GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK # LETO IX • ŠTEVILKA 8 • 1. JUNIJA 1973
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA VlC-RUDNIK Izvršni odbor
Po sklepu izvršnega odbora občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik
pozivamo
dfužbeno-politične in družbene organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah, ustanovah, ■nJtitutih in zavodih, da takoj pričnejo s kadrovskimi pripravami na skupščinske volitve, ki bodo pomladi 1974.
Naš poziv temelji na dosedanjih ustavnih dopolnilih in tez.ah za novo ustavo, po katerih ljudje kot nosilci oblasti in samo-upravljanja, združeni v temeljnih samoupravnih skupnostih, sami razpolagajo s svojim presežnim delom in zato sami čimbolj nepo-SKdno sprejemajo družbene odločitve. Ob razvitem družbenem “Vljenju na današnji stopnji, ko je formalno neposredno odlo-canje le redko mogoče, pa se ob tem poraja potreba po uresničevanju delegatskih razmerij, ki naj človeku funkcionalno omogočajo vsebinsko neposrednost pri soodločanju in urejanju druž-nenih zadev. Človek bo torej moral sprejemati družbene odlo-citve najprej v svoji temeljni samoupravni skupnosti na podlagi poznanih in izoblikovanih lastnih interesov in v okviru interesov celotne družbene skupnosti, s katero bo moral tvoriti nedeljivo in Hcd seboj odvisno celoto, da bi dosegel čimskladnejši in hitrejši razvoj svojega dela v ožjih in širših skupnostih. Z delovnega mesta je bo tako podaljševala človekova - delavčeva dejavnost v poli-iiko sooblikovanja in sprejemanja vseh družbenih odločitev.
Delegatska razmerja pa zahtevajo neposredno izoblikovanje vsebine družbenih odločitev in označujejo delegatski sistem kot ^em, za katerega je značilno, da ljudje sodelujejo v procesu Odločanja na določenih ravneh prek svojih delegatov in delegacij.
Načelo neposrednosti pri sooblikovanju vsebine družbenih odločitev logično in v skladu z načelom samoupravljanja zahteva neposrednost tudi pri predlaganju možnih kandidatov za delegate, Pn določanju kandidatov in pri volitvah.
Socialistična zveza kot nosilka kandidacijskega postopka v *opščinskih volitvah se je že pred leti odločila, da je uspešnost Postopka v veliki meri odvisna od stalnih kadrovskih priprav na v°utve in stalnega evidentiranja kadrov.
S svojo organiziranostjo še ne segamo v vse strukture družbe-JjCKa življenja, zato se odločamo, da vas preko tega poziva spod-Oudimo k pripravam za naslednje volitve.
Da bo vaše evidentiranje z ostalimi kadrovskimi pripravami na 'blitve uspešnejše, pa vas moramo seznaniti, kaj predvideva nova “stava, kako v temeljnih samoupravnih skupnostih predlagati, iz-v°liti in pooblaščati delegate ter jih pošiljati v skupščine.
Podlaga za izbor delegata in za vsebino njegovega pooblastila so P^frebe in objektivni interesi ljudi v temeljnih samoupravnih kupnostih (TOZD, krajevne skupnosti). Zato bosta tudi število st pt°v in vsebinska različnost njihovih pooblastil odvisna od trukture temeljne samoupravne skupnosti.
Nekaj objektivnih osnovnih interesov ali potreb je v sleherni samoupravni skupnosti, zato jih lahko kaj hitro vnaprej določile , se aogovorite za okvirno število delegatov, ki bodo tvorili vašo ‘cmeljno delegacijo.
, Taka delegacija bo obstajala predvsem kot metoda dela in ne
hn ueiegacija do uusiajaia pieuvsem koi meioua aeia m ne no Sme*a zabrisati konkretne in specifične zadolžitve za delovanje P”sa.meznega delegata, pa tudi ne njegove konkretne odgovor-■ nosti sredini, ki ga je izbrala.
Najkasneje do 15. junija 1973 se boste morali v vaši samo-“Pravni skupnosti med vodstvi družbeno-političnih organizacij in samoupravnimi organi dogovoriti za okvirno število področij inte-. sov, za katere bi morali imeti posamezne delegate. Le tako ,cste lahko začeli z evidentiranjem ustrezenga števila možnih “ndidatov za delegatske funkcije. Prav uspešnost vašega dogo-nih*!,0 ^(evš*u potrebnih delegatov in takojšnje evidentiranje mož-V kandidatov bo tudi nam v pomoč za pravočasne kadrovske jmprave in kasnejše dogovore z vami, za bodoče organe občinske, “stne, republiške in zvezne skupščine oziroma za čimbolj sriezno sestavo kandidatov za delegatska mesta na teh ravneh.
Po naših predvidevanjih bo potrebno v naši občini evidentirati seri*-0 '200 kandidatov za delegatska mesta v TOZD in KS. Do-smo Pa prejeli samo s področja krajevnih skupnosti komaj o evidentiranih kandidatov.
v0,..°ya ustava bo prav kmalu v javni razpravi, nekoliko kasneje ‘“ni zakon. Do sprejema obeh pomembnih dokumentov za pri-j Vc na naslednje volitve je še pol leta. Naloga Socialistične Prin delovnega ljudstva pa so temeljite in pravočasne kadrovske ČimraVe' ^at0 v35 pozivamo k sodelovanju in predlagamo, da ^unprej dvignete ustrezno število popisnic za evidentiranje in se ohrV?c dodatne informacije, ki jih potrebujete ob tem pozivu Vi«a.,ate na tel. št. 20-728, občinska konferenca SZDL Ljubljana ‘i-Rudnik, Trg MDB 7.
°variški pozdrav!
Predsednik VILI BELIC, 1. r.
|
Poletje bo vroče
30. maja se je spet sestal izvršni odbor občinske konference SZDL pod predsedstvom Vilija Beliča. Udeleženci so se najprej dogovorili, kako bodo organizirali javno razpravo o tezah o prihodnji organiziranosti SZDL. Ta razprava se bo povezovala z drugimi javnimi obravnavami ustavnih sprememb in njihovih posledic, tako da letošnje poletje ne bo prineslo bistvenega zatišja v družbenopolitičnem življenju. V teku so tudi kadrovske priprave na volitve. Čeprav smo po obsegu teh priprav med ljubljanskimi občinami na drugem mestu, gre v celem le za zaostajanje, kar še posebej velja za delovne organizacije. Izvršni odbor je v nadaljevanju obravnaval še poročilo o delovanju občinskega zavoda za socialno varstvo in je kritično obravnaval tudi stanje v domu ostarelih na Bokalcah.
Občinska
sindikalna
organizacija
V maju so bile zaključene kadrovske priprave za ustanovitev občinskega sindikalnega sveta kot rezultat sodelovanja občinskih organizacij ZK in SZDL ter mestne sindikalne organizacije. Člani sveta so že izvoljeni, za kandidata za predsednika je evidentiran Janez Čebulj, za profesionalnega tajnika pa imenovan Jože Demovšek.	SaS
DOBROVA JE PRAZNOVALA
Dijak aranžerske šole Branko Simčič je prinesel v uredništvo Naše komune svojo sliko ilegalne tiskarne ,JPodmomica“. Žal nam je, da tega uspelega likovnega dela, ki kaže na nedvomno nadarjenost njegovega mladega avtorja, ne moremo natisniti v barvah. Slikarju pa želimo pri njegovem delu še veliko uspeha!
■ ******i****r*r*w*/rr*MJnrjrM*r*rrtMMjmMiiM m
Bo res v Ključu spominski partizanski dom?
Vaščani Brezij in krajevna skupnost Dobrova nas tudi tokrat niso razočarah. Proslava krajevnega praznika , ki so jo Brezjani pripravili tudi junaškim borcem Dolomitskega odreda, ni bila ena trstih, ki jih ustvarjajo ljudje z občutkom neljube dolžnosti, ki jo je treba izvršiti zaradi videza in časti vaščanov. Ljudje iz vasi pod Ključem se zavedajo, da so bili v zadnji vojni njihovi' gozdovi velikega pomena za vseslovensko stvar. Tod so vodili terenci in aktivisti novince in jih pošiljali v druge partizanske enote, dokler niso osnovali svoj lastni. Dolomitski odred.
Sosednjeobčine se tega dobro zavedajo, zato ima ta odred svoj domi-
Priznanje KS Dobrova
5. maja zvečer, pred praznovanjem krajevnega praznika, je bila v gasilskem domu v Brezjah slavnostna seja vseh družbeno-političnih organizacij skupnosti. Zvone Tušek, predsednik skupnosti je v svojem govoru nanizal uspehe in naloge, ki jih izvršuje skupnost.
Prebral je tudi posebno priznanje, ki ga je dobila KS Dobrova iz Beograda in ga je izdala Zveza konference mest Jugoslavije za posebno uspešno delo te skupnosti in spodbudo ljudem, ki žive na tem območju.
Na seji so izročili tudi posebne knjižne nagrade predstavnikom organizacij, ki so se v letu 1972 posebno izkazali pri delu za socialistični napredek.
KM
cil kar v treh občinah hkrati. Občine Vič-Rudnik, Šiška in Vrhnika so prevzele nad njimi svoje pokroviteljstvo.
Po svečanem delu proslave so se zbrali gostje, nekateri še živeči borci Dolomitskega odreda in medvojni aktivisti v novem domu na prijateljskem srečanju. Kot seje dogajalo med vojno, da so borci v pol ure po borbi pripravili mitinge, se je zgodilo tokrat tudi v Brezjah. Prijateljsko srečanje se je spontano spremenilo v dobro organiziran sestanek brez odvečnih besedi, s trdno, konstruktivno vsebino. Vsaka beseda je imela svojo zgodovinsko težo in vrednost in nič ni bilo izrečeno v veter. Padale so trdne, partizanske obljube, končni sklep pa je bil:
Na Ključu bomo zgradili spominski, partizanski dom!
Ta predlog je sprožil tov. Tušak Zvone, predsednuc KS Dobrova. Predlog, je bil sprejet soglasno, s pripombo, da bodo k sodelovanju pritegnili občine, kjer ima odred svoj domicil. Predlagali so tudi člane odbora za gradnjo doma: general polkovnik Ivan Dolničar, general podpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, predsednik ZB Vič-Rudnik Stane Vrhovec, predstavnika Gasilskega društva Brezje Janez Suhadolc in Dore Kogovšek, predsednik krajevne skupnosti Dobrova Zvone Tušak, upravitelj osnovne šole Dobrova Franc Malovrh, krajevni skupnosti Horjul in Polhov Gradec pa naj sami določita predstavnike v pripravljalni odbor, prav tako tudi občini Vrhnika in Ljubljana-Šiška. Prva seja tega odbora pa naj bo že do konca maja letos.
Prav tako so prisotni tudi podprli predlog, naj bi bilo v letu 1974 praznovanje občinskega praznika v Ključu.	MINKA KRVINA
)! Tako je padel mogočen baijanski hrast, ki je bil lagodnosti in ozkim interesom ali pa predvsem -ga, ki ga je takole zarezal z motorno žago, zaradi
0	posušilo. Gre za hrast pred Velox obratom Hoje. 'ata je po prvotnem načrtu hrast obšel. Nato so nbo načrta. Realizacijo tega načrta pa je omogočil
1	neznanega (? !) storilca. Je k temu še potreben
Kako velika bo Ljubljana?
Zbrali so se strokovnjaki in so ugotovili, da je treba zaustaviti nezadržno rast slovenskega glavnega mesta. Rekli so, da bo sicer ogroženo podeželje in da bo nadaljnje širjenje Ljubljane oviralo enakomernejši razvoj drugih slovenskih mest. Da bi povečanje ne smelo prekoračiti dveh procentov letno!
Tako so rekli strokovnjaki in njihove besede se zde premišljene in tehtne. Toda - ? ! Ljubljana naj bi poslej ne le ne sprejemala priliva od drugod, ampak naj ne bi obdržala niti svojega naravnega prirastka!
Kako umetno zadržati naravni razvoj nekega mesta? - 5 premajhnim številom novih delovnih mest? S stanovanjsko stisko? Z nemogočimi prometnimi in drugimi komunalnimi razmerami? S hrupom, slabim zrakom in nasploh nezdravim okoljem? - Vse to že imamo v Ljubljani, namenili pa smo se stvari izboljšati, imamo najboljše namene, čeprav nas razvoj prehiteva. To, kar planiramo danes, že danes ne zadostuje. Realizacija pa zaostaja za plani (npr. gradnja iz samoprispevka). Ali morda to spoznanje botruje zaključku - po zavrti rasti? Če je tako, ali ne gre za pretirano skepso strokovnjakov nad sposobnostmi naše (zmerom bolj samoupravne) družbe, da se spoprime s problemi in jih reši na bolj učinkovit način? Zamrznitev nekega razvoja, če je v primeru Ljubljane sploh možna, se zdi predvsem izraz nemoči. Ali pa nemoč lahko zadrži moč rasti? Ali je takšna smotrnost še smotrna in strokovnost strokovna?
SANDI SITAR
SZDL za nadaljnjo socializacijo in samoupravnost
V	javni razpravi so teze za prihodnjo organiziranost Socialistične zveze. Te zajemajo tako dosedanja načela in izkušnje kot tudi spremembe, ki jih prinaša nova ustava. SZDL je tako definirana kot zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil, na ta način pa pomeni skupnost vseh oblik in vsebin političnega delovanja in združevanja za usklajanje, usmerjanje in uresničevanje interesov ter samoupravnih in političnih pravic delovnih ljudi in občanov ne glede na njihov družbeni položaj ter nazorske, verske in druge razlike.
Socialistična zveza uresničuje kot svoje temeljno načelo, da naj le delo in njegovi rezultati določajo družbeni položaj človeka. V borbi za nadaljnjo demokratizacijo skrbi zlasti za funkcioniranje in krepitev delegatskega sistema Zato se v njej formira in realizira kadrovska politika, utrjuje samoupravnost, družbeno omogoča in kontrolira obveščenost, tu ima svojo bazo splošni ljudski odpor.
V	razne organe in oblike dela SZDL volijo občani po teritorialnem načelu, delovni ljudje pa po delovnem načelu. Izvoljene konference so lahko stalne ali problemske, zadolžitev slednjih je osredotočena na razrešitev neke določene problematike. Temeljna oblika delovanja in združevanja ljudi v SZDL so krajevne organizacije SZDL. Na nivoju občine delujejo občinske konference, ki se delovno povezujejo v medobčinskem sodelovanju, na nivoju republike pa v republiški organizaciji SZDL. Organizacije jugoslovanskih republik in pokrajin se povezujejo v zvezni konferenci
Socialistična zveza zagotavlja pri delu sredstev javnega obveščanja družbeni vpliv, hkrati pa spodbuja samostojno ustvarjalnost delavcev v sredstvih obveščanja. Posebno pomembno vlogo ima SZDL pri volitvah, ko je nosilec vsega postopka od kadrovanja preko kandidiranja do volitev. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje zadevne pravice v kandidacijskih konferencah, ko neposredno ali prek svojih delegatov razpravljajo o usmeritvah in merilih ter predlagajo kandidate V obdobju med volitvami SZDL spremlja delo delegacij in delegatov ter nosilcev javnih družbenih funkcij in oblikuje o njihovem delu svoja mnenja in ocene.
5
S
S
s
s
5
N
N
S
S
i
1
S
!
i
s
N
N
S
S
S
s
s
$
*
s
5
s
ZA REPUBLIŠKE ZVEZNE ORGANE ZK
Evidentiranih prek 40 kandidatov
Evidentiranje možnih kandidatov za razne organe Zveze komunistov je stalna naloga organizacij Zveze komunistov. V naši občinski organizaciji Zveze komunistov je bil maja zaključen prvi del evidentiranja, in sicer evidentiranja možnih kandidatov za republiške in zvezne organe Zveze komunistov. Organizacije ZKS so za te organe evidentirale preko 40 aktivnih komunistov oziroma družbeno-političnih delavcev. Od tega je nekaj manj od polovice evidentiranih kandidatov iz vrst neposrednih proizvajalcev.
Za jesensko obdobje pa se morajo vse organizacije Zveze komunistov
M.Z.
9. junij - letošnji dan Rečanov v Ljubljani
Pričakujemo prisrčen sprejem delegacij samoupravnih skupnosti z Reke, ki pridejo na obisk tudi v našo občino.
Delovne razgovore in prijateljska srečanja z roškimi delegacijami bodo pripravile naslednje krajevne <kupnosti: Krim-Rudnik, „Milan Česnik", Notranje Gorice - Plešivica, Podpeč - Preserje in Rožna dolina.
Predstavniki delovnih skupnosti iz Komunalnega podjetja Vič in študentskih domov pa bodo sprejeli delegacije delovnih skupnosti sorodnih dejavnosti z Reke.
Podrobnejše zapise o uspešnosti obiska iz bratske Reke boste lahko prebrali v dnevnem Časopisu, kot tudi v naslednji številki našega glasila.
B.L.
IZ JAVNE RAZPRAVE O TEZAH »O IDEJNOPOLITIČNIH VPRAŠANJIH RAZVOJA VISOKEGA ŠOLSTVA V SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI DRUŽBI«
DfcNARNA POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM
Ni vprašanje ali zmoremo, temveč ali hočemo!
STISKA POSAMEZNIH JE STVAR NAS VSEH

Konec maja je bila v Zvezi komunistov v Sloveniji zaključena razprava o tezah ,,o idejnopolitičnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi4'. V naši občini je v sodelovanju s komitejem občinske konference ZKS pripravila in vodila javno razpravo o teh tezah komisija za idejna vprašanja v vzgoji in izobraževanju občinskega aktiva prosvetnih delavcev komunistov. V razpravo so se vključile prek svojih delegatov vse organizacije ZK v vzgojnoizobraževalnih enotah, v gospodarskih delovnih organizacijah ter v inštitutih in družbenih službah.
Vsebino tez so vsi razpravljavci naše občinske organizacije zveze komunistov dobro ocenili. Ni pa slučaj, da seje pojavljalo v razpravi kot eno osrednjih vprašanj, ali obstajajo pogoji za njih dosledno uresničevanje v praksi. V analiziranju sedanjih razmer na visokošolskih institucijah so namreč ugotavljali, da bi na osnovi različnih dokumentov in ukrepov, sprejetih v preteklih letih, moralo biti na področju visokega šolstva že marsikaj spremenjenega, a so razmere na univerzi še v marsičem enake tistim v prvih povojnih letih. Torej je dvom, da se bo vsebina omenjenih tez uresničevala, upravičen. Vendar so menili, da materialni pogoji za uresničevanje vsebine tez
obstajajo, vprašanje je le, če jih bomo hoteli uresničevati. Tu so podvomili v pripravljenost s strani kadrov na univerzi ter izrekli kritiko na račun dosedanje kadrovske politike na področju visokega šolstva.
Kot naslednje je bilo v razpravi močno poudarjeno, da na visokošolskih institucijah ne bo moč izpeljati vseh sprememb, če ne bomo istočasno spreminjali tudi razmer v srednjem in osnovnem šolstvu. Predvsem v zvezi z vprašanjem usmerjanja v različne poklice oziroma z osipom na visokih šolah ter s povpraševanjem po kadrih, ki jih vzgajajo te institucije. V razpravi je bila poudarjena potreba po doslednosti pri omogočanju študija vsem nadar-
jenim dijakom iz delavskih in kmečkih družin. To pa bo mogoče doseči
le s spremembami v sistemu štipendiranja. Predlagano je tudi bilo, da bi se bolj izenačili pogoji rednega in izrednega študija, da bi študentom, ki bi v rednem roku dokončali študij, priznavali nekatere bonitete iz rednega delovnega razmerja.
Drugi sklop vprašanj, ki je bil v razpravi močno prisoten, je bilo vprašanje samoupravnih odnosov v visokošolskih institucijah. Samoupravljanje je doslej bolj obšlo življenje na univerzi, odločanje je bilo večinoma v rokah posameznih avtoritet.
ZM poroča
Občinska konferenca Zveze mladine je iz zastavljenega okvirnega programa delovanja, kot vsak mesec, sprejela tudi akcijski program za mesec mladosti. Majski program je bil v celoti realiziran, akcije pa so bile predvsem množičnega značaja.
-	Na dan občinskega praznika in ustanovitve OF — 27. aprila — smo pripravili proslavo za vso ljubljansko mladino pri bivši ilegalni tiskarni Podmornica s kulturnim programom in zasaditvijo prve lipe na bodoči trasi Aleje spominov in tovarištva. S tega zborovanja smo ljubljanski mladinci poslali tudi pozdravno pismo tov. Titu, obenem pa smo postavili odločno zahtevo, da se omogoči čimprejšnja realizacija projekta AST.
-	Po udeležbi na proslavi v Cmi vasi je Mladinska pohodna enota, ki je nosila ime II. SNOUB „Ljubo Ser-
dnevu mladosti v Križankah, kasarni
cer44, krenila na
pohod Po ] obelef
oteh
partizanskih zmag in obeležij od Ljubljane do Metlike. MPE je štela 28 mladincev, 2 predstavnika ZRVS, 2 predstavnika UJV in novinarja Radia Ljubljana.
-	Organizirali smo srečanje udeležencev pohoda in borcev Šer-cerjeve brigade na Turjaku. Kulturni program so pripravili turjaški mladinci. Ob tej priložnosti smo podelili tudi priznanja pohodnikom in zahvale za moralno m finančno pomoč družbenopolitičnim organizacijam pri organizaciji pohoda.
-	Izdali smo novo številko občinskega mladinskega glasila ,.Rdeči kaktus44 in informator „Pod-momica'4 o proslavi in vtisih s pohoda.
-	Organizirali smo predavanja po osnovnih šolah pred sprejemom v mladinsko organizacijo in se ude-
Maršala Tita, 4. julij in v Bazi 20.
-	V pripravah je zaključna prireditev Vičiade, v okviru katere tekmujejo vsi mladinski aktivi šol, delovnih organizacij in terena, ki bo v Iškem Vintgarju (dva dni).
-	Seje komisij in predsedstva so potekale po začrtanih rokih s temo priprave na programsko konferenco v jeseni.
VESNA STRAIN
Za borce -sprejeto
Zopet napredek pri škofjeloških pevcih
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji soglasno sprejela poročilo o delu komisije za vprašanja in izjemno upokojevanje borcev NOV, odlok o pogojih in merilih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetom borcem in odlok o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, kot tudi predlog spremembe pravilnika o merilih za določanje obsega in višine posamezne oblike družbene pomoči namenjene borcem in njihovim družinskim članom.
J. D.
Borčevski oddih
DPD Škofljica je priredilo v nedeljo, dne 27. maja, samostojni koncert moškega in mešanega zbora.
