Poštnina plačana v gotovini.
Leto LX. itev. JI
0 UuMlanl, o sredo 6. aprila 19ZJ.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemšl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petft a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji InserarJ petit vrsta 4.* Din; notice, poslano, izjave,  reklame,  preklici   beseda  2.— Din.
Popust po dogovora. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.~ Din.
Upravnlštvo: KnaFlova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica Št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Vedno bolj zamotana situacija
Brezuspešni poizkusi sprave med radikali. — Uzunović je pripravljen žrtvovati Maksimovića. — Nadaljevanje pogajanj z radićevci. — Rezerviranost opozicijonalnih strank.
— Beograd, 5. aprila. V notranji politiki tekom včerajšnjega dne in današnjega dopoldneva ni bilo novih dogodkov. Zanimanje političnih krogov je usmerjeno na dogodke v radikalni stranki, kjer se vrše za kulisami ostri boji za nadvlado. V stanovanju ministrskega predsednika Uzunovića so se včeraj in tekom današnjega dne vršile daljše konference njegovih ožjih zaupnikov, na katerih so, kakor se doznava iz poučenih krogov, razpravljali zlasti o tem, kako bi s primerno taktiko preprečili odpor pašičevcev ter ohranili na eni strani enotnost stranke, ca drugi strani pa preprečili padec Uzunovića. Uzunović si obenem prizadeva, da bi rešil notranjega ministra Božo Maksimovića. Vendar pa se zatrjuje, da je Uzunović v skrajnem slučaju pripravljen žrtvovati tudi notranjega ministra. Uzunović v tem pravcu nadaljuje pogajanja z radićevci. Za slučaj pa, da bi ta pogajanja ne rodila zaželjenih uspehov, upa Uzunović, da bo našel izhod iz sedanjega položaja
potom primerne rekonstrukcije sedanje vlade na ta način, da stopi v vlado več uglednih politikov iz vrst pašičevcev.
Pašićevci s svoje strani živahno nadaljujejo svojo akcijo ter javno napovedujejo, da so Uzunoviću in Maksi-moviču dnevi šteti. Tekom včerajšnjega popoldneva so se v političnih krogih razširile vesti, da bo Boža Maksimo vić še tekom današnjega dne podal ostavko. Maksimovič sam je te vesti kategorično demanti ral, zanikal pa jih je tudi ministrski predsednik Uzunović. Včerajšnja konferenca med Uzu-novićem in Trifkovićem se v političnih krogih tolmači kot poskus Uzunovića. da bi se s Trifkovićem pomiril in sporazumel. Položaj je slej ko prej zelo nejasen. Pogajanja, ki jih vodita obe radikalni skupini na vse strani., doslej še niso rodila pozitivnih rezultatov, ker so vsi politični krogi zelo rezervirani in čakajo na nadaljni razvoj dogodkov v radikalni stranki sami.
Državna kriza v Rumuniji
Nasprotujoče si vesti o stanju kralja Ferdinanda« — Najrazličnejše kombinacije o nadaljnjem razvoju dogodkov. — Sporazum med vodilnima strankama. — Krona preide na kraljico Marijo?
— Budimpešta, 5. aprila. Dopisnik «Az Esta» poroča iz Bukarešte, da se širijo o bolezni mmunskega kralja Ferdinanda povsem različne vesd. D oči m se v uradnih komunikejih naglasa, da je kralj obolel na influenci, kateri se je pridružila pljučnica, se doznava v dobro poučenih krogih, da ne gre za Influenco, marveč za zastarelo obolenje na raku. Bolezen, na kateri trpi romunski kralj Že več let, se je v zadnjem Času tako poslabšala, da se je rak razširil tudi že na pljuča. V soboto zvečer je dospel v Bukarešto belgijski prof. dr. Louis, ki je po temeljiti preiskavi ugotovil, da se je kraljevo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je zdravljenje z radijem popolnoma nemogoče. Kralj je zelo slab in ie ledva še pri življenju.
— Bukarešta, 5. aprila. V rum unski političnih krogih se živahno razpravlja o stanju, ki bo nastopilo po smrti kralja Ferdinanda, s katero 96 že z vso gotovostjo računa. Med Bratianom in Avarescom je bil po daljših razgovorih dosežen sporazum, v smislu katerega se politična zveza, sklenjena koncem 1. 1925. med vlado in liberalno stranko podaljša. S
tem podaljšanjem naj se zasigura status quo v zunanji in notranji politiki. V pogledu zunanje politike se tolmači to tako, da Avares-cu ne bo pretiraval z italijansko orijentacijo, ter da bo rumunska zunanja politika tudi v bodoče ostala v skladu z intencija mi Male antante. Minister zunanjih zadev Mitilineu, ki se je mudil v Švici na dopustu, je bil včeraj brzojavno pozvan v Bukarešto.
V opozicijonalnih krogih so razširjene vesti, da pripravlja ministrski predsednik Ava-rescu državni prevrat ter da je v tem smisla storil že več korakov, ki tam sum potrjujejo. Tako je med drugim odstavil dosedanjega liberalnega upravnika rumunskib železnic ter imenoval na to mesto aktivnega oficirja. Kakor poroča pariški vMatin<, v Rumuniji nihče ne verjame, da bi po kraljevi smrti prevzel vlado regentski svet. V političnih krogih se v zvezi s tem razpravlja o iz premem bi ustave oa korist kraljice Marije. Ni pa tudi izklju ceno, da se bodo politični krogi odločili za povratek princa Karla ne glede na odpor obeh vladnih strank, ki sta pripravljeni povratek princa Karla, če treba tudi s silo preprečiti.
iS
Važne uradniške spremembe
— Beograd, 5. aprila. V prosvetnem ministrstvu je bil danes podpisan ukaz o imenovanju, premestitvi in upokojitvi večjega števila profesorjev, učiteljev in prosvetnih uradnikov. Med drugimi sta vpo-koiena prosvetni šef mariborske oblasti dr. Leopold P o 1 j a n e c In prosvetni referent Ivan VrSča (?) pri velikem županu v Mariboru. Za šefa prosvetnega oddelka v Mariboru je imenovan dr. Franc K o t i n a. — Nadalje so upokojeni: dr. Franc V i d 1 c in dr. Ivan K a r H n, referenta pri velikem županu v Ljubljani. J o-sip Abram, ravna*elj uradov velikega župana v Ljubliani, in Josip Baje, arhivski uradnik velikega župana v Ljubljani.
64 avtonomnih mest
— BeofTad, 6. aprila. Komisija notranjega ministrstva je izgotovila načrt novega zakona o mestih, po katerem bodo izgubili veljavo vsi dosedanji zakoni o mestih. Načrt ima 11 poglavij in 168 členov ter predvideva v Jugoslavija 64 avtonomnih mest: Bela Crkva. Beograd, Bihać, Bitolj, Bjelovar, Brod na Savi, Celje, Cetinje, Cačak, Cakovac, Dubrovnik, Karlovac, Kragujevac, Križevci, KruSevac, Leskovac, Ljubljana, Maribor, Mitrovica, Novi Sad, Mostar, Niš, Osijek, Pančevo, Peć, Petrinja, Petrovaradm, Podgorica, Požarevac, Požega, Prilep, Priština, Ptuj, Sarajevo, Sen-ta, Senj. Sisak, Skoplje, Smederevo, Sombor, Split, Srijemski Karlovci, Stara Kaniža, Subo-tica, Sušak, Sabac, Šibenik, Stip, Travnik, Tuzla, Valjevo, Varaždin, Vel. BeČkerek, VeL Kikinda, Vinkovci, Vranje VrSac, Vukovar, Užice, Zagreb, Zajećar, Zemun,
Beograd in Zagreb bi izpadla iz teritori-jalnega območja oblastne samouprave. Mestni zastopi v mestih do 10.000 prebivalcev bodo imeli 21 članov, do 80.000 25, do 50.000 30, do 100.000 45, a preko 100.000 (Beograd, Zagreb, Subotica) po 60. Volitve se bodo vršile v celi državi vsako četrto leto na tretjo nedeljo v avgustu.
Zanimivi sklepi oblastne skupščine v Zagrebu
Zdravniški pregled ženinov pred poroko* — Pogojno dovoljena odprava plodu.
— Zagreb, 5. aprila. Zagrebška oblastna skupščina ie na svoji včerajšnji *eji sprejela uredbo s prisilnem zdravniškem pregledu ženinov Uredba, ki stopi takoj v veljavo, predpisuje, da se mora vsak ženin pred sklenitvijo zakona podvreči zdravniškemu pregledu. Kdor boluje na tuberkulozi, spolnih boleznih ali kakt drugi nalezljivi bolezn: se ne sme poročiti prej, pred-no ni popoln ma ozdravel. Uredba predpisuje točno karenčno dobo za vsako posamezno bolezen Župniki ne smejo izvršiti okHcev in poroke, ako ženin ne predloži uradnega zdravniškega spričevala, da je popolnoma zdrav ter da za sklenitev zakona ni zadrtkov. Nekateri govorniki so zahtevali tud' obvezen pregled za neveste, kar pa so radićevci odklonili, češ da so hrvatsKa dekleta zdrava in pa preveč sramežljiva
S posebno uredbo so rešili radičevci tudi umetno odpravo ploda Uredba predvideva slučaie, v katerih je oprava plodu
dovoljena.
POGAJANJA Z GRČIJO
— Atene, 5. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da se s strani Grčije dela nato, da se pogajanja za revizijo sklenjenih konvencij glede režima v jugoslovenski svobodni coni v Solunu in glede prometa na progi GjevgieMia—Solun pospešijo. V prihodnjih dneh prično pogajanja za sklepanje trgovinske pogodbe. V zvezi s temi pogajanji se bo razpravljalo tudi o reviziji solunskih konvencij. V političnih krogih se ne izključuje možnost, da se bo ob tej priliki načelo tudi vprašanje stališča, ki ga zavzema Orčlja napram Albaniji z ozi-roru na jugoslovensko-ltalijanski spor.
Na polu k balhansliemu Locarnu ?
Podlaga za direktna pogajanja Revizija tiranskega pakta. — vseh balkanskh držav« — Skoraj
— Beograd, 5. aprila. Kakor izjavljajo v zunanjem ministrstvu, je po diplomatskih razgovorih po zadnjih dneh končno dosežen načelni sporazum o tem, da se vsa sporna vprašanja med našo državo in Italijo rešijo potom direktnih pogajanj. Sporazum o direktnih pogajanjih je dosežen samo v načelu, dočim baza, na kateri se bodo ta pogajanja vršila, še ni definitivno določena. Tozadevno se nadaljujejo razgovori med zunanjim ministrstvom in zastopniki Italije, Francije in Nemčije. Računa se splošno, da bodo pogajanja zelo dolgotrajna. Vršila se bodo diplomatskim potom med Beogradom in Rimom in je raditega izključena vsaka kombinacija o imenovanju specijalnih delegacij, ki naj bi razpravljafe o posameznih spornih vprašanjih.
Včeraj popoldne je posetil zunanjega ministra dr. Perica in ministrskega predsednika Uzunovića angleški poslanik na našem dvoru g. Kenard. Zvečer se je v diplomatskih krogih razširila vest. da je g. Kenard o priliki svojega obiska stavil v imenu svoje vlade nov predlog, ki gre za tem, da bi Italija, Jugoslaviia, Grčija in Bolgarija potom skupne pogodbe garantirale neodvisnost in integriteto Albanije tako med-
ni ed Rimom in Beogradom« — Garancijska pogodba Italije in snji povratek kralja Aleksandra
sebojno kakor tudi napram vsaki drugi državi. Glavni cilj tega predloga je ustvaritev balkanskega Locarna.
V zvezo s tem se spravlja tudi ne* nadni odhod našega novega poslanika v Atenah, Tiče Popovtča, ki je po daljj ših konferencah z zunanjim ministrom včeraj odpotoval na svoje novo mesto. Zunanji minister dr. Peric je namera.* val zvečer odpotovati v Topolo, da po* roča kralju o nadaljnem razvoju do* godkov. Potovanje pa je bilo v zad* njem trenutku odgođeno, ker se kralj baje že v kratkem vrne v Begrad. V političnih krogih se domneva, da je kraljev povratek v zvezi s preokretom v zunanji politiki.
V zvezi z načelnim sporazumom glede direktnih pogajanj med Beogra* dom in Rimom se v diplomatskih kro» gih povdarja, da bi ne bilo primerno, Če bi se ti razgovori vodili potom generala Bodrera, ki se ga splošno smatra za inicijatorja vsega spora. Računa se, da bo general Bodrero še pred pričet* kom pogajanj odpoklican iz Beograda. V zunanjem ministrstvu vlada velika živahnost. Tekom včerajšnjega dne so .posetili zunanjega ministra vsi diplo* matski zastopniki v Beogradu.
. sestala v palači Chigi, kjer sta imela I nad enourno konferenco. O poteku te konference ni bil izdan noben komu* nike. Novinarjem je grof Bethlen dal izjavo, da je z velikim zadovoljstvom sprejel vabilo, da pride v Rim, kjer ostane štiri dni, na kar bo prepotoval severno Italijo. To njegovo potovanje bo povsem privatnega značaja. Ob tej priliki se hoče prepričati, kakšne re* s-ultate je rodil fašistovski režim, o ka* terem je uverjen, da je preporodil vso Italijo. Mussolini je napravil iz Italije novo državo, kakršna prej sploh ni bi* la znana. Italija tvori danes popolnoma nov svet.
