Časopis za mladost sploh,
pa tudi za odrašene proste ljudi.
I. tečaj.        26. Kozaperska 1848.         17.
Fantič fn limbar. T
Fantič.     *¦ i limbar, linibarček na polji, Kedd je tebe vsjal? Si bel in bel okolj — okoli, Kedo ti je lepoto dal?
Ti limbar, linibarček nis' predel,
Ne s^kal, ne oral;
Povej mi, rad bi včdil:
Kedo t' je nežno *} srajčko dal?
Limbar. Ti fantič, fant moj , stvarca, mlada! Zasliši: „Stvamik sam Je mene zbudil 'z zemlje hlada, Za to mu čast in hvalo dam.
Me varje angelček iz raja, Tke za me suknice, Z rosico zlato me napaja, Igra se z mano solnčice."
Fantič.    O limbar, limbarček preblagi, Naukov lepih tron! Leskečeš se v nebeški snagi Še bolj, ko nekdaj Salomon.
Limbar. O fantič moj, človeček slabil Bogii se v roke daj, Gospoda v nebu ne pozabi: Se bolj svite! boš nekedaj.             Jeran.
') NčLno, namesto cartano, ki je nemSlca beseda. — Vr,
130
Plačilo miloserčnosti.
(Povest.)
Ivanček je bil edini sin revne, tode boga-boječe matere. Očeta nikoli ni poznal, ker so mu bili umerli, ko je bil komej pol leta star. V majhni, revni, tode čedni in snažni hišici je živel in rasel v varstvu svoje skerbne matere, ki ga je vsiga dobriga vadila in učila, posebno mu pa miloserčnost do žival priporočevala. V cerkev ga je vselej sabo vodila in v slabe to-varšije mu ni nikdar privolila. Pridnost mu je zgodej vtisnila, ker mu je dela opravljati dajala, ki so bile primerjene njegovi starosti in telesni moči. Snažnost je k"aj' ljubil Ivanček, in vsako jutro, berž ko je vstal, si je umil obraz, vrat in roke5 usta poplaknil,' zobe s perstam podergnil in gerlo izgergral, ker so mati djali, de to kaj zlo k zdravju pripomore. Imel pa je tudi zato čedne, bele zobe, kakor de bi bili slonokosteni, in nikdar ga niso boleli. Zvečer, si bodi poleti, si bodi pozimi, si je večkrat glavo in noge izmil. Poleti se je včasih kopal v vodici, ki je memo hišice šumljala, tode nikdar sam5 mati so biK vselej zraven, de bi se mu kaka nesreča ne primerila. Brati in pisati ga je za silo sosed naučil, Serca je bil prav usmiljeniga, in nar manjši zivalici ni nikdar nič žaliga storil. — Memo hišice je potok cerljal, ki je za hišo nekoliko zastajal. Tu je večkrat uboge čbelice, ki so v vodo padle, izjemal, na sonce deval, de so še ogrele fn zopet zletele, kar ga je močno močno veselilo. Vidil je ma-
131
liga poredneža, ki je na iglo (sivanko) muho nabodel, ter ji ko'sček biča #) v nožice dal, de ga je uboga žival v brezvestniga človečka veselje sukala. Ker ni mogel tako hudobniga ravnanja ubraniti, se je preč obernil od neusmilje-niga fantiča, milo se mu je storilo, solze so mu v oči stopile, žalostniga serca je šel domii iu potožil krivico materi. Celi dan je klaverno hodil, ko je vidil neusmiljene otroke kebre brezvestno mučiti, katerim so noge do kolen odšip-nili, jih na les nabodli in mlinčike iz njih narejali. V serce se mu je živina smilila, ktero je mlad pastirček na paši z bičem nabijal in s kamnjem zavračal. Vsaki živalici je pomagal se muk rešiti. Kobilico, kteri je na senožeti kosec nogo' odsekal, je sterl, de se dalje ni mučila. Ribe (žlahtne postervf) in rake (jžlahtnike in košake) je v potokcu lovil, ki je memo hiše tekel. Ko je ribo vjel, — pred ko se je dalo, ji je vrat zavil, de ni bila predolgo v nepotrebnih mukah, in rake niso mati nikoli pristavili koj v merzli vodi, vselej so jih še le v vrel krop vergli, de so pred poginili. Tičem gnjezda razmetaval, jaj-čika pobijal in mladiče pobiral nikoli ni — sploh rečeno: sleherna stvar se mu je smilila, v serce smilila. In tako je čversto rasel Ivanček, berhek mladenč je bil, nar gorši cele vasi in bližne okolice, čedniga života, blaziga serca, m vsi ljudje so ga radi imeli, in torej po moči pomagali njemu in materi revšino terpeti^. ktera ju je zlo terla.^ Ko je v sedemnajsto leto sto-
*) Bi'c se imenuje svers bičja (Binsenmark.)