Moški zbor, ki ima triletno tradicijo, je naštudiral vrsto novih pesmi, večinoma slovenske in dalmatinske glasbene folklorne motivike ter črnsko duhovno pesem. V izvajanju, intonaciji, dinamiki in fraziranju je od lanskega leta vidno napredoval.
Mešani zbor dela približno eno leto in je za ta čas študija segel že _kar po zahtevnih skladbah/^
Oba zbora vodi požrtvovalni in temperamentni zborovodja, prof. Srdjan Ribarovič.
CVETKO BUDKOV1Č
Občinski odbor ZZB se pravkar loteva težkega dela okoli uskladitve in valorizacije priznavalnin za tekoče leto. Obenem si prizadeva, da bi bilo letos čim več borcev deležnih potrebnega poletnega oddiha in skušajo pri tem uskladiti potrebe in želje z možnostmi. Razveseljivo je, da so kapacitete počitniškega doma borcev v Banjolah pri Puli povečane za 30 ležišč, vendar pa se to deli na vse občine, ki so to povečanje finančno omogočile. Na novo je borcem na razpolago tudi nekaj mest za klimatsko zdravljenje v naravnem zdravilišču „Triglav“ v Mojstrani.
SaS
Fotografsko oko K. Hvastije je takole dokumentiralo trenutek iz razgibane aktivnosti občinske organizacije Rdečega križa.
oziroma v naši
Ena izmed pripomb predlogov javne razprave občinski organizaciji je tudi, da bi morali biti kadri na področju visokega šolstva od ..prakse priznani44, z drugimi besedami, da ne bi smeli poznati univeizitetnih profesorjev, ki ne preverjajo svojega znanja v proizvodnji.	Marija Žagar
Vsi dosedanji podatki o družbenih denarnih pomočeh, ki jih prejemajo socialno ogroženi obli® sicer kažejo, da smo v poprečju dosegli določeno izboljšanje na tem področju, da pa je stanji nekaterih občinah ter položaj nekaterih kategorij prejemnikov socialne pomoči še vedno nevzdrži Zato je dal v minulem letu izvršni svet pobudo za sklenitev družbenega dogovora o izhodiščih politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči. Ta dogovor ureja med drugim tudi obvezne republike, da zagotovi iz svojega proračuna vsako leto namenska sredstva tistim občinam, ki z lastni sredstvi ne bi mogle izpolniti svojih obveznosti iz tega družbenega dogovora. V minulem lnW republika dodelila v te namene 32 občinam 8,000.000 din s pogojem, da naj bi tisti prejemj družbenih denarnih pomoči, ki jim je pomoč edini vir preživljanja, prejemah pomoč vsaj v vr polovice varstvene pokojnine.
Leta 1972 je v Sloveniji prejemalo stalno družbeno denarno pomoč 11.164 prejemnikov, v naši občini 271 v poprečju 215,00 dinarjev. Poprečna stalna družbena denarna pomoč je znašala v republiki v minulem letu 248,13 din, kar je precej več kot v letu 1971 (povečanje za 32 %). Ta primerjava kaže, da je stanje glede tega v naši občini še kar zadovoljivo, če upoštevamo, da so poprečja v nekaterih občinah še zelo nizka (n.pr. Metlika .69,50, Gornja Radgona 95 din, Črnomelj 120 din itd.).
Med prejemniki stalnih družbenih pomoči predstavljajo posebno kategorijo socialno ogroženi kmetje. Vendar podatki kažejo, da takih primerov pravzaprav ni veliko. V naši občini npr. so trije kmetje, ki preje-
Število prejemnikov, ki •ji® družbena denarna pomoč vtf življanja, znaša v okviru repu«1 3700, kar pomeni, da se je to ste' od leta 1969 bistveno znižalo. podatkih je bilo teh prejemnik0 1969 5427.) Ker so bile dru^
denarne pomoči zelo nizke,
česar ne morejo zagotavljati do* nega preživljanja osebi, je bil j* njen v republiki poseben dndp dogovor.
ležili dveh sprejemov: OS Vič v Polhovem Gradcu in OŠ Bičevje na šoli.
-	OŠ Brezovica pripravlja pohod svoje pohodne enote, kjer bomo skupno z organizacijo ZRVS pomagali pri izvedbi pohoda.
-	Za srednje šole smo pripravili predavanje o uresničevanju sklepov III. konference ZKJ in se dogovorili tudi o akciji za urejanje razmer Mladinskega aktiva na Poklicni ko-vinarski šoli.
-	Ustanovljena sta dva nova mladinska aktiva (na terenu v Tomišlju in v delovni organizaciji Angora).
-	Komisiji za SLO je uspelo urediti mentorstvo pohodnim enotam na šolah.
-	Zamenjali smo vodstvo pri Komisiji za družbeno-ekonomske odnose.
— Udeležili smo se proslav ob
V teku so orientacijsko taktični pohodi rezervnih vojaških starešin. Letos se beležijo tudi kot izpiti. Tale posnetek iz njihove aktivnosti nam je prinesel z Iga naš fotoreporter F. Modic
majo družbeno denarno pomoč, ker so pristali na zemljiško knjiženje in 13 kmetov prejema to pomoč brez tega pogoja. V tem primeru gre predvsem za male kmete, ki imajo zelo malo zemlje in zato občina ne vztraja na knjiženju.
Maj v ZRVS
19. maja (v počastitev dneva mladosti) so člani ZRVS „Malči Belič44 vodili učence višjih razredov osnovne šole Vič po poteh Dolomitskega odreda. S tem pohodom je bil povezan sprejem v mladinsko organizacijo, ki so ga priredili v Polhovem Gradcu.
Istega dne so člani ZRVS Dobrova in deloma člani ZRVS Ig sodelovali v akciji za elektrifikacijo okolice Čmega vrha.
Gorske kmetije so nepogrešljive za SLO
Najpomembnejši pa je v tem mesecu začetek orientacijsko taktičnih pohodov, ki štejejo letos tudi kot izpiti.
(Kateri član ZRVS je 26. maja pozabil na Igu dežni plašč? Dobi ga v pisarni občinskega odbora ZRVS.)
S POSVETA AKTIVA PROSVETNIH DELAVCEV
Sestanek v širšem obsegu
Pred časom je sekretariat aktiva višjih prosvetnih delavcev povabil na daljši razgovor o aktualnih proble-
Koordinacijski odbor za SLO pri ObK SZDL Vič-Rudnik je razpravljal o izvajanju zaključkov seminarja o SLO v krajevnih skupnostih, kije bil lani v Polhovem Gradcu. Obravnavali so kratka poročila predstavnikov KS in štabov za SLO in poslušali dva strokovna referata o SLO v krajevni skupnosti, ki sta jih pripravila polkovnik Ivan Bajt in podpolkovnik Marko Mrak, člana koordinacijskega odbora za SLO mestne konference SZDL Ljubljana. Udeleženci posveta so si ogledali tudi film ,,Mirna II.“, ki kaže delovanje krajevne skupnosti v primeru sovražnikovega napada.
prostorov za shajanje, ti odbori včasih tudi finančne težave. Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba na tem področju delati kontinuirano in ne kampanjsko, kot se je to včasih dogajalo v nekaterih krajevnih skupnostmi, pa tudi na širši ravni.
Na podlagi tega je bilo leta 1-dogovorjeno, naj bi znašala po® ki je edini vir preživljanja, naijev mesečno. Za našo o60, ugotavljamo, da je 76 p reje mr® takšne pomoči in da le-ta itr poprečju 340 dinarjev. 39 proJ°| kov prejema pomoč v višini 25* 300 dinarjev, 28 v višini od 30U 340 dinarjev in 9 prejemnikov kot 340 dinarjev na mesec. U" torej z zadovoljstvom ugotovim0' skupščina občine Vič-Rudnik sledno izpolnjuje svoje obvezno^ družbenega dogovora. V nekaf občinah so te pomoči mnogo a kot to določa družbeni o°|? (poprečja znašajo celo pod 20° J narjev na mesec) in celo nižJSi' predvideva odlok izvršnega si* razdelitvi namenskih dopOr sredstev. Ta ugotovitev terja, treba najti način, da se zagoto' vajanje družbenega dogovora to «* izboljša ne le poprečno s*"
žj\
sve ^ icln1 I a. J1 I ,toO •
Posvetovanje je odprlo tudi važno prašanje o preskrbi in so
vprašanje o preskrbi in so s tem opozorili, da je treba kmetijstvu posvečati več pozornosti Posebno pozornost zaslužijo gorske kmetije, ki so zelo pomembne pri SLO. Treba bi bilo ohraniti čim več teh gorskih
marveč tudi omogoči dostojno0 stenco vsakemu posameznika^ nima sredstev in ni sposoben skrbeti za svoje preživljanje. n naj bi sredstva za pomoč oseba!" iij, jim pomeni družbeno denarna 0 ( moč edini vir preživljanja, 21^ vila v celoti republika v svoje® "in,, računu, oziroma naj bi ba»J
sredstva zagotovljena v nekem
kmetij, saj se je njih vloga pokazala v NOB kot zelo pomembna. Gospo-
tralnem skladu. Toliko samov'^
! c
Omenjeni družbeni dogov® J
mislek pristojnim organom.
mih v šolstvu podpredsednico Izvršnega sveta in poslanko prosvetno-kulturnega zbora dr. Aleksandro Kornhauser. Čeprav je bila osrednja tema razgovora uresničevanje samoupravnih sporazumov v družbenih dejavnostih in seveda še posebno v šolstvu, so člani sekretariata načeli tudi vrsto vprašanj, ki neposredno zadevajo še vedno odprta vprašanja v šolstvu. Odkrito so spregovorili o težavah kot so fluktuacija prosvetnih kadrov, neurejeni stanovanjski pogoji, prehod na 42-urni delavnik, dodatno izpopolnjevanje, vrednotenje dela prosvetnih delavcev in podobno.
Zanimivo je, da je pogovor pokazal na precejšnjo neinformiranost in lahko bi rekli celo na neupoštevanje trenutnega stanja. Zato je bil sklep na predlog dr. Komhauserjeve, da se v najkrajšem času sestanejo prosvetni delavci v širšem sestavu in se pogovorijo o aktualnih idejno-politič-nih vprašanjih v šolstvu, nadvse umesten. Tako naj bi se sestali že prihodnji mesec na takšnem širšem pogovoru, ob katerem bi se seznanili tudi z nekaterimi sodobnimi metodami izobraževanja.
J. D.
Udeleženci posvetovanja so v razpravi omenili, da se nekatere naloge občanov v SLO držijo v preveliki tajnosti, tudi kadar ta ni potrebna. Sprožili so vprašanje prostorov, kjer naj bi se shajali odbori SLO, saj takih prostorov nimajo, kljub niiho-vemu nadvse pomembnemu delu in vlogi v krajevni skupnosti, kot enemu temeljev našega odpora v primeru sovražne agresije. Menili so tudi, da trpe poleg pomanjkanja
darjepje na teh kmetijah bi bilo treba olajšati, po potrebi tudi davčnimi olajšavami.
buje tudi posebno določilo, 0 * invalidom in kronično hudo
ci posveta so predlagali, edilo stanje tistih, ki se
Udeleženci da bi se ured odločijo za študiranje na vojnih akademijah, tako da bi se njihova izobrazba dejansko izenačila s s fakultetami v civilu. Sedaj se namreč večkrat zgodi, da diplomant vojne akademije v civilnih dejavnostih ne dobi službe ustrezne svoji izobrazbi.
M. D.
osebam, ki nimajo sredstev živjjanje in potrebujejo tujo in nego, daje denarna pomoč v najmanj 75 % od dohodka ^
pomoč in nego, ki se priznava ^ nim invalidom. Po podatkih j0*' laij venjji 3240 takih oseb, ver®^ 6s(
prejemajo vsi pomoči. Mnog0 ^ namreč smatra, da tega dolo0^
bodo mogle uresničiti, ker p0*,*.-vem mnepju sodi večina p®! (,le
SE ENKRAT »KDO BO PLAČAL«?
Zakaj tako?
Zelo sem bil presenečen, ko sem prebral članek v 7. številki Naše komune, ki v manjši objavi sporoča, ali so se ravnatelji odločili prav?
Kot bivši interniranec iz italijanskega taborišča Gonars in Renicci, iz nemškega taborišča Flosenburg, Stalag pri Nuembergu in Buchen-walda, se tudi sprašujem, ali naše trpljenje v taboriščih ni vredno pozornosti Mauthausen, eno najokrut-nejših taborišč in njena podružnica v Podljubelju, kjer so trpeli in umirali naši tovariši, bi bila pa res vredna ogleda in pojasnila naši mladini, kaj je delal nemški nacizem. Poznano nam je, da nedaleč od tega taborišča, v Avstriji, še živi nacizem in steguje roke po naši slovenski
AKTIV DELAVCEV -KOMUNISTOV
Najprej o delavski kontroli
zemlji. Lepo bi bilo, da bi se mladini to pokazalo in pojasnilo.
Na zadnjem sestanku je aktiv de-lavcev-komunistov pri komiteju občinske konference ZKS, razen da je razpravljal in sprejel delovni program, razpravljal o vlogi in nalogah delavske kontrole in je ta program ati. Tal
že tudi začel uresničevati. Tako so
člani aktiva poudarili, da morajo biti komunisti oziroma organizacije ZK pobudnik za takojšnje for-
miranje organov delavske kontrole, naloga
njihova naloga pa naj ne bo neke vrsta ,.kontrola nad kontrolo44, temveč opozarjanje na napake ter prizadevanje za kvalitetnejše delo samoupravnih organov. Voditi bi morali predvsem moralno politično kontrolo. Seveda je prvi pogoj za opravljanje te vloge čimboljla obveščenost delavcev o vseh odločitvah in nasploh življenju v delovnih kolektivih.	^ 2
> po
Postavlja se mi vprašanje, ali smo bivši interniranci trpeli zastonj, ali smo res v nekaterih ljudeh še vedno samo številke (efling numara 32435), kakor so nas imenovali in klicali italijanski in nemški fašisti in nacisti v taborišču. Zakaj tako?
Zakaj bi morali mi, ki smo trpeli v taboriščih, še plačevati, da bi si ogledali taborišča in mučilnice v nuh. Mi, bivši interniranci, če obiščemo taborišče in mučilnice v njih in če se snidemo na tovariško srečanje, plačamo sami pe mori; Pa se od nas zahtevati, da bi financirali tistim, ki sedaj uživajo svobodo iz naše borbe, trpljenja in krvi. Kdo plača, če si ogledno muzeje, živalske vrtove, naravne lepote naše domovine in če odidejo na zasluženi oddih na morje?
Zastavi se mi vprašanje, če gre za ogled zgodovine iz NOB, plačaj organizacija ZZB NOV? Kako se poučuje zgodovina NOB brez dokaznega materiala, ki se ga lahko pokaže šolski mladini
K temu še zelo zanimiv primer. Pred več meseci sem s tovariši poizvedoval za točne podatke imena
in priimka padle partizanke v Dolomitih izven naše občine. Ker nam kraj ni bil poznan, smo se oglasili na fiošti. Prijazno uslužbenko smo povprašali za organizacijo ZZB in njene predstavnike v kraju. Na naše začudenje je odgovorila: „Kaj pa je to? 44 Odgovorni za vzgojo mladine naj se nad tem odgovorom zamislijo.
Sprašujem se, ali so učitelji, ki vzgajajo našo mladino, plačani po uspehu dela, kakor delavci v tovarni. Dober učitelj, katerega delo se čuti tudi izven šole, je premalo plačan in njegovo delo premalo upoštevano, za slabega pa sami presodite!
Naj mi nihče ne zameri moj pogled v članek „Kdo bo plačal44 ker nimam namena nikogar užaliti.
JOŽE KOMAT Dobrova 65
kov družbene denarne poin°v.( 1 * kategorijo. Tako povečana % pa bi zahtevala precej nov® * štev, ki jih občine v proraču , 14
morejo zagotoviti, republik8 jj svojih dopolnilnih sredstvih ® :|0( upoštevala posebej teh os0P'ji datki za minulo leto kažejo,a določilo družbenega dogov®^ zen v nekaj občinah, ncureSjnJ Z izpolnjevanjem tega dela ® i
rw»<ra Hrumvnra	m* rnOf^*1 I

nega dogovora torej ne m0®' , zadovoljni. Prav zato bi
jetno prav, da bi republika v namenskih dopolnilnih sredi gotovila občinam tudi Y\ sredstva za to kategorijo P' ’ nikov.
V ilustracijo naj naveden’Tj naši občini prejema 13 inva11 posebno družbeno denarno 1 ki znaša v poprečju n« 300,00 din. Čeprav verjetn0..-tem številu zajeti vsi, ki h1 Jp| padala ta pomoč, pa vendar vedeni podatek kot tudi navedeni veliko skrb, ki j° naša občinska skupščina
socialnih vprašanj in to klju’’jJ| omejenim proračunskim s10
Kim m Sl A vri \
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Trg MDB 7
tel. 20-728
RAZPISUJE
»to
naslednja prosta delovna mesta:	J
1.	Odgovorni urednik glasila ObK SZDL „Nai>a ko^n,,,*
2.	Strokovni sodelavec
3.	Vodja pisarne	...	.	^3)3
(za določen čas — od 1. julija do 31. decembra Pogoji so naslednji:
Ad. 1. Splošni pogoji in visoka izobrazba ustrezne Ad. 2. Visoka ali višja strokovna izobrazba.
,i#
Ad. 3. Srednja strokovna izobrazba z znanjem strojep1 in stenografije.	4
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OD po upravnem sporazumu. Nastop možen takoj. Kandidati pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom i*1 kazili o izpolnjevanju pogojev.
.
Okolica naših šol je zanemarjena
. Že nekaj let zelo veliko pišemo o našem okolju, v katerem delamo 'n živimo. Letos so se tudi naše šole odzvale pozivu za čiščenje ulic, dvorišč, bregov, gozdov in zelenic. Vsa čast in hvala vsem zavodom, šolam, ustanovam, gospodarskim organizacijam, hišnim svetom itd., u so žrtvovali čas za čiščenje Ljubljane še pred začetkom turistične sezone. Vse kaže, da so prebivalci Ljubljane resno vzeli na znanje Poziv, daje prav od njih samih odvisno, ali bo Ljubljana zopet bela in cista, kakor je bila še pred leti. Ali pa smo z doseženimi uspehi zadovoljni? Ali smo zaceli vsi od kraja posnemati našega kmeta, ki prav vsako soboto v letu očisti in pomete tako hišo, pa tudi vso okolico vseh gospodarskih poslopij, predvsem pa hišno dvorišče, vse navlake, smeti in odpadkov. Vzdržujejo in snažijo pa tudi vaško pot ali stezo vzdolž svoje posesti. Ali bomo začeli tudi v Ljubljani vsaj enkrat na teden pometati naša dvorišča, naše ulice ali vsaj naše hodnike za pešce? Ker občine in mesto nimajo dovolj sredstev za po-•rebno snago v mestu, potem poskrbimo sami, vsak ob svoji hiši, šoli, ustanovi, bloku, podjetju itd., da bomo imeli čisto in snažno našo okolico, kije vendar podaljšek našega stanovanja, našega življenja. Ali nismo zadovoljni in veseli, ko nam posamezne trgovine, gostilne itd., vsak dan - kot nekoč - pometajo hodnike za pešce in to nekatere še veckrat dnevno? Ali ne bi bilo pravilno, da bi to lepo navado prenesli ter izvajali širom cele Ljubljane in tudi v predmestjih.
Ob obravnavanju tega vprašanja pa ne morem mimo tega, da ne bi Srnjal trenutni zunanji videz naših šol, ki bi morale biti že zaradi pedagoškega dela z našo mladino vzor vsem drugim hišam, ustanovam “t tovarnam. Okolica naših šol naj bi bila trajno vzdrževana, zelena Površina z zelenimi igrišči, nasadi, drevesi, živimi ograjami itd. Avto-njobili pa res ne spadajo na šolska dvorišča! Šolsko dvorišče naj bi ouo najčistejši in najbolj urejeni del okolice naših šol. Kjerkoli posto-Pamo drugače, delamo napačno.
Ako pogledamo okolico naših novih šol v Trnovem, na Rakovniku a.c Pa na Vrhovcih in celo na Bičevju, potem se nam nudi zelo slaba suka. Pri vseh šolali izgleda tako, kakor da šole sploh nimajo gospo-aaija, nimajo onega ali onih, ki naj bi skrbeli za zelenice, igrišča, žive JNe, da bi se ob letošnjem pozivu posadilo kakšno drevo, grmiček, “avico itd. Ali nismo bili vsi pozvani, da tudi prostovoljno kaj iz-vtsuno, da ne bremenimo samo občinskih proračunov. Prepričan scui, da bi še pri sedanjih sredstvih in z nekoliko več dobre volje že ‘etos raslo v okolici naštetih šol že kakšno drevo, zelenica ali pa vsaj ^skromnejša živa meja. Trdim, da spada tudi to pod vzgojo naše "uadine, saj bo le-ta v nekaj letih od nas prevzela v oskrbo celo "'csto. Tudi tega se mora naučiti v šoli. Ako bo šlo v redu, potem bo ik. .r|ien dom in njena okolica, vse skupaj je pa naše mesto, naša
CIRIL STANIČ
ana.
1 načrtovanju zazidave uubljane
taborniki zahtevajo popolnitve
aJtlSt®(* časom je ljubljanski urba-l3 0ICn* zavod izdelal podrobno ana-il ® ytednotenju in razvrstitvi raz-[ii f	zazidalnih površin na
i , °čju našega mesta. Kot so pove-n ! j Sam' Predstavniki LUZ, je to yl Prvih, če ne že prva tovrstna <uiza
. pri nas. Le-ta služi kot pred-h.? .ravnave o etapni izgradnji za-kfV|h površin. Analiza pravzaprav nk bi* "določa in narekuje** pred-ja f stan°vanjsko izgradnjo.
,vitjem predlog so obravnavali a 1 odborniki, ki so to analizo i Pozdravili in izrazili željo, da v lad ° v bodoče še dopolnjevali v ^Potrebami razvoja v našem
i| ‘ Razpravljavci pa so opozorili
nji istj a številne vrzeli in pomanjkljivi! it.' ‘ako nai
. . naj bi k delu v bodoče tudi zdravstvene delavce, ^ 'c sedaj srečujejo s perečim i ^ %0r onesnaženja okolja, več lUljM; Postj pa bo potrebno posvetiti
'fllkti su pa bo potrebno posvetiti J »tskStalim kriterijem, kot so kli-"	1 DO»r>ii neposredna bližina
t>.;NihP080ji’
ut
,J9,
in1;
n« ‘
r<
t«'.
f) ■
•Pest (delovne organizacije

so v dilemah, kje graditi, ali v neposredni bližini delovnih organizacij ali tam, kjer je ceneje), pa tudi vprašanjem p organizirani individualni stanovanjski izgradnji, o soseskah, ki so v gradnji že več let, o socialni problematiki, ki se poraja ob rušenju hiš, in tako dalje.