Danes bo v palači Chigi podpisana prijateljska in razsodiščna pogodba med Italijo in Madžarsko, ki tvori pri* četek nove italijansko*madžarske poli* tike. Med Rimom in Budimpešto se ustvari interesna skupnost. Madžarska trgovina se orijentira izključno na' Re* ko. Prijateljska pogodba je po zatrdilu italijanskih krogov popolnoma miro* Ijubna, tvorila pa bo eno glavnih ovir za vojaške avanture Beograda. Italija bo podpirala težnjo Madžarske po re* viziji trianonske pogodbe, ki naj se iz* vede v najkrajšem času. Italiia se za* vezuje, da prevzame ob Dunavu obrambo šibkejše Madžarske napram močnejšim sosedom.
Službeno obvestilo italijanske vlade. — Grof Bethlen v Rimu.
— Protislovenski komentarji italijanskih listov. — Italija obeta
Madžarski revizijo mirovne pogodbe.
— Beograd, 5. aprila. Italijanska vla* da je službeno obvestila našo vlado, da bo povodom obiska grofa Bethlena danes podpisan v Rimu pakt o prija* teljstvu in o arbitraži med Italijo in Madžarsko. Italijanska vlada obenem izjavlja, da ta pogodba ni naperjena niti proti Jugoslaviji, niti proti kate* rikoli drugi državi ter da je popolno* ma v skladu s paktom Društva naro* dov. To sporočilo je italijanska vlada podala v smislu prijateljske pogodbe med našo državo in Italijo, po kateri sta obe stranki dolžni obveščati druga drugo o sklepanju novih mednarodnih pogodb Naša vlada je vzela to poro* čilo na znanje.
V naših političnih krogih je izzvala vest precejšnjo senzacijo. Ne radi ita* lijansko*madžarske pogodbe same, ki so jo že itak vsi pričakovali, ampak ra* di tega, da nas je italijanska vlada o njej službeno obvestila pred podpisom. Ko je namreč sklenila veliko bolj da* lekosežni tiranski pakt o zvezi z AIba* nijo, o tem beogradske vlade ni obve* stila, čeprav bi bila dolžna to storiti v smislu prijateljske pogodbe med Ita» Ijjo in Jugoslavijo.
— Rim, 5. aprila. Predsednik mad* žarslce vlade grof Bethlen je včeraj do* spel v Rim Na kolodvoru ga je priča* koval predsednik vlade Mussolini. Popoldne sta se Mussolini in grof Bethlen
Srditi boji med radićevci in federalisti
— Zagreb, 5. aprila. Z oziram mi absolutizem radićevcev v zagrebški oblastni skupščini se je v zagrebških političnih krogih, zlasti med hrvatskimi federalisti, pojavila močna struja, ki se zavzema za tO. da bi se mesto Zagreb, kateremu nameravajo radičevći nalaziti velikanska oblastna davčna bremena, izločilo iz zagrebške oblasti in tvorilo samostojno oblast, kakor to pred videva že tudi zakon o razdelitvi državne oblasti. Tej nameri pa se radičevci seveda z vso srlo upirajo. O tem vprašanju so se na zadnjih sejah zagrebške oblastne skupščine vršile zelo viharne debate, med katerim ie prišlo do ostrih konfliktov med radičevci in federalisti.
Spor zavzema vedno večie dimenzije m je prišlo včeraj tud? na seji zagrebškega občinskega sveta radi tega do ostrih konfliktov. Ko je župan Heinzl po otvoritvi seje prečita! resolucijo, da se Zagreb izloči Iz zagrebške oblasti, so za resolucijo glasovali vsi občinski svetniki, razun treh radi-čevcev in 2 komunistov Pederalist Perštč je v izredno ostrem govoru obsodil Radi-čeve napade na mestno zastopstvo ter zahteval od župana, da te »nesramnosti« Ste-pana Radića odločno zavrne, da dobi zagrebška javnost zadoščenje. Župan Heinzl
je na to Interpelacijo prečita! že prtprav-lieni odgovor, v katerem je označil Radi-čeve govore za »brbljarije« ter pozval Radića, naj svoje pavšalne očitke konkretizira, da ga lahko pozovejo na odgovor. Ce Radić tega ne stori, ga smatra za diskvalificira nega človeka, ki ni sposoben, da bi zavzemal častno mesto predsednika oblastnega odbora
Večina občinskega sveta ie ta odgovor sprejela z viharnim odobravanjem, dočim so radičevci začeli razbijati in vpiti. V spor se je vmešala tudi galerija, ki je vzklikala proti Radiću. Radičevci so med tem obvestili svoje pristaše, ki so se zbrali na Markovem trgu in grozili, da napadejo magistrat. Alarmirana policiia le demonstrante razpršila. Radičevski oblastni poslanci so se med tem zbrali v oblastni skupščini, kjer sta KoŠutič In Herceg poročala o Incidentu v občinskem svetu. Stepan Radić je ob tej priliki zagrozil, naj federalisti nikar ne pridejo na selo oblastne skupščme, ker jih bodo radičevci vse pobili.
PRAVILNIK O DELAVSKEM ZAVAROVANJU
— Beograd, 5. aprila. V ministrstvu za socijalno politiko se izdeluje nov pravilnik o delavskem za-arovanju. Pravilnik bo predložen posebni komisiji, da ga prouči, nakar bo z ministrsko uredbo takoj uveljavljen.
Velik požar v Mengšu
Dve gospodarski poslopji zgoreli.
V nedeljo 3. t. m. je okoli 22.30 plat zvona naznanjal prebivalstvu Mengša, da je izbruhnil v vasi požar. Goreti je začelo staro, večinoma leseno gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Dornika v Velikem Mengšu. Mimo poslopja vodi poljska steza. Najbrže je šel mimo kak nepreviden ponočnjak, ki je vrgel cigaretni ogorek proti vogalu, nakar se je polagoma vnelo suho draČje in listje. Dornikovo poslopje je popolnoma pogorelo; po* žar pa je upepelil tudi bližnje gospo* darsko poslopje posestnika Franceta Gregorca, kjer so gasilci deloma vsaj rešili nekatere predmete. Pogorela je vsa zaloga mrve in slame, kakor tudi skoraj vse gospodarsko orodje. Požar« ne brambe iz Mengša, Trzina m Dom-žal so bile vse noč z največjo požrtvo* valnostjo v akciji. Z velikim naporom se je gasilcem posrečilo požar lokalizirati samo na ti dve poslopji. Škodo cenijo na 160.000 Din. Posestnik Dor* rdk ima največjo škodo, ker mu je do= besedno vse pogorelo. Popolnoma so požar udušili šele v ponedeljek dopoN dne.
Strahovita tragedija na Bolgarskem
Nad 100 oseb zbolelo na
steklini,
— Sofija, 5. aprila. V bližini Burgasa je neka ciganska četa, broječa krog 140 oseb, izkopala že več dni pokopano kravo, ki so jo morali ubiti, ker je kazala znake pasje stekline. Cigani so si priredili veliko pojedino, katere se je udeležilo 123 oseb. Vseh 123 oseb je pred par dnevi obolelo na steklini ter se začelo medsebojno popadati. Oblasti so nemudoma odredile vse varnostne mere in z velikim naporom polovile pobesnele cigane. Od obolelih oseb jih ie 20 umrlo. Steklina se je v vsej okolici strahovito razširila in se je spremenila v pravcato epidemijo. Pasteuerjev zavod v Sofiji je prenapolnjen. V ekspre^-nem vlaku je nastala včeraj panika, ker jc več potnikov tretjega razreda, domačih se-Uakov. nenadoma začelo kazati znake stekline in popadati sopotnike. Več inozem-cev je v strahu skočilo iz drvečega vlaka. Na prihodnji postaji so vse potnike izkrcali, obolele odpremili v bolnico, kjer sta dva v strašnHi mukah podlegla bolezni, vse ogrižene potnike pa so prepeljali v Pasteuerjev zavod v Sofijo.
NOV GLEDALIŠKI INTENDANT V ZAGREBU
— Beograd, 6. aprila. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je za intendanta Narodnega gledališča v Zagrebu imenovan g. Vladimir Trešcec-Branjski. To imenovanje prihaja mesec dni po odstopu in premeščen j u bivšega intendanta g. Julija Benešića.
PRODIRANJE NA PEKING
— London, 5. aprila. Kantonske čete neprestano prodirajo proti severu in so vče* raj zasedle mesto Pengpu, 150 km severno od Nankinga, Cilj prodiranja je Peking, ki ga upa general Cangkajček doseči radnje dni maja ali prve dni junija. Inozcmci so začeli Peking trumama zapuščati.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo 66.5*). 87, Vojna škoda 0, 337, ZadoLžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi Kr. dež. banke 20, 22, Celjska posojilnica 195. 197, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkantii-na Kočevje 99, 100, Praitediona 850, 0, Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje (i, 425, Vevče 120, 0, Stavbna družba 55, 65,
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% tovest. pos. 1931 86.50— 86.75, 2%% drž. rente za ratnu štetu 337.25. 337—37.50, Ljubljanska kreditna 154 —155, Hrv. eskomptna banka 104.50—105.5, Kreditna banka Zgb. 93—96, Hipotekama banka 65—0, Jugobanka 95—95.5, Praštedi-ona 850—855, Drava d. d. Osijek 4S0—520, Šečerana Osijek 450—425-5, Isis d. d. 46— 48. Gutman 365—280, Slaveks 102—130,
Devize: Amsterdam 22.795—22.855, Dunaj 800.45—S03.45, Berlin 13^1—13.54. Italija 273.45—275.45. London 276,20—277. Newyork ček 56.75-S6.95, Pariz 222.625 — 234.625, Praga 168.30—169.10. Gurih 10.94— 10.97.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.13, Pariz 30-37, London 25.2575, Newyork 520, Praga 15.40, Milan 35.09. Dunaj 73.15.
Trst: Beograd 36.40, London 100.66, Curih 398.10.
Manifestacija Ljoioe za zilanje z Bolgariji
Predavanje dr. Kostova o z bližan ju in z edin jen j n Bolgarije in Jugoslavije. — Oduševljen odziv ljubljanskega prebivalstva, zlasti omladine. — Manifestacije po mestu.
Ljubljana se je včeraj spremenila v torišče prisrčnih in spontanih manifestacij za jugoslovensko-bolgarsko bratstvo in obnovo bratskih odnošajev med obema narodoma. Nesrečna svetovna vojna in hohenzollernski vpliv na bolgarskem dvoru sta oddvojila bolgarski narod od ostalih balkanskih Slovanov. Kljub prizadevanju na obeh straneh pa se to razmerje Še do danes nI posebno zboljšalo. Še le v zadnjem času, ko se vedno bolj in bolj čuti potreba združitve slovanskih narodov, so se na obeh straneh pojavili vneti poborniki ideje združitve vseh jugoslovenskih plemen v enotno, močno državo. V Parizu obstoja že delj časa Liga za zbližanje Bolgarov in Jugoslovenov, katere predsednik odvetnik in bivši narodni poslanec dr. Mladen Ko s t o v je dospel včeraj v Ljubljano, da tudi tukaj, kjer je vladalo napram bratskemu bolgarskemu narodu vedno naibolj prisrčno razpoloženje, obnovi stike in vzbudi zanimanje za ta važen problem južnih Slovanov. Lahko rečemo, da tako lepe manifestacije za jugoslovensko ' misel Ljubljana še ni zlepa videla. *Velika unionska dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena.
Zborovalci so bolgarskega gosta prisrčno pozdravili in že takoj v začetku dali duška svojim toplim občutkom za bratski bolgarski narod. Nato je dr. Kostov v nadenournem predavanju razpravljal o položaju Jugoslovc-nov in Bolgarov in na podlagi zgodovinskih dogodkov in dokumentov dokazoval, da so vsa nasprotstva, ki vladajo danes med Beogradom in Sofijo umetno ustvarjena od slovanskih ne-prijateljev, da tako preprečijo združitev obeh bratskih narodov v mogočno jugoslovensko državo. Ko so se južni Slovani polagoma oprostili izpod tujega jarma, so spontano čutili, da je njihova končna rešitev le v medsebojni slogi. Ko pa se je na Bolgarskem ustalila nenarodna m neslovanska dinastija, so se odnošaji mahoma poslabšali in   posledica   tega so bili bratomorni
Ladislav Vladvka: 45
Skrivnost ilraie
— Mislila sem tu pred vami sedečega Horo.
— Zakaj ste pa tako mislili?
— Ko me je milostiva gospa sprejela v službo, me je vprašala, je-li sem dovolj močna. Njeno vprašanje me je osupnilo tem bolj, ker sem bila komaj dva dni v novi službi. Nasmehnila sem se in odgovorila, da sem zelo močna. Nato me je gospa vprašala, je-li bi se mogla meriti tudi z moškim. Odgovorila sem: Milostiva, pokažite mi ga. Gospa je stala pri oknu In se smehljala. Naenkrat se je obrnila k meni, rekoč: Ali bi me mogli ščititi pred njim? Pokazala m? je skozi okno Horo, ki je hodil po vrtu.
