Karotnfna «naša letno 30 Din, polletno 15 Din,» - za inozemstvo letno 60 Din. »osamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO ~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 13.549 shaja vsa K o nedello II. LETO kRiumn MursM« Sobota, 17. decembra 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. SI Za mir na Balkanu. Nj, Vel. kralj Aleksander si za svoj rojstni dan ni mogel želeti lepšega dokaza priznanja za svojo naklonjenost evropskemu miru in za srečo svoje [[države, kakor obisk kraljeve dvojice, vladarjev bratskega bolgarskega naroda. Naša državna prestolica je sprejela visoke goste z vso prisrčnostjo in z onimi občutki gostoljuba, ki ga poznajo le Slovani. Beograjsko prebivalstvo je pri tem govorilo v imenu vsega jugoslovenskega naroda, ki stoji kakor en mož za svojim kraljem in voditeljem ter je z njim vred prisrčno pozdravil kralja Borisa in kraljico Ivano. Vsakdo ki ljubi svojo državo, ki ji iz srca želi čimvečji napredek in razmah, upravičeno vidi v tem dogodku pomemben korak k utrditvi miru in prijateljstva na Balkanu, ki je pač najtrdnejši temelj za pozitivno bodočnost. Živimo v dobi ko se ves svet krčevito trudi da ojači mir in da se popolnoma odstranijo vsa nasprotstva med narodi, ki so največja ovira napredku. Vidimo, da so povsod na delu ljudje, ki hočejo to uresničiti, zlasti na Balkanskem polotoku o katerem smemo trditi, da prednjači v tem oziru vso ostalo Evropo. In gibanje za medsebojno zbližanje jugoslovenskega in bolgarskega naroda, ki je pač najtrdnejša podlaga za mir, je bila pri obeh narodih sprejeta s simpatijami. Tudi med Bolgari se je pojavil nov duh, saj jih ne vežejo z nami samo skupni interesi ampak tudi slovansko bratstvo. Mnogo razveseljivih dogodkov smo doživeli letos v tem pravcu, mnogo dokazov, da nastaja nova doba. Številni poseti bolgarskih predstavnikov pri nas in naših v Bolgariji so bili začetek in pot največjemu obisku. Vsi svetovni listi povdarjajo velik pomen temu sestanku in pričetek velikega dela za trajni mir in prijateljsko sodelovanje. Zadnji dogodki nas utrjujejo, da smo na dobrem potu v skupno korist balkanskih narodov. Balkan ima veliko in značilno preteklost, itr.a pa tudi veliko bodočnost, ki si jo gradimo sami. 1888 1933 Naš narodni vladar Nj. Vel. kralj Aleksander obhaja svoj 45. rojstni dan. Z njim in z njegovo vzvišeno rodbino ga obhaja in praznuje ves naš narod. S hvaležnostjo se spominja njegove brezmejno požrtvovalne službe za narod in domovino. Pridobil si je z njo neomejeno zaupanje in vdano ljubezen vseh državljanov, ki vidijo v svojemu kralju najboljše poroštvo ~ za napredek naše drage Jugoslavije. Miljoni in miljoni jugoslovanskih src so danes v mislih pri svojem velikem voditelju! Miljoni in miljoni jugoslovanskih src so združena danes v iskreni želji: Naj živi kralj Aleksander! POLITIKA Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta v nedeljo prispela v Beograd, v posete naši kraljevski dvojici. Na vsej poti od bolgarske meje do Beograda je pozdravljalo ljudstvo visoke goste. Posebno svečan je bil sprejem v Beogradu kjer je nepregledna množica navdušeno pozdravljala, po okrašenih cestah, jugoslovenska viadarja. Visoka bolgarska gosta sta ostala v Beogradu 3 dni. Z njimi je bil tudi bolg. ministrski predsednik Mušanov, ki je imel važne razgovore z našimi vodilnimi politiki. Bolgarski kralj je našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra odlikoval ž najvišjim bolgarskim odlikovanjem. V Španiji teče kri vsled med sebojni pobojev, ki jih uprizarjajo pristaši različnih strank. Izbruhnil je pravi upor, ki je zajel že vso državo. Vzrok so zadnje volitve in poraženci skušajo s s'lo obdržati oblast v svojih rokah. Tako je v Madridu eksplodiralo 10 peklenskih strojev. Štirje so bili postavljeni pred dvema samostanoma. V Granadi so uporniki vrgli bombo in dali s tem znak za požiganje cerkva in samostanov. Požar je uničil en samostan in štiri cerkve. V Saragosi je bilo 8 mrtvih in 200 aretiranih V neki vasi je eksplodiralo skladišče peklenskih strojev. Vsi uporniki, ki so prenašali peklenske stroje so bili ubiti. Mrtvih