Odborniki so soglasno sprejeli pripombe sveta za komunalne zadeve in urbanizem k omenjenemu predlogu, da se v najkrajšem času dokonča gradnja sosesk, ki so v gradnji že več let, da se uvrsti gradnja sosesk Murglje in Trnovo v prvo etapo (po kriterijih LUZ v prvi etapi stanovanjske izgradnje na Viču ne bi zgradili nobene soseske), v drugo etapo pa izgradnjo Kozarij.
Predlagali so, naj bi se pri mestni skupščini formiral organ, ki naj bi usklajeval pripombe vseh ljubljanskih občin na omenjeni predlog. Pri tem pa so opozorili na premišljeno in trezno razpravo v merilu mesta, saj so že številne izkušnje pokazale, kako draga je naglica.
JANJA DOMITROVIC
J

‘•g:
• ■ •i
fp§
■	- M*
^	. I	\ ?r . ^

'
S Posnetki, ki jih ni več mogoče ponoviti. Prikazujejo
llt(w “.Pripravljalnih del za rekonstrukcijo Karlovškega mostu, sta nastali 16. in 25. maja 1973.
Iz samoprispevka v Ljubljani
V eni prejšnjih številk našega glasila smo vas seznanili s potekom izgradnje vzgojno varstvenih in šolskih objektov iz programa financiranega s samoprispevkom občanov naše občine. Kakšno je stanje v ostalih ljubljanskih občinah in kako omenjena izgradnja poteka v našem mestu in katere so težave, s katerimi se upravni odbor sklada srečuje, o tem vas bomo skušali seznaniti v tem prispevku.
naročena projektna dokumentacija za telovadnico, za Vzgojno posvetovalnico pa je že potrjen investicijski program.
Vzgojnovarstveni zavodi: Investicijski program za Nove Jarše so komisije že obravnavale, investicijski program je pripravljen za Andersen HI, prav tako za Malči Belič, kjer dopolnjujejo še dokumentacijo, za Vič je naročen idejni projekt, za Savsko naselje je idejni projekt že izdelan, prav tako pa tudi za Poljansko cesto, le da je potek gradnje na slednjem objektu močno odvisen od gradnje drugih objektov na tem področju. *■
J. D.
Naj za uvod ponovimo sklepe mestnega sindikalnega sveta in mestne konference SZDL, ki odločno poudarjata, da se obseg in število šol ter vrtcev, financiranih iz samoprispevka, spričo nastalih težav nikakor ne sme zmanjšati. Razlike med morebitno vsoto in dejanskimi investicijskimi stroški so dolžne pokrivati občinske skupščine. Upravni odbor sklada se sooča s težavami zaradi oklevanja s finančnim načrtom za letošnje leto, pa tudi sredstva pritekajo z zamudo. Tako naj bi ustanoviteljice sklada (ljubljanske občine) zagotovile od predvidene vsote 20,4 % vseh sredstev za letošnje leto, vendar v sprejetih proračunih za letošnje leto niso zagotovile celotnih sredstev. Pri tem izkazujeta največjo nepokrito razliko občini Bežigrad in Moste-Polje, za polovico manjši razliki pa Šiška in Vič-Rud-nik; se pravi, da je edinole občina Center predvidela popolno kritje.
Kot dodatna težava pa se je pojavila tudi obvezna obveza izgradnje zaklonišč, kar bo znatno podražilo gradnjo. Tako naj bi se letošnji program podražil za približno osem procentov.
Naj pogledamo še stanje na objektih iz samoprispevka:
Iz programa za leto 1972:
Osnovne šole: Dol - dela potekajo po časovnem planu, zaključek predviden za konec leta 1973; Zalog — dela so začeli v tem mesecu, čeprav terminsko zaostajajo za 120 dni, upajo na zaključek del marca 1974; Valentin Vodnik - telovadnica, dela po časovnem planu, zaključek julija 1973; Dobrova - trenutno zbiranje ponudb izvajalcev; Brezovica - po časovnem planu, zaključek predvidoma novembra letos.
Vzgojnovarstveni zavodi: Soseska BS VII (Bežigrad) - zaključek novembra letos; Šentjakob - dela hitreje od časovnega plana, zaključek julij letos; Ane Ziherl - časovno zaostajanje, sporna lokacija, sedaj porušili star vrtec, zbirajo ponudbe za oddajo del; Vevče - objekt v uporabi od februarja letos; Zadvor - po časovnem planu, zaključek septembra letos; Brod - oba objekta zgrajena 80 %, zaključek junija letos; Škofljica - gradbena dela končana, odprto vprašanje priključitve objekta na električno omrežje, zaključek julija letos;
In letošnji program:
Osnovne šole: Za šolo v Črto-mirovi in na Brodu je v izdelavi idejni projekt, za šolo v Novem Polju je projekt naročen, za šolo v Preski je
Viška industrijska cona se vse bolj seli z načrtom na barjanska tla. Te dni so v teku tudi zaključna dela pred novimi proizvodnimi prostori Tovarne vijakov.
KOMUNALNI SKLAD ZA DRUŽBENO INi INDIVIDUALNO GRADNJO
Letos realnejši načrti
Viški komunalni sklad je v lanskem letu zabeležil 77-odstotno realizacijo izvršenih, del. Plan, ki je bil postavljen za leto 1972, tako v celoti ni bil dosežen. Vzrok temu so bile nedvomno ncizvršene oddaje zemljišč nekaterim večjim investitorjem kot npr. Crveni zastavi, Plavi laguni, itd. čemur so botrovale objektivne težave le-teh. Plačana realizacija pa spričo težav finančnega značaja samih investitorjev (podaljševanje rokov plačil in podobno) prikazuje še nižji odstotek - 52 %.
Tega so se na skladu pri letošnjem načrtovanju tudi zavedali. Vendar pa je prav zaradi zakasnele stanovanjske izgradnje kot tudi gospodarske situacije, ki bremeni mnoge investitorje, pravzaprav težko poiskati neke realne planske postavke. Delo sklada se bo letos usmerilo predvsem v oddajanje zemljišč za industrijske in obrtne namene. Industrijska cona, ki se razteza za Tovi-lom, je zaključena, letos pa naj bi usmerili industrijsko gradnjo predvsem v kareje ob Cesti na Brdo in ob Dolenjski cesti. Industrijsko cono na mestu današnjih Opekarn (le-te bodo svoj obrat ob Cesti na Brdo spričo pomanjkanja surovin opustile) bodo skušali oddati Iliriji (tovarna bo povečala svoje zmogljivosti), v teku pa so tudi pogovori za oddajo zemljišča Pletenini.
Industrijska cona na tem območju občine je prav zaradi izgradnje
Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik inž. Slavka Korbarja je bilo 5. maja v naši občini organizirano V. republiško srečanje pionirjev prometnikov. Letos sta ga priredila občinska zveza za preventivno vzgojo v cestnem prometu in občinska Zveza prijateljev mladine.
NA V. SREČANJU PIONIRJEV PROMETNIKOV
Uspešni v slovenskem merilu
Start in cilj tekmovanja mladih p io nitje v prometnikov je bil na trgu Mladinskih delovnih brigad. Startalo je 92 ekip iz 25 slovenskih občin. Pionirke in pionirji so bili razvrščeni v tričlanske ekipe. Našo občino je zastopalo 18 ekip iz osnovnih šol Škofljica, Velike Lašče, Brezovica, Ig, Oskar Kovačič, Vrhovci, Dobrova, Bičevje, Trnovo in Vič.
Prve tri ekipe so poleg zlatega, srebrnega in bronastega odličja dobile še praktične nagrade. Tako je zmagovalna ekipa z mariborske osnovne šole Danilo Kobal dobila magnetno ploščo za pomoč pri prometni vzgoji, drugouvrščena ekipa osnovne šole Vita Kraihgerja iz Ljubljane je dobila roto projektor, ekipa iz Krškega, ki je bila tretja, pa je dobila za nagrado serijo prometno vzgojni!) filmov.
In kako so se odrezali viški pionirji? Mislim, da jim lahko k osvojitvi četrtega mesta (ekipa osnovne šole Vič), šestega (ekipa osnovne šole Vrhovci) in osmega mesta (ekipa osnovne šole Oskar Kovačič) med prvimi desetimi ekipami iskreno čestitamo.
JANJA DOMITROVIC
Skupščinska
Začetek novega
Karlovškega
mostu
Pred nekaj tedni je Komunalno podjetje Vič začelo z deli za izgradnjo novega Karlovškega mostu. Znano je, da bo izgradnja novega mostu zahtevala številna rušenja hiš tako ob Dolenjski kot tudi Karlovški cesti. Prva rušenja ali bolje rušenje (porušena je hiša na vogalu Dolenjske in Ižanske ceste) je izvedlo Komunalno podjetje Vič. Opravljena je tako prva faza pri celotni izgradnji tega nadvse pomembnega mostu. Cestni sklad Šlovcnije, Skupnost za ceste SRS in seveda obe ljubljanski občini (Vič-Rudnik in Center) so za to fazo odšteli skupno 1,6 milijona dinarjev. Letos je v programu še eno rušenje in tako naj bi postopoma do leta 1975, ko naj bi se začelo z izgradnjo samega mostu, porušili vse predvidene objekte. Stroški rušenja, seveda, skupno z nadomestnimi stanovanji in odškodninami, bodo znašali predvidoma 17 milijonov.
J. D.
seja
Poročila o delu občinskega javnega tožilstva, mestnega javnega pravobranilstva ter postaje milice Ljubljana-Vič, so bila osrednja tema raz-skupščinski seji. poročila, ki so ili, so sad na-

NAŠA KOMUNA
Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
stanovanjske soseske Kozarje v tej dekadi še posebno zanimiva, saj bi bilo delovni sili omogočeno v neposredni bližini močno stanovanjsko zaledje z vsemi spremljajočimi vzgojnimi, šolskimi in preskrbovalnimi objekti. Tu pa velja omeniti tudi ne prevelike stroške izgradnje industrijskih objektov po racionalno postavljenih projektih.
Seveda bi se omenjena industrijska cona v perspektivi širila na dodatna zazidljiva območja. Podobno kot za Brdo pa tudi odpiranje indu-strijsko-obrtne cone ob Dolenjski cesti nudi prav zaradi neposredne bližine mestnega centra precejšnje ugodnosti.
Naj še omenimo, kakšni so načrti sklada na področju stanovanjske izgradnje v letošnjem letu. Prav letos nameravajo še posebej pospešiti izgradnjo sosesk VS-4 (Bonifacija) in VS-3 (ob Tržaški cesti), katerih izvajalec je gradbeno podjetje Grosuplje.
Kaj pa individualna stanovanjska gradnja? Komunalni sklad je precej svojih prizadevanj usmeri’ ‘udi na to
področje. Tako je soseska individualnih hiš na Orlovi cesti praktično že zgrajena. Letos so uspešno oddali preko natečaja že 42 parcel v Bonifaciji, pred kratkim pa so razpisali že drugi natečaj, tako da računajo, da bodo tekom leta oddali skupno 80 gradbenih parcel individualnim graditeljem in sicer v glavnem v Bonifaciji in nekaj na Brdu.
J. D.
Naposled
načelnik
Občinski odborniki so na zadnji
r -	- r?j
predlog, da se imenuje Stojana Per-
skupščinski seji soglasno sprejeli
I
tovta, pravnika, za načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Prav tako pa so se odborniki zahvalili tudi Vidi Štrumbelj, ki je bila vršilec dolžnosti načelnika, za vsa prizadevanja.	j p
Do kdaj bodo Kozarje še rezervat?
prave na zadnji skup Skrbno pripravljena po: jih odborniki pohvalili, pornega in učinkovitega dela teh služb, ki pa se še vedno spopadajo s perečimi vprašanji kot so: pridobivanje novih kadrov, stanovanjski problem zaposlenih ni v celoti resen, in podobno. To pa je še bolj zaskrbljujoče, saj število kaznivih dejanj iz leta v leto narašča, prav v zadnjem letu se je še posebno močno povečal tist' del gospodarskega kriminala, za katerega naša zakonodaja nima urejenega kazenskega postopka, narašča in vedno bolj zaskrbljujoče pa je tudi prestopništvo mladoletnikov. Vse to seveda zahteva učinkovitost in el ipeditivnost omenjenih služb. Zato je bil sklep občinske skupščine, da se nudi vso moralno podporo in po možnostih tudi materialno pomoč tem pravnim in operativnim službam. j. d.
Vprašanje zazidave Kozarij je komunalno stanovanjski problem, ki tare ne le občane viške občine, temveč prebivalce mesta kot celote, saj so mnogi zainteresirani za gradnjo v tem predelu. Kozarje 90 namreč planirane kot prostor za stanovanjsko gradnjo, tako individualno kot blokovno. Predvidene so že vrsto let, vendar le predvidene. V zadnjem času, ko toliko govorimo o nujnih hitrih in cenenih gradnjah delavskih stanovanj, je zazidava Kozarij še mnogo bolj interesantna. Ob tem pa se odpira tudi nova dimenzija te zadeve, saj zazidava ni možna zaradi obširnih rezervatov za bodočo avto cesto oziroma ljubljansko južno obvoznico. Tako je ogromno zemljišče ki je Ljubljani nujno potrebno za stanovanjsko gradnjo, zaprto za tako gradnjo, ker se projektanti niso mogli pravočasno odločiti ne za varianto avto ceste, niti niso pravočasno izdelali ustreznih potrebnih načrtov oziroma idejnih projektov. V sedanji znani vsesplošni stiski za stanovanja je tak rezervat, ki je rezervat že dolga leta, nesprejemljiv s stališča stanovanjske politike, ki teži za hitro gradnjo večjega števila cenenih stanovanj. Zato bi bilo nujno, da bi se enkrat končno v Ljubljani le dogovorili, kje bo šla avto cesta in kje se lahko gradi in da bi interesenti lahko začeli z gradnjo. Kje je pravzaprav danes celotna zadeva, ko so Kozarje že nekaj let rezervat?
V Ljubljani menda ni dveh arhitektov, urbanistov ali sličnih projektantov, ki bi bila enakih misli, kje naj bi tekla nova avtocesta. Koliko variant je prvotno obstajalo v glavah projektantov, kdo ve, vemo pa, daje prišlo na beli dan 10 variant. Teh 10 inačic so sedaj zreducirali po obširnih razpravah na dve ali tri, ki jih bodo predložili komisiji za revizijo avto ceste pri mestni skupščini Ljubljane. Ta komisija bo ocenila, če so vse variante v skladu z željami in potrebami Ljubljane, seveda pa bo moral dati svoj pristanek tudi*, mednarodni sklad, ki bo kreditiral celotno zadevo. Za kaj se bodo odločili na komisiji, še ni znano, da bi imeli premalo podatkov za odločitev pa močno dvomimo, saj papir celotne študije znese naložen v višino kar okoli 180 cm. Ko se bo komisija dokončno odločila, bo šla vsa zadeva v javno razgrnitev, kar naj bi bilo predvidoma septembra. Tedaj bo tudi odločeno, kakšen značaj bo imela ta cesta in njeni priključki, kje bo tekla cesta in sploh vse. Neuradno je slišati, da ima največ možnosti za uspeh varianta: cesta naj bi tekla oa Vrhnike po bivši trasi vrhniške železnice, preko Brezovice, pri gostilni Gorjanc pa naj bi zavila na Koseze, Kleče ter za Šmarno goro in nato zavila proti
Gorenjski. Se pred odcepom za Gorenjsko naj bi se razdvojila, tako da bi en krak zavil pri Ježici proti Štajerski, in naj bi tekla južno od Domžal. Južna obvoznica pa naj bi se odcepila pred Ljubljano od te združene gorenjske in štajerske obvoznice, in se nadaljevala ob železniški progi, Cesti v Mestni log in nato za* vila kot južna avtocesta proti Lavrici, kjer bi se pridružila na Iliriko. To je seveda grob opis najverjetnejše možnosti, saj se bo komisija morala odločiti, ali se bo cesta popolnoma približala Ljubljani in njenemu središču ali jo bo obšla od daleč in bodo do Ljubljane speljali le priključke. Gradnja tega bo zahtevala tudi obsežna rušenja in, kot je tre-bo '
nutno predvideno, bodo porušili postopoma v Ljubljani zaradi te ceste 200 hiš. Rušili seveda ne bodo le tistih, ki bodo direktno na trasi, temveč tudi že v 50-metrskem pasu okoli ceste, ki bo tekla po nasipu. Vsa zadeva pa je še vedno - kljub dolgotrajnim načrtovanjem - precej v zraku, saj v Ljubljani še ni nikogar, ki bi lahko zatrdil: tako bo! Pri celotni stvari niso rešena niti še osnovna vprašanja. Izvedene so bile sicer grobe geološke raziskave, vendar točno ni še nič znano, če bo moč graditi cesto na Barju na planiranih mestih in s kolikimi stroški, znano tudi ni, kaj je s talno vodo itd. Nerešenih je skratka še nekaj bistvenih vprašanj.
Ob vsem tem pa občani čakajo na zeleno luč za gradnje. Cestni sklad je dobil nalogo, da določi rezervate, m to tudi kontrolirajo. Kljub temu pa se je pojavila v rezervatu že vrsta črnih gradenj. Sredi leta ali jeseni bodo izšle uredbe o rezervatih in tedaj bo znano, kje bo moč graditi in kje ne. Kdaj bodo potem začeli izdajati gradbena dovoljenja, pa ni znano. Potem bo prostora ogromno, saj je sedaj praktično ves predel ob Tržaški cesti od železnice in na drugo stran v širini kilometra rezervat za avto cesto, saj je vrsta variant in za vsako posebej je rezervat. V rezervatu je okoli 1500 hektarjev zemlje, kar je kar lepa številka. Razumemo, daje avto cesta vprašanje bistvenega pomena, kar potrjuje tudi višina investicije, ki bo okoli 400 milijard starih dinarjev, vendar bi ga kazalo ravno zato in zaradi stanovanjce gradnje reševati hitro, hitreje, kot so ga. Idejni projekti so sedaj gotovi, čeprav bi morali biti že zdavnaj prej. Projektanti so obljubili, da bodo vso zadevo načrtovali le eno leto. To se je zavleklo v leto in pol in potem se je še zavleklo in še zavleklo. Tako je nastalo sedanje stanje, ki ga moramo nujno čimprej spremeniti. Na potezi so torej spet, kot že ves čas, urbanisti in komisija pri mestni skupščini.
M. DIMITRIČ
Ponesrečenih stvari smo imeli v kmetijstvu že preveč!
Dne 11. maja so se sestali na rednem občnem zboru kmetijski inženirji in tehniki.
Ljubljansko društvo, ki zajema tudi široko okolico, vključuje preko 400 inženirjev in tehnikov. Osnovni namen delovanja društva je organizacijsko učvrstiti stanovsko organizacijo, brez ozira, kje je kdo zaposlen. Žal je odhajanje iz stroke zelo veliko, tako med inženirji kot tehniki, ki še posebej pospešeno odhajajo. Vzroki za odhajanje so znani, težki delovni pogoji, nizki osebni dohodki, nerešeno vprašanje v samem kmetijstvu in zapostavljanje stroke. Že nekaj let imamo zelo slab vpis na Biotehnično fakulteto, saj se je v letnik 71/72 vpisalo le 23 kandidatov, letnik 72/73 41 kandidatov. Kljub temu, da beležimo napredek, zanimanje za stroko pada in nam bo kmalu primanjkovalo kmetijskih strokovnjakov.
Referat in razprava sta ponovno opozorila na nerešene probleme v stroki in kmetijstvu in pozvala stanovske kolege, naj se vključijo v pozitivna prizadevanja pri reševanju kmetijske problematike. Rast kmetijske proizvodnje je strahovito majhna, dosega le 0,1 % letno. Rast proizvodnje je odvisna od od vlaganj, ki so v preteklosti znašala le 4 do 5 % od skupnih vlaganj v gospodarstvo.
Db takem odnosu do panoge je povsem razumljivo, da smo pričeli uvažati hrano in da uvoz iz leta v leto narašča. Imamo pa dobro zemljo, ki bi lahko prehranjevala še enkrat toliko ljudi in omogočala celo uvoz.
Razprava je posebej opozorila na zemljo, na tla, na kmetijsko površino, s katero se dela negospodarno. Čas je, da se streznimo in ohranimo zemljo tudi našim zanamcem, v tem moramo izpopolniti zemljiško zakonodajo oziroma doseči, da se bo spoštovala in izvajala.
Nakazana je bila tudi razvojna pot v smeri integriranja, samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Vse mora temeljiti na medsebojnem interesu in ekonomiki. Ponesrečenih stvari smo imeli v kmetijstvu že preveč. Doseči moramo, da se bo društvo vprašalo za strokovna mnenja in predloge. Društvo naj še naprej opozaija, tako kot doslej, na napake, da bo kmetijstvo, ki ga prav vsi potrebujemo, hitreje napredovalo. Pri razvrščanju, iskanju pravega mesta v stroki in kmetijstvu, mora biti vidna vloga in funkcija društva na tak način, da bo društvo prispevalo največji delež napredku. Pri vsem tem ne smemo pozabiti našega kmeta, ki ima jasno opredeljeno mesto v kmetijski proizvodnji in družbi. Kooperacija je eden osnovnih temeljev tekočega in bodočega napredka.
Ob koncu je občni zbor izvolil še nove organe, ki bodo vodili društvo v prihodnjem mandatnem obdobju.
ING. LOJZE HABJAN
čimveč asfalta v Trnovem!
Občani KS Trnovo zahtevajo, naj se poročilo z zbora volivcev, objavljeno v Naši komuni dne 2. IV. 1973, stran 8, točka 2, dopolni s sledečim besedilom:	,	, ,	•
Naj se sredstva za asfaltiranje cest uporabijo za del Svabičeve ulice, ki ostane po Urbanističnem načrtu do vključno Rihaijeve ceste ter Borse-tove ulice s parkiriščem.
Kolikor potrebna sredstva za asfaltiranje cest za celotno povezavo niso na razpolago, naj se asfaltira Borsetova ulica z delom Svabičeve ulice -cesta pred Konjušnico — južni del ceste v Mestni Log do priključka na Mivko. Ta priključek je tudi predviden po urbanističnem načrtu.