— Ali se gospa ni šalila?
— O ne. Saj bi mi drugače ne naroČila, naj takoj prihitim v njeno sobo, ako trikrat pozvoni. Prihiteti bi ji morala na pomoč, tudi če bi bilo treba vrata razbiti.
— Gospa Horalkova se je bala, pravite?
— Da, bala se je ostati sama doma.
boji, ki so dovedll do tega, da sta si bolgarski in srbski narod v svetovni vojni stala v nasprotnem, sovražnem taboru.
Povojno psihoza je povzročila, da se sovraštvo, ki je nastalo v svetovni vojni, ni poleglo, dasi so se na obeh straneh našli možje, ki so uvidevali pogubnost take politike in storili vse, da se spori in nesporazumi izgladijo.
Z jasnimi in razumljivimi argumenti je nato govornik dokazoval potrebo združitve med Jugoslavijo in Bolgarijo ter ostro kritiziral politiko onih »prijateljskih* držav, ki so temu zbližanju vedno nasprotovale. Dasi pa se na obeh straneh naglasa, da ni nobenega zadržka, da se združitev praktično izvede, se to doslej kljub temu ni še zgodilo. Govornik apelira na akademsko mladino, naj postane nositeljica te ideje in ji pripomore s smotrenim delom do končne zmage. Omenja prisrčne odnošaje, ki so vladali pred vojno zlasti med Slovenci in Bolgari in izraža upanje, da bodo tudi sedaj Slovenci z vsemi močmi delali na dejansko združitev vseh jugoslovenskih plemen. Dr. Kostov se je končno zahvalil Ljubljani za prisrčen in res bratski sprejem ter v bolgarskem jeziku zaključil svoje predavanje z vzklikom: Naj živi velika Jugoslavija od Črnega do Jadranskega morja!
Frenetični aplavz je bil dokaz splošnega soglašanja in navdušenja. Vsa dvorana je navdušeno vzklikala bolgarskemu narodu in končno stoje zapela »Hej Slovane!«.
Po zaključku zborovanja se je spontano formirala povorka in krenila po mestnih ulicah, neprestano manifestirajoč za zbližanje vseh južnih Slovanov. Povorka je krenila pred češkoslovaški in francoski konzulat, prepevajoč narodne pesmi in vzklikajoč bratskemu češkemu in prijateljskemu francoskemu narodu. Ljubljana pa je zopet pokazala, da čuti slovansko ter da vedno in z veseljem in navdušenjem sodeluje tam, kjer gre za uresničenje starih slovanskih idealov.
Predsednik je poklical novo pričo.
— Gospod doktor Kovafik.
Med poslušalci je bilo mnogo takih, ki so Kovafika poznali po imenu izza prve košifske senzacije. Mnogi so ga tudi videli v družbi pokojne Horalkove in njenega moža. Videli so ga svoj čas v Narodnem gledališču, kar je bilo neka! izrednega, pa tudi v Coloradu, kjer je vzbudil pozornost baš s tem, da je plesal ves večer samo z Milo Horal-kovo.
Njegova udeležba pri prvem senza-cijonelnem dogodku je bila že pojasnjena. Mnogi radovedneža so pričakovali, da bo danes pojasniena tudi njegova udeležba pri zadnjem tragičnem dogodku.
Obljubo, ki jo je dal predsedniku porotnega sodišča kot priča brez veroizpovedi, je Izgovoril razločno. Po končanih formalnostih ga je predsednik vprašal, kako dolgo je bil znan z Ho-ralkovo rodbino in z gospo Horalkovo.
Kovafik je omenil, da je bil pred leti domači učitelj Horalkove in da so ga pozneje študije prisilile odložiti to mesto. Povedal ie tudi, kako ga je prive-del prvi košifski dogodek na polje pri Košifeh, kjer je zopet srečal gospo Horalkovo in kjer se je prav za prav seznanil s Horalkom. kajti v gledališču
in je dovolila, da jo je v poznih nočnih urah spremljal iz kavarne proti domu. Vselej se je za njima plazil ljubosumni kapelnik in si z rokami zakrival oči« ko sta se lemenatar Toma in grlica Ru* ža spotoma cmoknila. Motiti pa ju kar ni maral, oziroma se ni drznil, ker zna« jo tudi pravoslavni lemenatarji delati točo.
Nekega dne so v bogoslovju pogrešili svojega gojenca, v Kavarni pa svo jega stalnega gosta, lemenatarja Tomo. E, z njim vred pa so pogrešili tudi grli« co Ružo.
Presunjenega srca je kapelnik stopil na policijo in izrazil svoje skromno domnevanje, da sta Tomo in Ruža naj« brž pobegnila iz Sarajeva.
Zares. Dnevi in večeri potekajo. Tomo in Ruža v bogve kakem skritem zatišju uživata medenost svojega div« jega zakona, v bogoslovju molijo za iz* gubljenca, a kavarna s kapelnikom vred nekam puščobna, kakor bi žalovala za izzvenelo pesmijo:
— Imam Jednu želju, da ti tvoja medna usta još jednom poljubim...
Nesrečni pondeljek
Včeraj, v ponedeljek, so pripeljali iz raznih krajev več ponesrečencev v ljubljan« ?ko javno bolnico. Vsi so bili težko poško« dovani, dva »ta si zlomila nogo, enemu les« nemu delavcu pa je cirkularka odžagala roko.
Iz kamniške okolice so pripeljali v bol« nico lOIetnega Šolarčka, posestnikovega si« na Alojzija Brleča, ki ga je povozil neki voznik. Okoli poldneva, ko je šolska mla* dma odhajala iz šole domov, je mlad Kam« ničan v divjem diru vozil proti vasi 2upa« nje njive v kamniški okolici. V bližini vasi je podrl na tla in povozil malega Brleča, ki je dobil težke notranje poškodbe ter mu je voz zmečkal tudi levo nogo pod kole« nom. Prepeljali so ga včeraj popoldne v ljubljansko javno bolnico.
Orožniki v Kamniku so voznika izsledili ter ga ovadili državnemu r/ravdništvu.
Pri lesni rvrefki « Vesna* v Kamniku za* pošlem 171etni delavec Ivan Golob je bil včeraj pri del i en k cirkularki. Med delom ga je cirkularka na doslej nepojasnjen na« čin prijela za desno roko, tako da mu jo je v zapestju dobesedno odrezala. Domači zdravnik v Kamniku je ponesrečencu nudil prvo zdravniško pomoč ter ustavil smrtno* nevarno krvavi jen je, na kar so ga odpeljali v ljubljansko javno bolnico. ^
Pavla Novak je kot služkinja zaposlena pri ravnatelju tovarne konserv »Globus* na Vrhniki. Včeraj popoldne je tako nesTečno padla po stopnicah, da si je zlomila levo nogo. Z večernim vrhniškim vlakom so jo odpeljali v ljubljansko bolnico.
Težja nesreča se je zgodila v Ljubljani na glavnem kolodvoru. Premikač Ivan Ko* ro§in je bil zaposlen na glavnem kolodvoru pri ranžiranju nekega tovornega vlaka. Med premikanjem tovornih vozov ga je, ko je odpenjal neki voz, pograbil odbijač za des* no roko ter mu jo zmečkal. Z rešilnim av* tomobilom so ga takoj prepeljali v javno bolnico.
Prasneta
Koncert pevskega »bora ljubljanske Glasbene Matice. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice priredi v pondeljek dne 11. t. m. v Unionski dvorani svoj prvi letošnji samostojni koncert. Na koncertu bo izvajal celo vrsto mešanih in moških zborov iz ju-goslover«ke. Češke in ruske srlnsbene literature. Nekateri zbori bodo ob tej priliki prvič izvaiani na javnem koncertu. Zbore je na-študiral ravnatelj konservntorija in zborovodja pevskega zbora g. Matej H u b a d. Zbor nastopi v impozantnem številu okrog 1«) pevcev in prepričani smo, da bo njegovo u-metniško izvajanje na isti stopnji popolnosti, kakor smo to od Matičnega zbora navajeni. Natančnejši epored še objavimo Na koncertu sodeluje tudi koncertna pevka pa. Zinka Vil-fan-Kunc iz Zagreba. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne.
Dve domači glasbeni umetnici. Dolgoletno in sistematično clasbeno-vzgoino delo ljubljanske Glasbene Matice se je začelo kazati tudi v vsakoletnih koncertnih priredit« vah našega mesta. Med ljubljanskimi koncerti srečujemo vedno pogosteje umetnike, ki so ge izobraževali na glasbeni Šoli in na konser-vatoriju Glasbene Matice. Tudi obe umetnici, ki nastopita v Četrtek zvečer v Filharmonični dvorani, sta bivši gojenki konservatori-ja Glasbene Matice, ki sta pozneje kot državui štipendistki nadaljevali svoje študije pri najboljših francoskih mojstrih. Gdč. Poženelovn je bila gojenka znamenite pianistke Blanche Selva, gdč. Vida Jerajeva pa je posečala pouk slavnega francoskega vijolinskega pedagoga Luctana C a p e t a- Tako je v njih nekako združena naša slovanska z moderno francosko šolo. 2e iz tega razloga, ne glede na odličen program, je Četrtkov koncert izredno zanimiv, pa tudi pomemben za nas. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
in baru sta spregovorila samo nekaj besed.
— Gospod doktor, tu imam izpoved-be in zapisnike, da ste bili često Horal-kov gost. Morali ste torej dobro poznati Horalkove rodbinske razmere. Oba sta mrtva — de mortuis nil nisi bene. Ne vprašal bi vas, ako bi ne bila ta mučna zadeva odvisna baš od podrobnosti iz Horalkovega rodbinskega življenja. Umora ne moremo pojasniti, ako ne izvemo teh podrobnosti. Ali sta se zakonca kdaj prepirala?
— Tega ne morem trditi, nasprotno, mislim, da je skušal Horalek svoji ženi vedno in povsod ustreči.
— Neka priča je tik pred vami povedala, da ie bil Horalek zelo zadolžen. Ali je odgovarjal dolg v znesku 200.000 kron vodstvu njegovega gospodinjstva, ali pa so bili to Horalkovl privatni izdatki? Gre za dobo enega leta ali malo več,
— Rodbinsko živlienie zakoncev ne govori za ta znesek. Horalek se Je moral zadolžiti najbrž radi izrednih, postranskih izdatkov.
— Kaj razumete pod postranskimi izdatki?
— Mislim izdatke, združene s po-sečaniem raznih javnih lokalov, kakor gledališča, barov itd.
Sport
Pododbor Kolesarskega saveza
V ljubljanskem pododboru Koturaške^ a Saveza so zastopana naslednja kolesarska društva in klubi iz Slovenije: Zveza, Sava, Sara, Zarja, Ljubljanica, Ilirija, Primorje In Vrhnika. V pododbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik g. Franc Bajtel (Zveza), namestnik g. Rudolf Grudnik (Sora); vodji: g. Vinko Sirnik (Sava) In Franc Brumat (Primorje); gospodar: g. Jernej Milavec (Zveza); savezna delegata: g. Zalokar (Ilirija), goep. Rozina (Sava); odbor r gg. Jakob Gorjanc, Jančigaj (Ilirija), Leopold PogaČar, Jakob BabiČ (Ljubljanica), Franc Šenk, Jožef Pau-šiČ (Sora), Ivan Plankar, Zdravko Novak (Zarja), Rihard Vošpernik, Gaberscek (Primorje), Jožef Grom, Mesec (Vrhnika); časo-merci: Peter Gornik, Miško Otrin (Sava), Vinderger Leopold (Zarja).
Določil se je skupen program prireditev za letošnjo sezijo:
>Zveza< in >Sava< priredita skupno 17. julija dirko na progi ViČ-Planina-ViČ s ciljem in startom pri gostilni Amerika. 4. septembra na dirkališču e posameznimi točkami kot medklubsko prireditev.
>Sora< 1. maja Št. Vid-Kranj in obratno (skupno z Ilirijo) in 2. oktobra zaključno dirko.
»Zarja< 12. junija Zalog-Novi Udmat In obratno, 18. septembra zaključno dirko.
»Ljubljanica« 29. maja društveno otvoritveno dirko v domači okolici in 21. avgusta večjo dirko.
»Ilirija< kolesarsko in motocikl i stično dirko na Grad 14. maja.
>Primorje< na dirkališča »Primorja< 24. aprila in 15. avgusta.
Razen navedenih prireditev posameznih društev si je nadel novi odbor nalogo, da organizira v najširšem obsegu dirke za cestno in gorsko prvenstvo ter povzdigne kolesarski sport v Sloveniji do čim višje popolnosti.
Vsa imenovana društva in klubi se poživljajo, da v najkrajšem času izpopolnijo veri-fikacijske liste saveza za dirkače ter jih pošljejo na naslov Pododbor Koturaškoga Saveza v Ljubljani.
Ilirija v Maribora.
O nedeljski tekmi Ilirije v Mariboru proti Rapidu se mariborski Usti ne izražajo preveč laskavo. Listi soglašajo v tem, da je Ilirija tehnično sicer pred vedla lepo igro, v skupni igri pa je zaostajala za Rapidom. Mnogo je pripomogel k porazu vratar KreČ, krilci so razen Verovška odpovedali. Premalo so podpirali napad in bili preveč defeuzivni. Zelo šibek je bil tudi Martinak, kateremu je bilo videti, da je brez treninga, levo krilo pa je moralo skoro vsako žogo prepustiti BarloviČu.