je 16 oseb. Blizu Barcelone so na več krajih razkopali železniško progo in pognali v zrak en most Brzovlak je skočil s tira. Mrtvih je bilo 40 oseb. V splošnem ni izgledov, da bi tako hitro zopet nastopil red in mir v državi. Naknadne občinske volitve so se vršile pretečeno nedeljo v Lim-bušu pri Mariboru. Izmed 695 volilnih upravičencev je glasovalo za J. N. S. 230, opozicija pa je dobila le 178 glasov. Francija in Nemčija se v zadnjem času nagibata k medsebojnem sporazumu. Hitler je že sprejel francoskega poslanika v Berlinu ter se z njim dolgo razgovarjal, sedaj ga bo ponovno klical k sebi na kar bodo sledila medsebojna pogajanja, ki bodo gotovo odstranila politično napetost v Evropi. Prva seja gospodarskega sveta Male antante bo 8. januarja tf Pragi. Na Japonskem je izbruhnilo nevarno gibanje militaristično razpoložene javnosti in vsi znaki kažejo, da bo v najkrajšem času proglašena vojaška diktatura, ki bo oborožilo Japonsko do zob. Sam vojni minister, ki je duša tega gibanja, napoveduje, da bo leta 1936 izbruhnila vojna na Daljnem vshodu in do takrat mora biti Japonska pripravljena. Avstrijski škofje so sklenili na svojem zadnjem zborovanju, da se vsej katoliški duhovščini v Avstriji zabrani kakršnokoli politično udejstvo-vanje. Sklep konference je našel mnogo odobravanja po vsej Avstriji. Zopet izpodkopujeno temelje Društvu narodov, tokrat pod vodstvom samega Mussolinija, ki se je postavil na čelo onih nezadovoljnežev, ki bi radi izpremenili današnje državne meje in s tem ustvarili novo bojno razpoloženje med prizadetimi narodi. Italjani zahtevajo da naj se Društvo narodov prenovi. V vsakem drugem primeru je D. N. obsojeno na smrt, posebno če Italija izstopi. Takšno je namreč italjansko mnenje. Prihodnjost bo pokazala če imajo Italjani prav. Na intervencijo ministra dr. Kramerja bodo letošnje božične počitnice na šolah ostale nedeljene, a ne kakor se je prvotno nameravalo, da bodo dvakrat po pet dni, vmes pa nekaj dni pouka. V Ameriki je bila pred dnevi proglašena odprava prohibicije (prepoved točenja alkoholnih pijač) kar so po vsej Ameriki z navdušenjem proslavili. V Newyorško pristanišče je prišla cela armada prekocceanskih parnikov iz Evrope, ki so bili obloženi z vini in likerji. Zunanji ministri balkanskih držav se bodo sestali bržkohe že koncem tega meseca. Razen njih se bo sestanka udeležil tudi poljski zunanji minister. Bolgarski poslanci bodo najbrže obiskali za božične praznike Beograd, Zagreb in Ljubljano. Direktor železnic v Prekmuriu. V torek, dne 5. t. m. si je ogledal novoimenovani g. direktor Cugmus Jožef vse postaje od Ormoža do Hodoša. Na postaji v Murski Soboti so gospoda direktorja sprejeli gg. sreski načelnik Gašpar Lipovšek, predsednik občine Murska Sobota, Hartner Ferdinand in predsednik Združbe trgovcev Čeh Franc. Isti dan zvečer se je g. direktor na povabilo občine Murska Sobota in Združbe trgovcev udeležil prijatelskega večera, ki se je vršil v restavraciji ga. narodnega poslanca Benka, katerega so se udeležili poleg ga. direktorja ie gg.: Deršič Ivan, načelnik saobračaj-nega komercijelnega oddelka pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Urek Franc, šef stanice Murska Sobota, sreski načelnik Gašpar Lipovšek, narodni poslanec Josip Benko; Od strani občine pa predsednik občine Hartner Ferdinand in predstojnik sodišča v Murski Soboti dr. Šumenjak Slavko; Od Združbe trgovcev gg. Čeh Franc, Kohn Šamuel Mesarič Štefan in Nemec Janez, od Združbe obrtnikov g. Horvat Janez in od Združbe gostilničarjev g. Faflik Alojz in član banovinskega sveta g. Kahar Štefan iz Puconcev. Kot prvi na tem večeru je ga. direktorja (ki je prvič oficijelno po-setil Prekmurje) pozdravil predsednik občine g. Hartner Ferdinand, ki se mu je v imenu občine zahvalil za njegovo pozornost in ga prosil za nadaljno naklonjenost. V imenu pridobninskih slojev je pozdravil gospoda direktorja član zbornice za trgovino, obrt in industrijo Čeh Franc, ki ga je obenem prosil, da naj po možnosti podpira že dolgoletno željo celokupnega trgov-stva, obrtništva in industrijcev v Prekmurju, v prospeh saobračaja. V imenu