F	FRANC ERZAR
predsednik KS Trnovo
Šmarje dobi asfalt
Cestni sklad oziroma po novem republiška skupnost za ceste je zelo prijetno presenetila prebivalce Škofljice in Smaija, ko so začeli rekonstruirati cesto med tema dvema krajema. Po novi kategorizaciji je cesta namreč rpeubliškega pomena in mora zanjo skrbeti skupnost za ceste. Celotna investicija bo veljala 3,5 milijona, od tega pa bo dala občina Vič-RudnDc iz svojega žepa pol milijona. S tem denarjem bodo asfaltirali vse tri kilometre in pol ceste, ki je sedaj zaprta in morajo vsi po obvozu. Cesto gradi cestno podjetje Ljubljana in bi morala biti gotova konec julija, vendar kot kaže sedaj to ne bo moč uresničiti, saj so težave s strojnim parkom. Cesto so začeli rekonstruirati takoj po novem letu. Z novo asfaltirano cesto bodo prebivalci Šmarja dokončno uredili svoje cestne težave, saj so lani asfaltirali tudi cesto v naselju in bodo tako sedaj Šmarje oblečene v asfalt, avtobus pa ne bo vozil na svoji redni progi po zaprašeni cesti.	M. D.
Transformator za Lanišče
Občani na Škofljici so se odločili, da bodo sami zgradili potrebno transformatorsko postajo, ki bo namenjena delu Škofljice in Lanišču. Občani pa ne delajo le sami, temveč so sami tudi zbrali od vsake hiše nekaj denaija, ki je potreben za tako gradnjo. Transformatorska postaja bo imela moč 400 KVA. Gotova bo, kot pričakujejo, v 14 dneh. Občani so obenem postavljali sami tudi daljnovod, skupaj 10 drogov, za priključek na obstoječi daljnovod.	M. D.
Telefon čaka kanalizacijo
Prebivalci Škofljice imajo že nekaj časa težave s telefonom. Vzrok težavam ni pomanjkanje telefonskih priključkov, temveč telefonsko omrežje, bolje povedano kabel pod Dolenjsko cesto. Telefona pod cesto namreč ne morejo speljati, ker je kabel pokvaijen ali uničen. Kaj točno je, ne vedo, saj je zadeva pod asfaltom. Sedaj morajo čakati, da bo gradbeni odbor začel z gradnjo in speljevanjem kanalizacije za Pevčevo dolino in bodo obenem napeljali tudi novi kabel oziroma popravili starega, ki je bil pripravljen že pred leti. Razkopavanje Dolenjske ceste kot ljubljanske vpadnice iz zagrebške smeri namreč niso mačje solze in bodo morali tako koordinirati akcijo obeh gradenj.	M. D.
Nov gasilski avto za Vrbljenje-Strahomer
1 20. maj je bil za vrbljensko-strahomerske gasilce in vaščane velik praznik - prvič v času obstoja tega gasilskega društva so postali lastniki pravega gasilskega avta in motorne črpalke. Sredstva za nakup avtomobila in črpalke so zbrali gasilci sami, nekaj pa je prispevala tudi krajevna skupnost. Slovesnosti ob krstitvi avtomobila in motorne črpalke so se udeležila gasilska društva s celotnega ižanskega območja.
Obisk ministra za kmetijstvo v Brestu
Pred dnevi se je mudil na kmetijskem posestvu v Brestu pri Igu ing. Milovan Zidar, član slovenskega izvršnega sveta, ter se pogovarjal s tamkajšnjimi kmetijci o gospodarskih načrtih tega posestva. Spremljal ga je generalni direktor Ljubljanskih mlekarn, katerih temeljna organizacija združenega delaje to kmetijsko posestvo. Tovariša Zidarja so predvsem zanimali načrti v zvezi z gradnjo ene najmodernejših živinorejskih farm na tem posestvu.
Gradnje na Dobrovi
Kakšne so možnosti individualne gradnje v perspektivi, kar zadeva neposredno območje Dobrove? Prav sedaj je v teku izdelava zazidalnega načrta, ki bo verjetno že konec leta razgrnjen v javnosti Le-ta bo prikazal organizirano individualno stanovanjsko izgradnjo na območjih Nove Dobrove, Gabrja, Stranske vasi in Sujce. Parcele naj bi tako v naslednjem letu oddali verjetno preko natečaja. Oddali naj bi po sedanjih predvidevanjih približno 600 do 800 parcel.
J. D.

INTERVJU NAŠE KOMUNE Z GENERALNIM DIREKTORJEM LJUBLJANSKIH MLEKARN INŽ. JANEZOM PER0VŠK0M
cei
kal
Praznujemo praznik poplave mleka
tac
on
ko'
tu
LJUBLJANSKE MLEKARNE - delovna organizacija z ustvarjenimi 625 milijardami brutto proizvoda v letu 1972, zaposluje v svojih obratih 1.600 ljudi. Postaja za kmetijsko predelovalno organizacijo gigant, čeravno nosi naziv veletrgovina, ki dejanskemu stanju ne ustreza več, saj obrati, organizirani v TOZD širom po Jugoslaviji od Jesenic do Novega Sada, proizvajajo, predelujejo in distribuirajo mleko potrošniku. Poleg teh dejavnosti je močno razvita kooperacija, mesna industrija, pitanje govedi in poljedelstvo.
Za intervju z generalnim direktorjem Ljubljanskih mlekarn JANEZOM PEROVŠKOM, dipl. ing. agronomije, smo se odločili na osnovi sklepa sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo, da tako organizacijo, ki deluje v naši občini na področju kmetijstva, približamo in predstavimo bralcem Naše komune.
torju, naravnavanju tega sektorja kot kmečke proizvodnje, vplivajo na pozitivne premike in tudi na politiko, ki je v odnosu do kmetov resnično pravilna in formirana, do družbenega sektoija pa se ni izoblikovana.
-	Razvojni koncept vaše organizacije močno zadeva kmetijstvo naše občine. Vem, da je integracijski čas še vedno prekratek, da bi se že do kraja izoblikoval, vendar pa so se obrisi koncepta najbrž že izoblikovali in jih lahko posredujemo javnosti.
-	Mislim, da sem osebno podcenjeval probleme v bivšem Agrokombinatu Barje. Stvari so težje kot sem si mislil. Zaradi tega se menja tudi koncept in mislim, da moram poglobljeno razmišljati o razvoju - imam predvsem pred očmi najprej družbena posestva - vendar ni posredi obup, gre le za skrb za kvalitetno vlaganje. To regijo bi lahko
obrobju, to so Brest, Bokalce in morda še Gn m, niče, drugod pa je zelo težko in moramo šele t: biti odgovor na vprašanje, ali je možno tudi v j la tralnih delih ostati z govejo živino na tej po/1’ >aj Škoda, da so bili na Barju zastavljeni marsiks* ;oj poizkusi, toda ne dovolj vztrajni in ne an dolgoročni. To bi zahtevalo več doslednosti te čeprav bi se morali zadovoljiti z manj zah*® lej
pasmo. Ni bilo dovolj poizkusov, ki bi prou& ! s barjanska tla. Omeniti moram tudi grdo M* e j
urbanistov, da preskakujejo obsežna obmo^Jap načrtujejo velike stanovanjske aglomeracije*1 -zarjah, ki ogrožajo obstoj mlečnih posest«* fu Bokalcih, Jesenkovem in Gmajnicah, to pa eit edina kompleksna urejena posestva in to je ist° ep likvidacija polovice družbenih proizvodo* ai Barju.	' “j
- Seznanjeni smo s srednjeročnim progrsi"
občini, vendar mop tUi
idia
gradništva niti primorskih kultur. Želimo namreč,
odkup in hoče uveljaviti monopolno funkcij0’- v se kmet ne bi smel povezovati z drugimi org® ' t cijami, oziroma se le-te ne pojavljajo. 13. (oj bila v Ljubljanskih mlekarnah seja TOZD W iva racija. Tej seji zadružnega kooperativnega s*f a j prisostvovalo preko 70 kmetov, ki so t»° ; t vabljeni iz proizvodnih okolišev. Takrat smo ** lil da TOZD brez intervencije podjetja kot celo st pa zadružne zveze ter političnih činiteljev v o* Ho ne bo našla prave vsebine dela, zato smo se0 sni čili, da bo najprej treba poskrbeti za drugo “ spi nizacijo in sicer, da bi bil iz vsake vasi P° j61
legat v zadružnem svetu. Napravili bi zvezo Z* g ali kooperativnih obratov in bi bil ta obrat »r1*1
po sebi TOZD. To bi bila nekakšna zvezaJo!1 Hn
skih zadrug Ljubljanskih mlekarn. Vse vas* “n povezane v tej samoupravi in oni sami bi z* odnos relacije do zemlje, do zemljiške skUK' V Kmetje sami bi najlažje in najboljše presoja® ogi družbena posestva ne bi bila zaintereisrsj* obdelavo, komu se ta zemlja da in kdo se 11 zemlji posvetil. Zato bi bila potrebna močna » Sli
uredništvu Naše komune, ing. Lojze Habjan, član uredniškega odbora, in generalni direktor “to^moramo	^ajJsjvoj^^E^
Tako je nastal naš zapis v Ljubljanskih mlekarnah. Od leve: Jožica Vilar, sodelavka v uredništvu Naše komune, ing. Lojze Habjan, član uredniškeg Ljubljanskih mlekarn ing. Janez Perovšek. - Foto: F. Modic
- Tov. direktor, kljub izboljšanju kmetijske situacije v Sloveniji, kakor tudi v Jugoslaviji, z obstoječo agrarno politiko ne moremo biti zadovoljni, saj nam kmetijskih proizvodov čedalje bolj primanjkuje in se povečuje uvoz le-teh. Kakšno je vaše mnenje, ali lahko organizacija kot je vaša, vpliva na 'tako stanje oziroma agrarno politiko?
Kmetijstvo Jugoslavije je v zadnjih sedmih, osmih letih nazadovalo, v Sloveniji pa preko kmetij
2.000 članov - proizvajalcev. Od kmeta sel 1 primeru ne bi zahtevalo nobene finančne P00' 1111 ker smo sedaj dovolj močni. Krepiti bi n'0’’ ^ da bi z organiziranjem na tem območju prišli do lastna obratna sredstva za napredek vasi in ** ‘Hi
kooperacije in morda tudi skupne razvojne službe, kmetijstva. Načeloma bomo izredno p<*» 1 c
L' ■ Ki H '11 o /-vH cm\ttir L- -i Dn»1 ir tom tr«»»r« i čtrrtm »•<»_	c’ .	. .	-.	tofu,
konu ddmžbeenaVOrk^alt°skaj V roTzv^f ^dTha?’ ra^°j vasi in bodo sami odločali °- %
jonu družbena kmetijska proizvodnja diha? Kakšna tehnologija, kakšna opremljenost? Vemo, da je to govedoreja, ker drugega biti ne more. kako —'
Kako z mlekom
s pitanjem? Mislim, da
napredovalo. Menim, da bi morala Jugoslavija kot eloi
celota bolj kreniti v pospeševanje kmečke kooperativne proizvodnje, po drugi strani pa mislim, da je nedopustno tako ravnanje, kot ga je slovenska praksa v preteklih letih načrtovala, da so družbeni sektor pustili povsem osamljen, da se ni dogradil in je ostal le na pol dograjen. Niso videli specifičnih težav in so ga marsikje tudi javno začeli obravnavati kot tujek in so bolj skrbeli za njegovo likvidacijo, namesto da bi se utrdilo to, kar se je v po-družbljanju od 1955-1960 doseglo in napravilo. To bo v vsakem primeru zelo koristno, kajti tudi
bomo morali priti do modernega tipa precej drage farme, da pa so sedaj na Baiju primitivni leseni hlevi, ki se pogrezajo v blatu. To dvoje napraviti in trmasto graditi, to bi bila naša nalog. Končni cilj leta 1980-1985 je, da bi dobili 2000 krav s cca 10 milijoni litrov mleka na družbenih mlečnih posestvih, medtem ko imamo sedaj le 4 milijone. To je naša glavna usmeritev. Tu bi seveda tudi pitali. Imeli bi tudi zanimivo prašičjo farmo v kombinaciji s sirotko.
Pri sadjarstvu so se pokazali naši ukrepi jako dobro kljub temu, da smo kolektiv sadjarjev potegnili v posestva. Sicer pa mislimo, da sadjarstvo sploh ni pomembna stvar ne po površini, ne po
ni bilo mogoče opraviti v enem letu, kajti‘j izkušnje, da so ‘ tako zastavljene akcije P0* svoje sadove šele po treh letih.
- Ponovno smo v fazi reorganizacije ništva, mislim na novi zakon o združevanj0 * tov. Na terenu smo evidentirali zanimanje,*’
kon. Kako naj bi se v vašem primeru rea—. primeru iniciative s strani kmetov, da P01:,
piuuciu miiiaiivc a auaiu iviuciuv,	r v
organizirajo zadruge, na kakšen odmev oi. reakcijo bi naleteli pri vaši organizaciji? vprašanje sta nam sicer poprej že zelo odgovorili, vendar bi morda imeli še kaj d0®
ki
Petelinu, predsedniku zadružne zveze, obljubil, da bo prišel njihov pravnik tov-Ceferin in pomagal pripraviti najprej stat0^ ^
P
t
določila in tista določila v sporazumu, ki' zagotavljala ravno tak status našega kmeta y
družbeni sektor je v Sloveniji pomenil za kmete vrednostnih proizvodih. Bo pa potrebno celokupne Ljubljanskih mlekarn kot članom kolekti*3'.
cini r\\jr\ ir or* i i	c	evniih	r»nl rv.	ti ir! i	Irnlilrsir nct?irw»mn n a	•  «_   *___________________________^»vlnO *
gotovo večji napredek s kazanjem svojih tehnologij, izvornim materialom tako pri kurjereji, prašiče-
reji in govedoreji pri pitanju, saj je tej novi, tipizirani proizvodnji krčil pot tudi v tistih letih.
rekonstrukcije tudi izvesti, kolikor ostanemo na teh površinah.
sem izjavo, da ne računam na monopoli*0 v cijo, temveč naj se vsi ti finančni in Pr01* ukrepi odvijajo v okviru kooperacije s kmet1.
Mislim, da bi morali imeti skrb predvsem za družbeni sektor zaradi tega, ker je resnično vsestransko zanemarjen. Na Baiju npr. smo dobili tako žalostno stanje, da človek ni vedel, ali pri tem nadaljevati ali pa zadevo postavljati na povsem druge tehnološke osnove, ki jih je čas prinesel, za kar pa bi rabili finančna sredstva, ki jih trenutno ni zadosti. Ljubljanske mlekarne so takoj prenehale s takšno prakso nasproti kmetom, namreč v toliko, da so kmetje dobili svojo TOZD in mislimo, da bi ta naša kooperativna proizvodnja morala v prihodnjih letih postati ena največjih in najboljših v Sloveniji, čeprav je sedaj morda med najslabšimi. Ljubljanske mlekarne tako pri družbenem sek-
KOOPERANTI, POVEZANI V TOZD
-	Na Barju je v družbeni lasti cca 3.000 ha zemljišč, ki bi zaslužila pozornejšo obdelavo in koriščenje, vendar spričo barjanskih razmer to ni lahko. Kakšni so vaši načrti v tej smeri?
-	Ta zemljišča marsikdaj niso tako slaba kot se navadno misli, so pa tudi nekatera resnično slaba. Barjanci razlikujejo goveje travnike, kjer lahko organizirajo produkcijo mleka, pa tudi taka, kjer lahko pitajo samo konje ali kosijo samo steljo. Dokončna rešitev Barja bi bila, da se napravi glavni odvodnik in da bi se na ta odvodnik potem izvajale vse melioracije tako za kmete kot za družbeno
MLEKO IN SE MLEKO

- Katere dejavnosti kmetijstva irnat® posebej razvijati, tako da bi v širšem zainf° j tj naše individualne proizvajalce? Vsekakor n* , i še mleko. Avtomatično pa spremlja mlečfl0 (j ,j vodnjo pitanje, potem so tu teleta. Goved00 j je naša specializacija. Prihajamo v nekak’11 f ^ vojno dilemo, ali ostanemo predvsem 01 ^ mlekarska organizacija z nekimi obrobnim . (t nostmi ali pa se prebijemo v živilski k010 H Razgovori so, da bi Škofja Loka prišla , karnam, kajti Jeseničani so že prišli, in*0 k
proizvodnjo. Trenutno so ugodna zemljišča bolj na povežemo s KŽK Kranj. Potem so tu mlek°
na zemljišča bolj na povežemo s KŽK Kranj. Potem so tu mlek°’
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa*^-,
%
OBISK V SOSEDNJI OBČINI
Moste v borbi za čistejše okolje
Iz razgovora s predsednikom skupščine občine Moste-Polje Poldetom Mačkom
»Stj
k
^Pr
V

začeli premišljati, da bi Ljubljanico kar pokrili in jo spremenil* v kanal.	. ^ N«
Vendar ne, mi smo bili s staro, tradicionalno industrijo v Ljubija11',; med prvimi, ki smo na svoji koži občutili posledice močno okn*j°n ravnega okolja. Začeli smo se boriti za svoj prostor pod soncem. j
Prvi korak v smeri teh prizadevanj je bila zgraditev Toplarne. ^ ^ ij^' našim tovarnam zagotovili tehnološko paro in stanovalcem top10 j ^ ogrevanje stanovanj. Tako smo že v začetku obratovanja tega obj0*^ ij^ precej kurišč, zastrupljevalcev zraka. Toplovod širi danes svoje bPjj: ^ vsem mestu in prispeva k čistosti zraka cele Ljubljane. Sicer pa 0 Hij, za čist zrak govore tudi podatki hidrometeorološke službe. V le1111. ('fij., bile koncentracije strupenega žveplovega dvokisa (SO2) Prl'1' j0lj V koncentraciji v središču mesta. Te spremembe ne gre pripisovati ** (j ^ triflkaciji železniške proge, pač pa v veliki meri prav Toplarni. ^ 1966 poskusno obratovati. Daši je emisija SO2 velika, se zaradi 1 ^
Občina Moste-Polje zajema ]5.200 ha zemlje ima 44.700 prebivalcev, kar predstavlja 21 % celotnega prebivalstva Ljubljane. Na kmečko prebivalstvo odpade le 4,5 celotnega prebivalstva ali 2.000 občanov. V gospodarskih in negospodarskih dejavnostih je zaposlenih okoli 19.700 ljudi Celotno gospodarstvo občine ustvarja okoli 2,5 milijarde dinarjev družbenega bruto proizvoda ter okoli 900 milijonov narodnega dohodka. Na industrijo odpade okoli 80 % celotnega gospodarskega potenciala v občini. Največja industrijska podjetja so Saturnus, Kolinska tovarna hranil in Žito.
kega dimnika to pri tleh ne zazna. Strokovnjaki imajo dokum011 snetke, iz katerih je razvidno, kako zaradi visokega dimnika str°>^ v
dobesedno prebijejo inverzne plasti in izginejo iz Ljubljanske kotl*n° ^ Mislim, da je v daljinskem ogrevanju ne le rešitev za Moste, amP0 ^ ' bčino. Kliub visoki investiciji smo danes resnično veseli, da nislt*0;
občino. Kljub visoki investiciji smo danes resnično veseli, da nism°j ju številnim pritiskom tistih, ki so hoteli graditi majhne ..tovarniška , novanjske" kotlarne, ki bi nam povsem uničile zrak.	^
(Opomba uredništva: Prav v naši občini, ki je znana po števil«*!1 *■ dneh, pa smo priča popuščanju v tej smeri do nerazumljivih maj*'., j0 jJ namreč tečejo v Trnovem in na Viču razgovori, da bi ,,začasn° '^t '
-	Tovariš predsednik, dovolite standardno vprašanje: Vaš osnovni problem?
-	Teh je več - menda ni treba posebej poudarjati, da se tako kot drugje spoprijemamo z vrsto stanovanjskih in komunalnih problemov, z industrijsko cono in vrtci. Pa vendar bi rad že uvodoma - in ker je prav zdaj akcija bele Ljubljane - poudaril našo veliko skrb za čisto okolje.
Menda ni treba posebej spominjati bralcev Naše komune na čase, ko so bile Moste najbolj umazani del Ljubljane. Iz tovarniških dimnikov so dan in noč bruhali dimniki strupene snovi (njim so se pridružili še številni zasebni dimniki), Ljubljanica pa je bila prava greznica - od bolnišnice dalje, kjer so se zlivale v reko vse bolniške odplake, do klavnice in raznih tovarn in seveda tudi iz Most in cele Ljubljane. Ni dosti manjkalo, pa bi Ljubljančani že
četka izgradnje plinovoda, zgradili manjše oljne kotlovnice, ki b«**0 ), ^ svojimi strupenimi plini prava „šiba božja" za tamkajšnje prebival* ^ i*. Zavestno in kot sestavni del politike delovnih organizacij in. . (** ^
in kot sestavni del politike delovnih organizacij >n. , C** ščint, smo v zadnjih letih odpravili žarišče smradu v Tovarni kkl0 vili smo namreč celotno proizvodnjo, ki je zasmrajala tamkajšnjo 0 C/ S tretjim velikim problemom pa smo se spoprijeli ob ureditvi J ^ Skupno z drugimi smo tudi skozi Moste dogradili ogromen z tje! j
AO“, ki bo vso nečisto vodo iz Ljubljane odvajal do Zaloga' ^	.
čistilne naprave, nakar bo Ljubljanica pošteno očiščena. Kanal' velik, da bi lahko po njem vozil avto, je zgrajen do Fužin. Upa«1 '	n
delo končano v nekaj letih. To je sicer delo, ki ga mimoidoči si	'»(j
zato moramo povedati, da stane samo 100 metrov takega kanal* milijonov dinarjev - vsaj na območju naše občine.	_ i ,^jjiii11^rvi|
Res je, da skupaj z ostalo Ljubljano vodimo boj za čisto LjnJ dolgih letih spet vidimo dno), vendar to zaleže le deloma. I"
L
S er’ ^ ?a Kranj razvija, pa je krompir in vse-r*0, ,mislimo iti na krompir in to predvsem se-»raiski in merkantilni krompir. Pospeševali bomo (m' [aSoci'čevje in vrtnarstvo, vendar to ni krni VIec*no- Predvsem imamo namen gojiti LL^}eProizvod govedo, mleko, meso in mogoče ■ vnistvo. ^se drugo pa je nekje čisto na robu.
L."? "b v okviru vašega programa lahko govorimo GflftJ; ? 'c?njereji, kajti znano ie, da barjanski svet le« 0IiJereP P056*’116 pogoje? Misel na konjerejo »(E. ki je povezana s prirodnimi pogoji. Mislim, v	s krmo, ker ta krma konjem
aooij ugaja. Kako pa je ritem reprodukcije v 'jpreji delikaten in rentabilen, pa je drugo vpra-Je. Ali bi šli lahko prav na posestva s konji in e, ki se poleti pasejo, pozimi pa pitajo, to pa je la’ “ v praksi Še ni bila preizkušena. Mislim, da “"jo ena tehnologija možna in sprejemljiva in še pre' 2 P^^busit'. namreč, da gre od žrebička
da je nekaj obratov, Ig, Preserje, oziroma prodano, ostalo so arondirana "Wa, ki narekujejo aktivacijo, vendar bo brez Porednih obratov težko najti primerne rešitve. ;;s,ne, rešitve v tej smeri bi bile najpranemejše m « imate pripravljene?