Pri Rapidu so ugajaU Barlovic, Frangeš in Pernat. Vse moštvo je Igralo požrtvovalao in skupno ter ai je zmago zasluzeno priborilo. »Marburger Zeitung< poroča, da pomeni nedeljska športna senzacija mejnik v razvoju mariborskega sporta.
*
— Hazenska medmestna tekma Ljublja* natZagreb. LHP se pogaja z zagrebškim ha* ženskim podsa vezom glede odigranja med* mestne tekme Zagreb«Ljubljana, ki je bila projektirana že v jeseni, a je bila od Za* grebčanov dvakrat odpovedana. Pogajanja so baje v toliko uspela, da je računati, da igra Zagreb o Veliki noči v Ljubljani proti tukajšnji reprezentanci. Po nedeljski tre* ning*tekmi sodeč prihaja za ljubljanski tim v poštev sledeča postava: Jermol I (II.), caplja (At.), Vider, Tratnik, Jermol II, Zu* pančič. Bernik (vse Ilirija).
' — Finci se ne udeleže olimpijade v Amsterdamu Finski lahkoatletski savez je sklenil, da se Finci ne udeleže amsterdamske olimpijade leta 1928. Finci so mnenja, da so potovalni stroški preveliki, praktične vrednosti oa olimpijada za Fince nima več, zlasti ker so bile s programa amsterdamske olimpijade črtane nekatere točke, na katere so baš Finci polagali največjo važnost.
— Postava Jugoslavija proti Madžarski. Kakor znano, igra 10. aprila naša državna reprezentanca v Budimpešti proti Madžar* ski. Savezni kapetan je sedaj določil slede* čo definitivno postavo našega tirna: Frid* rich (Hašk) — Vrbančič (Concord.); Da* sović (Hašk) — Arsenijević (BSK); Pre* meri (Viktorija); Kunst (Hašk) — Babic I (Gr.) Benčič (Hajduk), Percl (BSK), Bo* načič (Hajduk); Giller (Gr.). Rezervi: MI* heleič, Perška.
— Program splitskega Hajduka. Splitski Hajduk je angažiral izvrstnega praškega trenerja Pazalta, ki naj moštvo strenira za dižavno prvenstvo. Hajdukov program za pomladno in poletno sezono je zelo pester. O Veliki noči igra proti Hajduku dunaj* ski prvak BAC, 8. maja igra v Splitu slo* viti praški DFC, teden dni kasneje igra proti Hajduku praška Slavija. nato C A. T C., v juniju igra proti Splitčanom pra* ška Sparta.
— Meddržavna nogometna tekma Jugo* sl&vijasPoljska se odigra dne 2. oktobra t. 1. v Zagrebu.
— Gospod doktor, obzirnost tu ni umestna. Ako nočete povedati vsega, pa ni treba. Silili vas ne bomo. Znano mi je. da ste spremljali zakonca Horalek na razne plesne prireditve, bili ste nekak zaupnik obeh. Povejte nam, koliko je Horalek približno zapravil na plesih ali v baru. kraj nas ne zanima.
— Pet, včasih tudi deset tisoč.
— Oprostite, toliko vendar ne moreta zapraviti dva v eni noči!
— Saj se ni plačevalo samo za dva, marveč za več, često za deset
— Ako prištejemo še izdatke za toalete m druge reči, bi bilo to skoraj premalo. AH ste kdaj videli, da je Horalek poravnal tako velik račun?
Da. v moji navzočnosti ie bil poravnan nekoč Še večii račun in sicer v ne-'nn baru. Plačal ra ni Horalek. marveč Hora.
— Toda, gospod doktor. vDrašal sem vas glede Horalkovih računov.
— To ie vse eno.
— Prosim občinstvo, nai ostane mir-to sicer dam dvorano izprazniti. Tu ni nič smeš^eea.     Gospod doktor, zakaj mislite, da je bilo to vse eno?
— Bojim se. da ste me napačno razumeli. Račun ie poravnal vedno Hora ali Horalek za vso družbo. Vese-
železnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 5. aprila 1927; katoličani: Vinko; pravoslavni: "23. mar«-a. Nikon.
Jutri: Sreda, 6. aprila 1927; katoličani: Celestin; pravoslavni: 24. marca, Zahar. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: zaprto. — Opera: '■Mrtve očic, D.
Kino Matica: >Kraljica od Sabe.<
Predavanja: Ob 20. v knjižnici na Himski c^*ti g. AL Potočnik: »Zgodovina ljubljanska ga gradu.< Ob 20. v Mestnem domu dr. Turna: i Razvoj alpinizma.c
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska c: Levstek, Re*-lje^a cesta.
Jutri: Piccoli. Dunajska cesta; Bakar čir. Karlovska cesta.
Solnce zaide danes ob 1852, vzide jutri ob 5. 83 in zaide ob 18.33.
Mesec zaide danes ob 23.18, vzide jutri ob 7.52 in zaide ob 0.35.
ZA NASE NAROČNIKE.
Danes in jutri so na vrsti izkaznice serij R in S.
Številke naše bede pred sodiščem
Beogradski odvetnik Rajko Jovano* vič je lani, julija, objavil v komunist ič* no pobarvani «Radnički reči* članek z naslovom: «Cifre bede». Tu je razprav. Ijal o prezadolženosti kmetskega stanu v Sloveniji ter po navedbi raznih statističnih podatkov zaključil:
— ... ali te številke istotako dokazujejo, kakšno je davčno izmozgava-nje Slovenije in slovenskih kmetov od strani srbske buržoazije...
Beogradska policija je te besede inkriminirala kot izzivanje mržnje med posameznimi sloji ter kot širjenje razdora med slovenskim kmetom in srbskim plemenom.
In tako je bil Rajko Jovanovič pred-včerajšnjim po § 47. tiskovnega zakonu poklican pred sodnike. Njegov žago-vor pa je bil argumentiran in efekten. Pisec se je skliceval na razprave svo-jih tovarišev dr. Milana Lemeža. drja. Henrika Turne, Frana Erjavca in inž. Gustinčiča. Sodišče se je tako osve^ dočilo, da gre za publicistično razpru vo, v kateri ni zločina, ter je Rafku Jovanoviča in številke slovenske bede odpustilo brez kazni.
Tatvine in vlomi v Ljubljani
Zadnji čas se večje tatvine in vlomi v Ljubljani množe od dne do dne. V akcijo je najbrže stopila tolpe mladih tatov in vlomilcev, ki so zopet po prestanih večmesečnih kaznih na svobodi in se skušajo za velikonočno praznike preskrbeti pred vsem z denarjem. Včeraj so bile prijavljene policiji Štiri večje tatvine, aretirana pa sta bila dva nevarna uzmoviča.
Točilničar gosti v gostilni pri Čadu pol Rožnikom je pomagal hlapcu Hartmannovp zaloge piva pri odnašanju zabojev. Da se ne bi umazal, je slekel *voj vrhnji suknjič, kjer je imel v notranjem žepu listnico s 1500 Din gotovine. Ko je delo dokončal, je pozabil to-čimičar — Avgust Teichmeister po imenu — na suknjič. Spomnil se je šele pozneje nanj. toda prepozno. Suknjič je bil že izginil. Osumil je dotičnega hlapca in odšel v zalogo piva v Kette-Murnikovi cesti. Seboj je pozval stražnika. Ko je stražnik poklical hlapca, jo je ta pri drugih vratih popihal. Na lokalu pa pa je pustil Teichmeistrov suknjič, toda brez listnice ...
Rodbina železniškega sprevodnika Vinka Gomezelja v Spodnji Šiški je bila včeraj med 13. in 16. uro z doma odsotna. Rodbina stanuje v pritličnem stanovanju, kamor se lahko splazi premeten vlomilec tudi skezi okno. K<> so Gomezeljevi prišli okoli 16. domov, so v sobi opazili velikanski nered. Spoznah" so, da so imeli nenapovedan obisk, ki si je dovolil pogledati po raznih predalih. Med perilom je imela rodbina shranjenih 1500 Din. Izginilo je 600 Din, a ostal je bankovec za 1000 Din. Tat je bil torej še nekoliko usmiljenega stcjj. V stanovanje se je tat priplazil na ta način, da je naprej ubil spodjeokensko šipo, nato od znotraj z roko odprl okno in potem splezal v stanovanje. Zelezn i čar Peter Tscharre je, ko je šel popoldne mimo Gomezeljevega stanovanja, opazil, da se ie tam okrog plazil mi srednjevelik, 30-letni človek, ki je bil vp> razcapan in umazan.
Na Dolenjski cesti eo včeraj prijeli mladega tatu, ki je ukradel Josipu Ficku znesek 1250 Din. Aretiran je bil dalje neki F. K., ki je svojemu tovarišu ukradel znesek 500 Din. —-u—!----'—!—----______iL_~TLTr~r~~_~r t ~
lilo bi me, ako bi se smetali tu samo oni, ki za denar obeh gospodov nikoli niso pili.
— Gospod doktor, ostanimo pri stvari.
— Pozneje sem izvedel, da je Hora zelo natančen in da fe vse izdatke delil na dva enaka dela.
— Ali so vam znane približne cene toalet? Gospa Horalkova ie gotovo nosila vedno prvovrstne toalete. Ali so bile drage?
— Kazala mi ie kožuh, za katerega je dala šestdeset tisoč kron.
— To je lepa vsota. Kaj pa obleke, ali so bile večinoma iz Pariza?
— Čigava, prosim?
■— Gospoda Hore. ki sedi tu pred vami.
— Ponovno ooozariam občinstvo, naj ostane mirno. Gospod doktor, ali so imela ta darila namen utrditi Driiatelj-ske vezi med Horo in zakoncema Horalek?
— Gospa Horalkova jih ie sprejemala na izrecno željo svoiega moža. ki ie bil v Horovem finančnem področiu.
— Ljudje so govorili, da sta bila Hora in Horalek vedno dobra prijatelja. O tem pričaio tudi darila. Ali pa so Wa*% morda itak drug namen?
*      ■ Itriie
Trije kompetenti na pol milijona dinarjev, — Mlada izgubljenka na pečini nad reko. — Medeni tedni bogoslovca in kavarniške
pevke.
Pri nedavnem žrebanju obveznic vojne škode je pripadla na serijo 3952 št. 227 premija v znesku 500.000 Din. Do izplačila pa še ni prišlo, ker na do* bitek reflektirajo kar trije srečali do« bitniki.
Prvi se je prijavil kmet Todor Ri* stić iz Negotina ter pooblastil neko banko v Skoplju, da zanj dvigne denar, ker da se obveznica nahaja v nje^vih rokah. Ali takoj nato je kmet Miloš Ivančevič iz Palikure javil srezkemu poglavarju v Negotinu. da je on last* nik srečonosne obveznice, ker je Risti* ču ni prodal, marveč samo posodil, o čemer ima svedoke. Razvila se je prav* da, med katero se je prijavil še tretji kompetent, Mita Bojovič iz Trna, in ta navaja, da je pred meseci izročil Ivan« čeviču več obveznic z nalogom, da jih izroči sodišču. Ivančevič jih je nekaj res izročil, ostale pa pridržal zase. In med temi. utajenimi obveznicami, pra* vi Mita Bojovič, je tudi izžrebana ob* veznica, ki prinaša pol milijona <_*oto* vine.
Srezki poglavar v Negotinu ima zdaj obilo posla, da provede preiskavo, nakar bo sodišče presekalo gordijski vozel.
m
Moralno propadanje mlade genera* cije se še marsikod pokaže z drastični* mi, vsega obžalovanja vrednimi prime* ri. Tako je te dni v Mostaru žalosten dogodek razkril veliko pokvarjenost med šolsko mladino.
Ljudje blizu reke Neretve so opa* žili, kako se je na neko pečino nad reko splazilo mlado dekle in se pri*
I pravljalo, da sc požene valovom v ob* jem. Dva pogumna mladeniča, ki sta z drugimi opazila prizor, sta nemudo* ma pohitela ob bregu k dekletu, ga čvrsto zgrabila za roke in odgnala k njeni materi.
Mala Anka, ki si je nameravala kon* čati življenje, šteje 14 let.
—Ne grem domov! je kričala. Ma* ti me šikanira in grdo ravna z menoj . • Izkazalo pa se je, da mati prav obzirno ravna s svojo hčerko, ki je zgodaj zašla na kriva pota. Parkrat jo jc upravičeno grajala, zakaj se pozno v noč potepa z raznimi fanti, posebno 7 dijaki.
— To si prečitajtel je dejala mati, ko so jo zaslišali na policiji. Izročila je komisarju cel šop ljubavnih pisem, ki jih je prejemalo dekle. Komisar je Čital in čital in grbanČil Čelo nad ogab* no vsebino. Razodelo se mu je marši* kaj, da bo imel dovolj razloga posve* titi početju mladine posebno pozor* nost.