trgovcev je pozdravil g. direktorja Nemec Janez, a g. narodni poslanec Josip Benko je imel na ga. direktorja daljši govor v katerem je orisal vse težnje, zahteve in potrebe, ki se tičejo prometa v Prekmurju, zlasti otvoritev proge pri Hodošu. Gospod direktor se je prav prisrčno zahvalil vsem za tako lep sprejem. O Prekmurju, ki si ga je sedaj ogledal prvič, se je izrazil zelo pohvalno. Obljubil je, da bo v kolikor je v njegovi moči podpiral prošnje in zahteve tega kraja, katere prošnje in zahteve so njemu iz spisov že znane. Zlasti ga je veselilo, da se je zamogel spoznati z gospodarskimi predstavniki, ki naj tudi njega podpirajo v dosego teh ciljev. Gospod Ceh je na to pozdravil še šefa postaje ga. Urek Franca, ki je takisto danes prvič med nami, ker je službo v Murski Soboti nastopil še le pred par dnevi ter ga naprosil, da tudi on podpira trgovstvo in obrtništvo v pogledu železniškega prometa. Murska Sobota « — Sresko načelstvo v Murski Soboti se je dne 12 decembra 1933 preselilo v Cerkveno ulico in sicer v Nadajevo hišo. Uradni dnevi za sprejemanje strank ostanejo nespremenjeni: v sredo in petek dopoldne. Ob drugih dneh naj stranke ne prihaj jo na sresko načelstvo, ker bi ne mogle ničesar opraviti. — Obdaritev otrok in revnih družin. Kakor vsako leto tako bo tudi letos tukajšnja podružnica Kolo jugoslovanskih sester, obdarila revne šolske otroke in družine. Obdaritev se bo vršila, dne 17. t. m. ob 11. uri v prostorih Meščanskega doma. — Prireditev. Aktivni in rezervni ofcirji murskosoboške garnizije bodo priredili, dne 16. t. m. ob 9 uri zvečer v dvorani sokolskega doma v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I svečan družabni večer. Vstop bo dovoljen le z vabili, ki jih bo razposlal odbor. Zunanji rez. oficirji in njihove družine so tem potem vabljeni. Vstopnine ni. Ako kdo, ki bi se želel udeležiti tega ^e čera, pomotoma ne bi prejel vabila, naj to javi v pisarni gosp. notarja Jezovšeka. — Spored proslave šolske mladine ob priliki proslavitve rojstnega dne Nj. Vel. kralja, ki se bo vršila v nedeljo v Sokolskem domu je sledeč: I.) Govor. 2.) Kralju za 17. december. 3.) Voščilo kralju. 4.) Domovina — igrokaz z himno. 5) Zdravo kralj r~ pevski zbor. 6.) Telovadna točka. 7.) Živa slika. — Prostovoljna gasilska četa v Murski Soboti, bo dne 6. januarja 1934 imela svojo vsakoletno zimsko veselico v vseh prostorih g. Faflik Alojzija, gostilničarja v Murski Soboti. — Četrt milijon pravdnih stroS-kov. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je razsodilo v pravdi, ki je trajala skoraj 4 leta in pri kateri je bilo potrošeno za stroške okrog četrt milijon dinarjev. Leta 1929 je odvetnik dr. Ivan Cifrak prodal svojo hišo vele-trgovcu Josip Nadaju za 700.000 Din. Kupec je izplačal del gotovine, ostalo pa bi moral z obrestmi vred izplačati tekom sedmih let. Dr. Cifrak je kmalu po prodaji svoje hiše umrl, njegova vdova pa je vložila tožbo, naj se prodaja razveljavi, češ, da je bil pokojnik duševno zmeden, ko je sklenil kupčijo. Pravda je šla skozi vse instance in ker so zdravniki izjavili, da je bil pokojni odvetnik duševno popolnoma zdrav, je najvišje sodišče sedaj potrdilo prodajo. — Tečaj za čevljarsko-krojaško in damsko prikr oje vanje. Združenje obrtnikov Murski Soboti namerava prirediti v mesecih marc in april 1934, tečaje za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu združenja obrtnikov v Murski Soboti, vsak dan od II. do 12. ure. Tečajev se lahko udeležijo tudi pomočniki in pomočnice. Za odbor predsednik : Sukttš Štefan. —- „Roksi", na našem odru. Otvoritvene predstave v mesecu decembru so res že pozne. Vzrokov zamude ne bomo razglabljali, zadovoljujemo se z dejstvom, da je agilni dram. odsek tuk. Sokola zopet prijel za dela in nam že s prvo uprizoritvijo razpršil vse dvome in bojazni o kaki nastopajoči sterilnosti. Da se je odsek od -ločil za uprizoritev »Roksi", je bila precej posrečena misel. Publika je Roksi sprejela z vso toplino in razumevanjem, dosegla pa bi vsekakor še večji uspeh ako se bi odigrala v večjem tempu kar pa ni krivda igralcev, ki so se striktno ravnali po za-početih