 l-i
Oljnate barve
uporabo se dobi pri tvrdki BRATA EBERZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—8 Vnanja naročila proti povzetju.
JesenoYa drevesca,
2 in 3 metre visoka, so na prodaj pri oskrbnlitva Turjaike grajščine v Hamerstle -u, poŠta Btudeneo-Ig.	4h 3. f
mlad podobar,
ki je zmožen po osnutkih iz marmorja in iz les^ podobe delati, se takoj sprejme,
in drugi, ki je zmožen iz lesa ornamente rezljati.
409 3-1 Alojzij Progar v Celovcu.
alanda
^ Ceylonski čaj
KS- je jedernat,	ics 15-1&
Jtar blagodišeč,
cist.
Štv. 1 v zavojih a K —.20, K -.50, K 1.25
Štv. 2 Štv. 3
n »
» n
„ -.24. „ -.60, „ 1.50 „ —.32, „ —.80, „2.—
»s- Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Plocoll-Ja v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen.čice
ssr tinkture za želodec mi
in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvornl založnik svetosti*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Plocoll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- Piccoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2-10, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III, 6 25-7
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
gS »•g
S> 2 2
S Q ? *
H (4
c/O O e=3
a? oo
k
Svetovnoznani 11! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. 1 ! !
Alfa-Laval-Separafor-ji
so najboljši posnemavci smetane.
le dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave ga dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja
Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26.
Podružnice: 136 52-10 Budimpešta.	_Praga.
Ceniki, podučoe brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svžt so daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list^Alfa-Mittheilnngen« brezplačno.

-O o
03
er>
t/>
» ce w o ta o.
pi « • <
B>
O^MT Nakup ln prodaja "iO vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžtebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
S9
Menjarična delniška družba
3IEBCV
I., lNollzeile 10 in 13, Dunal. I., Strobelgasse 2.
<6
MF" Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
■tvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljlklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavni o.	134 31
Izdajatelj; Dr, Evgea Lanpe.
Odgovorni vrednik: Ivm Rakoveo.
Tisk .'.KatoliSke Tiskarne v Ljubljani