Pravoslavni lemenatar Toma v Sa* rajevu se je nekega večera utrgal iz neprestane bogoslovske puščobe in sto* pil v kavarno, da vidi in čuje, kaj se zvečer dogaja, kako se svet zabava in veseli. Poslušal jc ves zamaknjen ka* varniško godbo, uho in srce mu je bo* žala pesem lepe Ruže, ki je tresla bi* sernico in razsipala svoj nežni sopran:
— Imam jednu želju, da ti tvoja medna usta poljubim.
Odslej je bil lemenatar Toma vsa* kovečerni gost kavarne in ni ostal ne* opažen. Celo pevki Ruži je bil kar všeč
4460
30
Dnevne vesti
V. Ljubljani, dne 5. aprila 1927.
— Za spomenik kralja Petra Osvobodh
jelja so prispevale doslej največ naše občine, kar je dokaz, da se ljudje po deželi bolj zavedajo svojih dolžnosti do domovine, kakor v LJubljani sami. Prepričani smo, da Ljubljančani ne bodo zaostajali pri akciji za spomenik, ki je ena najtežjih, pa tudi najbolj vzvišenih, kar smo jih kdaj imeli SIovencL Odbor je razposlal že nad 10.000 prošenj za prostovoljne prispevke in apelira na vse narodno čuteče kroge, da se prošnjam odzovejo. Med naprošenimi je nekaj takih, ki vračajo proSnje s pripombo, da jih sploh ne sprejmejo. To gospodo sj bo treba zapomniti. Kdor res ne more prispevati za spomenik, mu nihče ne zameri, s takimi, ki bi lahko prispevali, pa iz iega aH onega razloga nočejo, je pa stvar drugačna. Te dni pošilja odbor tudi šolam okrožnice s pozivom, naj šolska mladina
rtra prostovoline prispevke za spomenik. Prepričani smo, da se bo mladina z vso vnemo lotila tega dela in da ne bo med
tieiteUsivom nikogar, ki bi ne sodeloval s šolsko mladino, da se zaključi akcija s čim večjim uspehom.
— Nov    finančni delegat    v LJubljani,
Današnji «Slovenec» poroča, da je finančni delegat dr. Š a v n 1 k odpoklican s svojega mesta in pozvan na službovanje v ministrstvo. Uradno obvestilo o tem v LJubljano še ni prispelo, vendar pa ni dvoma, da je *5Iovenčevo» poročilo točno, ker je mano, da je bila ob vstopu SLS v vlado poleg zahteve po spremembi obeh velikih županov in nekaterih drugih vodilnih uradnikov ena najvažnejših zahtev tudi imenovanje novega finančnega delegata v Ljub-EfsoL Ta sprememba je sedaj izvršena. Ako smo pravilno informirani, je bil za naslednika g. dr. Savnika prvotno določen njegov dosedanji namestnik g. dvorni svetnik B o n a č, ki pa le iz osebnih razlogov odklonil mesto delegata; zato je bil sedaj 7a delegata imenovan višji finančni svetnik dr. Ivan R u p n i k, referent finančne de-esacile za realne davke in pred ustanovitvijo finančne delegacije finančni ravna-:eM za Kranjsko.
— Ukinitev inspektorata za narodno zdravje. Oddelek za socijalno skrb v Ljub-::ani je bil, kakor smo javfli, 1. aprila t 1. iddnien. Seda} prihaja na vrsto inspektorat za narodno zdravje. Inspektorat mora do 30. junija L 1. izvesti popolno likvidacijo. Pri inspektoratu je zaposlenih 13 uradnikov m shižrteljev, ki bodo po likvidaciji dode-':cni posamnrm bolnicam, odnosno velikemu žlparni. Dr. Fran D o 1 š a k, ki je imenovan za upravitelja ljubljanske javne bolnice, ni bil dosedaj dodeljen inspektoratu za narodno zdravje v Zagrebu, kakor s© Je pomotoma poročalo, pač pa je bil kot referent dodeljen ljubljanskemu inšpektoratu.
— Redukcija srednjih šol. Prosvetno ministrstvo je začelo zbirati podatke, na pod-l2gi katerih bo reduciralo nekatere srednješolske zavode. Načrt redukcije bo izdelal pomočnik prosvetnega ministra Obradovič. Redukcija se bo izvršila po zaključku tekočega šolskega leta.
— Tud] beogradski hišni posestniki za odpravo stanovanjske zaščite. V nedeljo copoldsie se je vršil v Beogradu občni zbor hišnih posetnikov, na katerem ie bila sprejeta obširna resolucija o aktualnih stanovanjskih in lastninskih problemih. Beogradski hišni posestniki energično protestirajo proti eventualnemu podaljšanju stanovanjske zaščite in zahtevajo da se stanovanjski zakon s L novembrom ukine.
— Tečaji za lekarniške pripravnike. Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo noy pravilnik o tečajih, ki jih prirede lekarniške zbornice za lekarniške pripravnike. Tečaji se bodo vršili v Beogradu in Zagrebu, po potrebi pa tudi v LJubljani in sicer enkrat ali dvakrat na leto. Posečanje te tečajev bo obvezno za vse lekarniške pripravnike, ki bedo po absolviranih tečajih in dveletni praksi polagali praktične izpite. Od teh izpitov bo odvisno, da-li bodo sprejeti na farmacevtično fakulteto.
— Pregled poslovanja finančnih oprav. Generalna direkcija davkov pošlje te dni v vse večje kraje svoje inšpektorje, da presedajo poslovanje okrožnih in srezkih fina nčiri h uprav.
— Uspešna propaganda planinarstva v Zagrebu. Po uspelih predavanjih g. dr. Henrika Turne je na povabilo hrvatskega pla-ninarskega kluba >Sljem©« v nedeljo predaval v Zagrebu predsednik »Skale« profesor Janko Ravnik. Dvorana Ljudskega vseučilišča je bila nabito polna in občinstvo ^e s pravcatim entuzijazmom poslušalo poetični opis naših planinskih krasot, ki so jih *ckom predavanja tudi nazorno pred oče vali krasni diapozitivi. Profesor Ravnik je prod% vsem začrtal razliko med poletno in zimsko
uristiko ter opisal srrručarstvo kot najple-menitejšl sport. Predavanje torej ni imelo čr.ačaja propagande za letošnjo poletno sezono, marveč je bilo izključno informativno in posvečeno seznanjevanju Zagrebčanov z bistvom smučarstva in lepotami naših zimskih pokrajin. Da je predavanje imelo sijajen uspeh, sv ed oči k) obsežna, vse hvale pclna poročila v zagrebških listih. Predavatelj jc žel burno pohvalo Jn po predavanju se Je vršil niemu na čast prijateljski sestanek planmarjev v mestni kleti, kjer >e izzvenela cela vTsta zdravic »Skali« ter prisrčnim bratskim zvezam hrvatskih fn slovenskih planfnariev.
— Urednik Emil Frisch +. V Gradcu Je v soboto preminul po dolgi in mučni bolezni g Emi! P r 1 s c h. urednik graške »Tages-nošte« In dolgoletni poročevalec »Slov. Naroda«. Smrt ga le pobrala v starosti 48 .et Pokojnik je bil spreten žurnallst, v družabnem oziru koncil Jan ten, Ijubeznjiv In simpatičen mož, ki je bi! znan tudi števil-nrm Ljubljančanom, ker je bil med svetovno vojno upravitelj vojaških bolnic v Ljubljani. Dasi Nemec, je r*d zahajal v slovensko
dražbo in zato takrat ni bil nič kaj dobro zapisan pri svojih predstojnikih. Ob prevratu se je vrnil v Gradec, kjer ie stopil v uredaiištvo »Tagespošte«. Lansko leto je začel bolehati na želodčni bolezni in se le moral sedaj podvreči operaciji, katere pa ni prestal. N. v m. p.!
— Kongres jugoslovenskib geografov, prvi v naši državi, se bo vršii od 27. do 30. aprila v Beogradu. Geografi, ki se ga žele udeležiti, naj se z dopisnico prijavijo Geo-
giafskemu društvu v Ljubljani najkasneje do 10. L m., če tudi niso njegovi člani. Pro fesoTjem geografom na srednjih šolah dovoljuje ministrstvo prosvete za kongres enotedenski dopust, dosegla pa se bo najbrž tudi četrtfrnska vožnja. Program kongresu je objavljen v februarski številki »Glasnika prof. društva« v Beogradu. — Geografsko društvo v LJubljani. Univerza.
— Elektrifikacija rivijere okrog Splita, električna podjetja v Splitu so dovršila vse priprave za dovod električne energije iz Dugega Rata v Split. Poleg mesta bo elektrificirana tudi vsa okolica s kaštelansko In poljiško rivijero. Dela utegnejo biti dovršena do no\embra. Elektrifikacija bo
ne samo pripomogla k večerni lepoti Splita in okolice, marveč tudi omogočila razvoj industrije.
— Izgubljen potni list Helena čisar iz Murske Sobote je izgubila pri uradnem poslovanju nekega inozemskega konzulata potni list, ki ga je izdal sr«ski poglavar v Murski Soboti. Ta potni list je razveljavljen.
— Živalske kožne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 21. do 27. marca ie bilo zabeleženih v ljubljanski oblasti 5 slučajev svinjske kuge, 2 vraničnega prisada, 2 konjskih garij, 1 stekline fn 1 svinjske rdečice.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana zdravnik državnega zdravilišča v Topolšči-cl dr. Vehmh* C o v I č in zdravnik v Ljubljani dr. Stanko Silan.
— Razpis službe šolskega upravitelja. Prosvetni inspektor mariborske oblasti razpisuje s skrajšanim rokom službo šolskega upravitelja na IV. razredni osnovni šoli v Zavrču, srez Ptuj. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 2. aprila pri pristojnem šolskem upravitelju.
— Poklic neznanih dedičev. V Celju je umrl 15. julija 1926 ruski begunec Ivan Fel-der, ne da b» zapustil oporoko. Sodišče ne ve. ali ie Imel kaj dedičev. Za oskrbnika zapuščine je bil imenovan višji pisarniški oficijal v Celju Franc VVeitz. Kdor reflektira na zapuščino, mora to tekom enega leta sporočiti sodišču ter dokazati dedinsko pravico.
— Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so razpisani na 16. in 25. maja 1927. Prošnje za pripustitev k Izpitu je treba vložiti pri Izpitni komisij! v Ljubljani, Turjaški trg 1, najkasneje do 27. aprila t L
— in. književna tombola Jugoslovenske Matice. S številkami: 24, 7. 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53. 51, 48. 49 in 72. ki so bile izžrebane v času od 14. do 25. marca, so bile zadete vse ambe, ter ne In kvaterne. V petek I. aprila so bile na novo izžrebane sledeče številke: 81, 31, 12, 75. 14, 25, 46 in 82 in s temi se je pričela igra za čm-kvifie. Kdor je torej zadel s temi m prejšnjimi številkami (pet številk v eni vrsti), naj posije svojo tablico na naslov Jugoslo-venske Matice v Ljubljani, šelenburgova ulica 7/II Prihodnje žrebanje se vrši 8. rm.
— Oljke »Kola itigoslovensklh sester«. Kolašice v Ljubljani in po podružnicah v Sloveniji prodajajo tudi letos oljke za cvetno nedeljo, da si nabereio sredstev za svoje človekoljubno In narodno delo. Prisrčno prosimo, da bi občinstvo tudi letos pridno segalo po oljčnih vejicah in s tem pokazalo, da zna ceniti požrtovalno delo Kolašic
Napisi na ploščah
prevlečeni t radio^tinkturo. morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
:nocavice„ ključ
— Poskus samomora na policiji. Na Je-
lačičevem trgu je zagrebška policija prijela Rastka Aviroviča, ki je pripovedoval, da Je pretepel orožnike in se zdaj boji njihove osvete. Ker se je takoj videlo, da Je mož zmešan, so ga odgnali v policijski urad, kjer pa se je z glavo pognal v okno in se hotel s IV. nadstropja prekucniti na ulico. Pravočasno so ga zadržali in prepeljali v opazovalnico.
— Drakonska obsodba v aferi Izidorja Langa. Uprava državnih monopolov v Beogradu Je te dni s socbo zaključila veliko tihotapsko afero Ise Langa. Z Langom vred je obsojenih 16 oseb, vsaka na 200.000 Din globe. 50.000 Din državne takse, 1 leto zapora, vsi solidarno na 62.475.900 Din globe radi utajenih taks ter na 1,874.440 Din takse na to globo. Kazen zapora se lahko zamenja z 18.000 Din globe. Razen omenienega konfiscira država tovarno cigaretnega papirja «Mi»-a» m tovarno kan-ditov osješkega d d., ker so se v teh dveh tovarnah vrš'Ie zlorabe Obsojene so naslednje osebe: Iso Lang. Leo Lang in Alfred Lang kot glavni krivci, nadalje kot
sokrivci: Leopold SUudacher, Karola Beugner, Ana Kalai, StJepaa Nagy, Marica Bayer in Katica Budimlić, ter kot zavezniki in skrivale!: Dragutin Sonnenberg in Lav Here, vsi bivajoči v Osijeku. Ostali obsojenci so: Redžeb Solim iz Skopi ja, Franjo Bode iz Subotice. Filip Kohn is Novega Sada. Robert Kornfein in B. Bler-mann v Zagrebu ter Dimitrije Nikolič v Leskovcu. Omenjeni so sami trgovci, odnosno zastopniki posameznih tvrdk ter so skrbeli za razpečavanje tihotapskega blaga.