korakih. K režiji sledeče: prizorišče dejanj je prav tako važno kot izoblikovanje igralcev. Slika v pravem in odgovarjajočem okvirju je očem prijetna 1 Igralci: gdč. Berger-jeva je podala Roksi, kot naturno žensko. Njena igra je v nekaterih dejanjih imela dovolj razmaha in jo je izpričala kot igralko nadpovprečnih kvalitet. Za uspeh igre ima nedvomno največji delež. Zanimiva odrska f gu-ra je bil g. Gabrijelčič, dosleden v igri in v naravnem podajanju. Gdč. Sošičeva in ga. Cijakova so kot novinke na našem odru žele priznanje. Čestitamo I G. Zrim je podal igro prepričevalno in s pravim tempera mentom. Sodelovali so še gdč. Požar Z., gg. Štubelj in Toth. Igro je re-žiral gosp. Gorički Dvorana je bila dobro zasedena. Odseku k do seženemu uspehu čestitamo I — Nesreča. Dva prsta si je odsekal pri sekanju drv, romunski vojni begunec Vančar Peter, doma iz Eze-riša. Oditi je moral v bolnišnico. — Miklavževanje. Tukajšnje Sok. društvo je priredilo preteklo nedeljo Miklavževanje za svoje najmlajše telovadce in telovadkinje. Vsak je sprejel majhno darilo iz rok dobrotljivega svetnika, zato je bilo tudi zadovoljstvo pri malčkih veliko. Boiit se bliia ... ali ste si že ogledali veliko in lepo izbiro božični okraskov in daril v slaščičarni Sidonije Novak? Vsakdo si naj ogleda zalogo, ki nudi najizbranejše okraske in darila po najnižjih cenah. DOPISI — Rogaševci. Sokolsko društvo Rogaševci je proslavilo praznik uje-dinjenja nad vse veličastno. Služba božja se je vršila v farni cerkvi pri Sv. Jurju pri kateri so bili navzoči zastopniki carine, finančnega oddelka, orožništva in skoro ves občinski odbor ter mnogo občinstva. Naša prijazna vasica je bila vsa v zastave. Znak, da se vsi zavedajo našega mejnika svobode 1. XII. Ugotovit pa moramo, da je biia med vaščani samo ena garjeva ovca, ki na vse zadnje niti ni imela naše državne zastava. Res žalosten primer po 15 letih svobode l Dne 3. dec. ob 15 uri pa se je pričela slavnost v šoli pri Sv. Jurju. Občinstva je bilo toliko, da so imeli skoro premalo prostora. Zadnji čas je, da bo naše društvo začelo v kratkem času z zidavo svojega doma. Slavnost je z govorom otvoril br. starosta. Nato so se vršile točka za točko v najlepšem redu. Vidi se, da so se res vsi, ki so sodelovali, odlično pripravili. Najlepšo točko so izvajali otroci iz Serdice z igrokazi »Istra" in »Kralj Matjaž". Slavnost je zaključila simbolična živa slika ob spremljanju državne himne. — Pertoča. 15 obletnica ujedinjenja se je pri nas prav slovesno proslavila. Ob 8 30 je bila v farni cerkvi slovesna služba božja, katere se je udeležilo poleg šol. mladine z učiteljstvom tudi gas. Četa s svojo godbo in precej občinstva. Šol. proslave, ki se je nato vršila v novi šoli z zelo pestrim in precej obširnim sporedom, so se udeležili tudi nekateri starši šol. otrok, poinoštevilna gas. četa z godbo, ki je tudi sodelovala in zastopniki občine. Vse točke sporeda so naši malčk] prav ljubko izvajali in so bili deležni občega priznanja od strani občinstva. Na svidenje 17. decembra 1 — Beltinci. Sokolsko društvo Beltinci je na prav dostojen način proslavilo 15 letnico Ujedinjenja s slavnostno akademijo. Slavnost je otvoril br. starosta Gaberc s pozdravnim nagovorom. Po prečitanju novoletne poslanice so prisegli novovstopivši člani. Nato je predaval br. Gumilar nakar so sledile J^Cke slavnostne akademije. Nastopili so vsi moški m ženski oddelki, ki so izvajali svoje vaje v vidno zadovoljstvo občinstva. Pod vodstvom br. staroste Gaberca so domači fanti iz Ižekovec zapeli tri dobro navežbane pesmi. — Brezove!. Prav lepo uspeli Miklavžev večer je priredila tukajšnja sokolska četa za tukajšnjo šolsko mladino na predvečer sv. Miklavža. Obisk občinstva je bil nad vse pričakovanje lep. V šolski sobi se je nabralo toliko ljudi, da so imeli jedva prostor. Obilo smeha in radosti so nudili komični nastopi sokolske dece pred pričetkom igre ter spravili vse navzoče v živahno razpoloženje. Nato je nastopil Miklavž s svojim nebeškim spremstvom v največjem sijaju. Po opravljenem nagovoro je pričel nebeški odposlanec z razdelitvijo daril. Obdarovani so bili