Dodal bi, da je poleg senjenih zemljišč tudi še Horjul in Notranje Go-Psihoza v bivšem Agrokombinatu Barje je bila "Juatorska, sledil je umik na celi fronti. Bežalo »e v trgovino in komercialo, ker se je videlo, da nekako privilegirana dejavnost, ki pravkar s ■Wn konceptom nekako odmira in nanovo do-. veljavo proizvodnja. Posledica take orientacije Je biia vsesplošno umikanje, ne vedno zato, ker eno nemogoče proizvajati, temveč zaradi do-T*j*ke politike, ki jih je gnala v to. Umikali so ,’um zato, ker so bile farme nedograjene in je nemogoče vztrajati. V četrtek dne 17. maja k” Peljal na farme sekretarja za kmetijstvo naše e nA .tov' Zidarja, ker nepoučeni ljudje farm Poznajo. Morali bi govoriti o vseh bivših farm ali ^kombinata Barje in ne udrihati po Ljubljan-mlekarnah, saj nismo naredili nič slabega, smo le zaustavili proces razpadanja, da »VfS farme obnovili in nabavili mehanizacijo. y el bom samo en podatek, ki pove vse.
okviru Agrokombinata Barje je vsako leto ^uo dobrih 30 % rojenih telet. V urejenih j"?8*' pa ta pogin ne bi smel presegati 5 %. Bilo ^*o stanje, da se ni moglo zagotoviti obnove '-tode, temveč se je še osnova črede uniče-h, kalb poginilo je tudi preveč krav. V enem j j.8™® dosegli znižanje pogina od 32 % na 19 %. j[.k?lo ostra borba.
Izšlim, da bi letos na hitro, še pred zimo, ustva->tiphl°Vne P0?0!6 23 obrambo telet. Potem bi bili ebni neki strateški premiki, za katere še ne ' jKo bo kolektiv v stanju pripraviti prirejo telet “držati krave, gremo lahko v hitro ekspanzijo
črede in to na 2.000 krav, kot je bilo prvotno rečeno. Trenutno pa si bomo morali izboriti, da bi bil kolektiv tako opremljen in zgradbe tako urejene, da bi mogel očuvati obstoječe. Potem pa pridejo v poštev tudi ta zemljišča, toda le pod pogojem, da so dovolj velika. V nove arondacije zahtevnejšega tipa pa ne bomo šli. Kjer je premalo zemljišč, bi bila ta do kraja opuščena, kjer pa je zemljišč več, pa bi šli lahko nazaj, mislim, da bomo prav na Barju najprej dosegli dobro stanje in si želimo tudi drugod prav tako.
terenu na tem, da se dajo dvorane nazaj krajevnim skupnostim oziroma činiteljem. Odkrivamo primere, kjer brez potrebe obstaja socialni problem v zvezi z zemljiščem. To moramo rešiti.
V primeru, ko gre za reševanje iz preteklosti ali sedaj pri pospeševanju kmetijstva, ko gre za to, da se pravilno odloči, kdo bo dobil kredite, kako in komu predati zemljišča, kako naj se v neki vasi zadeva reši, bi SZDL lahko mnogo pomagala na ta način, da se ustvari enotno sodelovanje med organizacijami. Da je tu stimulans tudi s politične strani, da nas opozarja in tudi zagotovi take sestanke, na katerih se tudi kaj reši, kajti v Ljubljanskih mlekarnah ni nobene rezerve nasproti novi politiki do kmeta in zakona, ki se uveljavlja in hočemo čim večje rezultate.
Še to bi rekel, da imamo ravno na občini Vič od kmetijske sekcije največ razumevanja, tako s strani same občine kot tudi kmetijskega referenta, zato tudi 55.000 litrov mleka, t. j. toliko, kot so po-
5"^
menile Ljubljanske mlekarne pred osmimi leti v celoti. Na zagrebškem območju pa je prišlo do upadanja odkupa kljub ugodnim odkupnim cenam.
Ing. Janez Perovšek: Praznujemo praznik poplave mleka!
Čeprav sem na sama vprašanja že odgovoril, bi dodal še nekaj. Omeniti moram, da pravkar doživljamo izbruh ali bolje rečeno „gejzir“ v proizvodnji mleka, vzporedno s pojavom nove trave. Navedel bi samo podatek. Ko sem 1. julija 1965 prišel v Ljubljanske mlekarne, sem dobil poročilo, da so tisti dan odkupili 55.000 litrov mleka. Te dni ga odkupujemo pa 325.000 litrov, oziroma, povečanje odkupa od lani na letos ob tem času znaša
VLOGA SZDL V KMETIJSTVU
- Kako bi lahko, po vašem mnenju, SZDL oziroma sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo, največ prispevala k reševanju medsebojnih problemov oziroma k napredku kmetijstva? Ta sekcija je lahko zelo koristna v odkrivanju nerešenih vprašanj iz preteklosti, ker se mogoče na vasi tudi 10 let določena vprašanja niso rešila. Sedaj delamo na
To pa zato, ker mleka tudi po 6 mesecev ne plačajo. Nobena ugodna odkupna cena nima učinka, kolikor mleko prepozno plačaš oziroma ga sproti ne plačuješ. Njihovo zakasnjevanje s plačilom po več kot 6 mesecev je teren popolnoma zadavil. Tudi nekaj mlekarn v Srbiji je v takem položaju. Zato tudi ne pride do sprostitve. Jugoslavija bi drugače sedaj beležila en sam splošen mlekarski polet, če ne bi bile mlekarne v slabem ekonomskem položaju. Iz tega zaključim, da si ne sme družba privoščiti izoliranih ukrepov samo za proizvajalca, temveč je mlekarna integralni del celotnega procesa in mora družba paziti, da mlekarn ne ubija, kakor se je sedaj eno leto nazaj dogajalo, ker se nam bo to maščevalo, da bodo na področju mlekarstva celotne akcije propadle zaradi tega. Svoj teren so Ljubljanske mlekarne lahko obdržale zaradi tega, ker se niso obmetavale z investicijami in osebnimi dohodki in so imele nekaj prigospodarjenega denarja. Praznujemo praznek poplave mleka, prvikrat čez 315.000 litrov. Prebijamo se čez zagrebške mlekarne in se prebijamo s 3. na 2. mesto (na prvem je Beograd), mogoče celo na prvo mesto v industriji mleka po odkupu. Če bi čakali na moralno podporo republike ali banke, v tem ne bi uspeli, ker podpore skorajda ni bilo, prej narobe.
Po drugi strani pa praznujemo praznik za pokal, ki smo ga dobili na Novosadskem sejmu za kvaliteto pridelave mleka. Od vseh mlekarskih organizacij v Jugoslaviji je bila to leto kvaliteta proizvodov Ljubljanskih mlekarn najboljša.
Intervju so pripravili: inž. LOJZE HABJAN, JOŽICA VILAR in SANDI SITAR
iKS,JA ZA kmetijstvo in gozdarstvo o aktualnih
d*UŽBEN!H PROBLEMIH
Novo povzroča tudi odpore!
y Na razširjeni sekciji za kmetijstvo in gozdarstvo dne 23.4. 1973 je bila tazpravi vrsta odgovorov oziroma pojasnil, ki razčiščujejo problema-^ zemljišč, o kateri smo pisali že v prejšnji številki ..j razpravi-je bilo jasno postavljeno, da moramo problematiko kme-'i „ va> ki zadeva TOZD Ljubljanskih mlekarn, razmejiti do leta 1971 in .! ji *etu 1971, kajti integracija je bila opravljena s 1. aprilom 1972 in od uti t ,ic Ljubljanske mlekarne prevzemajo vso odgovornost. Razvojna pot ni .“'etjjstva je jasno postavljena na pravo mesto, kar sc lahko vidi iz nalo-«1 ‘Cn‘h sredstev.
Leta 1971 je bilo investirano v kmetijstvo 108 milijonov S-din.
Leta 1972 je bilo investirano v kmetijstvo 400 milijonov S-din.
Leta 1972 je bilo investirano v kmetijstvo 1.300 milijonov S-din. K^ojm program res da še ni dokončno izdelan, ker je pa integracijski k prekratek za izdelavo takega programa, ki zahteva določeno sne-a*no (opazovalno) delo, da se pride do ustreznih ter praktičnih rešitev.
„ ^ Prtnieru sadovnjakov v Babni gori gre za novo sodobno obliko teh-.-j j. 0«iic modemih, gostih nasadov, in v zvezi s tem je potrebna reorgani-°Jl dela zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov. Stalnih sadjarskih lS ?Vn*L ekip ne bi bilo, razen v primerih vzdrževanja. Opustili bi le ,j0,ha neprimernega sadovnjaka. Tako sestavljen in usmerjen program je na sekciji vso podporo. Sadjarstvo je v preteklosti povzročilo 150 l°nov S-din izgube, kar je v veliki meri posledica kmečke tehnologije J?kih hektarskih donosov.

08ovori	________
*striln. Se bodo morali nekega dne začeti z Vrhniško usnjarno, ki nam Pa VJa celotni tok reke!
jeitiilj nekai moram opozoriti, če sem ob naših siceršnjih velikih pro-'tio | ’ P0svctU več prostora okolju. Uspeli smo odpraviti letališče za sku-•h^tiV ki je izvajala svoje vaje, predvsem nad Mostami. Zaradi zoprnih Vavoj zv°kov so bili še ‘posebej prizadeti živčno občutljivi ljudje. Za j "'o ^ *®8a vira hrupa, ki je bolj ali manj motil prav vse prebivalce Most, m- ' intervenirati pri najvišjih republiških telesih. Mi imamo zdaj v . d ^ia vat*1' *>0 na5ih nepopolnih podatkih pa se zdaj menda selijo na pod-ir v v** občine?
,TOZd
Kooperacija poseduje 3227 ha zemljišč, to pomeni v okviru
l,nbinata 23 %. Vračanje zemlje je zajelo vzhodne predele občine
Lavrica, Škofljica, Želimlje in delno Ig. Ne gre za splošno vračarue, le za take primere, ko je taka rešitev najprimernejša. Vprašanje zemlje še ni zadovoljivo rešeno in se razprava na sekciji smatra kot uvodna razprava. Mestna konferenca SZDL je izdala teze o zemljiški problematiki, ki opozarja na postopno reševanje in aktualizacijo teh vprašanj, hkrati so dober pripomoček pri opredeljevanju stališč tako družbenim kot gospodarskim organizacijam.
Po razgibani razpravi z bogato in tehtno besedo smo sprejeli naslednje sklepe, ki jih v celoti objavljamo.
1.	Sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo občinske konference SZDL v celoti podpira razvojni koncept, kot je bil prezentiran na razširjeni seji sekcije.
2.	Ljubljanske mlekarne zagotovijo udeležbo svojega predstavnika na zborih volivcev povsod tam, kjer to žel (jo krajevni družbeni faktorji in interesi Ljubljanskih mlekarn.
3.	Sodelavci Ljubljanskih mlekarn občasno pripravijo prispevke za Našo komuno zaradi informiranja občanov, zlasti s področja zemljiške problematike. Razvili bi sodelovanje med internim glasilom Ljubljanskih mlekarn in Našo komuno. Obenem bi organizirali okroglo mizo z namenom razčiščevanja nastale problematike, ki zadeva obe strani, in z namenom informirati zainteresirane občane.
4.	Takoj pričnemo s pripravami na ustanovitev zemljiške skupnosti, ki bi v prihodnosti prevzemala in upravljala vsa zemljišča, ki bi jih sprostili kmetje ali družbene organizacije. Zemljiška skupnost bi tudi dajala v zakup, skratka vzpostavljala kot samoupravna oblika nove odnose.
5.	Z dogovori med Ljubljanskimi mlekarnami in predstavniki krajev-nili skupnosti naj bi uredili odnos in omogočili normalno delovanje družbenih organizacij v prostorih zadružnih domov povsod tam, kjer je to potrebno.
Ing. LOJZE HABJAN predsednik sekcije
. z*6etku
razgovora ste omenili stanovanjsko izgradnjo?
^ kat11 našcga srednjeročnega načrta nameravamo zgraditi v tem flij Nris|>!ni!' 3 000 stanovanjskih enot. Smo tik pred začetkom gradnje v I s Lo bnn11683 naseIja v Stepanji vasi, ki bo zgrajeno v prihodnjih treh 'bi Slavo"0*1,? stanovanja predvsem za tiste, ki se teže prebijejo do ..strehe 1$ Nju • V tem primeru so se združili vsi tisti, ki bi morali po našem ^ t^nih	gradnjah sodelovati. Ti dejavniki sodelujejo že od začetka
stan *5riprav in morajo onemogočiti gradnjo dragih tržnih stanovanj, i IkCiot»alOVan^ kier kupec ni imel nobenega vpliva niti na ceno niti na ;oll ^lru, stanovanja. Delež občine je v tem, da sodeluje pri gradnji \t' ^'riiicnTe,z vsemi razpoložljivimi silami. Tako bomo nove stanovalce ) \o{:i ,U| tistih prispevkov, ki bremenijo tržna stanovanja. IMOS pa bo /i; Alj vT0 “S™1"!0-
^	to torei pomeni, da bodo stanovanja v S tepanjskem naselju
; (t V»eb,va trgu?
ii v nov« °r' 0^an pa bo lahko hkrati tudi vedel, s kakšnimi standardi lof* u Tu jn*m stanovanju računa.
il< conjT”1 nasledimo novice, da pripravljate tudi izgradnjo večje indu-
i.. bal ->
V okviru petletnega petletnega načrta bomo na območju nerazvitega Lipoglava, Klopc, Dolskega in Besnice materialno pomagali in tamkajšnjim prebivalcem uredili tiste najnujnejše objekte in napeljave, kijih bodo „razvili“. Tako bomo napeljali v vse te vasi in sleherno hišo elektriko in vodo, uredili ceste in poti in zgradili nekaj infrastrukturnih objektov. Pomagamo jim s pomočjo vseh skladov, samo v zadnjih letih pa smo jim dali nekaj 100 milijonov S-din za sanacijo.
Sicer pa so naše ostale krajevne skupnosti zelo živahne. Tako si je npr. krajevna skupnost Šmartno s prostovoljnim delom zgradila kulturni in gasilski dom ter družbeni center. V Novih Jaršah so prav tako uredili družbeni center, v Zadobrovi in Polju rekreacijski center itd. Občani vsepovsod plačujejo samoprispevek, občina pa jim pomaga tako, da na vsak zbrani dinar da krajevni skupnosti 0,80 par.
Sicer pa na območju naših krajevnih skupnosti in morda celo v mestnem delu občine nimamo dovolj trgovin, zaradi česar seveda nismo zadovoljivo preskrbljeni z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Menimo, da trgovina nima nobenega interesa graditi v majhnih krajih in se vse preveč koncentrira v centru.
-	Kateri so pa stični problemi med našima občinama?
—	Vič in Moste mejita na razmeroma majhnem območju in zato tudi stični problemi niso kdo ve kako veliki. Predvsem pa kaže, da se bomo še naprej pogovarjali o sodelovanju za izgradnjo športno rekreacijskih objektov.
N. K.
(ji’ |	0	- mu nam pripravlja r.KonomsKi insiuui. v siuauu z našo
pjir ^v*etn vJafs,Vu okolja pa je že zdaj jasno, da bo na tem mestu stala
')' ts, <-eprav0^0pro'zvo<*na “t Cista industrija.
vt Seliti i.JC ^ vsega te8a> kar ste pripovedovali, jasno, da se želite pred-. d* kttiMj- j® industrializirati, pa vemo, da je v vaši občini še vedno
|i^	S<Va' 86 mu b°ste postopno odpovedali?
^ C**'- Po 500	z 2 00° 1iudmi- Kmerijstvu se i
i *htv,1<>'tržnPc5en0 pa 56 trudimo, da bi večji del teh k (If 'š) i0 in Ro°. Ptoirvodnjo. Uuneijamo jih predvsem » uvuiuicju, uuc-ji1 d|LJ?nie Jagodičevja. Samo za primer naj povem, da v Kašlju en 1»^ ^^ashavn*' pro'2vede s 25 kravami toliko mleka, kot prej cela vas. ff' s?}« slišj. 0 Velia va^a obCina kot ena najbolj razvitih v Sloveniji, pa je lO** ''“O je ji ’ da “P®*6 lud* nerazvite krajevne skupnosti.
! C nekaj dudno slišati, vendar je resnica, da je tudi na našem ob-di^ Si!*10 Pusn*° nerazv'tib krajevnih skupnosti. Seveda jih v takem stanju jt/ ^ s čim, denimo, da bodo tudi ta območja postala v nekaj letih er se bomo tudi otresli očitka o ,,kozjanskih vaseh v Mostah".
Rekonstrukcije cest
Letos bodo na novo rekonstruirali cesto Raščica-Rob. Rekonstrukcija bo poleg razširitve ceste obsegala tudi asfaltiranje. Za to bodo odmerili del sredstev tudi občani sami, približno 200 tisoč, okrog 500 tisočakov pa bo znašal delež občine.
V kratkem pa bo izdelan za enako konstrukcijo tudi projekt za cesto Pijava Gorica-Želimlje.
Ko smo že ravno pri cestah, ki najbolj bodejo v oči naše občane, naj še povemo, kako bodo uredili našo vpadnico - Dolenjsko cesto. Ta vpadnica bo verjetno še v letošnjem letu v celoti rekonstruirana v moderno štiripasovnico. Kot investitor bo tu zastopana Skupnost za ceste SRS, semafor na križišču Galjevice in Dolenjske ceste pa bo financiral komunalni sklad naše občine.
J. D.
Povezava Zgornje Brezovice
Mali šolarji iz Gornje Brezovice so 6. maja slovesno prerezali trak na novem cestnem odseku, ki povezuje Zgornjo Brezovico s cesto Rakitna-Kamnik. Da so trak prerezali šolarji, ni zgolj slučaj, saj so s tem izrazili zadovoljstvo vseh svojih vrstnikov, ki se bodo sedaj lahko vozili v šoli z avtobusi. Tu prej ni bilo avtobusne zveze.
V	relativno kratkem času sta cesto popravili (od Preserij do Gornje Brezovice je cesta razširjena) oziroma zgradili na novo Gozdno gospodarstvo in Komunalno podjetje Vič. Celotna investicija je znašala 360 tisoč dinarjev. Ne smemo pa pozabiti še občanov Gornje in Spodnje Brezovice, ki so za pridobitev tega cestnega odseka vložili nemalo prizadevanj, nekateri pa so celo brezplačno odstopili zemljišča.
J. D.
Kako na avtobus?
Tov. urednik,
že dalj časa se pripravljam, da vam napišem o zadevi, ki verjetno, razen mene, moti tudi vse tiste občane, ki se vozijo v mesto z lokalnim avtobusom.
Na Tržaški cesti, v smeri proti mestu, je avtobusna postaje GLINCE. Vsako jutro, ko lovimo minute za odhod v službo, je točno na tem postajališču zaseden cel pločnik s kamioni-hladilniki, ki oddajajo blago' za CARNEK, in dostavnimi kamioni za zelenjavno trgovino, za MERCATOR in pekarno. Nemalokrat je komaj za pol metra prostora med steno stavb in kamioni. Poleg tega, parkirani hladilniki zakrivajo pogled na prihajajoči avtobus in sem ga zaradi tega že večkrat zamudila. Čudim se, da nihče ne poseže v ta nered in zadevo uredi. Včasih je število parkiranih kamionov tako veliko, da se avtobus mora ustaviti sredi ceste ali pa dvajset metrov pred oziroma za postajo. Lahko si predstavljate, da nam ni preveč prijetno tekati za avtobusom ali pa, ko dežuje, gaziti po vodi obcestnih jarkov.
V	svojem in v imenu ostalih koristnikov mestnega prometa prosim, da ukrenete karkoli, da se to stanje popravi. Morda bi bilo dovolj, če bi postajališče premaknili za trideset metrov naprej ali nazaj.
Zahvaljujem se vam in vas pozdravljam.
MARJETKA ŠINKOVEC
Gospodinje, posluh!
Veletrgovina Mercator ima res veliko mrežo svojih poslovalnic ii mnogi odročni kraji so zadovoljni, da so dobili trgovino - po zaslug i Marcatorja.
Vendar opažamo, da si Mercator osvaja cele predele, tako npr. na V.ču in okolici. Žal pa to ni najboljše za žepe potrošnikov, ker ni nobene konkurence.
Navajam primer: artikel „Domača juha“stane v Samopostrežni nasproti glavne pošte din 2, v Samopostrežni Mercatorja na Viški cesti pa din 2,50 (torej pri tako majhnem artiklu je razlike starih din 50!!!).
Ne vem, ali je to samovolja poslovodkinje pri nastavljanju cen ali kaj je vzrok? Dostava ne sme in ne more igrati takšne razlike in podražitve v ceni, saj imamo primere, da je v vrhovški samopostrežni Mercator več artiklov cenejših kot na Viški cesti.
Danes mora vsaka gospodinja gledati, kje dobi ceneje in boljše blago, zato želimo občani Viške ceste solidnejše cene v Mercatorjevih trgovinah, sicer se bomo raje posluževali solidnejših trgovin!
VIŠKA OBČANKA ZOFKA
Bravo, modelarji!
Z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik so letos vidno zastopali svoje organizirane enote modelarji z osnovne šole na Škofljici pod vodstvom Toneta Perčiča in z osnovne šole na Brezovici pod vodstvom Irene Vel-kavrhove. Pomerili so se eni kot drugi na tekmovanjih modelarjev motor-nih čolnov v razredih MČ-1 in MC-2 in na tekmovanju z zmaji na letališču Polje 13. maja letos in istega dne tudi na startu enostopenjsih raket. Tako so torej letos dokazali svoje sposobnosti na raznih tekmovanjih. Osmošolec Slavko Modic z osnovne šole na Brezovici je osvojil 2. mesto na tekmovanju z enostopenjsikimi raketami. Tudi med vodiči zmajev so bili dokaj uspešni modelarji z Brezovice. Ob tovarišici Velkavrhovi poteka na tej šoli krožek že prek 10 let, le da se modelarji niso udeleževali tekmovanj. Tako so torej na teh dveh osnovnih šolah zaživele tehnične dejavnosti tudi na tekmovanjih, ki jih že vrsto let zapored organizira Mestni svet Zveze organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani. Zal, letošnja izvedba teh tekmovanj ni bila na posebni višini, čeprav so se mnogi tekmovalci dostojno in hkrati športno borili na vseh tekmovalnih področjih. Organizator je letos spreminjal nekatera določila razpisa tekmovanja na tekmovanju samem, dopuščal nekatere prepovedane starte in si morda tako ni pridobil kdove koliko ugleda in zaupanja.