Iz Ljubljane
—li Redukcija   plač Dri gledališču. Z
novim proračunom le tudi ljubljansko gledališče   precej   prikrajšano Gledališka
uprava je zato že z veljavnostjo od l. aprila znižala prejemke većini svojih nameščencev in sicer v obliki znižanja takozvanih gledaliških doklad. Opernim in dramskim solistom ter ojobju gledališke uprave so bile doklade znižane za 15%. članom opernega zbora pa za 10%. Drugemu
osobju za enkrat prejemkov niso znižali in tudi ne izvedli redukcij nameščencev, ker se uprava nadeja, da bo že s temi prihranki mogla nadomestiti znižane postavke novega proračuna. Seveda pa so že te odredbe povzročile mnogo hude krvi in izzvale ogorčene proteste.
—U Sej« ljubljanskega Kerentskega sosveta. Pod predsedstvom vladnega komisarja g. Mencingerja ie bila snoči dve ori trajajoča seja novolmenovanega gerentske-ga sveta. Pristaši SLS so podali kratko izjavo, da so pripravljeni podprrati vladnega komisarja v njegovih poslfli, da pa vztrajajo pri zahtevi, da se mestni občini ljubljanski čimprej vrne njena avtonomija (!). Komisar Je nato podal kratko poročHo o tekočih zadevah, ki se nanašalo na komunalno politiko GerentsKemu svetj bosta predložena v pregled letna računska zaključka za leta 1925 fn 1926. Se le prihodnji mesec ali sred! leta bo popolnoma sestavljen redni proračun za leto 1927. Oe-renrski svet je sklenil, da Izvede revizijo nastavljenih uradnikov, zlasti mlajših ki so bili sprejeti v službo po razpustu občinskega sveta. Vladni komisar ie pojasnil ge-rentskemu sosvetu tudi stanje svoje stanovanjske akciie.
—lj Francoski institut v Ljubljani s! šteje v dolžnost da izreče svojo hvaležnost vsem oseba-n in vsem društvom, ki so mu pomagala doseči uspeh v koncertu, prirejenem 2. aprila v prospeh spomenika kralju Petru I. Zahvaljuje se zlasti ge. Tavčarjevi ki gospem. ki so mu šle ljubeznivo na roko. odboru za postavitev spomenika in Udruženju rezervnih častnikov. Glasbeni Matici, slovenskemu tisku, kateri mu ie nudil tako dragoceno kot radevoljno pomoč, rvrdki Korsiki, ki je blagohotno olepšala dvorano; zahvaljujemo se ji še posobet za patriotični čin in za okusno opremo, ki jo ie izvedla pri dekoraciji dvorane. Vsem znanim in neznanim prijateljem hvala! — Francoski institut v LIubUanL
—Ij Opozorilo narodnemu občinstvu. Zaslužni tržaški narodni borec in kulturni delavec g. dr. Gustav Gregorin ie bil nedavno zaprisežen kot sodni tolmač za italijanski in nemški jezik. Gospod doktor nam sporoča, da sprejema poleg prevodov iz teh jezikov ali v nje tudi prevode Iz francoskega, angleškega, ruskega in srbohrvat-skega jezika, zlasti pa prevode raznih vlog na centralne oblasti v Beogradu v srbohrvaščino Pisarna g. dr. Gregorina se nahaja v Ljubljani, BleIweisova cesta 21.
—U Slov. planinsko društvo vabi svoje člane m prijatelje na predavanje dr. H. Tn-me danes, v torek ob 8. zvečer v Mestnem domu. Dr. Turna bo nadaljeval svoie predavanje o razvoju alpinizma (skloptične slike).
—lj šentjakobska knjižnica na Starem trgu št. 11 ie izposodila marca 4236 strankam 15.546 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer in izposoja slovenske, srb©hrvatske, češke, ruske, nemške, francoske. Italijanske, angleške In esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani fcnenHrJ knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 341n
—lj Za velikonočne praznike praško šunko in različne druge delikatese nudi FR. KHAM, Miklošičeva cesta. 342n
—lj Ugoden nakup nogavic, vezenin In žepnih robcev le pri O. Dobelcu. Pred škofijo št 15. 51L
—lj Drobiž Iz policijske kronike. Policija ie tudi včeraj v ponedeljek imela mnogo posla z aretacijami. Prijetih ie bflo pet moških, dva radi tatvine, dva radi javnega nasilstva in žaljenja straže in eden radi postopanja. Prijavliene so bile štiri večje tatvine. Ponočnjaki so zopet po mestu razgrajali, zato je prijavljenih pet oseb. ki bodo morale plačati večje denarne globe. Štirje vozniki imajo sitnosti na policiji radi cestnopolicijskega reda.
Iz Celja
—c Občni zbor celjskih Ciril - Metodovih podružnic se vrši danes v torek zvečer ob 20. uri v Celjskem domu. Opozarjamo na istega ponovno.
—c Podružnica slov. lovskega društva v Celja ima svoj občni zbor v soboto 9. aprila ob 4. un popoldne v hotelu Balkan.
—c Stavbeno gibanje. Mestna hranilnica m Lastni dom sta odpovedala strankam v hišah na Kralja Petra cesti št. 24, 25 m 27 in v Vodnikovi uKci št. 2 lokale in stanovanja. Vse te stavbe se bodo podrle in se bo pričelo graditi Še to leto novo paJaćo.
—c Občinske volitve v Celja. Vladni komisar za mesto Celje razpisuje v Uradnem listn občinske volitve v Celju, ki se bodo vršile v nedello dne 19. Junija. Začetek vo-Etev bo ob 8., oddajanje glasov se zaključi ob 17. Izvoljeni* bo 33 odbornikov in 33 namestnikov. Mesto le razdeljeno na dve volišči, prvo v telovadnici meščanske šole IT v pritličja poslopja mestnega magistrata. Za glavno volišče je določeno prvo. Točenje alkoholnih pijač le na dan volitve in dan poprej na teritoriju vse občine strogo prepovedano.
—c Sprejem strank pri občinskem komisarju. Vladni komisar mestne občine celjske g. vladni tajnik dr. Anton Farčnlk sprejema stranke ob sredah nn petkih od U. do 12. ure dopoldne v županovi sobi na mestnem magistratu.
—c Statistika umrlih. V meseca marcu
je v Celju umrlo skupaj 23 oseb in sicer 3 v mestu, 20 v javni bolnici.
Zenitouonliko potouanle u dosmrtno leto
Tragična usoda kneginje Tarakanove. — Osveta ruske carice
Katerine. — Fingirana poroka.
Znani poljski plemiški rodbini Rad« ztwil in Oginski sta se spominjali te
dni 1501ctnicc smrti kneginje Taraka* nove. Znamenti slikar Flawicki je na* slikal kneginjo Tarakanovo v trenutku njene tragične smrti. Slika predstavlja divno Žensko postavo klasičnih potez, samozavestnega, ponosnega pogleda. Kneginja zre v mračne stene zloglasne
petropavlovske trdnjave in na obrazu se ji poznajo predsmrtni krči. Skozi odprto okno samotne celice v podzemlju petropavlovske ternjave teče voda iz reke Ne ve.
Ta slika prikazuje točno okolnosti, v katerih je končala svoje zagonetno življenje Hči ruske carice Elizabete. Kneginja Tarakanova je petendirala na ruski prestol. Stari zapiski govore o nji kot o lepotici čudovito bele polti, veli* kih črnih oči in vitkega telesa. V zgod* nji mladosti so jo odvlekli iz Petrogra* da v neko perzijsko hordo, iz katere so jo rešili neznani prijatelji in ji po* magali bežati skozi divje gozdove in stepe proti Bagdadu. V Bagdadu se je zavzel za njo perzijski nabob Hali, ki ji je v romantični dolini rož odkril tajs no njenega rojstva. Vsi, ki so se zbi* rali takrat okrog nje in občevali z njo kot članico vladajoče carske rodbine, so jo prepričevali, da ima pravico za« sesti ruski prestol. Kot bodočo rusko carico so io sprejeli pozneje tudi v Pa* rizu, kamor jo je poslal perzijski po* krovitelj z neizmernim bogastvom v obliki zlata in draguljev. V pariških salon:h so pa kmalu začeli šepetati, da je mlada kneginja hči turškega sultana in sestra znanega ruskega upornika Pu* gačeva. Nekateri so cela trdili, da je hči neke praške Nemke. Priimek Tara* kanova je dobila po rojstnem kraju kneza Razumovskega. morganatičnega soproga ruske carice Elizabete. Resnice o njenem rojstvu pa ne ve nihče. Knc* ffin.ia jo ie odnesla v prezgodnji grob.
V pariški družbi je postala mlada krasotica visokega plemiškega rodu kmak predmet intrig in splošnega za* nimanja. Vesti o nienem bivanju v Pa* rizu so dosegle tudi budno uho carice Katerine, ki je kmalu spoznala v mladi kneginji nevarno sopernico in sicer tem bolj. ker je Tarakanova na evropskem zapadu ,.ama javno nastopila v zaščito
Skem dvoru tako, da carica Katarina ni mogla mirno gledati, kaj počenja v Parizu njena premetena protivnica. Knjeginja Tarakanova je  pa ponudila
padišahu na svojo pest premirje in si = cer kot carica Elizabeta II. V ta pu itolcvski politični angažma je skušala pritegniti rudi Svsdsko in Poljsko. Carica Katarina jc dobro vedela, da bi mlada knjeginja pri vsej svoji puste lovski smelosti nc mogla razviti tako spretno zasnovane diplomatične lnrc že, ako bi ji ne pomagali razni inozemski mogotci.
Carica je imela med drugimi na su-mu tudi nekater^ poljske olemiče, ki
jim jc bila kneginja Tarakanova v bo= ju proti nji zelo dobrodošla. Te po* srečene intrige proti mogočni ruski carici so bile vrhunec karijere mlade kneginje. Ta čas so se mudili v Parizu veleDoslanik^ hetman poljske republi ke Oginski, vsemogočni knez Radzi wil in visoki dostojanstveniki evropskih dvorov. Vsi so verjeli v čudež, da postane kneginja Tarakanova cari= ca Elizabeta II. Toda srečna zvezda kneginje Tarakanove je kmalu zato* rila. Prvi oblak na njenem jasnem nebu je bila nepričakovano sklenjena tajna pogodba med Turčijo in carico Katarino, ki jc triumfirala, dočim jc začela Tarakanova po tem neuspehu dvomiti o srečnem izidu svojih intrig. Ta poparjenost pa ni trajala dolgo, kajti kneginji je začel dvoriti nekdanji ljubimec Katerine II., admiral Orlov, ki je obljubil posredovanje raznih kro-nanih glav in obnovitev zavezništva z ctomanskim padišahom. Kneginja Tarakanova je nekaj časa oklevala, končno je pa privolila v poroko, ki bi sc imela vršiti na admiralskem parniku v livomski obali. Poročne obrede je opravil pravoslavni pop ob asistenci dija-konov.
Srečna nevesta ni čutila, da pojo fanfare mornariških orkestrov pogreb* no pesem. Zavedla se je šele potem, ko je zaman pričakovala svojega moža. Admiral Orlov je izginil in z njim so izginili tudi izgledi na carski prestol. Kneginja je izvedela, da jo peljejo naravnost v Petropavlovsko trdnjavo in da je igral vlogo popa pri njeni poroki
svozih vladarskih pravic. Stopila je v    cdmiral  Deribas.  Carica  Katerina je
stike z raznimi vplivnimi osebami, za= čela je pošiljati inozemskim vladarjem note *n spomenice ter izdala celo ma* nifest na rusko mornarico. Razmere v Rusiji takrat niso bile posebno ugodne. Zakulisne intrige na petrogradskem dvoru, splošno nezadovoljstvo v Mo*
skvi, grožnje Turčije z novo vojno, vse lepa jetnica je uporno molčala Tajno to ie elektriziralo   atmosfero na ru? I svojega rojstva je odnesla v grob.
triumfirala nad svojo protivnico, toda popolnega zadoščenja ni dosegla. Šlo ji je za to, da bi od svoje poražene protivnice izvedela podrobnosti o njenem rojstvu. Toda Tarakanova je molčala. Katarina je pošiljala k nji v ječo popa. pastorja in druge zaupne osebe, toda
Iz Maribora
—m Klerikalne metode socijalne politike.
Železničarji so padli pri klerikalcih v veliko nemilost, dasi so Še pred nedavnim bfli pri klerikalnih poslancih, zlasti tako okros volitev, najboljše zapisani. Ker so jim s 1. aprilom znižali plače in jih več postavili z družinami vred na cesto, so se začeli železničarji proti taki »zaščiti« upirati in javno godrnjati. Zadnje dni so sklicali celo \TSto piotestnih shodov, na katerih so enodušno obsojali početje klero - radikalne vlade. To pa je postalo klerikalcem zelo neprijetno. Zato so sklenili, da bodo vse protestne shode v bodoče prepovedali ... Za nedeljo v Celju sklicani protestni shod ie bil že na ta način preprečen m klerikalci rešeni iz zadrege, ki je še tem večja, ker stoje v Celja trk pred volitvami... Pa mislimo, da tudi take metode ne bodo nič pomagale. Ljudstvo spreeleduje in ne bo več nasedalo klerikalnim obljubam.