132
pil, so mu mati umerli, za katerimi je hudo' hudo žaloval. Torej ga je sosed, nar bogatejši mož, k sebi vzel, kterimu je štir leta kar zvesto služil. Ker ga je pa gospodar poznal de-lavniga, pobdžniga in miloserčniga človeka, mu je ponudil svojo edino hčer, pridno in brumno deklico, v zakon, in zročil mu je vse svoje veliko premoženje. — Lejte! tako je povzdignila miloserčnost in delavnost nekdej revniga Ivan-četa zdaj Ivana na visoko stopnjo blaznosti, zakaj dobro zapomnite:
Serce blago, duša mila, Nista nikdar brez plačila.
Valjavec.
Zviti pes.
Pes nekega gospoda si je vsaki dan sam k peku po kruh za zajterk (Truštik) hodil. Dolgo časa si je tako sam stregel, kar pek proda-javca spremeni, kateri ni pazil na psa, kadar v jutro pride. Ker je že silno dolgo moral čakati, začne lajati, in ker tudi to nič ne velja, vzeme pa svoj denar ino gre naravnost k peku samemu, kateri pa je švojiga služabnika zavolj njegove neumnosti prav skregal. Prodajavca to razkači, in sklene nad psom se maševati. Drugo jutro tedaj mu prav vroč kruh poda. Pes ga izpusti; spet prime, pa mora vnovič na tla položiti; tretjo krat si ga naloži, pa še je prevroč. Zdaj zapazi nakanenje, skoči na mizo, vzeme svoj denar, in od tistih dob je hodil k drugimu peku.
Radoslav.
133
Pogovor učenika % učenci.
Učenih prijazni, de še nikoli tako v šolo stopijo rekoč: Preljubi otroci! še enkrat tako vas zdej rad imam kot poprej, ker ste vunder enkraf? vsi do zadnjiga rneumni vraži, prazni veri v coper-uice *) slovo dali; zakaj ,ta vraža je velik za-, deržek izobraženosti priprostih ljudi. Mislim, de še niste pozabili, kako lahkp se pustijo taki bab-jeverci otrapati, in koliko nesreč de se je že za-volj te vraže zgodilo. Najavam tedej pripoveduje od copernic kdor in karkoli hoče, nič mu ne ne verjemite; zakaj, kakor so se tiste prikazni, ktere sim vam razložil, ali j>o naravskih Lna-tornilf) postavah^ ali pa po si ep ar ii zgodile, tako je tudi z drugimi. — Tukaj vam moram še povedati, de babjeverci, ki si drugači pomagati ne morejo, dostikrat čuda-, čudapolne zgodbe pripovedujejo in nazadnje pristavijo: „To so moj oče, to so moja mati, ali to sim jez sam z lastnimi očmi vidil"; — pa ni niq, res. Le zato tako gevore, de bi se jim verjelo. Se enkrat rečem: Berite radi sosebno take bukve, v kterih se mnogoverstne naravske ali natorne« prikazni razkladajo, poslušajte radi svoje učenike, in ako.kaj ne zapopadete, vprašajte jih: se bote ne le drugim, ampak natihama tudi sami sebi za-volj svoje poprejsne lahkovernosti smejali.
Kralj. Gospod učenik! kaj ne de, v osmi šoli se bomo take naravske prikazni vse natanjko razkladati učili?
U. Res je tako — ne pa coprati, kakor nevedni ljudje kvasijo.
Kos. Kaj ne, de to tudi ni res, de bi duhovni točo delali?
U. Tega, kakor že veste, ne zamore nobeden, tudi nar bolj učeni človek na svetu, tedej tudi du-
') V nekterih krajih jim pravijo tudi čare, » e • e.
134
hovni ne. Nadalje j ali nas ne uče duhovni le to, kar je prav in naši duši k zveličanju: ne uče vsi duhovni, de ni copernic; ali ne terdijo'vsi, de kaj takima le verjeti, je greh zoper pervo božjo zapoved? — Kako abotni so tedej tisti ljudje, ki duhovnim kaj takiga pripisujejo! Ali ni to nar veči nehvaležnost, hudobija? — Ravno se spomnim, de sim pred tremi letimi tudi nekiga babje-verca slišal praviti, de če na tega ali uniga duhovnika nove maše dan v tisti fari toča pobije, de potem v vsaki fari, kjer je ta duhovni, vsako leto toča pobije. Vprašal sim ga, kje de to stoji zapisano. On: Tako ljudje pravijo. Skorej bi mu bil rekel: Ljudje pa tudi pravijo: „Bog daj nor-cam pamet!"
Tkavc. Ljudje tudi pravijo, de so ve še hudobni duhovi, nekteri pa tudi, de so copernice. Poprej sim to verjel, zdej pa nič več; vedel bi pa ven-der rad, kako de se tiste ponočne lučice narede.