BOŠTJAN NOVŠAK
Bo Dobrova le pričela z gradnjo šole?
V sredini maja seje na Dobrovi sestal odbor za gradnjo nove šole, ki jo bodo zgradili iz samoprispevka občanov. Začetek del zaostaja že skoraj leto dni po zamišljenih načrtih. Bilo je treba spremeniti lokacijo, kasneje prometni urad ni dal soglasja in je bilo treba dostop do šole spremeniti. T udi gradbena dokumentacija je bila v zaostanku.
Z lastniki zemljišč je gradbeni odbor podpisal pogodbo, da jim preskrbi v zamenjavo enakovredno zemljišče oziroma ga jim odkupi po 3.000 S-din za kv. meter. Občinska skupščina Vič pa je izdala odločbo o razlastitvi. Na sestanku ni bilo predstavnika komunalnega sklada, ki bi razložil potek te zadeve. Morda le slabo razumem to stvar, vendar čutim, da bi bilo treba prizadetim kmetom pravilno razložiti ta odlok: kajti človek, ki živi na kmetiji, težko potrpi, ko izgublja zemljo, iz katere je živel.
Kljub vsem težavam bodo s prvimi deli začeli z junnem. Na razpis seje javilo več podjetij. Najresnejša kandidata sta bila Pionir Grosuplje m Megrad, za katerega so se naposled odločili. Sklep gradbenega odbora ie bil, naj se združjjo sredstva sklada za gradnjo in občinske skupščine Vič! S temi sredstvi je treba urediti odkup zemljišča, cesto, komunalne naprave in najnujnejšo okolico šole. Vendar sredstev po besedah tov. Strleta, predstavnika Elektroprojekta, ni dovolj niti za minimalne stroške in že danes primanjkuje 75 starih milijonov. Pri tem je že odračunano zaklonišče, ki ni nujno, vendar je vseeno potreben 2 % prispevek.
Svet osnovne šole se je zavzel za gradnjo večje telovadnice. Šolski upravitelj, tov. Franc Malovrh, je izrecno poudaril, da se mesto naglo širi v podeželje in da prebivalstvo Dobrove hitro narašča. Čez nekaj let pa bomo skesano ugotavljali, da telovadnica ne ustreza velikim zahtevam okoliških krajev in bomo spet moledovali za nove investicije. Odbor ne zahteva dodatnih sredstev, pač pa je pripravljen prevzeti nase obveznost, da za povečanje telovadnice iz lastnih sredstev prispeva v petih letih 25 milijonov S-din. Poleg tega bi se šola trenutno odrekla nujnim zunanjim ureditvam, kot so ignšča, ki bi jih zgradili sami s pomočjo mladine in s prostovoljnim delom. S tem bi prihranili ogromno denarja, ki bi ga lahko vložili v čimprejšnjo izgradnjo šole.
Menim, da je to zelo pametna pobuda in se ne bi bilo treba držati togih črk paragrafov, če bi bilo to v korist šole. Nekje bi se vendarle našlo potrebnih 25 milijonov posojila, ki bi bilo vrnjeno v petih letih.
Tov. Strle je poudaril, da se z deli ne sme zavlačevati, ker je treba računati s podražitvami vseh stroškov gradnje in šolske opreme. Takoj mora biti narejen predračun vseh del, ureditve okolice in komunale.
Tako imamo Dobrovčani vendarle upanje, da bomo v doglednem času le dobili Šolo za naše otroke.
MINKA KRVINA
Pregled kulturne dejavnosti
kulturno prosvetnih organizacij v občini za I. polletje 1973
Naj postrežemo s podatki o delovanju gledališke, glasbene, likovne, folklorne in druge dejavnosti ob zaključku sezone za I. polletje 1973.
Gledališka dejavnost:
9 premier dramskih del
19 predstav naših gledaliških skupin izven občine 1 gostovanje Šentjakobskega gledališča v Notranjih Goricah
Vsi zbori so sodelovali na raznih proslavah in prireditvah krajevnega značaja.
KUD Barje je v svoji dvorani priredilo tekmovanje glasbeno zabavnih ansamblov.
Dva dni je v Festivalni dvorani potekala revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Viča v proslavljanje „Dneva mladosti". Zapelo je preko 1000 mladih pevcev.
Koncerte je obiskalo več kot 2.000 obiskovalcev.
3 gostovanja Mestnega gledališča v novo adaptirani ani na Viču
dvorani na VI
XII. „Revija gledaliških skupin" v počastitev občinskega praznika, kjer je sodelovalo 6 amaterskih dramskih skupin.
Dramske prireditve sije ogledalo 4.640 gledalcev.
Folklora:
Folklorna skupina društva Dobrova šteje 16 plesal-
cev pod vodstvom tov. Franca Malovrha.
Nastopi: na proslavi „dneva žena" v dvorani na
Glasbena dejavnost:
Revija odraslih pevskih zborov v dvorani v Podpeči, na kateri so sodelovali 5 zborov in 2 okteta s 107 pevci
Dobrovi v vojašnici Maršala Tita, v domu Ivana Cankarja, na proslavi občinskega praznika, na proslavi krajevnega praznika v Brezju, na proslavi „dneva mladosti" v dvorani na Dobrovi.
ter s ponovitvijo v Velikih Laščah. Koncert v Cr
mučah ob sodelovanju 5 zborov in 2
oktetov.
Koncert v Beričevem ob sodelovanju 5 zborov in 2 oktetov.
2	samostojna koncerta našega pevskega zbora Brezovica v dvorani v Kozarjah in Notranjih Goricah.
3	celovečerni koncerti moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora prosvetnega društva Hoijul v dvorani v Hoijulu.
1 samostojen koncert moškega in mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Škofljica v domači dvorani.
1 samostojen koncert okteta PD IG na proslavi krajevnega praznika na Igu.
Celovečerni koncert Glasbene matice v dvorani na Brdu.
Celovečerni koncert okteta Gallus v dvorani PD Horjul.
Likovna dejavnost:
Razstava likovnih samorastnikov s kulturnim programom v Polhovem Gradcu.
Likovna razstava v Institutu Jožef Štefan, organizirana v okviru ZKPO mesta Ljubljana.
Knjižničarstvo:
Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine je pripravila s sodelovanjem DPD Svoboda Kozarje proslavo kulturnega praznika ..Prešernovega dne" obenem s podelitvijo priznanj ljudskim knjižnicam in knjižničarjem. Po pregledu knjižnic deluje v občini 10 knjižnic -2 ne delujeta.
Knjižni fond knjižnic do 31. januarja 1973 je 13.853 knjig, novih knjig v 1. 1972 je 1290.
Izposojenih knjig v II. poli. 1972 je 28.434, izposojevalcev 9815 in bralcev 1659.
Samostojna revija pevskih zborov iz Škofljice v dvorani DPD Svoboda Škofljica, kjer je dal program moški in mešani zbor društva ter otroški in mladinski zbor tamkajšnje osnovne šole.
Koncert v proslavljanje občinskega praznika je bil prirejen v dvorani na Barju, kjer je sodelovalo 6 zborov in zapelo po 3 pesmi.
BALETNA ŠOLA TRNOVO:
Šolo obiskuje redno 2-krat tedensko 28 učencev pod strokovnim vodstvom baletnega učitelja. Konec šolskega leta prirede produkcijo v dvorani društva Trnovo.
To naj bi bil kratek opis dela ljubiteljev in prizadevnih ustvarjalcev kulturnih dejavnosti v naši občini.
BREDA ZAJIC
Mladi pevci v Festivalni dvorani $
Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik organizira vsako leto v mesecu maju ..Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov" v počastitev „Dne-va mladosti". Že nekaj let nazaj uporabijo organizatorji, zaradi števila udeležbe, dva popoldneva. Tako so nastopili dne 16. maja učenci od l. do 4. razreda osnovnih šol (otroški zbori): Škofljica (zborovodja Yera Holc), Notranje Gorice (Zmaga Žniderič), Brezovica (Jožica Ogrin). Iz kategorije mladinskih zborov pa učenci od 5. do 8. r. osnovnih šol: Škofljica (Vera Holc), Ig (Helena De Fabrizio), Dobrova (Bojana Bodlo-vič), Vrhovci (Boža Dolžan), Oskar Kovačič (Tatjana Požar) in Brezovica (Jožica Ogrin).
Dne 17. maja so nastopili otroški zbori osnovnih šol Velike Lašče
(Marjan Sajovic), Vič (Zlata Križ), Polhov Gradec (Nadja Založnik), Bičevje (Zinka Oven) in mladinski zbori iz Horjula (Albin Weingerl), Velikih Lašč (Marjan Sajovic), Viča (Zlata JCriž), Polhovega Gradca
(Nadja Založnik) in Trnovega (Majda Hauptman-Jemec). Kot gost je
nastopil Dekliški zbor iz Grosuplje-(Vik "................ “
ga (Viktor Žnidaršič). Spored sta napovedovali Košir Tatjana (Vrhovci) in Kovačevič Sonja (Trnovo). Za začetek koncerta je spregovoril nekaj besed podpisani.
Vseh skupaj je nastopilo 1.031 7 otroških in 11
pevcev in pevk,
mladinskih zborov. Slišali smo 57 umetnih, narodnih in borbenih pesmi, pretežno slovenskih in jugoslovanskih skladateljev pretekle in sodobne glasbene ustvarjalnosti. Ob koncu vsakega koncertnega večera so zapeli združeni zbori skupno pesem „Blizu naš je dan". Po koncertu pa so se sestali zborovodje z gosti —
Rubrika starejših občanov
Program izletov v letu 1973
Tako kot lansko leto smo pripravili tudi letos program izletov za prijetno in kulturno rekreacijo članom našega društva, posebno tistim, ki nimajo osebnih avtomobilov za potreben oddih in razvedrilo.
Program obsega 11 celodnevnih in še nekaj popoldanskih izletov. Celodnevni izleti bodo še naslednji:
-	10. 6. 1973 bomo šli „Na Koroško". Vozili se bomo čez Šoštanj in Šentvid na Slemenu v dolino Meže-Črna Mežica-Prevalje, potem pa po dolini Mislinje in Pake domov. To bo gotovo prijeten in prav zanimiv izlet.
-	15. 7. 1973 „V Maribor in na Pohorje . Ogledali si bomo mesto ob Dravi in planinski raj.
-	11. 8. 1973 „na Kozjansko". Če bo le mogoče, bomo ubrali pot ob Savi čez Hrastnik, nato pa prek Rimskih toplic, Jurkloštra in Planine v Kozje, domov pa čez Podsredo, Brestanico ter Krško. Znova bomo obiskali prelepo kozjansko deželico in njene ljudi.
-	10. 9.1973 ..rezervirano za izlet v inozemstvo" - dva dni.
-	v oktobru bomo šli na trgatev. Poiskali bomo prijeten kraj.
-	v decembru bomo šli na Andrejev sejem in potem čez Kras domov. Popoldanski izleti bodo n. pr. „v narcise" - na Jesenice in Planino pod
Golico; v juniju na Katarino ali pa na razstavo cvetja v Novo Gorico; potem puce, d
pa v Topfice, dolino Vrat in podobno. Pri nekaterih izletih še nismo mogli točno določiti smeri ali podrobnosti, kar bomo še storili. V glavnem smo nakazali čas, ki se ga bomo držali, če bi se pa kaj zapletlo, bomo morah spreminjati tudi to.	.
Opozarjamo vas še na to, da bomo napovedani izlet odpovedali, če bi se pojavile prepreke, ki bi ogrožale varnost prometa in s tem tudi življenje izletnikov, odpovedali ga pa bomo tudi v primeru, če ne bo dovolj prijav.
Za vsak izlet bodo znane vse podrobnosti: smer, cena, čas odhoda, zbira-lišče itd. prav gotovo mesec dni pred izletom.
Vse potrebne informacije glede izletov lahko dobite v društveni pisarni.
V. MENARD
KNJIŽNI RAZSTAVI V POLHOVEM GRADCU IN VELIKIH LAŠČAH
DU Dobrova pri Ljubljani obvešča občinski odbor DU Ljubljana Vič-Rudnik, daje 20. 4. 1973 v prometni nesreči tragično preminil
Andrej Končan, dolgoletni član upravnega odbora DU Dobrova.
Pokojni je bil zelo delaven, požrtvovalen in iskren tovariš, zato ga bodo zelo pogrešali pri delu v društvu. Aktivno seje udejstvoval tudi pri ZB Dobrova in gasilcih.
V imenu odbora izrekata njegovi družini iskreno sožalje predsednica Volčič Franja in naš občinski odbor.
V. M.
Uspela kulturna dogodka
Sprejem Kurirčkove torbe v Notranjih goricah
Zvezi kulturno prosvetnih organizacij mesta in občine oziroma njuni knjižničarski sekciji sta v sodelovanju z založbo Partizanska knjiga pri-redih dve uspeli knjižni razstavi, 15. maja v Polhovem Gradcu in 21. maja v Velikih Laščah. Obe razstavi sta bili postavljeni v osnovni šoli in sta ob otvoritvi prerash v pomemben kulturni dogodek, kije pomenil v obeh krajih tudi primeren zaključek kulturne sezone.
Na sprejem kurirčkove torbe so se pionirji Notranjih Goric dobro pripravili.
Belič, načelnica pionirske organiza-
cije, je prebrala pismo za tovariša Tita. Za zaključek je tov. Oblak
V Polhovem Gradcu so domači
15. 5. 1973 ob 15. so kurirčkovo torbo prevzeli od pionirjev z Jezera. Zbrali so se pred spomenikom padlih borcev pri zadružnem domu, kjer so izvedh kulturni program. Šonja
Anton opisal dogodke iz NOB.
rckovo torbo so zatem od-
Kurirč
dali učencem o. š. Brezovica, ki so jo odnesli naprej.
SOJER SONJA, NOTRANJE GORICE
prireditelji povezali kulturni dogodek z ostalimi praznovanji krajevnega praznika. V tem okviru so nek '
Zakaj tako?
Pred dnevi je neki mladinski aktiv dobil na podlagi svojeprijave disco kluba tudi opomin Zavoda za male avtorske pravice (ZAMP), ker mu ni prijavil svoje dejavnosti.
Vse lepo in prav, ako bi vprašalnik, na podlagi katerega ZAMP obračunava dajatve, katere posreduje avtorjem in izdelovalcem gramofonskih plošč, vseboval samo podatke o glasbi. Vendar pa ZAMP ..............- --------------1«— —*—--------------x:-‘-----*— o
zanimajo tudi podatki o prostoru, vstopnini, površini prostora, cenah v klubu in še cela vrsta podrobnosti, ki nimajo nikakršne zveze
z glasbo in vsekakor ne spadajo v okvir ščitenja avtorskih pravic.
Sprašujem se tudi, zakaj ZAMP zaračunava in si lasti pravico odobravanja javnega reproduciranja radijskega programa, ko nam pa mora biti vsem jasno, da dajatve reproducirane glasbe plačuje že radijska hiša, naročnik pa tej svojo naročnino. Mogoče mi bo na to lahko kdo odgovoril. Zdi pa se mi, da je v tem nekaj nelogičnega. Prav tako je nerazumljivo tudi dejstvo, da se na vsakem koraku bo-
rimo in skušamo vzpodbuditi mladinsko organizirano dejavnost, ko
pa dosežemo neke rezultate, ko določen aktiv s prostovoljnim delom ustvari nekaj iz nič, vmešajo v naša prizadevanja razne institucije, ki zahtevajo od takšnega amaterskega kolektiva, da postane profe-
sionalen. Želel bi, da mi kdo odgovori, zakaj morajo plačevati takšne
"ssionaln
dajatve mladinske organizacije kakor tudi profesionalne ustanove, ki iz tega kujejo dobičke, prav tako me zanima, na kakšen način ZAMP posreduje dohodek vsem avtorjem in proizvajalcem gramofonskih plošč.
TRČEK IZTOK
nekaj dni prej priredili uspel kulturni nastop in razstavo del likovnikov - samorastnikov v kulturni dvorani. Knjižno razstavo pa so začeli z nastopom pevcev, recitatorjev in folkloristov tamkajšnje šole. V do
Umetnost v gosteh pri znanstvenikih
kraja napolnjeni šolski avli so nato ' vili letošnji
pozdravili letošnje nagrajence OF za najboljša književna dela s tematiko NOB: Karla GrabePka in Iva Zormana, medtem ko Lado Ambrožič - Novljan zaradi bolezni ni mogel priti. Književnike je predstavil predsednik žirije Sergej Vošnjak. Pred otvoritvijo razstave pa je govoril še predsednik ZKPO Ljubljana Viktor Konjar. Celotni kulturni dogodek je naletel na izredno odmevnost v kraju dogajanja in širši okolici.
22. maj je bil v Inštitutu Jožefa Stefana nekoliko nenavaden dan. Tedaj so namreč odprh v vhodni avli te znanstveno raziskovalne ustanove razstavo grafičnih listov akademskih slikarjev in grafikov Zdenke Golob in Bogdana Borčiča. To je bila obenem peta in poslednja postavitev te razstave v organizaciji ZKPO Ljubljana oz. njene likovne komisije in vsakokratnih domačih priredite-
ljev (v ..Stefanu" so bili to predstav-‘ ije) in ‘
niki sindikalne organizacije) in je pred tem obšla tri druge ljubljanske ^ tata | rita
V Velikih Laščah je bila razstava lo USI
knjig povezana z zelo uspelim prikazom likovnih del tamkajšnjih šolarjev. Prvi del programa je izpolnil koncert pevskega zbora Glasbena matica, ki je izvajal predvsem pesmi in recitacije na temo kmečkih uporov. V srednjem delu je nastopil pisatelj - rojak Jože Javoršek z besedo o knjigi v našem času. Predlagal je ustanovitev »društva prijateljev Velikih Lašč", ki naj bi poskrbelo za primerno ureditev za slovensko kulturo in nacionalnost tako
pomembnega kraja in okolice. Pred-ioi
log so v prenapolnjeni dvorani pozdravili s ploskanjem.
občine, dokler ni tako pristala tudi v naši. Razstava, ki je bila izrazito didaktičnega značaja, je predstavila izbor iz novejših grafičnih del zakoncev Borčič, lirično naglašene Zdenke s hercegovsko in makedonsko motoviko in bolj racionalno urejene in predelane grafike Bogdana Borčiča s tematiko iz sveta školjk, vklenjenih v znanstvene sisteme. Razstavo je strokovno pripravil in opremil s spremnimi teksti dr. Ivan Sedej, ki je ob tej priliki tolmačil razstavljena dela tudi z živo besedo. Pred tem so nastopili s kratkimi koncertnimi točkami učenci viške glasbene šole pod vodstvom direktorja Cvetka Budkoviča.
SaS
strokovnjaki in kritično analizirali izvajani spored.
Zaradi odmerjenega prostora bom navedel iz razprave le nekaj misli in predlogov.
Predvsem moram ugotoviti, da je ZKPO občine Vič-Rudnik ena izmed redkih družbenih organizacij v mestu Ljubljana, ki ji uspe s pomočjo zborovodij in ob razumeva-' nju vodstev osnovnih šol organizirati — doslej že 13. leto — »Srečanje mladih pevcev". Odveč bi bilo ponovno razlagati, kakšen izreden pomen ima za razvoj otrokove duševne in duhovne rasti petje v zboru; petje nedvomno izmed šolskih predmetov in prostih dejavnosti najbolj socializira in umetniške mlado osebnost. Zato ni moči najti nobenega opravičila, da se te manifestacije znanja in umetniške izpovedi (na določeni ravni seveda) mladim prikrajšujejo. 'Odkod naj sicer lepa doživetja po-neso v življenje, če ne iz mladosti? V naši občini se letos ni udeležila »Srečanja" ena šola iz dveh osnovnih šol pa nismo slišali ali otroškega ali mladinskega pevskega zbora -gotovo iz tehtnih razlogov!
kot drugi zborovodje, kot se* zgoraj omenil, imajo vso moffl j nadaljnjega izpopolnjevanja. K torstva ali kakršnekoli oblike s« vanja. Srečanje mladih pevc* tekmovanje, kjer bi izbirali Mp iz zbore, srečanja so namenjeni * 10, festaciji splošne estetske ne vzpodbujanju smisla za lepo pe’)' spoznavanju mladinske pevske rature. Javni nastopi so sct!ai 5] kaz teh osnovnih glasbenih zicij. Cc teh ni, če ni urejenih"* nili pogojev, noben zborovodji sai more ustvarjati čudežev. Delo z j op dinskimi zbori v osnovnih š°|a!Jet; težaško delo in zasluži vso nost in pripravo drugih pedi in vodstvenih delavcev šole. samo za proslave, ampak skoP. šolsko leto je treba skrbeti, > ^ zbori napredujejo.
Službe in zavodi, ki so poklicani in dejansko odločajo o glasbeni dejavnosti na osnovnih šolah, bi se morali bolj zavzemati za glasbeno in pevsko kvaliteto, in ne dopuščati, da se pedagogi več časa pogovarjajo o izpolnjenih urah, manj pa o svojem prizadevanju in napredku. Namesto da bi dali naši vrhunski pedagogi in psihologi glasbeni vzgoji več šolskega časa, ji ga odtrgujejo. Odločilno besedo pri (ne) uspehu imajo zborovodje sami, ki so - ali pa ne -dovolj zavzeti in sposobni. Toda take pedagoge najdemo v vsaki stroki. Zborovodje imajo na razpolago več možnosti, da se izpopolnijo: vsakoletni celjski pevski festival, seminar za zborovodje v Velenju, hospitacije pri odličnih zborovodjih in mentorstvo le-teh. Zborovodje so odgovorni za solidni uspeh mladini, šoli in družbeni skupnosti. Iz ust predstojnika za dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, prof. Antona Nanuta smo na razpravi slišali, da ni potrebna za vodstvo zbora visoka glasbena izobrazba. Da, res je. Toda treba je več prizadevanja.
Dokaz, da je moči doseči z* ^ lepe rezultate, so otroški * osnovnih šol iz Notranjih ^ ?ai Brezovice in zlasti Bičevja tri1 sai dinski pevski zbori osnovn® u Oskar Kovačič, Brezovica in ‘ vo. Celo zbori, ki so menjali Z' , j vodje in je bil njihov čas pr>Pr'! «1 redno kratek (Horjul, Velike D |(j so pokazali solidne temelje, na” rih bo možno pričakovati lepe' tate.
itini
liit
Razgibane razprave so se udel ^ zborovodje in strokovnjak^1 !tj
njimi tudi samostojni svetna £ glasbo pri repubhški ZKPO M >
glasbo pri republiški AKrv Gabrijelčič. Nakazal je problem
katere je dolžan paziti dober zj vodja: izbira literature, čista jn' M cjja, dihalna tehnika, dikcija 1“' «>:
ki
Kljub pomanjkljivostim, bodo nekateri zborovodje Z tt voljo v prihodnje odstranili,J6?
nje mladih pevcev iz osnov1® uspelo tudi v tehnično-organjjj HI
skem pogledu predvsem p°. ‘,a k Brede Zajic, marljive organiz8" n
* •	-	•	—fPO
in tajnice občinske ZKPO. .