—m Cela drnžina se ie zastrupila. V nedeljo popoldne so naŠH sostanovalci družino Železničarja Zelenka v njegovem stanovanju nezavestno. Poklicani zdTavnik je ugotovil znake zastnrpiienja ter odredil takojšnji prevoz v bohilco Franc Zelenka tn njegova žena ter hčerka s svojim Smesečmm otrokom so kazali znake nevarnega zastrup-Ijenia. Posebno opasno ie stanje moža In žepe- dočim je hčerka s svojim otrokom bila po prvi preiskavi zopet odpuščena \z bolnice, vendar pa so morali pozneje obe zopet prepeljaU z rešilnim vozom nazaj v bolnico. Ali gre za slučajno zastrupljen^ ali pa za poskusen umor ali samomor, bo dognala uvedena preiskava. Po mestu so razširjene najrazličnejše vesti.
— Izlet mariborske Ljudske univerze v
Zagreb se vrši dne 23. in 24. aprila. Odhod iz Maribora je določen s popoldan, brzo-vtakom ob 19. uri. Zvečer pose ti !o udeleženci zagrebško opero, ki veri zori »Carsko nevesto«, v nedeljo pa si ogledajo zagrebške znamenitosti Vrnejo se z večernim brzovlakon. Ker le dovoljena polovična vožnja, bodo znašali stroški tega Izleta 100 do 250 Din.
—m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču so razpisana štiri presta stanovanja v Mariboru ta okolici. Interesenti naj si stanovanja ogledajo fn vložijo prošnje za dodelitev najkasneje do četrtka, 7. t m. opoldne pri stanovanjskem sodišču na Slomškovem trgu 5,
GiTCDOtMO
—a Važni sklepi novosadske trgovsk* ThrruTre. V nedeljo *e jo vršila plenarna seja novosadske trgovske zbornice, na kateri je bila sprejeta obširna resolucija. Resolucij.i zahteva med drugim, da se uvede čim prej enotno konkurzno postopanje in prisilna p> ravnava izven konkurza, dalje da naj se ti-^ovinski minfster samo v skrajnem slučaju posTnSufe pravice kontroliranja poslovanja v iudustrifskih podietjih in denarnih zavodili in da naj vlada Čim prej obnovi LgOvlMke ?tike s sovjetsko Rusijo.
Naše lunanie posojilo. »Neue Prele Preme« poroča iz Newyorka, da eo končanu pogajanja med Blairovo 6kupino in jugoslovensko vlado glede posojila v znesku 3' milijonov dolarjev. O drugem posojilu v znesku 15 m ili ionov dolarjev se pogajanja nadaljujejo. Banka Selipman & Comp. namerava baje v kratkem objaviti vpis posojila na" i Hinotekarni banki v znesku 15 milijonov dolarjev.
—g Mednarodni sejem v Milanu. V Mila mi se vrši VITI. mednarodni vzorčni sejem od 12. do 27. aprila L L Italijanski konzulati so pooblaščeni, da izdajajo potna viza posetnikov no polovični ceni.
—g Velesejem ▼ Poznanju. V Poznanju na Poljskem se vrsi mednarodni sejem od 1. do 8. maja t. L Podrobne informacije v sejmti so interesentom v pisarni Zbornic« za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
_p Isenaćenie borznih iiiaiif v. podunavskih drfavah. V soboto se je vršil sestane!*' odbora beogradske blagovne borze, na katerem se je razpravljalo o lako zvani dunavifci pogodbi. S to pogodbo bi p« izenačile uzanr-" vseh borz, ki oocrodbo podpišek>. Pogodb.) bi bila dobrodošla posebno naSim izvoznikom žita. Prvi sestanek zastopnikov blagovnih borz se bo vršil na Dunaju.
—g Madlarski vagoni. Kakor ^mo že poročali, mora izroči« Madžarska crlasom sklenit veleposlam'Sk** konference nasi drŽavi &$00 rajonov Te vaffone bi morala MadšurskM izročiti Jugoslaviji do 31. marca 1. L Do določenega roka je pa izročila samo 1150 vagonov. Za ostalih 4485 vatjonov mora olačati za vsak dan zamude določeno grlobo. Madžarskn vlada se je začela po^ainti. da bi ji naša država spregledala vsa i ploho.
—£ Zahteve splitske zbornice. Splitska ti^ovsko-obrtniška zbornica je poslala prometnemu ministru snomenico, v kateri zahteva, naj se ustanovi direkcija pomorskega prometa t sedežem v Splitu Obenem zahteva svojega zastopnika v novem prometnem odboru, ki bo v kratkem ustanovljen.
—g Carina na polledelske sff>j« in orodje. FtnanČni minister dr. Marković ie izdal odlok o znižanju carinskih postavk za uvoz poljedelskih strojev in orodja.
To in ono
Vraže romunskih kmetov
Na SedmograŠkem je neki kmet ne* lavno razkopal grob svojega očeta, odprl krsto in izrezal iz trupla srce, ki ga je potem vrgel v ogenj. Oskrumba pokopališča je vzbudila med prebival* s tvom silno ogorčenje. V okraju Satu« Mare se je te dni ponovil slučaj oskrumbe pokopališča. Dve kmetski dekleti, 24 letna Viliskova in 14 letna Serbanova sta odkopali na pokopališču truplo nekega novorojenčka in mu od* rezali prste.
Čez dva dni je prišla mati dotične ga deteta na pokopališče, kjer je našla oskrunjen grob. Obvestila je o tem orožništvo, ki je obe zločinki kmalu izsledilo in aretiralo. Po kratkem zašli* šanju sta pokazali odrezane prste in izpovedali, da sta bili pri neki čarov* niči, ki je jima svetovala, naj si pre* skrbita prste prvorojenčka, na kar ji* ma bo pričarala ženine. Imena čarov* niče nista hoteli izdati. Med prebival* s tvom je zavladalo tako ogorčenje, da so morali orožniki napeti vse sile, da preprečijo linčanje lahkovernih deklet.
Madžarska gnezdo korupcije
Slučaj budimpeštanskega sodnika dr. Štefana Nagvja, ki je izrabljal svo* je službeno mesto pri trgovskem sodi* 5ču na ta način, da je izsiljeval od kli* jentov visoke provizije, ni edini primer madžarske korupcije. Mnogi javni funk cijonarji so še bolj zlorabljali svoje visoke uradne funkcije. Lani je moral državni tajnik Petrichevich * Horvath izginiti iz Madžarske, ker so mu dokazali, da je zaslužil kot šef stanovanj* skega urada težke milijone. Na Mad* žarskem ni nobene panoge državne uprave, v kateri bi vplivni politiki in visoki uradniki ne imeli solidnih po* stranskih dohodkov. Nedavno je vlad* na stranka ustanovila svoj lastni in* kompabilitetni odbor, ki uči neizkušene poslance, kako je treba pri korupciji ravnati, da se izognejo posledicam.
Najbolj cvete na Madžarskem ko* rupcija z obligacijami vojnega posojila. Pretekli teden sta ministrski predsed* nik in finančni minister izjavila, da je valorizacija vojnega posojila izključe* na, obenem je pa državni tajnik v fi* nančnem ministrstvu nakupil velike množine obveznic vojnega posojila po najnižjem tečaju. Vlada je ustanovila pred dvema letoma družbo za zgradbo stanovanjskih hiš v provincijalnih me* stih. Prvoten načrt je določal, da mo* rajo biti stanovanjske hiše zgrajene solidno, in sicer iz kamna. V resnici so pa podjetniki brez vsake kontrole zgradili hiše iz najslabše opeke in za* služili pri tem nad 60 milijonov pengo iz državne blagajne. Hiše so se nam* reč zidale na državne stroške.
Parlament je dovolil 5.5 milijonov pengo za pospeševanje izvoza madžar* skih poljedelskih pridelkov. To podpo* ro so si razdelile razne izvozne družbe na čelu z narodnimi poslanci in višjimi uradniki. Vse nakupljene poljske pri* delke so prodale madžarskim izvoznim tvrdkam, vladno podporo pa pobasale v žep.
Velika korupcijska afera je nastala tudi iz nakupa otoka Marketina. Ta otok sredi Budimpešte je bil svoj čas last nadvojvode Jožefa. Ker je rabil
lastnik denar, je otok prodal talcozva* nemu senatu za javna dela. Do pre* vrata je tvoril ta otok krasen javni park. Po reakciji 1. 1920. so imeli do« stop na otok samo magnati. Otok je vzela v najem tvrdka Griinwald & Schiffer, ki je ustanovila v ta namen delniško družbo in se zavezala, da bo investirala v to podjetje velike vsote. Pogodba je bila podpisana s tiho kl a v* tuIo, da bo vlada dovolila ustanoviti na otoku igralnico. Ker pa vlada dovo* ljenja za ustanovitev igralnice ni dala, je družba odklonila investicije. S tem je bila pogodba prekršena in senat za javna dela bi bil lahko nastopil proti najemnikom. Zgodilo pa se je drugače. Predsednik senata je pokupil na račun državne blagajne vse delnice dotične družbe, ki je zaslužila brez najmanjše* ga truda 3 milijone pengo.
Preseljevanje zamorcev
Zamorci se polagoma selijo proti severu. Zapuščajo svoje siromašne farme na jugu Zedinjenih držav, dajejo slovo preganjanju dolgega časa s trnkom v roki na bregovih reke Mississi-pi, odpovedujejo službe lastnikom bombaževih plan taci j in se selijo na sever. Nekateri gredo peš, drugi se skrivajo po strehah ali med kolesi tovornih vlakov. V tovarnah in na stavbi-ščih severnih ameriških mest je od dne do dne več zamorcev. Crna barva njihovih obrazov in beli zobje pričajo, da je bilo niihovo nedavno bivališče tam, kjer solnce strašno pripeka. Zamorci prihajajo iz Texasa, Louisane, Alabame, Missuori, Georgije in Virgi-nije. Dali so se zapeljati vestem, da lahko zaslužijo tam nekje na severu okrog petih velikih jezer v enem dnevu več kot na jugu v enem tednu in da so ljudje na severu enakopravni.
Dva velika tabora gledata to preseljevanje Črnega plemena s kislimi obrazi. To so belokožci na jugu, ki vidijo odhajati zdrave, krepke Črne mladeniče in dekleta Na severu pa niso zadovoljni s prihodom zamorcev črni in beli delavci, ki se boje njihove konkurence. Zamorski priseljenci opravljajo namreč za mizerno plačo najtežja dela in dajejo podjetnikom povod za znižanje delavskih plač. Čim več je teh priseljenih zamorcev v industrijskih podjetjih, tem večja je nevarnost, da se plače ostalih delavcev znižajo. Pa ne samo to. Zamorci na severu so že nekaka obledela generacija. Barva njihove kože je svetlejša od one njihovih južnih bratov, ker so njihovi roditelji živeli v severnih kra ih, kjer vročina ni tako huda. Smatrajo se tudi za neprimerno naprednejše pleme kot so Črni bratje na jugu.
Zamorci, bivajoči v velikih mestih na severu so si priborili med belokožci tako socijalno stališče, kakršnega nimajo njihovi bratje nikjer na svetu. Ti zamorci imajo svoje pisatelje, slikarje in glasbenike, svoje pravnike, banke, tovarnarje, duševne voditelje, policijo, pismonoše in Častnike v ameriški armadi skratka priborili so si dostop do vseh panog javnega življenja. Seveda naleti njihova ek^panziv-nost cesto na odpor kaiti belokožci gledajo zamorce po strani in jim nočejo priznati enakih pravic. Na univer-
zah so izpostavljeni zamorski študentje preziranju hi zasmehovanju.
Preseljevanje zamorcev iz {užrrfh v severne kraje Zedinjenih držav bo imelo velik vpliv na socijalne in gospodarske razmere. Mnogi nazori in običaj! se bodo morali izpremeniti. Pokret je čisto gospodarskega značaja. Pred vojno se je priselilo v Zamene države vsako leto okrog 1 milijon tu«.
To so bili večinoma obrtniki in kvalificirani delavci. Novi priseljeniški zakoni so ta naval priseljencev zajezili. Ameriška industrija es je pa zadnja leta neverjetno razvila in novi stroji ne morejo v celoti nadomestiti delovnih moči. Čuti se zlasti pomanjkanje navadnih delavcev, ki so pripravljeni delati za mizerno plačo.
O prodiranju zamorcev v vse panoge ameriške industrije priča statistika delavskih organizacij. V chicaškth klavnicah je bilo zaposlenih 1. 1910 samo 39 zamorcev, vsi drugi so bili Li-tovci. Poljaki in Madžari. Zdaj je v teh klavnicah že 5300 zamorcev. Belokožci so nameščeni kot pazniki in delovodje. L. 1910. je bilo zaposlenih v strojnih tovarnah in livarnah v Pitts-burgu samo nekaj zamorcev. Zdaj znaša niihovo število v teh tovarnah že 18.000.