17. Te ponočne lučice se takole narede: Iz človeških in živinskih kosti in iz vsih drugih trohljivih reči se napravi neki sopar, ki mu se po naše vodene *> pravi, in pa nekak dim, fosfor, ki mu se bi po naše lahko samovžig reklo. Vodene in samovžig združena v tami svetita. V bunkici vsakiga žveplenjga klinčka 2> je nekoliko takiga samovžiga. Če v tami z njim po zidu potegneš, se zid sveti; če močno potegneš, se klinčik vžge. To stori samovžig. V nekterih krajih se dosti vodenca in samovžiga napravi, ki se v gorkoti vžgeta, in ker sta la-žeji od zraka, vnjem plavata. Vidijo se lučice, ki od sape gnane semtertje ferkljajo, in nevedni ljudje si jih mislijo ve še ali copernice.
7*. Zakaj pa ljudi dražijo in motijo? Našiga soseda Ožbalt je undan pravil1, de so ga bile en večer \% nograda gredočiga v lužo zapeljale.
1) TVajserstolf. — 2) Ziindhohčhen,
135
U. Vod dne in samovžig se napravljata, kakor že veste, iz človeških in živinskih kosti in iz vsih drugih tr o hI j i vi h reči. Na pokopališih je nar več trohljivih kosti, v lužah in močvirjih ali grezih nar več trohljivih želiš. Torej se take In— čice nar večkrat v takih krajih vidijo. Nevedin ali pa pijan človek misli, de so zaresne luči v hišah, gre proti njim, in v kako lužo, v kak grčz zaide, kakor Ožbolt, ki je bil mende v nogra-du malo pregloboko v kozarček Qv glaž) pogledal.
T. Pa sim že tudi slišal, de če človek teče pred njimi, lete za njim; če teče za njimi, bežč pred njim. Kako pa je to?
U. Kader žlovek za njimi teče, zrak pred seboj diha in odganja, in torej tudi taka lučica, ki v zraku plava, pred njim beži; če pa človek teče pred njo, zrak za seboj vleče^fri tudi luč gre za njim.
T. Zakaj pa beže, kader človek kolne, in se mu bližajo, kader moli?
U. Kader človek kolne, je serdit, piha, s sapo zrak odganja, in take lučice beže od njega. Kader pa moli, je bolj miren, še sapo bolj k sebi vleče in take lučice se mu bližajo. Ko bi te luči bile hudi duhovi ali copernice, bi gotovo rajši slišale kletev, ko molitev.
T. Zakaj pa se po dnevi ne vidijo?
U. Po dnevi se zato ne vidijo, ker jih solnčna svit-loba otamni; saj se tudi svitloba od prižgane sveče po dnevi komaj vidi; po noči nam pa celo hišo razsvetli.
Več učencov. Oh, kako čudne moči je vender Bog naravi (natori) dal!
U. Prečudujte njegovo neskončno modrost in molite ga^ ter ne pripisujte njega modre dela nevednim ljudem. — Nadalje bližno pot.
Kratkočasnica. Tomaž pravi: Ožbalt! ti ne zapreš vrat, če
136
ti jih jez s slamo podprem; kolikovstaviš de ne? Deset goldinarjev, kader hočeš.—Že velja.— Tomaž zdej vrata odpre in jih s slamo podpre. Ker so bile vrata zdej že odperte, jih Ožbalt sevede ni mogel odpreti. Stermi in po glavi se praska. — Tomaž pa: Nič se ne praskaj nič, Ožbe; ta vadlja ali pa nič. En polič vina zato pokliči, — plačal bom pa jez.
Zmes.
(Sirahka ali SiraikaJ) je zdrava pijača v vročinski bolezni, v jetiki, pri zapertim životu.
(Boh, to je prekajen srov špehj jetične pljuča zdravi in suhiga človeka redi, ki ga tes s kruham je\
(Olje pogreto) vteraj v kožo, če te kerč vleče, ali če te je kakšna žival vpičila; pij ga pogosto, če si kaj strupdniga snedel.
(jšadje posušeno) srovo život zapira; kuhano ga odpira.
Nenavadne besede.
Kalin ali bollek, -j- (gimpef). Krasno, krasota, lepo, lepota. Kozdrc ali kupica, -J- (glaž za piti). Leča, f (kancef).
Madež, made&asto, ne pa + (flek, flekasto). Merkvica ali opica, ne "J- j^afna). Milo, ne -j- (>ajfa).         p
Milošna, milodar, ne "f" (almožnaj. Naloga ali naložba, ne j- favfgaba). Natiskati, naliskar, ne -f- (drukati, drukar). Naverniti ali navrdtiti se, ne "j" fajnkerati); na-vrdtilnica ali navratiše, ne pa -J- (ajnker-aus).
Zastavica.
Kaj je to?  Če nimaš, želiš; če pa imaš, malokdaj obderžfš.
Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.