vsi otroci brez izjeme, prav posebno pa revnejši. Za lepo uspelo prireditev in bogato obdaritev gre predvsem zahvala našima agilnima bratoma, trg. Hackl Viljemu in Benko Kolomanu ter trgovcem v Murski Soboti, gg.: Brata Šiftar in Hahn, nadalje Hahn Izidorju, Jonaš Janezu in Kr. Hirschlu. — Našo šolsko mladino in sokolsko četo je težko prizadela Iznenadna smrt sinčka, našega br. Benko Kolorrana, katerega smo 11. t. m. spremljali na njegovi zadnji poti. Še na Miklavževo se je veselil med svojimi součenci v šolskih klopeh in nestrpno čakal, kaj mu bo podaril sv. Miklavž. Zdaj je pa njegovo mesto prazno, praznota pa vlada tudi v srcih njegovih sošolcev. Z globoko užaloščenimi roditelji žalujejo vsi, ki so poznali pridnega, malega Tibora. Naj mu bo žemljica lahka 1 Razpis cestarske službe. Kr. banska uprava je razpisala službo cestarja na banov, cesti Mač-kovci Vidonci od km 14 do 20. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženem kadrovskem roku, zdravniško izpričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo sodišča, da niso bili obsojeni radi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventuelna dokazila ® strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 31. decembra 1933 pri sreskem cestnem odboru v •M. Soboti. V poštev pridejo samo pro silci v starosti od 23 do 30 let in ki so •odslužili svoj kadrovski rok. MED TEDNOM DOMA V Gospiču so obsodili bivšega sodnika, Frana Badlaj, ki je sedaj odvetnik v Zagrebu na 13 mesecev ječe in 1000 Din globe, njegovo ženo na 17 mesecev ječe, radi krive sodbe, ki jo je izrekel kot sodnik v neki zapuščinski razpravi. Zadnje dni je bilo na Jadranu silovito neurje. V viharju sta skoraj utonila dva mornarja, ki sta se baš takrat nahajala na moru. V zadnjem trenutku so jih rešili iz razbesnelih valov. Pred dnevi so izsledili v Sisku duševno bolanega medicin-ca Miro Migana, ki je na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani izkopaval mrliče. Migan se je vtepel v glavo, da mu je neki sodnik dr. Nepokoj vzel duševni mir, ki ga bo zopet dosegel le, če bo zažgal dr. Nepokoieve možgane. Prispel je iz Siska, kjer je doma, v Ljubljano in začel iskati Nepokojevo truplo na tamkajšnjem pokopališču. Izkopal je grob in oddrobil s krampom mrliču glavo ter jo položil v glinasto posodo. S svojim tovorom je odhitel v mesto, sedel na prvi vlak in se odpeljal proti Sisku. Ko je dospel domov se je zaprl v svojo sobo in nato sežigal mrtvaško glavo . . . Oblastva so se zdaj v sporazumu z njegovimi starši dogovorila, da ga za stalno spravijo v blaznico, saj obstoji bojazen, da se nesrečneža vnovič polasti misel, da mora odstraniti dr. Nepokoja, ki namreč še živi . . . Iz rudnika Jerma, blizu Pi-rota je prišla v Niš peš, dobrih 100 km daleč, skupina 25 rudarjev, katerim podjetje na zaslužku dolguje okrog 80,000 Din. Rudnik zadržuje zaslužke ter na ta način goni rudarje in njihove rodbine v najobupnejšo bedo. Franc Esih tapetniški pomočnik, doma v bližini Konjic, je iskal dela po naših južnih krajih. V okolici Mitrovice je vstopil v neko kolibo, da bi se ogrel pri ognju. Nesrečnika pa je tedaj napadla božjast ter se je zrušil poleg ognja kjer se mu je vnela obleka. Dobil je tudi težke opekline. Neki tujci, ki so se baš takrat greli, so izrabili nesrečo in Esiha okradli. Najvišji most v naši državi zidajo preko reke Tare. Visok bo 120 m. Nenavadno huda zima je nastopila v Bosni. Že nekaj dni neprestano sneži in zameti so ponekod onemogočili vsak promet. Trgovski potnik Ervin Orlik iz Zagreba je nenadoma izginil. Prevzemal je blago raznih tujih in domačih tovarn ter ga razpro-dajal našim trgovcem. Nekaterim češkoslovaškim in eni slovenski tvrdki je ostal na dolgu blizu 4 miljone dinarjev. Baje je zbežal v Palestino. DRUGOD Komaj 21 letni strojni stavec Paul Kohn v Budimpešti, je podvzel nenavaden samomorilni poizkus. Požrl je 60 svinčenih črk in cel stavek, ki je izražal njegovo bol zaradi nesrečne ljubezni. V Bukarešti je policija zaprla neko osemletno deklico zaradi vlomov. Bivši Grški ministrski predsednik Venizelos se je radi večje varnosti dal zgraditi oklopni