Kot delavci so zamorci povsod dobrodošli, ker se ne strašijo nobenih težav. Opravljajo naporna dela z veseljem in so zadovoljni, da imaio skromen zaslužek, s katerim se zausilo prehrani jo. Zadnje čase se ponavljajo *pori rn^d strokovnimi organizacijami ameriških delavcev in podjetij, ki sprejemajo zamorce. Belokožci so se že opetovano uprli češ, da nočejo delati skupaj s črnci. Črncem se nudi sedaj prvič ugodna prilika za socijalni in kulturni napredek. To priložnost so pograbili z obema rokama in dosegli v razmeroma kratkem času na polju civilizacije presenetljive uspehe.
naznanilo.
Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo sj i k a r i j o. naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
šobni slikar in pleskar. LJUBLJANA, Po* tjanska cesta 20 :       Konkurenčne solidne cene! s—:
Tasta ubil s sekiro
Na policiji v Ihlavi na Moravskem se je zglasil v četrtek neznan moški, ki je vprašal službujočega stražnika, je*li še kdo drugi v uradu. Na vprašanje, zakaj bi rad to vedel, je odgovoril, da hoče nekaj prijaviti. Ker ni bilo v ura* du nobenega policijskega uradnika, je neznanec obvestil stražnika, da je umoril svojega tasta. Pri tem je objel straž* nika in jel krčevito plakati.
V petek zjutraj je odšla orožniška patrulja v spremstvu morilca na kraj zločina, kjer je morilec podrobno opi* sal svoje dejanje. Iz vasi Puklice, kjer je bil izvršen umor, je odvedel mori* lec preiskovalne organe k bližnji reki, v katero je vrgel truplo. Orožniki so truplo kmalu našli in potegnili iz vode. Sodna komisija je ugotovila, da je pod* legel starec Smolik, uslužben v bližnji tovarni, težkim ranam, ki mu jih je zadal zet s sekiro. Morilec trdi, da je izvršil svoj čin v trenutku silne razbur* jenosti in da se niti dobro ne sporni* nja. kake je prišlo do umora.
Dvojnik Trockega
Ruski sovjetski komisar Trocki ima dvojnika, ki mu je izredno podoben. Je to profesor Mark Striganovski iz Le* ningrada. Trocki in Striganovski sta dobra prijatelja in često ju je videti skupaj pri raznih prireditvah. Povodom neke slavnosti je Trockega iskal njegov osebni tajnik Polivanov. Po dol* gem trudu ga je našel v družbi Striga* novskega. Toda presenečen je obstal, ker ni mogel razločiti, kdo je Trocki in kdo Striganovski.
Ta zvita buča pa si je znal porna* gati.
Čim je uzrl oba visoka funkcijonar* ja, je pričel glasno vzklikati tretji in* ternacijonali in Trockemu. Hipoma se je okoli trojice zbrala množica gledal* cev, ki je popularnemu voditelju prire* jala viharne ovacije. Tajnik je s tem dosegel svoj cilj. Trocki in Striganov* ski sta se namreč odkrila in odzdravila publiki, Polivanov je vedel, da ima Striganovski lepe kodraste lase, Trocki pa plešo in je zdaj lahko spoznal svo* jega gospodarja.
Kakšna bo ženska moda čez 30 let
Znani diktator pariške mode Paul Poiret je začel razmišljati, kakšna bo ženska moda čez 30 let. Primerja žensko modo pred 30 leti z današnjo in prihaja do zaključka, da čez 30 let ženske po zunanjosti ne bodo več podobne sodobnim ženskam. Zdaj nosijo ženske krila do kolen, nogavice v barvi kože in obleke raznih linii. Ženska glava ne pozna več visokih frizur kakor jih je poznala pred 30 leti. Las nosijo ženske malo, ker so kratko ostrižene, da lahko poveznejo na glavo malo ponvi podobno pokrivalo, ki mu pravimo damski klobuk. Tudi vojna je vplivala na žensko modo, ki je dobila nekako moško lice. Ženske so morale med vojno opravljati moška dela In zato ni čuda, da so se skušale tudi po zunanjosti prilagoditi moškim. Poiret prorokuje, da bo ženska moda prihodnjih 10 let v znamenju Amerike. Moška tendenca v ženski modi bo prišla še bolj do veljave.
Amerika vpliva na Pariz že vsa povojna leta na ta način di zahteva v modi vedno večje razkošie. New-york ima mnogo denarja in hoče nuditi ženskemu svetu za obleke blago, ki se da kupiti samo v dolarjih. Poiret naziva vpliv Amerike na pariško mo-dj vpliv dolarjev, cigaret in pižam. Drugi vpliv je posledica gospodarskih in socijalnih razmer, v katerih žive ameriške ženske. V Ameriki je od leta do leta več žensk v pravniških, inženjerskih in drugih moških poklicih. Ameriške razmere so ustvarile oni bovish tvp (deški tip) ali bachelor typ (mladeniški tip) deklet, «d ie prinesel ti:d: Evropi ostrižene glavice, nad katerimi se zgraža menda samo še bivši nemški cesar v Doorna, ki noče uvideti, da so ženske za vedno zavrgle dolge kite, steznike, široka nabrana krila in drugo tako ropotijo, ki jim je bila samo v napotje, kakor mu tudi 1 ne gre v glavo, da se nikdar več ne povrne njegov »Gottesgnadentum«. Poiret trdi, da se bo bodoča ženska moda razvijala še dalje v moški smeri. Evropske ženske bodo nedvomno posnemale svoje ameriške sestre, ki se
že sedaj prav malo razlikujejo od moških. Pozneje se bo vpliv Amerike na žensko modo preživel in do veljave bo prišla zopet Francija, kjer do gospodarski položaj zboljšal, da bo dostopno razkošje tudi srednjim slojem. Od 1 1937 do 1947 bo prevladoval v modi francoski vpliv V ženski modi bodo prevladovali pastirski motivi.
Od 1. 19-17 dalje se bo naziranje modnih žensk bistveno izpremenilo. Ženske se zač 10 zopet navduševati za krepke, robustne, zdrave matere, ki se zaveda o svoje važne vloge v človeški družbi. Matere bodo sicer nosile široke hlače, vendar bodo pa posvečale otrokom več pozornosti kot modi. Kar se tiče blaga, napoveduje Poiret v prihodnjih letih pravo revolucijo. Kemiki bodo baje izumili posebno celulozo in umetno blajro. ki bo fosforesciralo v najrazličnejših barvah. Ženske bodo hodile v oblekah, ki spominjajo na oblačila pravljičnih vil in začaranih kraljičin.
Poiret napoveduje tudi druge senzacionalne izpremembe v družabnem življenju. Med drugim napoveduje gledališčem stole, ki se bodo v skladu z godbo ali prizori na odru premikali. Po njegovem mnenju se bo ritem plesa v bodoče mehanično prenašal tudi na sedeže.
Oče moderne desinfekcije
Moderna kirurgija izvršuje danes najtežje operacije z uspehom, in to vsled iznajdbe različnih izolativnih in antiseptičnih sredstev, ki onemogočajo vnetja ran po operaciji. Mož, ki je prvi prišel na idejo antisepsije, je bil An* glež lord Lister, največji zdravnik An* glije in dobrotnik vsega človeštva. Po* stavimo ga lahko v isto vrsto s Ko* chom, Virchowom, Pasteurjem itd.
Danes, 5. aprila je poteklo 100 let, odkar se je lord Lister rodil. Umrl je pa šele pred 15. leti.
Lord Lister je bil profesor kirurgije v Glasgowu, kjer je delal tudi prve po* izkuse z antiseptičnimi sredstvi, dokler se končno ni odloČil za karbolovo kisli* no kot najuspešnejše sredstvo za desinfekcijo.
Operaterji so se sprva protivili no* vim antiseptičnim metodam lorda Li* sterja, ki je poudarjal, da je desinfek* cija ran, steriliziranie instrumentov in operaterjevih rok prvi pogoj za uspeh vsake operacije. Danes so to seveda samoobsebi razumljive stvari za vsa* kega operaterja in celo vsakega laika.
X Skrivnostna avtomobilska nesreča pri Dunaju. Dne 20. marca se je v dunajski okolici z avtom smrtno ponesrečil dunajski trgovec Theodor Kroczik. Preiskava je ro* dila sum, da je nesrečo nekdo nalašč po* vzročil. S trgovem se je vozila neka učite* Ijica, ki je ostala pri nesreči telesno nepo» škodovana, a si je pretresla možgane, tako da ne more povedati ničesar jasnega. Po* lici j a domneva, da je hotel Kroczik ubiti sebe in svojo ljubico in da si je za samo* mor izbral avtomobilsko nesrečo, ki jo je zakrivil sam. Preiskava se še nadaljuje.
X Sestanek kronanih glav. V letošnjem velikonočnem tednu se sestanejo v Sevilji: princ NValeški, angleški prestolonaslednik, švedski kralj Gustav, španski kralj Alfonz ter kralica Viktorija. Goste bo sprejemala španska kraljevska dvojica v seviljskem dvorcu. Dva dneva zaporedoma se bodo vršili v seviljski katedrali veliki koncerti cerkvene glasbe. Sestanka se je imela ude» težiti tudi rumunska kraljica Marija, ki pa najbrže ne bo mogla na pot.
Samo še dan s ob;
4. pol 6, pol 8. in 9.
se pretvaja si|ain<> uspen na'večji ljubeztnsk ioman sveta
Kraljica Saba
Fenomenalni velefilm prve vrste! Razkošje na dvoru kralja Salomona. Kolo« salna dirka konja in voz .. Večni ritem ljubezni in strasti...  Tempo — hitrost
— dirkanje — ludost... — 500.000 so«
delujočih
Višek režijske umetnosti!
Prekrasna kraljica Saba ubija v poročni noči svojega moža Armuda da se reši tirana in osvobodi svoj narod. — Neizmerno bogastvo divne Sabe. — Dirkanje na vozovih. — Zmaga kraljice Sabe.
— Mladi David na poti v Jeruzalem. — Ugrabi je nje. — Skrivnost kraljičine grobnice. — Gizdavost in sijaj propadlih narodov, ki so živeli in uživali življenje... itd. itd. Vse to je prepleteno s scenami najnežnije !jubavi in poezije!! Pri vseh predstavah pomnoženi orkester
ELITNI KINO MATICA, naj-udobnejši kino v Ljubljani« Pazite na naš Jutrišnji spored!
Naj pri prav ne jša darila za Veliko noč so:
IIMU pPIPIIHi flznamke Gritzner, Adler
JUJI|J   I Ululllllill PhSnlz m prostim tekom
(Freilauf j, pneumaUka, olje ter posameaei deli Najnovejše opreme
Edino le v Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. — — Telefon 2913. <*?u Na In tle capa — Tudi na mesečna odplačila
Sveže ribje olje
najboljše  znamke  se  dobi v
lekarni dr. G. Piccoli,
Ljubljana. Dunajska cesta št. 6 Naročila  se  točno izvršujejo
Nizke vrtnice
v 40 najnovejših vrstah nudi po najnižji ceni — Ivan Bre* celnik. Velika čolnarska ulica St 21. 785
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj tvrdka Anton Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 805
Zastonj dobijo blago
12. in 13. aprila tisti, ki so ku* pili 23. marca v moji trgovini v Šiški in 31. marca na Sv. Pe* tra cesti. — Zahteva se predlo« žitev blagajniških listkov.
Ivan Kos.
Iščem sobico
z električno razsvetljavo. — Ponudbe pod «Studium/800» na upravo «Slov. Naroda*.
Prazno sobico
s souporabo kuhinje oddam go* spodični ali gospe. — Ponudbe pod «Takoj/803» na upravo «S1. Naroda*.
Snažno sobo
z električno razsvetljavo od? dam gospodu ali gospodični. — Ponudbe pod Zračna soba/802 na upravo »Slov. Naroda*.
Izurjena šivilja -
se priporoča za šivanje perila na dom. — Ponudbe pod «Šivi* lja/801» na upravo «S1. Nar.».
Klavir
dobro ohranjen — radi po» manjkanja prostora takoj na* prodaj. — Pismene ponudbe pod «Klavir/804» na upravo «Slov. Naroda*.
'rametm *av»o ia or»mup o. r
Ljubljana
»odaja po najugodnejših cenah m samo na debelo i
domač' <n inozemski za domačo kurjav-, m industrijske svrhe
vseh vre'
Premog
dovaskl premog
f£OkS   ('varaiSId, plavžarski in pllnsk
Brikete
Prometni zavod za oremog d. d. v Ljobljani. Miklošičeva cesta 15/1
ti
Makuloturni papir
t£CJ 3 OlD 5»
proda a uprav? ,Slov. Narotta1'
"hhhhhhhhhhhhhhhhhhhb
g Kje se najbolje kupi H
je brez dvorna znan >glede kako-
vosti blaga in res nizkih cen pri jjbj
IGNACŽARGI §
g LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. B
H ™
13    Priporoča cenjenim rdjemalcm veliko izbero raznih JJJ
nogavc rokav c povr-n'h jopic, bluz, oblek ter razno [Jj
2*1    moš^o, damsko in otroško peni o »er ra<ne kravate (jg^
d    samovezn ce itd — Velika i'.bera za kro ače in šivilje. H
h--- h
SBBBBBBBBBBBBBBBBBSB
Urejuješ Josip Zupančič; — Zrn »Narodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani
8144
7510