CVETKO BUDK0
POPRAVEK
Kako naj si sicer razlagamo, da dosegajo nekateri zbori tako lepe rezultate, drugi pa po več letih dela stagnirajo ali celo nazadujejo? Eni
Prosimo bralce, da podpis Pj Vjj ko iz »Srečnih dnevov" na e-' ^ prejšnje številke Naše komthj |ej; pravijo, tako da »Šentjošt" n80 oj,; stijo s »Škofljico". •
Ur.
Pisatelj - domačin Jože Javoršek si prizadeva, da bi ustanovil Društvo prijateljev Velikih Lašč. Skozi sodobni utrip tega kraja z okolico naj bi se v prihodnje intenzivneje uveljavljala Trubaijeva, Levstikova in Stritaijeva tradicija, zaživel naj bi kulturni turizem in vse to naj bi prineslo tem krajem več živahnosti in hitrejši razvoj. — Foto; F. Modic
Knjižna razstava je obakrat prikazala izbor iz novejšega premama slovenskih založb, po zaključku pa sta si z njo obe šolski knjižnici izpopolnili svoji zbirki.
SaS
GRAFIKE Z. GOLOB
IN B. BORČIČA V INSTITUTU
JOŽEFA STEFANA

Poglobimo znanje o predšolski vzgoji otrok
Pot do starševstva, zlasti do odgovornega starševstva, ni ravjjj
lahka. Odpovedati se moramo mnogim osebnim željam, da bi lajjj ^
pomagali otroku. Starša morata ustvariti, pa čeprav skromen, J1 j ^ žinski kotiček za otroka, da bi imel pogoje za zdrav razvoj. Vsi si ^ J*
— ..	n n i	2f ila rx/~\rvr\ ii»»r »»rv	L\r>	rili to I . *
ne morejo ustvariti najboljših pogojev, pomembno pa je, da to, K iz ljubeznijo in odgovornostjo do
ustvarjamo za otroke, delamo .	„	.
vega človeka. Danes že večina staršev ve, da ni najbolj pomen1" j, ^ kakšne materialne dobrine ima družina, mnogo bolj pomembeni |J čustveni odnos do otroka, sposobnost staršev za nudenje vsestraj1jjp socialne pomoči, da bo otrok zrasel v zdravega, vzgojenega, za de* f življenje sposobnega človeka.	.
Zato imamo starši v najnežnejšem otrokovem obdobju posebn ^
Zato imamo starši v najnežnejšem otrokovem obdobju PoseD’v0ji 1; zelo pomembno nalogo. Nekoč smo mnogo manj vedeli o faZ'; n( otroka in so starši nudili le osnovne nnvni,> 7» tpi,,«ni ra/vol o
pogoje za telesni razvoj ol‘jj
Danes imamo vse več znanstvenih dolcazov o pomembnosti se j teljeve skrbi v ranem otroštvu. Otrok je v predšolskem obdobju , ^ bolj vzgojno dojemljiv, najhitreje se socializira oz. najlaže vr^0|e| tii socialne skupine sovrstnikov in sc prilagaja zahtevam širšega tiva, do 6. leta starosti pa lahko razvije že 50 % svojih intelektu^ ^ sposobnosti. Lahko bi rekli, daje predšolska doba zlata doba o!*% ij,8 vega razvoja. Taka uspešnost pa je pogojena z otrokovim	^
Važno je, kako otroka spodbujamo k razmišljanju, kako mu ocl?.^ jamo na prva vprašanja in kakšne pogoje ima otrok za razv* ^ lastne aktivnosti. Starši bi se morali zamisliti ob pogostokrat ^pjii jeni misli, da je to, kar zamudimo pri otroku v predšolskem obdjLjl j, za vselej izgubljeno.Zato je otrokov razvoj in njegova uspešp ^ ^ nadaljnjem življenju odvisna v največji meri od sposobnosti 5>i< ^ pravljenosti staršev, da bi željenemu otroku ustvarili potrebne	^
za psihofizični razvoj. Starši bi morali mnogo več vedeti o	r
tostih otrokovega razvoja in poznati vzgojna sredstva, da b* P časno pomagali otroku.	, roti
Današnji otrok pa potrebuje mnogo več, kot mu lahko	ho
družina. Vključevanje otrok v predšolske ustanove postaja	i
potreba, kajti v skupini vrstnikov in ob strokovni pomoči vZgoJL jp (V otrok razvija vsestransko svoje sposobnosti. Na žalost je le	'idi
venskih otrok deležnih družbe in vzgoje v ustanovah. To dejs,'^i4; mora skrbeti in poglobiti se moramo, kje in kako preživlja Prioli1 88% predšolskih otrok. Iz anket vemo, da je veliko on |jl
___ ..	j___ati_*.___•_____i	___a____ j__w m)
Db
* ti,
K
1*0
cas bo yo preasoiSKin orroK. iz anicei vemo, cia je veim^ varstvu v tujih družinah, pri sorodnikih, varstvo v družini pa starša med seboj ipd. Zaradi zaposlenosti staršev je dostikrat v otrok zelo slabo urejeno. Neka mlada mamica mi je takole p0’	,
svojem malčku:	.
»Otroka sva si želela in rodil se je. V mali, tesni pod naje1' j ^ 'V sobici ni bilo prostora zanj, zato sva ga dala v varstvo stari 111 podeželje. Res je, da sva ga obiskovala skoraj 14-dncvno, , bilo to premalo. Otrok je odraščal, midva pa sva mu bila 1®jJjjl prinesla sva mu igrače, obleko in denar. Sedaj sva dobila sta** .jd in vzela 7-letnega sina k sebi. Kako težko je bilo slovo od stare '0\ saj je lepo skrbela zanj. Ne more se vživeti v naš dom. Malo 8(311 noeostokrat ioče. nima nriiateliev. midva sva mu boli tuica ko ,„«1^
KniS^
nrviti	nrvih knrnknv m» vi»m k a Ir n i*» Kiln tnkrflt. j
prvih besed, prvih korakov, ne vem, kako je bilo takrat, bolan, zato ni čudno, da ne razumem njegovih solza. Sele sy| ni** kaj vse sva starša zamudila, čeprav vem tudi to, da v eni sob j mogli živeti."	^,1
Se in še so otroci in starši, ki se podobno sprašujejo in ko bodo lahko kdaj nadoknadili zamujeno.	oir***
Starši in družba bi se morali vprašati, kaj lahko storim0 j danes, da ne bo jutri prepozno!	vni^sl
Starši moramo o pravem času zvedeti iz knjig, od stroko* * p# posvetovalnicah in dispanzerjih	o	zakonitostih otrokovfg ;
fizičnega razvoja.	w,v*j
Ustvariti bi morali vsaj skromne pogoje za vsestranski otr
voj, da bi otrok občutil starševsko skrb in ljubezen t* ?«. otroštvu. Starši bi morali v delovnih organizacijah, kraje^^i,!!:^
nostili in v okviru drugih interesnih skupnosti ustvarjati in
pogoje za urejeno varstvo otrok, za hitrejšo stanovanjsko *^ j
/J >i Ki <lrn >iti'k ini<«l<a	-ril ’}i\/li>>riii>	: t/ *
da bi družina imela pogoje za življenje otrok.	v
Posebno skrb posvetimo otrokovemu ranemu otroštvu.
času postavljamo temelje otrokovega razvoja!
ANGELCA
(4%
S
portniki za stabilizacijo
,2,11 kako so jim občinski možje že tako skromna sredstva uspeli obdržati na ravni m1 nekaj let nazaj
'f! Odobreni proračun Občinske zveni Lza,elesno kulturo v letu 1973 je zji “000. To je denar, ki naj bi po eij( nenju nekaterih zadostoval. Pa ra-e 1 lnaimo: stroški poslovanja same le; ki obsegajo občinska tekmo-jS naje,rm>ri0 prostora, stro-*mo. bteraturo, športne rekvizite, J sarniški material, komunikacije, jjj "PaSsndo in osebni dohodek se-p® e^a> računovodje in administra-gu! Ja, so 150.500 dinarjev. Zveza e. "nePosredno nagrajuje strokovne izi 0te- Za 9.600 ur po 13 dinarjev je trenila vsoto 110.500 dinarjev. ™ nam ostane od vsote 710.000 > ne odračunamo še obvezno re-ll I/|.^^'500 dinarjev. In sedaj jih J e'mo sedemnajstim osnovnim ionizacijam, ki združujejo še niz |i ^nrnih športnih panog. Sport-j u 'eh društev in kl.ubov hočejo il dejavnost 4,150.000 dinar-irt ' 0 Preprostem računu jim torej is ‘ba dodeli neposredno le dese-a' .' 'n ta desetina je nekaterim id kruh. Sedaj pa stabiliziramo in “jnn po salomonsko ali občinsko, jel s. ™tco, ki so jo odrinili z i l ("»e mize, je težko še drobiti. ^ e it0*’ rn'z* pravijo „snadži se“!
’ kako in komu ostala sredstva, o . Vrabci že dolga leta molčijo. \ ,>.a tis". ki je obveščen.
«!• bf.11'* ^kretariata in upravnega 'a Zveze so letos zopet krenili ja 0J° že kar tradicionalno pot od
h-
ni
društva do društva, da bi ugotovili, kje in komu je treba najprej pomagati. Komentar po obiskih je resnično piker kot še nikoli doslej: „nekaj ,štacun‘ bo potrebno v bližnji bodočnosti zapreti, kajti inšpekcijske službe bodo rekle NE", je dejal sekretar OBZTK Jože Mešl. Preudarimo, kje bomo lahko stabilizirali tako in kje drugače.
Kako naj stiska pas na primer Veslaški klub Savica, ki je mimogrede edini tak klub v Ljubljani, če je bila njegova lesena čolnarna in drugi objekti zgrajena leta 1908 in čigar čolni so večinoma predvojna in povojna zapuščina. Zadnjih deset let neutrudno prosijo in na tem področju uporabljajo priročna sredstva in kraje. Pa poglejmo društvo, ki ima svojo lokacijo preko Ljubljanice, nasproti Savice. Člani Kajak-kanu kluba LBD se udeležujejo tekmovanj in treningov na lastne stroške in so lahko veseli, da jim klub nudi vsaj čolne. Pri vsem tem ne smemo pozabiti še vse opreme, ki jo potrebujejo divjevodaši. Nekateri kajakaši so že zamenjali klubske barve. Tudi člani smučarskega kluba Krim so si poiskali boljši kruh in enostavnejšo rešitev: prestopili so v drugi klub v drugi občini. Teh pojavov in pjim podobnih bo veijetno vedno več. Vsekakor pa to niti ni tako negativno kot so negativni pojavi, ko si funkcionarji posameznih
jl^OMET
ut
V UTENSIUI
Nica proti Rilci
sklopu sindikalne podružnice Utensilia delujeta dve samostojni zMJj^jJkjtni ekipi. Ena je v obratu ..Brdo", ki nosi ime po osnovnem
Pret*e,ave ..RILCA", druga pa je na Rudniku z imenom jjj LCA". Ekipi sta zaupani nogometnima pedagogoma tov. Hafnciju '°v. Mušiču, ki slovita daleč naokrog kot najboljša strokovnjaka in pjrivalca najbolj omasovljenega športa na svetu, t. j. nogometa.
»J/1 sklepu občnega zbora sindikata za leto 1973 se bosta enajsterici hblfci' Ct° nelcajkrat srečali, točkovalo se bo po sistemu, ki ga upo-iflj lei-JjfJ0 v nogometu. Vodja ekip sta se dogovorila in organizirala tako J5?ovanjc za 19. 4. 1973. To srečanje sta povezala v počastitev ^jnskega praznika SKUPŠČINE VIC RUDNIK.
Obrili so se, da bo tekma na igrišču TV Partizan LOG pri (k To igrišče najbolj ustreza igralcem z ozirom na opremljenost tdv	je treba še, da po sedanjem stanju vodi ekipa „PILCA"
»ema goloma prednosti.
jnj tekmo sta se obe ekipi intenzivno pripravljali. Boljše pogoje ima JUlpKi “J 'ma pravo igrišče na prostoru obrata, dočim je ,M-A“ stisnjena med zidove na Rudniku.
v*
l#
5
V>
fO
,n°, u
sJ**
saj ima pravo igrišče >.	- stisnjena med zidove na kuuniKu.
(UJT^tvi sta se predstavili sodniški trojici Žagar, Gasič, Prošek v Pn Epstavi:
0(iie t pA"* I*0lajnar. Mutvar, Pezderc, Milanič, Podržaj, Filipovič
»v-'	vai, uiui,, LvUiiiuiigci, um^aiinči,
fctniv «A“: IVdlogar, Možina, Živčič, Oblak, Nik. Novak, Biogoj, Tet’ "a^ner. Tome, Čelkič, Paradinovoč, Hasanagič.
Ulj jtrta se je pričela točno ob napovedanem času (16) uri. Še pred Ktai °m 50 se dogovorili, da bo igra 90 minut in da lahko menjajo T® Po želji.
St^frebanju so imeli začetno žogo igralci moštva „DILCA“. Opa-16 Drw!>''0 maT° nervoze na obeh straneh, malo več pri „DILCI“, saj tekmo izgubila z visokim rezultatom leta 1972, in če bi 0$ tlinUt .	113nes’ bi zanesljivo izpadli iz „lige“. Po komaj dobrih 5
M; "t igre so prišli v vodstvo „dilcarji“ z zadetkom Hafnerja. Jujtrajalo dolgo, ko je moral kloniti tudi vratar „DILCE“ z dobro l;j jetittn strelom Lambergeija, v 7. minuti, in stanje je izenačeno [todn po 15. minute je žoga krožila iz polja v polje. Po uspešnem ru je zatresel mrežo „PILC1“ igralec Tome, 2:1 za „dilcarje.“ 'j 't (j,J^nadno vodstvo je močno prizadelo ..pilcarje". Na vso moč so ' loog t*1!*. da bi izenačili, pa jim ni uspelo takoj. V 37. minuti se je do *	Lamberger in prisebno ukanil vratarja „DILCE“, 2:2.
> Ptv!nca Prvega polčasa ni bilo spremembe. Oba nasprotnika sta bila »»oii6'" polčasu enakovredna. Morda je bila „D1LČA“ v lahki pre-fejli' “Tugi polčas je potekel brez spremembe rezultata. Moštvi sta ^Iciiu^ljrambni sistem, zato je bilo težko priti do gola. Tekma se je ■>. ^*la v remilamem « «tnnipm 2; 2.
ž, v regularnem času s stanjem 2:2. tcTtekmo je bilo ve
‘ekmo je bilo veliko zanimanja. Med gledalci je bilo opaziti itraa,. davjjačev obeh moštev. Ni manjkalo tudi domačinov, ki so 5.	§3 da bi tako tekmo radi gledali večkrat.
f 'tova?1*! ni*1 imeli težke naloge. Samo v enem primeru je bil na lanje sodniku pokazan „rumcni“ karton igralcu Knezu. O ''hice« Zn' bo razpravljala posebna disciplinska komisija kluba
Ob '
^tjen-^Ijučku lahko ugotovimo in izrazimo vso pohvalo organiza-tekme, tako tudi igro lahko ocenimo odlično. Posebno je i N>bjka ^hvaliti igralec v odnosu do soigralcev, da ni bilo nikakih ' jJt^.Pr^rškov, da so se vsi vedli na nivoju vzornega športnika.
‘a Vk!0110 ie *udl. da sta tima igrala kot dva nasprotujoča si m^ev borbi za točke, po tekmi pa je zavladalo pravo tovariško
STANJE NA LESTVtn.
PILCA	2	-1	-i	(8:z*
DILCA	2	-1	-1	(2:8)
Ž.F.
S
s
s s
s s s s s
s
s
X
s
i
I
X X
s s s s X
!
s
X
x»»%x%xxxxxxxxxxxx■
društev mečejo drug drugemu polena pod noge. Drug drugemu očitajo klubaštvo, neamaterizem in lažje pogoje dela. Vidijo le svoje uspehe in napore. Ko hočejo višja sredstva, ki jih OBZTK nima kje vzeti, predlagajo, naj ta vzame drugim, ki so tako ali tako manj pomembni. Toda vsi ti dobri vedo, da je UO OBZTK voljen organ in da so v nejm predstavniki vseh društev in klubov. Dobro poznajo tudi pravilnik za delitev sredstev. Ta pravilnik temelji na pohtiki množičnosti, zato upošteva predvsem število aktivnih članov, število podmladka in število rekreativnih članov. Vsi ti naj bi vadili vsaj dvakrat tedensko. Deloma pravilnik upošteva tudi trdnost organizacije, delavnost in prizadevnost članov ter kvahteto tekmovalcev. Toda tudi najboljši pravilnik ne bo uspel rešiti našega športa in telesne vzgoje. Toda organizacijske spremembe v telesno-kulturnem gibanju ne bodo prinesle lepše bodočnosti, če ne bo sredstev in boljše miselnosti. Ta, ki je sedaj, je zelo zelo poljudna.
„Divide et impera", bi dejal človek, ko spremlja vso to večno športno kuhinjo. Prepirajo se naj plebejci sami med sabo, pravijo pametni in so veseli, da športni delavci ne nastopajo enotno.
JOŽE GERKMAN
r
L
športne vesti )
NOGOMET
Nogometno prvenstvo v II. zvezni ligi se bliža koncu. Moštvo Merca-toija z Viča je bilo v prejšnjih kolih dokaj uspešno in smo lahko z njegovimi doseženimi rezultati več kot zadovoljni. Po neodločenem rezultatu v 27. kolu (0:0) z najresnejšim kandidatom za letošnje kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo, enajsterico Maribora, so v nasleednjih štirih kolih iztržili lepo število točk, kar sedem. Doma so premagali trboveljski Rudar (3:2), igrali neodločeno (1:1) v Pulju z domačo Istro, prijetno so presenetili z zmago v Murski Soboti, kjer so z minimalnim rezultatom (1:0) premagali odlično moštvo Mure. Veliko več težav pa so imeli v srečanju s Kozaro iz Bosanske Gradiške, saj so komaj zmagali (2:1). S temi uspešnimi nastopi so „beli“ z Viča spet izboljšali svoj položaj na prvenstveni lestvici in trenutno zavzemajo (po 31. kolu) solidno 8. mesto, osvojili pa so 30 točk.
Nogometaši Mercatorja so prispeli do četrtfinala jugoslovanskega pokala na območju Slovenije, kjer pa jih je izločil Maribor z zmago na svojem igrišču -1:0.
Za nogometaše Krima, člane ljubljanske nogometne podzveze, bo ta sezona zapisana kot ena najuspešnejših, vsaj kar se tiče nastopov in doseženih rezultatov v spomladanskem delu prvenstva. Tri kola pred koncem tekmovanja so „Krimovci“ na 7. mestu z 19 osvojenimi točkami, njihovi rezultati v mesecu maju pa so vredni vse pozornosti in hvale. Že od 15. kola, ko so senzacionalno premagali visokouvrščeni Kamnik (1:0) na njegovem igrišču, nogometaši Krima ne vedo za poraz. Igrali so neodločeno (1:1) v Grosupljem, premagali so Ihan (4:2), v gosteh pa moštvo Bele krajine (3:1).
KOŠARKA
V I. A republiški košarkarski ligi je bilo odigrano že 6. kolo. Za igralce Trnovega lahko rečemo, da so v glavnem osvojili in izpolnili pričakovanja, čeprav so vse tri tekme odigrane na domačem igrišču (oziroma dve na Prulali) dobili z veliko mere sreče (proti Marlesu 75:74, Litiji 76:75 in Lesonitu 76:74), Važno pa je, da so točke, na katere so računali (Fructal, Marles, Litija in Lesonit) osvojene, medtem ko so po pri-
Tudi letos bodo v kopališču na Koleziji plavalni tečaji. Takole so se fotografirali lanski tečajniki plavalne šole P. K. Ljubljana.
Zbor tabornikov Plavalna šola PK Ljubljane na Koleziji
Taborniki iz naše občine so si 2. in 3. junija napovedali zbor v Polhovem Gradcu. Ob tej priliki so se sklenili prešteti, v propagandnem taboru pa bodo razstavili in pregledali svojo opremo ter živeli pestro taborniško življenje. Zbor tabornikov je omogočila s svojo podporo občinska zveza za telesno kulturo.
Streli v noči
Na predvečer rojstnega dne maršala Tita je strelsko društvo „Rajko Škapin" tudi letos organiziralo ekipno tekmovanje v nočnem streljanju. Nastopilo je 164 ekip, vsaka s tremi člani. Tarče so bile osvetljene eno minuto in v tem času je ekipa ustrelila skupaj 15 nabojev v skupno tarčo. Prvo mesto je osvojila SD Olimpija zli zadetki in 57 krogi, drugo mesto prav tako SD Olimpija, tretje pa OSZ Sežana. Vse tri prve ekipe so prejele nagradne pokale.
SaS
čakovanju izgubili srečanja na Vrhniki in v Kranju. Trenutno so Trnovčani na 5. mestu z 8 osvojenimi točkami. V mesecu juniju, ko se prvi del prvenstva tudi konča (27. 6. je zadnje kolo), bo moštvo trenerja Mihe Lokarja nastopilo proti naslednjim ekipam: z Branikom in Novoteksom doma, v gosteh pa z Mariborom, Radensko in Jesenicami.
ROKOMET
Tudi prvenstvo rokometašev v ljubljanski rokometni coni se bliža kraju. Po jesenskem delu prvenstva so kandidati za sam vrh, igralci Mo-kerca, v nadaljevanju izgubili spet nekaj nepričakovanih srečanj in so trenutno na tretjem mestu, vprašanje pa je, če bodo to uvrstitev uspeli obdržati do konca prvenstva. Resno jih namreč zasleduje moštvo Dupelj (Duplje so premagale prvaka Kamnik), saj zaostajajo le za samo točko. V zadnjih dveh kolih igra Mokerc doma z Zagorjem in v gosteh s Hrastnikom.
Letošnja sezona (čeprav še ni končana) za rokometašice Škofljice, ki nastopajo v ljubljanski rokometni coni, ni bila uspešna. Kolo pred koncem prvenstva so na 7. mestu (10 ekip), kar pa zadostuje za obstanek v ligi, saj jih zasledovalci tudi v primeru poraza ne morejo dohiteti.