avtomobil. Alkohol so začeli izdelovati iz kave na otoku San Salvador. Izračunali so, da je na Japonskem vsako uro 249 rojstev. Kitajski mandarin Hongkaj sing je vzel za ženo budimpeštansko prodajalko Sereno Klein. Oblasti so dovolile v Harblnu tamkaj živočim ruskim emigrantom postaviti spomenik zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. Nepobolšljive pijance v Nemčiji spravljajo v posebna kazenska taborišča. Ista usoda zadene tudi gostilničarje, ki jim točijo pijačo. Turčija ima 763.000 k v. m. po-vršine ter 17 in pol miljona prebivalcev, ki ie letno pomnožijo za 400.000 otrok. V Indiji je miljon gobavcev. Polovica najnovejšega državnega proračuna Japonske, je namenjena za oboroževalne namene. Neki zakonski par v Braziliji je obhajal diamantno poroko v krogu 11 živih otrok ter 112 vnukov inpra-vnukov. V državi Kolorado so za zločince odpravili vešala in uvedli način usmrčenja s prusko kislino. Termometer je te dni kazal, v Bolgariji 32 stopinj mraza. Nemška vlada je skleniln omejiti dovoljenja za bivanje Židov na svojem ozemlju. Konjiški poročnik Sutherland v Miamiju je izvršil samomor, da bi z zavarovalnino za svoje življenje otel lastno ženo iz rok nekega izsiljevalca. V sibirskih orožarnah so pravkar dogotovili največji top sveta, 75 cm top, ki ga zdaj preizkušajo v pogledu učinkovitosti. Ta top je namenjen v prvi vrsti za obrambo Vla-divostoka. Blizu Vilne na Poljskem je zapadlo neko dekle v prav globoko spanje, ki je trajalo več dni. Vsi so bili prepričani, da je umrla, zato so se pripravljali na pogreb. Med molitvami duhovnika pa se je deklica nenadoma zravnala in vstala. Seveda so vsi prisotni zbežali le nekaj pogumnih mož se je ojunačilo in pristopilo k deklici. Ob zaključku lista. Božične počitnice. Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23 decembra do vštetega 9. januarja 1934. Antonin švehla, predsednik češkoslovaške Agrarne stranke in bivši večkratni ministrski predsednik je umrl, dne 12. t. m. v Hostivaru pri Pragi. SOKOL Uprava Sokolskega društva Murska Sobota poziva svojo članstvo, da se udeleži vseh prireditev, ki se bodo vršile v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. v dneh 16. odnosno 17. decembra 1933. Svečane službe božje bodo v cerkvah vseh veroizpovedi v nedeljo dne 17. t. m. ob 9 uri; Sokolstvo se teh cerkvenih slovesnosti udeleži v civilu z znakom. Vse bratske čete vabimo, da imajo svoje občne zbore najkasneje v teku meseca januarja. Dan in uro ob- čnih zborov nam javite najmanj 8 dni pred vršitvijo. Matično društvo bo po možnosti poslalo na te občne zbore svojega odposlanca. Skrbite, da bodo vsi izkazi in poročila pravočasno odposlani. Zdravo. Uprava Sokolskega društia Murska Sobota. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI Vesela flager operete HREPENENJE (Sehnsuch 202) V gl. vi.: Magda Schneider in Fritz Schulz. Predstava se vrSlJet t NEDELJO, dne 17. decembra popoldne ob 7g4 uri in zvečer ob »/29 uri. Delavnica za žične mreže XX XX XX XX XX XX za ograje (plote) vsake vrste (luknje od 1—6 cm, debelost 1—4 mm, dolžina in širina po naročilu) izdeluje sita za gramoz (šoder) in priprave za čiščenje obutve. Izdelki so do6ri, cene so solidne. Štefan mencingar, strojni kijuiav* ničar M. Sobota, Lendavska c. it. IS (nasproti izrael. templu). XX XX XX XX XX XX RAZPIS 0 6 » 2 „ 4 n 3 „ 1 . 2 „ 2 Na podlagi sklepa občinskega odbora velike občine Murska Sobota z dne 3. avgusta 1933. in občinske uprave z dne 2. decembra 1933. razpisuje podpisano županstvo dobavo sledečih godbenih instrumentov za občinsko godbo: 2 kom. Klarineta Es s 13 zaklopci 1 dvokrilni „ B s 13 „ 1 dvokrilni Trobenti C—B Ia Krilna roga C-BIa Alt rog F-Es Ia Baskrilni C—B Ia Bariton C—B Ia 1 „ Helikon F-Es Ia 1 „ ' „ C-B Ia i * lejieidci o?j tsn r*qo5 Ki "»»I« 1 „ Veliki boben 70 cm 1 „ Mali boben 32 cm 1 par Turških činel. Ponudbe pravilno kolkovane je vložiti do zaključno 18. decembra 1933. v zapečatenem zavitku na podpisano županstvo z označbo „Ofert za godbene instrumente." Ponudbe katere ne bodo predpisano kolkovane in ki ne bodo dospele do gori navedenega roka se ne bodo upoštevale. V ponudbi mora biti navedeno, ako se razume cena franko Murska Sobota ali ne. Instrumenti morajo biti najboljše kvalitete za kar mora ponudnik nuditi garancijo. Eventuelne popuste od celokupnega zneska mora ponudnik označiti v % Potrebna pojasnila dobe reflektanti med uradnimi urami pri podpisanem županstvu. Predsednik občine: HARTNER, L r. Zahvala. Ob priliki neizmerne in nenadomestljive izgube, katero nam je povzročila prerana smrt nepozabljive žene, najboljše matere Šiftar Josefine, roj. Džuban se tem potom najtopleje, najprisrčneje zahvaljujemo vsem tistim, ki so bol našega srca in duševno tugo utešili s svojov navzočnostjo pri pogrebu, z darovanjem vencev, z izrazi svojega so-žalja in sočustvovanja. Žalujoča familija Šiftar. IZ v Murski Soboti. Odpiranje in zapiranje trgovin zadnjo nedeljo pred Božičem. Uprava Združbe je na svoji redni seji dne 7. novembra 1.1. soglasno ' sklenila, da bodo trgovine zadnjo nedeljo pred BoZICem odprte ves dopoldan, to je od 7—12. ure, o čem se obveščajo vsi gg. trgovci. Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico. Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico je omejen in se radi tega perutnina ne more uvažati brez posebne odobritve, katero mora prejemnik blaga dobiti od .Service des imporation pres Departement de Eknonomie pu-blique, a Berne.« Prošnje za avoz perutnine se morajo predložiti navedenemu oddelku na predpisanem obrazcu Svetujemo, da izvozniki ne od-premijo perutnine, namenjeno za Švico, dokler jih uvozniki ne obvestijo, da so prejeli uvozno dovoljenje, ker bodo Švicarske pčšte vračale vse pošiljke, s perutnino, glede katerih jim ne bo predloženo uvozno dovoljenje. ZA GOSPODINJE Miza ob praznikih. Zopet nas je obiskal sveti Božič in vsaka gospodinja, ki hoče biti res prava gospodinja, stori vse, da bi povečala, kolikor je le v njeni ihoči, veličino teh dni. Da bi se njena družina zares zavedala, da so ti dnevi nekaj posebnega v letu, da niso kot ostali dnevi, da so izjema v delu in trpljenju vsega leta, da s6 odločeni za to, da se vsi člani družine odpočijejo, duševno in telesno. Zato bo dbbra gospodinja VSe storila, da po svoji moči poveča tudi vnarijo svečanost praznikov. Vsa hiša mora te dni pričati, da so ti dnevi polni posebne miline in ljubezni. Hiša je snažna, vsa se blišči v čistoči, v kotu so jaslice in lučka, ki gori pred ' njimi dan in noč. In potem je še nekaj, česar gospodinja v teh dneh ne bo požabila; tudi mika in kar pride na njo v teh dneh.tfamora pričati, da je zdaj izre- den čas, da se je običajna varčnost umaknila dobrohotni radodarnostl in ustrežljivosti. Kaj hočemo, ljudje smo že taki; še taka lepota in še taka svečanost te ne bo prida genila, če si obsojen, da jo moraš občudovati s praznim želodcem. Miza je te dni slavnostno pre-grnjena. Navado imamo, da pogrnemo mizo le takrat, če dobimo goste. Za vsak dan ali tudi za praznike, če smo sami pa je dobro, kakor pač je. Takšno je po večini še mnenje skoro vseh naših gospodinj. Pa ni tako/Jed nam dvakrat bolje diši, če je lepo servirana, na lepi podlagi, na lepo pregrnjeni mizi, če že res nimamo časa, da bi pregrinjali mizo vsak dan, ko je družina tako čisto sama zase, vendar o praznikih pa tega nesmemo opustiti, tudi Če smo sami domači pri mizi, brez gostov. Naj že bel prt na mizi gtivorf o vrednosti teh dni. Ce je jed v teh dneh izbrana, se nam bo zdela dvakrat izbrana, če nam bo v izbrani posodi servirana. Morda v teh težkih časih marsikatera gospodinja res ne more svoji družini v teh svetih dneh pripraviti kosila, kakor bi rada in kakor ji narekuje srce. Naj skuša na ta način dati jedilom večji mik in večjo okusnost. Že v vseh časih so ob slovesnih prilikah pazili na to, da je bila miza okrašena. (Dalje.) Vse knjige in tiskovine ter vse potrebščine, ki jih bo treba nabaviti za nove občine, se dobijo v trgovini Hahn v Murski Soboti. I. HAHN v M. Soboti. Dospeli so najnovejši od Din 15*— naprej se dobe v knjigarni modni časopisi. Tržije Karlovski tedenski sejem 4. dec. 1983. Dogfoti 2500 'glav. Od tega prodano 227 telet, 72 junic, 309 volov, 9 bikov, 205 kraV za mesarske svrhe, 