GIMNASTIKA
Na republiškem prvenstvu v gimnastiki je Trnovčan Milan Kunčič v zveznem razredu članov zasedel 6, mesto, kar je uspeh, saj so nastopili vsi najboljši slovenski telovadci razen Vratiča. Njegov klubski tovariš Matjaž Koželj pa je nastopil v konkurenci mladincev zveznega razreda, kjer mu je le za las ušlo prvo mesto, saj je zaostal za prvouvrščenim le za dve desetinki točke..
V II. razredu mladincev je vrsta Trnovega zasedla 4. mesto, med posamezniki pa je bil Jože Tršinar 3.-4., Igor Vrtačnik pa 6.-7.
NIKOSOSTARIC
Brž ko se zapro vrata osnovnih šol in se voda v kolezijskem bazenu malo ogreje, začne vsako poletje z delom plavalna šola PK Ljubljane. V dopoldanskih urah od 9. do 12. se plavanja — te prekoristne telesne spretnosti uče otroci od 6. do 14. leta, v večernih urah, ko končajo večerni treningi, pa sta oba bazena na voljo odraslim, ki se bodisi uče plavanja ali pa plavajo neovirano, ker čez dan ne utegnejo ali pa ne morejo zaradi gneče v gazenu.
Nedvomno je plavanje od vseh telesnih vaj najbolj koristen šport in to za mlado in staro. Plavanje v raznih načinih je odlična gimnastika za pravilno držo. S plavalnimi gibi najbolje prezračimo ves prsni koš in zato ni slučaj, da imajo plavalci največjo kapaciteto, ki je včasih še enkrat večja od kapacitete nešportnika. Pri tem športu so aktivne prav vse mišice. Vsi trije največji zdravniki narave: sonce, voda in zrak, nikjer ne pridejo do takega delovanja, kakor prav pri plavanju. Žalostna statistika nam pove, da utone vsako leto v Jugoslaviji približno 1000 Jugoslovanov. Za neplavalca je vsaka večja luža za napajanje živine, vsak bajer ali potok potencialna smrtna nevarnost in to zlasti za otroke, ki se ob toplih sončnih dnevih najraje igrajo ob yodi ali v njej. Kam gredo šoloobvezni otroci najraje na izlet? Na morje, seveda! Ali pa znajo vsi otroci osnovnih šol plavati? Tudi tu nam statistika pove, da več od polovice slovenskih otrok, ki končajo obvezno šolanje, ne zna plavati!
Zato se PK Ljubljana od svoje ustanovitve (prav letos poteka 25 let) zaveda svojega poslanstva, da poleg športnega tekmovalnega plavanja skrbi tudi za to, da otroke in odrasle uči plavanja. Vsako poletno sezono ima plavalna šola PK Ljubljana 4 do 6 tečajev, ki v svojih vrstah združujejo po 400 do 500 tečajnikov vseh starosti in obeh spolov in to pretežno iz naše občine.
Predvidoma se bo prvi tečaj letošnje plavalne šole pričel z vpisovanjem 25.
Plavalno šolo bo tudi letos vodil prof. Miha Potočnik.6’ ** 0<lrasle Pa “b 20.
Za upravni odbor PK Ljubljane: M. POTOČNIK
" ,0	” w'io ” ^ " dni »b b“"’“ 'i-a Ur-™
Tekmovanja šolskih športnih društev
Občinska zveza za telesno kulturo Vič-Rudnik je v sodelovanju s SŠD v mesecu maju organizirala občinska tekmovanja v krosu in rokometu, z ligo pa so zaključili tudi košarkarji. Vsa tekmovanja so bila zelo uspešno izvedena, za kar imajo velike zasluge prizadevni delavci posameznih osnovnih šol, ki so nesebično pomagali ObZTK pri izvedbi prvenstva. Pričakovati je, da bo takšno sodelovanje tudi v prihodnje.
Prvenstvo osnovnih šol v krosu je bilo 7. maja na Bičevju. Rezultati:
Mlajše pionirke: 1. Oblak (Polhov Gradec) 1:42,4, 2. Jesenkovec (Brezovica) 1:47,6, 3. Oblek (Polhov Gradec) 1:56,3.
Ekipno: 1. Polhov Gradec 31 točk, 2. Brezovica 24, 3. Bičevje 12.
Mlajši pionirji: 1. Černič (Ig) 2:39,2, 2. Lenardič (Brezovica) 2:40,8, 3. Bogataj (Brezovica) 2:53,0.
Ekipno: 1. Ig 50, 2. Brezovica 47, 3. Polhov Gradec 41.
Starejše pionirke: 1. Pezdir (Brezovica) 2:54,2, 2. Kopač (Polhov Gradec) 2:56,7, 3. Gregorc (Brezovica) 3:08,1.
Ekipno: 1. Brezovica 67, 2. Polhov Gradec 63, 3. Ig 45.
Starejši pionirji: 1. Jaklič (Ig) 3:32,4, 2. Žabkar (Brezovica) 3:34,0, 3. Malovrh (Polhov Gradec) 3:36,8.
Ekipno: 1. Polhov Gradec 58, 2. Brezovica 57, 3. Ig 54.
Prvenstvo v rokometu je bilo na igrišču osnovne šole Oskar Kovačič. Velja omeniti, da se organizator ni preveč izkazal, do malega incidenta pa je prišlo na finalni tekmi dečkov. Zaradi nediscipline posameznih igralcev in celo profesorjev tekma za prvo mesto med osnovno Šolo Ig in Oskar Kovačič ni bila odigrana.
V tekmi za tretje mesto je Bičevje premagalo Škofljico (11:10) in tako je vrstni red naslednji: 3. Bičevje, 4. Škofljica, 5. Vič, 6. Trnovo, 7. Vrhovci in 8. Polhov Gradec.
Deklice so tekmovale na igrišču osnovne šole Škofljica. Zmagala je domača ekipa, ki je v finalni tekmi premagala Ig 6:2. Tako je torej Škofljica prva, Ig drugi, Polhov Gradec tretji (premagal je osn. šolo Oskar Kovačič 9:2), Oskar Kovačič četrti, Vrhovci peti in Trnovo šesto.
Končana je košarkarska liga. Dečki so bili razdeljeni v dve skupini, vrstni red pa je naslednji:
I.	skupina: 1. Vič, 2. Brezovica, 3. Trnovo, 4. Bičevje, 5. O. Kovačič.
II.	skupina: 1. Dobrova, 2. Vrhovci, 3. Polhov Gradec, 4. Preserje.
Pri deklicah je končni vrstni red: 1. Polhov Gradec, 2. Bičevje, 3.
Oskar Kovačič, 4. Dobrova, 5; Vrhovci.	n, <5,
Priznanja najboljšim športnikom
V junjju bodo amaterski športni delavci Občinske zveze za telesno kulturo podelili častna priznanja svojim športnikom, ki so v preteklem letu v posameznih panogah dosegli najboljše rezultate. Po že tradicionalnih in strogih kriterijih je posebna komisija izbrala med vsemi predlogi enajst športnic in športnikov. Posebna priznanja bo Zveza podelila športnikom, ki so se udeležili XX olimpijskih iger v Muenchnu. Najboljši namen podelitve naj bi bil, da še enkrat opozorijo na tiste, ki s svojimi uspehi vzbujajo pri mladih zanimanje in želje, da bi jih posnemali in se tudi sami vključili v športno gibanje ter s tem preizkusili sebe, svoje sposobnosti in da bi izkoristili svojo energijo za lasten razvoj in ustvarjalno dejavnost.
Prizanja bodo prejeli naslednji športniki:
Stane Bohelj, član TVD Partizan Vič - balinanje Franc Rozman, član BSK Žaba - balinanje Gregor Berden, član BK Olimpija — badminton Marta Amf, član BK Olimpija - badminton Milan Kunčič, Član TVD Partizan Trnovo - gimnastika Frang Čargo, član PK Ljubljana - plavanje
Jana Markovič, član PK Ljubljana - 1 Vojka Grilc, član PK Ljubljana - ske Matej Grgurevič, član PK Ljubljana - skoki v vodo
Aleš Mally, član Kajak kanu kluba LBD vodah
kajak-kanu na divjih
Jošt Svetek, član Kajak-kanu kluba LBD - kajak-kanu na divjih vodah
Posebna priznanja pa bodo dobili olimpijci:
Janez Andrejašič, Peter Guzelj, Franc Žitnik, Dušan Tuma in Damijan Prelovšek; vsi člani Kajak kanu kluba LBD v športni nanosi kajak-kanu na divjih vodah.	j. GERKMAN
LVUBLOANE
vodovoe Načrtno urejamo vodovje Ljubija!
-tnof a. ki er A
‘Ljub^ana, predvsem pa južni predel našega mesta, je zelo pestro pre-prežen z rekami in potoki. Pretežni del teh vodotokov se pretaka na območju naše občine. Poleg Save in Ljubljanice imamo še Mali graben.
Gradaščico, Glinščico, Horjulščico
itd. Našteti potoki, predvsem pa
. .	Pa
Gradaščica, so zelo močni hudo-
in na dnu v zadnjih desetletjih. Enako smo očistili bregove Gradaščice, ki je postala v zadnjih letih pravo leglo odpadkov. Zaradi močne poselitve in neurejene kanalizacije na območju občine, so se nekoč bistri potoki Gradaščice in Glinščice spre-
kaj več vrta, istočasno pa zmanjšali pretočni profil potoW dela bodo obsežna m zamudna (K* vsem zaradi obrežnih ograj, < itd., kar vse onemogoča up
urniki. Ravno zaradi tega pa imajo vodni inženirji in tehniki veliko strokovnega in tehničnega dela, da s skromnimi razpoložljivimi sredstvi vsaj zasilno urejajo bregove, pragove, jezove itd.
Splošna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava je zadolžena, da na območju naše občine, mesta in bivšega okraja, skrbi za redno vzdrževanje vseh vodotokov. Sredstva za samo
menili v zasmrajene odprte jarke za odvajanje hišnih in straniščnih od-
primeme mehanizacije. Komaj j lansko leto zasilno uredili
izvajanje del so predvidena v posameznem občinskem in mestnem
plak. Da bi to stanje vsaj nekoliko izboljšali, smo povsem preuredili Gradaščico v odseku od Tovarne vijakov do jezu na Kozarjah. To delo smo izvršili zato, da lahko jemljemo po nekaj kubičnih metrov vode iz Malega grabna ter z njo napajamo osušeno Gradaščico. Tako nam sedaj Gradaščica v poletnih mesecih ne bo presahnila, ne bo smrdela in verjetno se bodo v njej zopet
daščico skozi Vrhovce, že nam si posamezni posestniki z ograjami do nove struge, katere obrti)1 bregovi bi morali biti povsem t in povsem dostopni za vse ob' Ne pozabimo, da predvideva H odobreni načrt za Kozarje prJ'J novo urejeni strugi tudi še M
pešce. Zato prosimo, da se spij ačrte spošl
proračunu, v proračunu vodne skupnosti in vodnega sklada SR Slovenije.
Tako smo v zadnjih letih uredili Gruberjev prekop, kjer smo očistili bregove, popravrli opornike, obno-,.vili zapornice in zasuli že zelo spra-• no dno prekopa.
Ob Ljubljanici smo od Špice na Prulah do Srce na Kodeljevem očistili vse bregove vse nesnage in naplavin, ki se je nabrala na bregovih
pojavile ribice.
Projekt za samo sanacijo mest-
nega predela Gradaščice in Glinščice je že izvršen in odobren. V okviru teh del pa se letos že izvaja regulacija Glinščice na območju Biotehniške fakultete in živalskega vrta tja do železnice Ljubljana-Trst. Tu je Glinščica zaradi premajhnega pretočnega profila redno poplavljala neposredno okolico. Zaradi pohlepnosti po zemlji so tudi tukaj, kakor na Gradaščici, posamezni posestniki z zasipanjem Glinščice pridobili ne-
zazidalne načrte spoštuje tako, kor zakone. Tudi te skromne P0 za pešce so sestavni del okolja,* . terem naj novo Kozarje živi in« 1 Na Malem grabnu smo izravna) ti največji ovinek pod naseljem k facije“, ki je že resno oviral ,, razvoj novega stanovanjskega j močja. Trenutno obsekavanto 1' gove Malega grabna, saj je veje*!1 J povsem zaprlo pretočni prom C
toka. Po razčiščenju nekaterih *| šanj poteka daljinske ceste ob'
lem grabnu, bomo sanirali
im?"
smeri proti Kozarjam. Čaka ogromno dela. Nakazali smolefO
tek potek tekočih del.
CIRIL STAlfjf
....	-	TUM
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK JE IMENOVALA PRIPRAVLJALNI OD* ZA GRADNJO DOMA UPOKOJENCEV V JUŽNEM PREDELU MESTA. ODBOR, KI GA V< SOCIALNA DELAVKA TOV. OLGA KRAIGHERJEVA, JE ISKAL POTREBAM PRIME11 LOKACIJO V MIRNEJŠEM PARKOVNEM DELU VZDOLŽ GRADAŠČICE.
Grem, greš, gre — v kino
Gradnja doma upokojencev za južni predel
c
LJUBLJANSKI, PREDVSEM PA VISKI FILMSKI JUNIJ
Bi lahko rekli: kino Vič bo junija „v zadnjih vzdihljajih**. Stara dvorana namreč, kajti junija bodo zapeli krampi, stare stene in parterji in balkoni in opaži in čakalnice in blagajne se bodo umaknili uresničevanju sodobne kinematografske arhitekture. Kino Vič bo postal modernejši od Komune! Toda o tem smo veliko že pisali. Povedali pa so nam, da bo gradnja (rečejo ji: adaptacija!) trajala približno tri mesece. In tako lahko zanesljivo pričakujemo otvoritev novega KINA VIČ najkasneje okrog 1. novembra. Seveda pa vas bo „Naša komuna** sproti obveščala o tej najbrž za mnoge zelo zanimivi novogradnji. _	_
Že leta 1971 je mestna skupščina v okviru sveta za zdravstvo in druž-'
beno varstvo zadolžila posebno komisijo za realizacijo programa druž-' bene skrbi za starejše občane v Ljubljani. Ljubljanski urbanistični zavod je izdelal idejno skico za gradnjo mreže domov za starejše ljudi širom mesta. V okviru te naloge je bila predvidena gradnja doma ob Gradaščici med podaljšano Titovo cesti in trnovsko cerkvijo. Ker je bilo na to lokacijo veliko ugovorov, predvsem zaradi neposredne bližine nove štiripasovne Titove ceste z vsem spremljajočim ropotom in
iti
smradom, je odbor iskal in ocenil
šest lokacij v Koleziji, ki bi v eni ali drugi obliki ustrezale potrebam. Po presoji se je odbor odločil za loka-
i
cjjo na dokaj prosti površini med Gradaščico, Kopališko in Zeljarsko ulico v Koleziji. Sedaj veljavni zazidalni načrt predvideva za to območje gradnjo treh stanovanjskih stolpičev in dva večja stanovanjska bloka.
BELE ROZE ZA ČRNO SESTRO je mehiški barvni film. Ni nuj-' no, da je spoštovani bralec (ali bravec, če želi) hudo premeten, da bi iz naslova lahko razbral tipično melodramo, če ve, da so film naredili Mehikanci. In celo protirasistična je! Melodrama namreč. Dve materi in dve dekleti - črni in beli. Črnka ima belega fanta, belka črnca. Zdravnika. V beli materi se tedaj, ko to zve, nekaj prelomi. Hčerki prepove to zvezo. Toda hčerka zboli: srce - infarkt. Le presaditev jo lahko reši. In (kakšno naključje!) črno dekle, ki je zvedelo, da jo je njen beli prijatelj zatajil, stopi naravnost pod kolesa avtomobila. Ne bo preživela. In edini kandidat je, ki lahko ponudi svoje srce. Slutite konec?
Ugo Tognazzi igra glavno vlogo v italijanski barvni komediji POLICIJSKI KOMISAR PEPE, ki pa niti ni (samo) komedija, če zvemo, da ga (tega komisarja) življenje kmalu nauči zamižati na eno oko, ko se stvari zapletejo okrog.npr. industrialca, zdravnika, politika itn. Zato je pa Raquel Welch tembolj razkošna glede obsega prsi in bokov v ameriškem potrošniško-spektakularnem fantastičnem filmu PRED MILIJON LETI, ko je naša ljuba Zemlja prešla iz phnskega na sedanje trdno ter zanesljivo stanje. Z ljubko Raquel nastopa tudi nekaj dino - in ihtiozavrov. Film ponuja sporočilo, da je pravzaprav lepo živeti zunaj vsakršne civilizacije in onesnaženega okolja, pa čeprav pred žreli hudobnih pošasti. In še res je! Napisali bomo pet naslovov in dvakrat lahko ugibate, za kakšne filme gre: POGREB TI PLAČA SARTANA (ital. - španska koprodukcija), SERIF, IMENOVAN ..KOZARČEK** (z igralcem Anthonyjem Ghir gore list
Odbor predlaga, da se k centralnemu objektu, v katerem bo prostora za približno 150 ostarelih ljudi, prilključi celotno območje, ki je s sedaj veljavnim zazidalnim načrtom predvideno za sanacijo in gradnjo blokov. Uprava novega doma bi vse okolišne pritlične hiše odkupila, in tp tudi na površini med Gerbičevo in Zeljarsko ulico, da bi kasneje te stare hiše spremenila v depandanse doma. Enako predlaga odbor, da bi se vse stranke iz kolonije med Gerbičevo in Mencingerjevo ulico ob Zbašnikovi ulici posto-
poma razselilo ter vselilo stare zakon
(španska varianta),
;pa
(z igralcem Anth6nyjem Dragomir Bojanič-Gidra), PAZI NA SKOBCE, GRINGO
j hud o, ki je v resnici naše
konske pare v sedaj samo enosobna pritlična stanovanja z vrtičkom. Postopoma bi se z vsemi depandansami - to je starimi pritličnimi ali enonadstropnimi hišami in vilami - naselilo v dom in v neposredno okolico okoli 300 do 400 ostarelih Ljubljančanov. Sedanje starejše hiše ne bi bilo treba rušiti, pač pa bi se moralo za sedanje prebivalce poiskati nove hiše ali nova primerna stanovanja. Postopek bi bil dolgotrajen, saj se vse ne da urediti v kratkem času. Znano nam je, da stranke ob Zbašnikovi ulici komaj čakajo, da se presele v nekoliko boljša in večja stanovanja.
Odbor predlaga, da se nov zazidalni načrt razgrne, tako da bodo vsi sosedje dali svoje dopolnitev ali ugovore.
Izbrana lokacija je sicer v zelo mirnem predelu ob Gradaščici v razdalji 200 m od avtobusa, 100 m od kopahšča, 250 m od klinike za srčne bolezni, 400 m od trgovine, 500 m od gostilne in 700 m od drame in kulturnega centra mesta. Vsekakor ima izbrana lokacija zaradi centralne lege med vsemi starimi in novimi območji južnega predela mesta zelo veliko prednost ter pričakujemo, da bo od odgovornih forumov odobrena.
Urejanje živalskega vrta v Ljubljai1
Ljubljana mora nesporno priznati, daje za ureditev in razvoj živalskega vrta namenjala vse premalo sredstev. Z velikimi napori skuša uprava vrta v okviru razpoložljivih sredstev vsaj za silo zadovoljiti obiskovalce, ki jih je vedno več. Pri presoji obiskov opažamo, da se spreminja sedanji živalski vrt iz dosedanjega objekta ariošnega mestnega pomena v objekt okraja oz. regije, ali celo v objekt republiškega pomena. Temu vprašanju bo treba posvetiti več pozornosti, ker le tako bo živalski vrt zadostil vsem potrebam, ki
letos izdelal razvojni program za nadaljnjo rast živalskega vrta. Nasploh je znano, da se tudi mesto vedno bolj zanima za ta svoj, v veliki meri tudi turistični in šolsko-vzgojni objekt. Zato bi bilo pravilno, če bi se poskušalo vključiti v sodelovanje tudi Temeljno izobraževalno skun-
nost.	4i.|(>	.
Tudi skupščina občine te,j, skušala asfaltirati del Večne y ^ njenem območju, da bo	^ij
te smeri dostop do živalskjf
.»i nfl V*'
oziroma po Večni poti na
ČIRU- •
Odbor je sklenil, da se zamisel
jih skrčeni objekti v razvoju zahte rali
i), pa še dva, ki sta pa že kar v „prvi ligi**, in sic TOLPA COLA VOUNGERJA IN JESSE JAMESA ter VIVA
objavi v Naši komuni, da bodo pre-
PANCHO VILLA, ki ga to pot igra nihče drug kot Telly Savalas v režiji Gene Martina.
Toliko za obdobje vročine. Pa še POLETNI KINO je na voljo, na Miklošičevi, če vam ni od rok. Naj odkrijemo nekaj naslovov zanimivih repriz pod milim nebom: CENA OBLASTI (western), AFERA METROPOLSKE POLICIJE (kriminalka), ORLOVO GNEZDO (vojni), MAZURKA V POSTELJI (erotični), MALI VELIKI MOŽ (westem drama), PEKLENSKA STEZA INDIANAPOLISA (pusto-lovski-avtomobOistični), AVANTURA JE AVANTURA (komedija), UPOR KAZNJENCEV (kriminalka), BOJEVNIKI (vojni), FRANCOSKA ZVEZA (kriminalka) in še in še zanimivih filmov. Želimo torej lep filmski junij!
M. L.

bivalci stavili svoje predloge, misli ali spremembe lokacije.
CIRIL STANIČ

vajo. Za objekt bomo morali skrbeti vsi. Skupščina občine Vič-Rudnik je že oskrbela projekt za tlakovanje dela Večne poti. S skromnimi letošnjimi sredstvi se bo skušalo asfaltirati od vile Rožnik proti živalskemu vrtu vsaj cca 200 m stare Večne poti. Splošna vodna skupnost Ljub-Ijanica-Sava je letos že začela z regulacijo GUnščice pod območjem živalskega vrta. Obstaja tudi projekt za gradnjo prepotrebnega parkirišča
•*'	Mu#4\a8 A M ''v. . v *^. • w,K vi'. mmE J™. »J SL •
... -*V	'«*;.**	v*. .«*	,*m, **. c*. UM'
« * * * # «» #■ «MS * # # td # # M ti) tt « « % «. »If e
mmmmmmmm, t
pred samim vhodom v vrt ob sedanji Ve............
/ečni
i poti. Imamo predlog za izrav-Večne poti vzdolž živalskega
■■■■■■■■■■■■
Mercator
vrta. da bi tako ločili promet Večne poti od prometa za živalski vrt.
Zavod' za analize in cene bo še
......................................"|