145 žrebet, 118 krav za pleme, 154 kobil in 234 konjev, 120 svinj ta mesarske svrhe, 128 prascev, 156 svinj za pleme. Cehe so bile: teleta 150-550 kom., junice 3—4 50, voli 3 5, biki 3 50 - 4, krave za mesarske svrhe 3-4 za kg., žrebci 200 do 500, kobile 300-1500, konji 500 do 5000, svinje za mesarske svrhe 5 do 7-60 kg, prasci 120 250, svinje za pleme 7-9, za kg. Mariborski sejem. Na trg z dne 28. novembra 1933. je bilo prignanih 6 konj, 12 bikov, 114 volov, 330 krav in 8 telet, skupaj 470 živali. Poprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od 3 75 - 4 Din, pol-debeli 2-3 25, plemenski 2 25-3 25, biki za klanje 3-3 50, klavne krave debele 2 50 3 50, plemenske 175 do 2 75, krave za klobasarice 175—2, molzne 2—2 50, mlada živina 3-4, teleta 6-7 Din. Prodanih je bilo 269 glav; od teh za izvoz v Italijo 11 glav. Hesne cene: Voiovskomeso prve vrste 1 kg Din 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 14-16, II. 10—12, svinjsko meso sveže 10 — 16. Mariborski svinjski sejem: Na svinjski sejem dne 30. novembra 1933 je bilo pripeljanih 82 svinj. Cene so bile te: mladi prašiči 7-9 tednov stari 120 — 150, 3 do 4 mesece stari 200—250, 5 do 7 mesecov stari 300-360, od 7 do 10 mesecev stari 400 -550, 1 leto stari 600 700, 1 kg žive teže 5-7, mrtve teže 6-50-9 50, Din. Prodanih je bilo 20 svinj. Deželni pridelki. Čakovec: koruza nova 70 do 75, stara 80-85, za 100 kg; pšenica 110—115, za 100 kg, fižol: črešnjevec 230-235, rdeči 145-150, beli 140 do 145 in mešani 125-130 Din za 100 kg Novosadska blagovna borsa 9. t. m. Tendenca neizpre-menjena, Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sremska in srednjebanat 98—100; baška okolica Sombor 97 do 99, srednjebaška 99 do 101 ; gornje baška slavonska in baška ladja Dunav in Begej 100-102, baška potiska 101 — 103, baška ladja Tisa 102-104, gornjebanatska 96 98, južnobanatska 95—96. Oves: baški, sremski in slavonski 51 - 53. Ječmen: baški, sremski 63-65. Koruza: sremska, baška, okolica Sombor 74-76. baška in sremska sušena 65—67, baška in sremska nova december—ianuar 52'50 do 55, banatska 71 — 72, banatska sušena 61 do 63, baška sušena ladja 70—72. Otrobi: baški in sremski v ju-tastih vrečah 52 50-55, banatska v jutastih vrečah 50-52 50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 130-135. Krompir: slovenski beli 58 60, slovenski rožnik zgodnji 47—49, beli slavonski 35-37. Iz boljše hiše se sprejme močnejši fant naionra Pri "v- kardoš trg. za VuJKlIba Z železninoM. Sobota urpraii v Rakičanu se prodajajo Božična drevesca, drva za kurjavo šumske mere, smrekove (jaličove) in relovi drogovi (štange)za štaflne in plote. 2 veleposestva i Poiten natakar prejme s 15. dec- v hotelu „Krona" Dol. Lendava. Akcept po dogovoru* Sprejme ua|AnAf iz boljše se takoj VaJCllOC hiše v gostilni BANFI, M. Sobota. Draibeni oklic J 1298/33-6 Podpisano sodišče prodaja v izvršilno konkurzni zadevi Szaparjr sledeče nepremičnine: Dne 22. decembra 1933 ob 1/2^ uri na licu mesta v Kupšincih VI. št. 308 gozd in jarek v cen. vred. 1063 D, Najmanjši ponud. 1063 Din. ob 11. uri v Brezovcih VI. št. 31 gozd v cen. vred. 6000 D, Najmanjši ponud. 6000 Din. ob 13. uri v Lemerju VI. št. 19 gozd, njiva in gozd v c. v. 33247 D, Najmanjši ponud. 33247 Din. Dne 23. decembra 1933 ob i/29. uri v Murskih Črnc h VI. št. 1 gozd v cen. vred. 3207 D, Najmanjši ponud. 3207 Din. ob V2I2 uri v Sebeborcih VI, št. 345 trav. vinogr. v cen. vred. 7032 D, Najmanjši ponud. 7032 Din. VI. št. 483 njiva v cen. vred. 1358 D, Najmanjši ponud. 1358 Din. VI. št. 513 dvor, trav., hiša itd. v c. v. 61699 D 50 p. Najm. ponud 01699 D 50 Dne 28. decembra 1933 ob '/29. uri v Mlajtincih VI. št. 8 gozd VI. št. 276 gozd Vi. št. 69 gozdi VI. št. 391 gozd v cen. vred. 2400 D, Najmanjši ponud. 2400 Din. v cen. vred. 3776 D, NajmanjSi ponud. 3776 Din. ob 11. uri v Selu v cen. vred. 71469 D, Najmanjši ponud. 71469 Din. v cen. vred. 39600 D, Najmanjši ponud. 39600 Din. Dražba se vrši povsod najpoprej po parcelah in potem po vložkih. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresho sodišče v H. Soboti, odd VI, 5 dec. 1933.